1 Leto XIII. 1 | Štev. 107	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI iFACUN 11.409	Maribor, četrtek 11. maja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po posti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena | | din 1-— |
Prvi dan rimskega obiska
Veličasten sprejem ob prihodu kneza namestnika in knegin e s spremstvom v Rim — Prvi obiski, sessanki in konference — Slavnostna večerja
deležen pri snidenju z visokimi italijanskimi državniki, zlasti z Mussolinijem, so ga navdali s še posebnim zadovoljstvom. Vse to bo našlo globok odmev v Jugoslaviji, kjer je bilo vedno dosti občudovanja za plemdniti italijanski narod in Savojsko hišo. To je najsolidnejšl temelj sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Obe vladi sodelujeta v popolni harmoniji pri tem trajnem in koristnem delu za prijateljstvo in mir v Evropi. Spomin na obisk v Rimu ostane nepozaben. Knez je napil kralju, kraljici, Savojski hiši in sre-
POLITIČNI DEL OBISKA Včeraj popoldne ob 16. uri so se pričeli v Beneški palači politični razgovori med jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem, italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Razgovori so trajali do 16.50. Tedaj se je pripeljal še knez namestnik Pavel in ostal na konferenci do 1T.30, jugoslovanski zunanji minister je pa bil dopoldne ob 11.15 tudi v avdienci pri kralju in cesarju Viktorju Emanuelu III. O političnih konferencah ni bilo izdano nobeno poročilo, kakor se zatrjuje, se pa mudi neuradno v Rimu tudi madžarski zunanji minister grof Csaky. Po komentarjih rimskih listov Ima sedanji obisk ne samo maniie-stanten, ampak tudi velik političen in diplomatski pomen. Prijateljstvo med Ju goslavljo in Italijo se bo še poglobilo in sankcioniralo. Vsa poročila italijanskih listov so pisana v izredno prijateljskem tonu.
Disonanca v pogaianjih med Anglijo in Rusijo
OBJAVA RUSKE AGENCIJE TAS O ENOSTRANSKOSTI ANGLEŠKIH PRO-TIPREDLOGOV — CHAMBERLAINOV A IZJAVA, KI JE ODSTRANILA NESOGLASJE
z napitnicami — Ogromne manifestaci e po rimskih ulicah
RIM 11 maja. Obisk jugoslovanskega kneza-namestnika Pavla in kneginje |či ter napredku italijanskega naroda. Olge s spremstvom v prestolnici italijanskega imperija se je spremenil v najveličastnejšo manifestacijo prijateljstva med kraljevino Italijo in kraljevino Jugoslavijo. Prisrčnosti sprejema in spontane manifestacije ogromnih množic italijanskega ljudstva presegajo vsa pričakovanja. Enako razpoloženje preveva tudi pisanje vseh listov, ki posvečajo temu obisku cele strani, objavljajoč pozdrave visokim gostom, življenjepise, informativne članke in najrazličnejša razglabljanja.
SPREJEM V RIMU	Itallii. V besedah kralja in simpatijah Ijud-
RLM, 11. maja. Posebni vlak z jugoslo- stva vidi znak res„ičnega prijateljstva vanskim knezom-namestnikom Pavlom, obeh držav. Znaki iskrenosti, ki jih je bil kneginjo Olgo in spremstvom je privozil na rimsko postajo Termini včeraj ob 9.47 dopoldne. Na postaji, ki je bila slovesno okrašena, so bili zbrani italijanski kralj Viktor Emanuel III. z ministrom dvora in prvim adjutantom, predsednik vlade Mussolini, zunanji minister Ciano, generalni tajnik fašistične stranke Starace, mnogi državni podtajniki, člani jugoslovanskega poslaništva, razni tuji diplomati, generali itd. Ob prihodu vlaka je zaigrala godba jugoslovansko himno. Knez Pavel in kralj Viktor Emanuel sta se objela in poljubila, nakar sta se objela in poljubila še s kraljico Heleno. Enako je bila pozdravljena kneginja Olga. Po ogledu častne čete je bilo v dvorni čakalnici predstavljanje. Nato so gosti in gostitelji sedli pred postajo v pripravljene kočije Ws<s odpeljali do trga Esebra, kjer je s tribune pozdravil kneza in kneginjo rimski guverner knez Colona. Gosta sta se od tu odpeljala* na Kvirlnal. Ob vsej poti so bile zbrane ogromne množice ljudi, ki so navdušeno vzklikale knezu, kneginji in Jugoslaviji. Višek manifestacij je pa bil pred kraljevo palačo.
PRVI DAN OBISKA
Ob 11. uri je sprejel knez Pavel v avdienco Mussolinija in Ciana. Ob 11.45 je knez s spremstvom obiskal Panteon, kjer je položil venec na grobove italijanskih kraljev. Tudi ob tej priliki so se ponovile navdušene manifestacije ljudskih množic.
Po obisku Panteona je knez položil na Beneškem trgu venec na grob neznanega italijanskega junaka. Sledil je obisk v Liktorski palači, kjer je knez položil venec v kapeli fašistične resolucije. Opoldne je bilo v vili »Savoia« slavnostno kosilo, ki sta ga gostoma priredila italijanski kralj in kraljica. Ob 18. uri zvečer je bil slavnosten sprejem v rimski mestni hiši. Sprejem j© trajal do 18.45. Nato ie bila slavnostna večerja, pri kateri sta knez-namestnik Pavel in kralj ter cesar Viktor Emanuel ni. izmenjala prisrčni zdravici.
NAPITNICA VIKTORJA EMANUELA
Na sinočnji slavnostni večerji je napil Italijanski kralj in cesar knezu Pavlu in v svoji napitnici naglasil, da ga je sprejel Rim s spontanimi manifestacijami in simpatijami, srečen, da lahko manifestira občutje prijateljstva italijanskega naroda do Jugoslavije. Vezi, ki vežejo Italijo in Jugoslavijo, so solidne, ker so zasidrane v srcih obeh narodov z željo po slogi in sodelovanju. Obe državi se trudita, da to Prijateljstvo še bolj poglobita v lastnem interesu in v interesu miru v Evropi.
Kralj upa, da bo odnesel knez iz Italije trajen spomin na čustva, ki jih goji do plemenitega jugoslovanskega naroda, ka. teremu pošilja najtoplejše želje za napredek. Nato je kralj in cesar napil kra lju Petru II., knezu, kneginji, kraljevskemu namestništvu ter jugoslovanskemu narodu.
ODGOVOR KNEZA PAVLA
Knez Pavel je odgovoril, da je globoko prevzet od bo«^d kralj n io Sprejema
Zaoiski
Juliu Manlu
Istočasno, ko so bile v Romuniji razpisane nove volitve v zbornico in senat, pri katerih sme -postaviti kandidata samo edina vladna stranka, se je s poseb-
k
LONDON, 11. maja. Včerajšnji dan je prinesel v pogajanjih z Rusijo malo po-oblačenje, ki pa se je kmalu razjasnilo. V zvezi z angleškimi protipredlogi je objavila sovjetska uradna agencija TAS izjavo, da je iz angleških predlogov sicer jasno razvidna obveznost Rusije, da v primeru vojne priskoči na pomoč Angliji in Franciji, ki bi bili vpleteni v konflikt pri Izvajanju svojih garancij malim državam, da pa ni nasprotno razvidna recipročnost, po kateri bi tudi Anglija in Francija enako prihiteli na pomoč Rusiji. Takoj včeraj zjutraj sta se zaradi tega sešla ruski londonski veleposlanik Majski in angleški zunanji minister Halifax. Opoldne je nemški in italijanski radio poročal o razdoru v pogajanjih med Anglijo in Rusijo. Na popoldanski seji angleške zbornice je pa izjavil Chamberlain, da vsebujejo angleški protipredlogi tudi omembo o konkretnih angleških obveznostih nasproti nekaterim državam, ne da bi bile zaprošene enake obveznosti tudi
to je predlagala sovjetski, naj bi dala tem državam sama enako garancijsko izjavo, kakor jo je že dala angleška in francoska. Ako bi bili Anglija in Francija za pleteni v vojno, bi bile take izjave in iz njih sledeči nasledki prav tako v skladu cilji sovjetske politike, kakor prvotni sovjetski predlog za sklenitev vojaške trozveze, ki pa je bil po angleškem mnenju preočit in pretog ter bi povzročil težkoče, ki ne bi koristile ne Angliji ne Rusiji. Na te težkoče je Anglija tudi kon kretno opozorila. Istočasno pa spreminja angleška vlada stilizacijo svojih proti-predlogov v tem smislu, da nima prav nobene želje, da bi bila Rusija zapletena v vojno preje, preden ne bi bili zaradi izvajanja garancij v vojni že Anglija in Francija. O tem je Halifax že obvestil Majskega. Anglija pričakuje sedaj odgo vor Rusije. Sicer pa razume postopanje Molotova, ki upošteva dejstvo, da se vlečejo ta pogajanja že tretji teden In je bil v zvezi s to počasnostjo tudi odstop Lit-
s strani Rusije, ker bi povzročil tak pred-1 vinova. Tu smatrajo to Chamberlainovo log pri nekaterih vladah težkoče, a se izjavo kot uspeh Molotova, jim je hotela angleška vlada izogniti. Za- I
Samo za obrambo miru
ANGLIJA USTANAVLJA OBRAMBNO ZVEZO IZKLJUČNO Z NAMENOM, PREPREČITI VOJNO IN OHRANITI MIR.
LONDON, 11. maja. Včerajšnje »Times« prinašajo uvodnik, v katerem poudarjajo dejstvo, da se je Anglija lotila organiziranja obrambnega bloka skupno z Rusijo zato, da nastopi proti preofen-zivni dinamiki nekaterih držav, z duhom in ciljem, ki ga zasleduje Velika Britanija že stoletja. Anglija je odlašala, da vključi tudi Rusijo le zato, da bi preprečil, nevarnost razkola Evrope na dve ideolo ški fronti. Vsa prizadevanja skupnega nastopa Anglije, Francije in Rusije so tedaj usmerjena le v to, da se doseže reševanje mednarodnih sporov na miroljuben
način, ne pa z vojno. Da res ne gre za snovanje ideoloških front, sledi že iz tega da je v obrambnem sklopu tudi marsikatera balkanska država, ki ima avtokra tično vladavino in je torej ideološko različna od one v Angliji. Tako n. pr. uporablja Turčija svoje z revolucijo nabrane sile v pozitivnem smislu, da ustvarja na znotraj blagostanje, na zunaj pa goji prijateljske odnošaje s sosedi.
HITLER V MONAKOVEM
MONAKOVO, 11. maja. Danes prispe iz Berchtesgadna v Monakovo Hitler, ki bo sprejel v avdienco v. Ribbentropa.
no izjavo za stalno, umaknil iz romunskega političnega življenja Juli-u Marnu. Maniiu je bil rojen 8. I. 1873. na Sedmo-graškem, bil več let poslanec v Budim-oešti, izvedel 1. XII. 1918. v Albi Julii združenje Sedmograške z Romunijo in prevzel leto pozneje vodstvo sedmogra-ške narodne kmetske stranke, katero je
1.	1926. združil pod svojim vodstvom z ono v stari Romuniji. Kot tak je postal 1. 1928. prvič ministrski predsednik. Leta 1930. je podprl vrnitev kralja Carola II. na prestol, zašel pa pozneje z njim v spor. Sedaj se dokončno umika v ozadje in z njim izginja iz romunskega političnega življenja markantna osebnost izza zgodovinskih dni ustanovitve velike Romunije.
Kdaj bo Evropa pomirjena?
Narodi se ne upravljajo po spremenljivih režimih, temveč na temeljih njihove geografije, zgodovine in kulture. Obstaja en Zahod, ena Srednja Evropa, obstaja pa tudi ena slovanska Evropa! Vse te Evrope ne pojmujejo na isti način usodo človeka. To je zakoreninjen problem, ki ga tudi nova vojna ne bi rešila. Vsiljevati mir za vsako ceno, je nesmisel. Le s pomočjo organizacije zedinjene evropske federacije se da še rešiti civilizacija našega napredka pred splošnim razpadom. (Flaodin).
Madžarska in politična os
Države osi Rim-Berlin priznavajo važnost Madžarske v Podonavju. Vsak Madžar je lahko prepričan, da ne preti samostojnosti naše države nobena nevarnost s te strani. Madžarska ni odvisna od nikogar, njene zahodne meje niso ogrožene. (Teleki).
Poljsko je treba upoštevati
V rimskih uradnih 'krogih so mnenja, da je Poljska pomemben političen čini-telj, ki ga je treba upoštevati. Ne sme se tedaj dopuščati, da bi povsem uskočiila v nasprotni tabor. — Pred navzočnostjo 15.000 delavcev so izročili te dni prvo zbirko poljske obrtniške zveze za armado, sedem težkih strojnih pušk. Vsa množica je nato navdušeno manifestiTaila po varšavskih ulicah in pred vojnim ministrstvom. (»Oeuvre«)
laponske skrbi glede Rusije
Dejstvo, da je Hitler v svojem zadnjem govoru opustil .napade na Rusijo, znači poziv Moskvi, da se abstinira od vstopa v protinemški blok. Demisija Lit-vinova se tolmači v odločujočih krogih kot znak, da se bo politika Rusije spremenila. Sigurno je, da Nemčija ne bo tako lahko sprejela ponudbe Moskve, toda Japonska mora biti oprezna, zaključuje tokijski list »Kokumin Šambua«.
Nemčija proti konferenci
ODLOČNO ODKLANJA TUDI POSREDOVANJE VATIKANA, KER NE MORE DOVOLITI, DA BI SE CERKEV MEŠALA V POLITIKO
V Mariboru, 11. maja.
Zunanjepolitični položaj lahko zelo poostri notranjepolitične težkoče, lahko jih pa tudi omili in celo skoro odpravi, kot kaže primer Francije. Decembra je velika večina Francozov trdila, da ne vidi nevarnosti od zunaj, danes se vsi Francoza čutijo ogrožene. To pomeni da je vsa Francija trdno odločena k obrambi »vsega svojega ozemlja, vseh pravic«. Zavest francoske moči je v zadnjih tednih izredno porasla; »združena Francija ni bila nikoli premagana«, pravijo napisi v francoskih listih, ponavljajoč Napoleonov izrek. Ta optimizem in zanos, povezan s požrtvovalnostjo, sta prav v minulih dneh jasno pokazala dva dogodka.
Prvič sprejem, na katerega je v Franciji naletel Hitlerjev govor. Na kratko je moči označiti francosko mnenje: Francija mora biiti pripravljena; zavoljo besed, kd jih ne potrjujejo dejanja, ne moremo odstopiti od svoje poti. Noben list, noben glas v javnem mnenju ni izrazili mnenja, da bi bik) mogoče opustiti akcijo za izgradnjo mirovnega bloka.
Drugi, morda še bolj značilen dogodek, je bil letošnji prvi maj. Delavske organizacije so smatrale, da ni umestno spričo mednarodne situacije prenehati z delom, vse delavstvo je bilo prvega maja na mestu. Delavske proslave so bile po končanem delu. Delavstvo se je na proslavah zadržalo mimo, dasi ni odstopijo načeloma od svojih zahtev. Načeloma, pravimo, ker v praksi ne vodi nobene ostre borbe proti vladnim ukrepom, ki so spričo potreb državne obrambe razveljavili velik del sociaflnih pridobitev izza časa ljudske fronte. Desničarski časniki so taiksnega stališča delavstva nad vse veseli. Prvega maja smo na pr. čiitali: danes imamo najpametnejši, najbolj miren, najbolj tih, najprisrčnejši prvi maj. Prvi maj, kaikor nam ga, žal, vsiljujejo okoliščine. In: Francija se je zopet znašla z vsemi svojimi sposobnostmi in vrtinami; ponekod so se pač motili, ko so menili, da propadamo*. »Temps« komentira letošnji prvi maj tako: Preobrat je povsem spontan. Našim prijateljem je vzbudil predstavo o naših moralnih močeh, naše nasprotnike je prepričal o neprevidnosti, ki bi jo napravili, če bi računali z našimi spori.
Brez dvoma je francosko delavstvo pokazalo naijvečjo stopnjo politične zrelosti,. ki jo je moči pokazati. Sprejelo je prostovoljno žrtve, ki jih nailaga zunanja politika. Upoštevati moramo, da je večina francoskega delavstva z veseljem, celo z navdušenjem sprejela monakovski sporazum. Socialisti in delavske organizacije so še do Božiča zagovarjale Mo-nakovo, ter se notranjepolitično udejstvovale v ostrih socialnih borbah. 'Prvi preobrat je prišel o Božiču, ko je večina na kongresu socialistične stranke uvidela, da je danes težišče vseli ordblemov Francije v zunanji politiki. Marčni dogodki so to stailišče potrdili.
Isti preobrat od popuščanja k odločnosti, se je seveda izvršil tudi na desnici, ki je 'bila glavni krivec Monakovega. Še februarja je izjavlja! bivši ministrski predsednik Flandin, da je optimist in da mednarodne težave niso nevarne. Toda marčni dogodki in njih posledice so učinkovale kakor bomba. Vse desničarsko časopisje piše danes z osfcro terminologijo napram sosedi onstran Rena.
Vsa Francija je eno dušno odločena, skupno z Anglijo preprečiti kakršno koli eksplozijo v Evropi. Ta odiločnost je dragocena. Narekuje jo preprosta politična modrost, ki pravi, da Francija ne more ostati sama. Narekuje jo pa tudi zavest, da gre za obrambo onih kulturnih vrednot, ki jih je zahodna Evropa ustvarila v teku stoletij.
Obenem z odločnostjo se je vrnite samozavest. Francosko javno mnenje je prepričano, da je Francija danes že na boljšem od svojih nasprotnikov. Francija odgovarja danes z dejanji, ki temelje na prostovoljnem pristanku naroda. Ta dejanja so diplomatske akcije mirovnega bloka, oborožitev, gospodarska mobilizacija. »Francija je vsak dan močnejša, vsak dan je torej več upanja, da bo mar rešeni« Tako si ponavlja dan za dnem povprečen Francoz.	J.	F.	(Pariz).
S1DNEY, 11. maja. Avstralski obrambni minister je odločil, da zgradijo suhi dok v obsegu največje angleške vojne ladje.
BERLIN, 11. maja. Iniciativa Vatikana, naj bi se sklicala konferenca Italije, Nemčije, Anglije, Francije in Poljske je, kakor se zdi, že v začetku propadla. V vrstah tukajšnjih vodilnih nacionalnih socialistov izjavljajo, da nima Nemčija nobenega interesa za tako konferenco in da bo odbila vsak tak predlog, naj bi prišel
VARŠAVA, 11. maja. Zastopnik sovjetskega zunanjega ministra Potemkin se je včeraj sestal s poljskim zunanjim minU-strom Beckom na dolg političen razgovor, ki je trajal od 12.30 do 14.15. Pretresala sta medsebojne odnošaje, dalje razmerje obeh sosed do baltskih držav in Romunije ter stališče obeh vlad do angleškega predloga o snovanju obrambnega bloka, čeprav ni bil sklenjen noben dogovor, vendar smatrajo ta sestanek državnikov za pomemben doprinos k nadaljevanju pogajanj med Moskvo, Lon-
od koder koli. Nemčija pa tudi ne mara, da se Vatikan meša v politične zadeve, ki ga ne tičejo. Nacionalistična Nemčija ni nikoli dovolila in tudi v bodoče ne bo dovolila, da bi se Cerkev mešala v politiko. Zdi se, da je cilj nemške taktike sedaj konflikt s Poljsko popolnoma izolirati in ne dovoliti vmešavanja s tretje strani.
donom in Parizom. Ob 16.30 je Potemkin odpotoval v Rusijo. Na ruskem poslaništvu v Varšavi niso prikrivali zadovoljstva zaradi srečanja Becka s Potemkinom.
MOSKVA, 11. maja. Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj sprejel poljskega poslanika v Moskvi na dolg razgovor. Smatrajo to kot znak izboljšanja položaja med obema sosedama.
VARŠAVA, 11. maja. Poljski zunanji minister Beck je včeraj sprejel angleškega veleposlanika.
Domači zapiski
Neokrnjena Jugoslavija — želja Italije
Jugoslavija in Bolgarija sta v ospredju diplomatskih prizadevanj obeh taborov, zlasti še prizadevanj Nemčije in Italije, da ju pridobita za svoje načrte. Osrednji velesili bosta na vse načine skušali preprečiti, da bi se obkoljevalni obroč na Balkanu sklenil. Kake aspiracije na naše državno ozemlje ne obstajajo danes nikjer. Saj bi morale nujno izzvati to, česar se vsi bojijo: splošno vojno. Politiko Italije in Nemčije do Jugoslavije moramo tedaj presojati z vidika, da jo pritegneta politično in gospodarsko čim bolj nase in si zagotovita poroštva nevtralnosti. S tega stališča moramo tudi presojati prizadevanje Italije za zbližan je Madžarske z Jugoslavijo. (»Slovenija«).
Po ostavki podstarešine Gangla
Uprava Sokola kraljevine Jugoslavije je na zadnji seji sprejela ostavko E. Gangla z obžalovanjem na znanje. Sklenjeno je bilo, da se izredno zaslužnemu podstarešini, ki si je v dolgoletnem prizadevanju pridobil za sokolstvo ogromne zasluge, postavi čimprej vrednega namestnika. V ta namen je uprava pooblaščena, da skliče izredno skupščino.
Kaj zahteva mariborsko delavstvo ?
Devizna politika je imela zadnje čase za posledico veliko omejevanje dosedanjega obratovanja tekstilne industrije. Mariborska tekstilna in kovinska industrija preživljata krizo. Tudi gradbena dela, druge industrije in obrtniške stroke hirajo. Posledica tega je padanje življenjskega standarda delavcev. Nujno je potrebno, da se takoj razpišejo nova javna dela, bolnica naj se takoj dovrši. Prvenstveno naj se porabijo sredstva bednost-nega fonda. Mariborski industriji je treba omogočiti takojšnjo nabavo surovin. Delavska zaščitna zakonodaja naj se v polnem obsegu izvaja (»Nova Pravda«)
Slovenska vas pred in po vojni
Slovenska vas je bi/la v konjunkttrri pred vojno vezana v svojem napredku na razvoj industrije in kupne moči kon-zumentov. Nekoliko ugodnejše socialno stanje, kot so ga omogočali domači proizvajalni pogoji, je pripisati dotoku izseljenskega denarja. Po vojni so se uveljavile štiri razvojne težnje, ki napredek ovirajo in preprečujejo: slabitev notranjega in zunanjega trga, rastoče nasprotje med mestom m vasjo, kriza malega kmetskega obrata in omejevanje »stranskih zaslužkov«, zlasti omejeni dotok »dolarjev«. Nekatere teh tendenc so se uveljavile že pred vojno, toda takrat je bil njih vpliv vsaj deloma paraliziran s splošnim gospodarskim poletom. Po vojni je zašel celotni gospodarski mehanizem v slepo ulico, pa je njih učinek vedno močnejši. (»Sodobnost«)
Ne pleme, temveč narod
Razpravljajoč o hrvatski narodni individualnosti je prof. dr. Jakovljevič zaključil predavanje z ugotovitvijo, da obstaja bitnost vsakega naroda v njegovi skupnosti duše, skupnih težnjah in ciljih, ki stvarjajo nedeljivo celino. Hrvatski narod ni pleme ali umetna tvorba, nego narod s posebno individualnostjo, ki jo je ohranil stoletja ter jo hoče tudi dalje obdržati.
»Hrvatska Straža" in Rusija
Na osnovi strategičnih, ekonomskih in političnih prilik je mogoč sporazum med Nemčijo in Rusijo. Baš glede na Poljsko, piše list hrvaitskih katolikov, bi bilo sodelovanje obeh držav koristno, kar bi pa pomenilo konec poljske neodvisnosti Rusija ne more riskirati vojne z Nemčijo. Tuhačevski in drugi so dajali Nemcem zaupne dokumente. Rusija bi lahko Slovanom in »antifašistom« prinesla neljuba presenečenja.
„Mi se ne bojimo!"
Naša vojska je biila in je ostala tvorec in nosilec državnega in narodnega edin-stva. Gospod,' mi se ne bojimo! je odgovoril neki mornar na vprašanje visokega dostojanstvenika, koliko je na brodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Enak bi bil odgovor v vsakem polku, vsaki četi, pravi list »Narodna odbrana«.
Vpoklici rezervistov v Ang liji
ZAKON O SPLOŠNI VOJAŠKI OBVEZNOSTI JE BIL VČERAJ DOKONČNO SPREJET V SKRAJŠAN EM POSTOPKU.
LONDON, 11. maja. Na včerajšnjem zasedanju parlamenta je predlagal Chamberlain, naj bi se tretje čitanje o splošni vojaški dolžnosti zamenjalo s skrajšanim postopkom, ker bi bilo, tudi če bi bil zakon že včeraj sprejet, mogoče vpoklicati prve rekrute šele 1. julija. To je pa odločno prepozno. Predlog je bil nato sprejet z 283 proti 137 glasovom. Na temelju
Pt Ip a ve za prevrat v Gdansku
NEW YORK, 11. maja. »World Telegram« poroča iz Gdanska, da se tam mnogo govori o bližnjem prevratu. Okrožni vodja Forster je odpotoval v Berlin, da dobi zadnja navodila, dočim se je predsednik senata Greiser posvetil organizaciji napadalnih oddelkov. V zadnjih dneh je prišlo v Gdansk 10.000 mladeničev teh formacij, a pride jih še 50.000.
Nemčija utrdi slovaško mejo
NEW YORK, 11. maja. »New York He-rald« poroča iz Bratislave, da je nemška vlada zahtevala od slovaške vlade dovoljenje za prehod nemških čet zaradi utrditve slovaške meje nasproti Poljski. Po daljših pogajanjih je slovaška vlada ugodila nemški zahtevi.
Danes govori Daladier
PARIZ, 11. maja. Daladier je sprejel včeraj na dolg razgovor zunanjega ministra Bonneta. V zvezi s tem je bilo objavljeno, da bo imel Daladier danes ob 15. pred parlamentom govor izredne važnosti, ki ga bodo zvečer ob 19.30 prenašale vse francoske oddajnice v desetih jezikih, posebno še lyonska postaja. Nemški prevod govora bodo prenašale postaje v Strassbourgu, Rennesu in Toulousu ob 21.15 In 22. uri.
Odločnost male Litve
VARŠAVA, 11. maja. General Rastikis je včeraj tisku podal važno izjavo. Njegovi obiski pri poljskih vodilnih in vojaških osebnostih so ga prepričali o tesnem prijateljstvu Poljske nasproti Ldtvi, ki bo postalo pa še vse konkretnejše. Litva je sicer miroljubna država, se bo pa branila proti napadu z orožjem.
POLJSKA ZAUPA VOJSKI IN ZAVEZNIKOM.
WASHINGTON, 11. maja. Poljski trgovinski minister, ki se mudi v Washing-tonu, je izjavil v tiskovnem klubu, da je Poljska miroljubna, da pa zaupa svoji vojaški moči in svojim zaveznikom.
ANGLEŠKO POSOJILO POLJSKI.
VARŠAVA, 11. maja. Na čelu poljske trgovinske delegacije se bo podal polkovnik Kok v London, da sklene veliko po-I sojilo za narodno obrambo.
sprejetega zakona o pomožnih in rezervnih silah je mogoče dopolniti pomanjkanje efektiv na ta način, da se vpokličejo razne rezerve in pomožne čete že sedaj, ne pa kakor prej, le v izjemnih prilikah. Zdaj so vpoklicani rezervisti pomorskih, protiletalskih in obalnih čet, da se izvež-bajo v trimesečnem proučevanju vojnih izkustev.
POLITIČNE SEJE V LONDONU.
LONDON, 11. maja. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve se je sestal na važno sejo. Redna tedenska kabinetna seja se je bavila z mednarodnimi odnošaji, posebno z razmerjem do Rusije. Minister za kolonije je poročal o stanju palestinskega vprašanja, o katerem izide v kratkem Bela knjiga.
BALBO PRI KRALJU FARUKU.
KAHIRA, 11. maja. Egiptski kralj Faruk je sprejel v avdienco maršala Balba, na kar mu je priredil ministrski predsednik svečano kosilo.
BLUMOVE KONFERENCE V LONDONU.
LONDON, 11. maja. Blum je včeraj obiskal Churchilla, Edena in majorja Attlee-ja. Popoldne ga je sprejel zunanji minister lord Halifax.
BONNET POTUJE V ANGLIJO.
PARIZ, 11. maja. »Press Asociation« javlja, da bo Bonnet v soboto z letalom odpotoval v Southampton, kjer bo imel na zborovanju francosko-angleške zveze velik govor, še istega dne se bo vrnil v Pariz, kjer bo sprejel angleškega zunanjega ministra Halifaxa, nakar bosta odpotovala v Ženevo.
WEYGANDOVO PREDAVANJE.
PARIZ, 11. maja. Bivši šef francoskega generalnega štaba, general Weygand, bo imel v nedeljo v Londonu predavanje v francoskem institutu. Poročal bo obenem o vtisih s svojega potovanja po evropskem vzhodu.
VPRAŠANJE ALANDSKEGA OTOČJA.
ŽENEVA, 11. maja. Finska in švedska vlada sta predlagali, naj se že pri tem zasedanju Zveze narodov odloča o remi-litarizaciji Alandskega otočja. PREPOVED TUJIH DRUŠTEV V ARGENTINI.
BUENOS AIRES, 11. maja. V zvezi z nedavno nacistično afero je argentinska vlada prepovedala delovanje vsem tujim političnim društvom.
Vreme. Spremenljivo oblačno in malo toplejše vreme. Obeta se še malo dežja v presledkih. Včeraj je bila najvišja toplota v Mariboru 17.1® C, danes najnižja 7.3° C, opoldne 16° C.
Borza. Curih, 11. maja. Devize: Beograd 10, London.20.82%, Pariz 11.78^, Berlin 178.55, New York 4447», Milan 23.41, Budimpešta 87, Bukarešta 325, Sofija 5.40.
Potemkin pri Becku
KONFERIRALA STA SKORAJ DVE URI IN PRETRESALA VSA VPRAŠANJA, KI ZANIMAJO SOVJETSKO RUSIJO IN POLJSKO.
Novi ce
Sloveniji moramo priboriti pravice!
Slovenija prinaša vsako leto redno ogromen delež k skupnemu državnemu gospodarstvu. Za proračunsko leto 1939-1940 naj bi n. pr. prispevala 2.057 milijonov dinarjev ali 16% vseh državnih dohodkov, čeprav nas je Slovencev med jugoslovanskim prebivalstvom komaj 8%. Potemtakem je Slovenija z javnimi dajatvami, ki jih mora oddati državi, prav za prav dvakratno obremenjena, kar je razbrati posebno iz dejstva, da pride na enega državljana povprečno 860 dinarjev teh dajatev, na enega Slovenca pa 1700 dinarjev. To število se nedvomno še poveča, kajti dobro je znan naš slovenski davčni vijak, ki ga privijajo posebno še različne nagrade, tako da zbrani dohodki običajno presegajo v proračunu določene postavke.
Od teli ogromnih sredstev bi morala dobivati Slovenija za svoje gospodarstvo dobršen del nazaj. Toda to se ni zgodilo; pač pa je preračunano, da je dobivala naša ožja domovina skozi 20 let po 600 miliionov dinarjev letno mani, kakor bi ji šlo! Poglejmo, kako so biH porazdeljeni krediti za tehnična dela v letih 1925—1934.
rmhiard din v 0« Slovenija	108	3,9
Hrvatska	250	9,0
Dalmacija	102	3,7
Bosna in Hercegovina	278	10,0
Vojvodina	Ul	**,0
Črna Ciora	169	6,1
Srbija	1-753	63,3
Ta tehnična dela so obsegala gradnjo poti (udeležba Slovenje 5%), mostov in podobnih naprav (3,3*/*) ter stavb (2,6%), nadalje instalacije (3,3%) in hidrotehnič-ne naprave (2,3°/»). Številke so dovolj
zgovorne im so pojasnila menda popolnoma odveč. Pribiti pa moramo trditev in zahtevo: Slovenija pod takimi pogoji iz leta v leto gospodarsko in socialno vedno bolj propada. Ta rakova pot se bo dala ustaviti edino s pravično ureditvijo gospodarskih odnosov. Zato je pa potrebna tudi za Slovence poštena in razumna ureditev. Politiko pobiranja drobtinic z državne centralistične mize morajo nadomestiti sposobnejši in najboljši zastopniki slovenskih delovnih množic, ki se že leta in leta z žulji ter znojem borijo za boljši, pravičnejši kruh.	ds.
„Živo orodje
M Vsi vemo, kako je
od orodje. Tudi naie telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo
naše delo odvisno i orc
 	 ...	. Zato jifc
ne lo varovati, paC pa, kakor z vsaJam orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod.
Kulturna prizadevanja v Rušah
Ruški kulturni krogi s Sokolom in nacionalnimi organizacijami pripravljajo obsežen in velikopotezen program za letošnje kulturno delo. Za binkošti bo zanimiva razstava slikarja Lojzeta Šušmela z njegovim uvodnim predavanjem o likovni umetnosti Slovencev. Sušmel bo hkrati razstavil po eno delo priznanih ljubljanskih likovnih umetnikov. 25. junija bo slovesno razvitje sokolskega prapora v spomin na zgodovinski dogodek na Vidov dan 1914, ko so dobile Ruše na-
ziv »Mali Beograd«. Julija bo na letnem gledališču velika uprizoritev Plaovičeve Vode s planin«, ki realistično opisuje srbsko kmetsko generacijo. Sledili bosta še dve predstavi. V pripravi je novo delo o Matiji Gubcu, ki bo nočna vprizo-ritev. V načrtu je preziranje cerkvice na Kalvariji v obliki svetišča na Oplencu. 13. junija bo velik pevski tabor, pri katerem bodo sodelovali združeni pevski zbori celega okrožja.
Pomladne brige v Slovenskih goricah
Izmed jabolčnih vrst kaže do sedaj še najbolje kanadska, ker cvete v že zboljšanem vremenu.
Stalno in povsod pa se Svetojakobča-ni pritožujejo na sicer banovinsko cesto I. reda od Maribora do Sv. Lenarta, ki je pa v tako zanemarjenem stanlu, da ie promet po njej zelo otežkočen. Ni dovolj, če se popravi cesta samo do znanega košaškega klanca. Popraviti bi bilo treba celotno cesto, ki je ena najslavnejših žil iz Maribora v osrčje Slovenskih goric. Poznalo se bo to znova v jeseni. Sedanja cesta ie prepolna kotanj, ki ovirajo vožnjo posebno v deževnem vremenu. Nadalje je cesta tako ozka, da se težko srečata na njej dva tovorna voza ali avtomobila. Banovina bi morala še v teku tega leta začeti na cesti s temeljitimi deli.
Sv. Jakob ima dve šolski poslopji, a ,u,m	,w~.	....	vkljub temu ie v njih premalo prostorov,
i mogoče ugotoviti,	kaj bo. | Zaradi tega imata po dva razreda iz-
Tudi Sv. Jakobu v Slovenskih goricah ni prizanesla letošnja pomladna suša, kar se bo prav posebno poznalo pri košnji, pač pa bo z otavno košnjo bolje. Ozi-liiina bo dobra, doci-nr je močno zakasnela pomladna setev; kajti kmetje niso mogli zaradi pomladne suše niti orati, niti sejati in sadrti, saj je bila zaradi suše ilovnata zemlja pretrda
Prvo sadje je odcvetelo ter kaže na izvrstno letino. To so črešpje, breskve, marelice, hruške in razne slive. To sadje je začelo cvesti 10. aprila ter je imelo za razvoj en teden najugodnejšega sončnega vremena s toplino 24—25 Celzija. Z jabolki kaže siabeje. Ta so začela cvesti, ko je nastopilo hladno vreme, ki je trajalo 14 dni; cvetje se ni moglo razviti ter je cvetožer vršil svoje pogubno delo. Na zgodnjih vrstah se že vidi učinek, ko ie rjavo uničeno cvetje že odpadlo ter se vidijo prazne veje. Na ostalih vrstah še ni
menomu dopoldne in popoldne šolo v isti sobi, kar pa šolski pouk močno ovira. Vrh tega so šolski prostori v stari šoli v tako obupnem po-ložaju, da mora biti v gotovih razredih strop podprt da ne bi prišlo do katastrofe. V takih sobah potlej hirajo mlada otroška telesca in si kvarijo zdravje učiteljske moči. Skrajna potreba bi bila. da začnejo misliti krajevni činitelji na zidavo nove šole, katere zgradn.io bi naj podprla v veliki meri banovina in država. — Kar se tiče obiska šole, je zadnje čase precej slab, ker uporabljajo starši otroke pri. poljskem delu Sv. Jakob boleha, kakor večina Slovenskih goric, na zdravi pitni vodi. Voda je povsod slaba in kalna, posebno v po letnih dneh, ker so tla močno ilovnata, Zato bi bilo potrebno prav resno misliti na gradnjo vodovoda, in to ne samo pri Sv. Jakobu, ampak na splošno v Sloven-sikih goricah.
Za mrtva se proglaieni
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje za proglasitev za mrtve v svet. vojni pogrešanih vojakov. Ce bt kdo kaj o pogrešaneth vedel, naj javi omenjenemu sodišču.
Pogrešano* so; posestnikov sin Matija P i š e k iz Slovenje vasi, odšel na gafc-ško bojišče, posestnik Gregor Monus iz Goriškega vrha, ki ie bil 1915. ranjen v Karpatih; ekonom Edvard Dolinšek iz Ruš, ki je bi! na ruskem bojišču ujet; posestnik Janez Kumrič iz Trnič, Id je menda pade! na italijanski fronti; viničarski sin Anton E r b u s iz Podioža, izginil na ruskem bojišču; posestnikov sin Ja-kob G om i 1 š e k iz Žikarc pri Ptuju, pogrešan v bojih pri Gorlici; posest, sin Martin Kocbek iz Sp. Korene, izginil na ruskem bojišču; posestnikov sin Anton Maj s ter iz Sp. Boča, izginil na ruskem bojišču; posestnikov sin Anton Goznik iz Šobra pri Bres-ternici, izginil na ruskem ali italijanskem bojišču; posestnik Jožef Rep iz Lastnice, baje umrl v italijanskem ujetništvu v Altomarl na legarju; posestnikov sin Ivan Ceh iz Sp. Korene, padel ob Piavi in minerjev sin Franc Lorbek iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah, izginil na ruskem bojišču.
Zena — zver
V Pakracu je Anka Novakova ustrelila „ vojega pritožnika Štefana Mještanina, ki se ie pijan vrnil domov. Monika je nato žrtev s sekiro in nožem razkosala ter dele telesa sežgala v krušni peči. Ko je bila baš pri svojem zverinskem početju, so vstopih v kuhinjo pokojnikovi znanci in našli v umivalniku u-morjenča-vo glavo...
Toča opustoiila Sumadijo
šumadija je imela črn dan. Privalili so se črni oblaki, nepričakovano se je usula debela toča, kakršne ljudje še ne Pomnijo. Toča je padala četrt ure ter je uničila vinograde, sadovnjake in polja. Povsod je bilo do 7 cm na debelo toče. Prizadeti so skoraj vsi šumadUskl kraji, prebivalci so močno zaskrbljeni. Škoda gre v milijone.
Chamberlainovo pecivo
V Kostajnici je prišel pek Marko Lu-kiiiic na originalno idejo. Da bi onemogoči! konkurenco drugih pekov, Je pričel peči pecivo v obliki Cham-berlainovega dežnika in palme miru. Uspeh tega peciva je presenetljiv. Pekarna je ves dan polna kupcev, ki zahtevajo Chamberlai-tiove dežnike. V kratkem času si je tako opomogel, da bo pekarno povečal.
Petletna deklica toži
zaradi razgaljenja časti
V Sarajevu je sodišče obravnavalo zelo zanimivo zadevo. Petletna Sara-
jevčanka je po svojem pravnem zastopniku tožila neko gospo zaradi grde klevete. Sodnik .ie spoznal, da je tožbr male deklice utemeljena ter je toženko obsodil na denarno globo.
Dečka okradla mrliča
Devetletna šolarja Franc P. m Alojz S. iz okolice Slovenske Bistrice sta za slovenjebistriškim pokopališčem našla obešenega Pavla Marčiča. Nepridiprava sta pristopila k samomorilcu in mu Izpraznila žepe. Ukradla sta žepno uro z verižico, samokres in več drobnarij. Orožniki so te stvari zaplenili.
V GNOJNICI JE UTONILA
Posestnica Damijan Antonija iz Sp. Gorice je pospravljala in pomivaja posodo. Njena dveletna hčerka Emilija se ie igrala pred hišo, kjer jo je kasneje našla v gnojnici. Otrok ie padel čez 60 om vtsoko ograjo v gnojnico, iz katere se -ni mogel več rešiti. Deklica je bila že mrtva.
o Iz poštne službe. V 8. pok skup. so napredovali Marija Kincl na' pošti Sv. Jurij ob j. ž„ Milena Železnik na pošti v Konjicah, Rezika Tomanič v Mežici, Fr. Veršec v Podčetrtku; v 9. pol. skup. je napredoval Ivan Zadel na pošti v Celju; v 10. pol. skup. je napredovala Rezika Pečar na pošti v Ljutomeru: za uradniške pripravnike so Imenovani Jože Logar in Jože Selan na pošti v Ptuju, Tomaž Orehek v Guštanju, in Alojz Kotnik na pošti v Slovenjgradcu; za siužitelie 2. skup. so postavljeni dnevntčarji Ivan Dobnikar in Ivan Šembolec na pošti v Pragerskem. Anton Bohinjec v Mežici, Jože Tome v Celju, Janez Hočevar v Guštanju, Josip Anžič v Ptuju, Martin Grom v Ormožu, Franc Šifrer v Murski Soboti. Viktor Bele v Slov. Bistrici ir Peter Dolinar na pošti Slovenjgradec.
o. Odlikovan je bil z redom Jugoslovanske krone III. stopnje upokojeni načelnik banske uprave dr. Fran Ratej iz Ljubljane.
Rezervni podčastniki bodo v kratkem začeli izdajati svoj list »Narodna država«. V to svrho so Izdali proglas.
»Mamica moja je strašno bogata.« Prirediteljem materinskih proslav, ki povprašujejo po skladbi gornjega naslova na Kunčičevo besedilo, sporočam podpisa-nec tem potom, da mi je to delce že lansko leto docela pošlo, zato — žal — ne morem nikomur več ž njhn postreči. — A. Kosi.
o. Ljubljansko obrtništvo je imelo te dni veliko zborovanje, na katerem so razpravljali o energičnem zatiranju šuš-marstva.
o. Ošpice v Rušah. Zadnje čase se je v Rušah razvila prava epidemija ošpic. Obolelo je zelo mnogo otrok, tako da so šolski razredi skoraj prazni.
o. Udeleženci majniškega izleta slovenjebistriških Slovencev 1. 1914, bodo proslavili 25-letuico znamenitega dogodka. Zbrali se bodo v nedeljo ob 13. na Glavnem, trgu v Slov. Bistrici, od koder bo odhod z godbo in zastavo v Laporje, Videž in Cigonco do gostilne Tkavc. V Laporju bo obisk groba dekana Medveda. Izlet bo le v lepem vremenu.
Legija koroških borcev bo proslavila 20-totuico Malgajeve smrti v Guštanju. S proslavo je združeno tudi odkritje spominske plošče srbskemu borcu Jovi Zapundžiču, ki jc padel za našo severno mejo 6. maja 1919 ter počastitev spomina junaka Rmenca. Ljubljančani pridejo 7. avtobusom.
o Cbkularka ie vrgla v obraz poleno 57-letnemu delavcu Andreju Bahcrju Marenbcrgu. Poleno mu je prebilo čelo, strlo nosno kost in mu poškodovalo ves obraz. Prepeljan je bil v mariborsko bol nišnico.
o Krava s trojčki. Posestniku Jožetu Finku v Obrhu na Dolenjskem je krava montaionka povrgla tri zdrave in popolnoma normalne teličke, kar je pač redek primer.
o. Skala je zadela v trebuh delavca Franca Sekelška, ko je dela! v kamnolomu v Polzeli na Pohorju.
Mie
c. Mestno gledališče. Drevi ob pol 20.
uprizori ljubljanska drama Shakespeare-jevo tragedijo »Othel-lo«.
c. Nesreče In napad. 32-letni Zupančič Franc, delavec v Vrhovem pri Radečah, je padel s kolesa in si zlomi-1 desno nogo. — 23-letnega Sinka Alojza, posestnika iz Rogaško Slatine, ie v neki tarnoš-nii gostilni napadel Vinko Pavlič iz Ratanske vasi in ga dvakrat z nožem zabodel v hrbet. — 32-letnl trgovski potnik Lah Josip ks Zgornje Hudinje se je z motornim kolesom peljal v Žalec. Med potjo Je padel in se poškodoval na glavi in tilniku. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici.
c. Športno Igrišče, ki ga gradi mestna občina pri mestnem pokopališču za neki celjski športni klub, bo kmalu dograjeno. Nato nameravajo pričeti s terenskimi deli za športni stadion za hribom Sv. Jožefa.
Plul
p. Godalni komorni večer v Ptuju.
Glasbena Matica je priredila godalni komorni večer mladinskega kvinteta g. Frana Serajnika iz Maribora. Tako lepega glasbenega večera, kakor nam ga je prinesel s svojimi m-ladkni gojenci, nismo pričakovali. Vsi člani godalnega kvinteta so z vso resnostjo, pazljivostjo in s čustvom doprinašaJi k lepi skupiti igri. Večer ie napravil vtis resnega umetniškega stremljenja. Vse točke programa je občinstvo nagradilo s priznanjem. Omeniti moramo pri tej priliki, da so naše kulturne prireditve v Ptuju zelo slabo obiskane in da bi želeli, da občinstvo po-seča z večjo ljubeznijo mladinske prireditve. Cisti dobiček je bit namenjen dijaški kuhinji.
Zamujena poroka ali strastni igralec goiia.
Maribor
Podprimo stanovsko zavedne obrtnike!
Vzroki, da imamo danes opraviti s šušmarstvom kot gospodarskim zlom, ne ležč samo v iskanju novih poti produkcijskega sistema, temveč v veliki meri tudi na obrtništvu samem.
Res je, da je izredno nizka socialna raven širokih plasti naroda doprinesla svoj delež k današnjim nezdravim prilikam. Nobenih izgledov ni na boljše, treba bo zavihati rokave in začeti od kraja.
Predvsem nam je treba vedeti, da ne gre pri tem samo za nelegalne obrtnike, temveč tudi za legalne obrtnike, ki s slabim nesolidnim, cenenim delom, jemljejo ugled onim, ki znajo pravilno presoditi, kaj so dolžni naročniku.
Posest obrtnega lista še ni jamstvo, da je imejitelj res tudi izvežban in vsem zahtevam današnjega časa dorasel obrtnik. Marsikdo ne čuti potrebe, da bi se v svoji stroki izpopolnjeval. Posledica je, da kaikovost izdelkov pada, z njim pa tudi cene. Res dobri obrtniki morajo reševati sebe in z njimi one, ki so v nemali meri vzrok, da je konkurenčna borba prešla že skrajno mejo zdrave konkurence.
Vzroki, da danes prav v vseh strokah šušmarstvo tako cvete, pa leže tudi v tem, ker. z nečim er ni podano jams tvo, da je šušmar slabši delavec, kot privilegiran obrtnik. Obrtništvo bi moralo začeti s pobijanjem šušmarstva najprej pri sebi, in sicer s tem, da bi stoodstotno Opravičilo svoj sloves s tehnično in estetsko vrhunskimi izdelki, ter za iste zahte-
valo storitvi primerno plačilo. Poklicani činitelji naj bi poskrbeli za boljšo strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja in s primerno uredbo za ureditev pomočniške dobe. Mojstrske izpitne komisije imajo le premmogOkrat izredno težavno stališče, priznati kandidata za mojstra s slabimi kvalitetami ali pa ga odkloniti in s tem ustvariti novega šušmarja. Običajno se odločijo za prvo. Triletna pomočniška doba je za mnoge prekratka.
če hočemo bolan gospodarski organizem ozdraviti, moramo ustvariti ugodnejše delovne pogoje za vse, ki so dela-voljni in s primernejšo kreditno politiko pomagati domači podjetnosti. V kolikor pa je šušmarstvo socialen problem, ki ga
je ustvaril preobrat v gospodarski strukturi v svetu vobče, zavisi njega rešitev v glavnem le od naše prilagodljivosti novim razmeram in je le prehodnega značaja. Da danes vse to boli, je jasno. Veliki preobrati v miselnosti človeštva so pa vedno terjali žrtve posameznikov, iz katerih se je rodil nov človek z drugačnim pojmovanjem pravice in reda.
Vprašanje obrtnega obstoja vobče se bo moralo podrediti duhu časa in zmagali bodo tisti, ki bodo pravilno razumeti nov čas in z vsestranskim znanjem postali nepogrešljivi. Vse drugo mora nujno slediti usodi žebljarjev m vsem onim, ki so morali kloniti pred diktatom napredka.	-ič.
Slišali bomo
Pesem slovenskega preporoda"
n
V soboto ob 20. bo priredil v veliki unionski dvorani v Mariboru Akademski pevski zbor iz Ljubljane velik koncert, ki nosi značilen nasdov »Pesem slovenskega preporoda«. Pokroviteljstvo nad koncertom je prevzela Nj. Vel. kraljica Marija. Pevski zbor se bo pripeljal v Maribor v soboto s popoldanskim vlakom. Pevci bodo na koncertu izvajali program, ki je imel že v Celju nepozaben uspeh.
Mariborčani bodo imeli v soboto redko priliko, slišati pesem našega preporo-
jenja iz grl prignanega Akademskega pevskega zbora. Pesem zbora je prav zdaj aktualna, zaradi česar je pričakovati, da bodo Mariborčani docela napolnili veliko unionsko dvorano. Prireditev ne bo samo zgodovinskega značaja, ampak bo tudi umetniško na višini. Akademski pevski zbor združuje v svojem programu pesmi vseh vidnejših predstavnikov našega glasbenega ustvarjanja- Pesem, ki jo bomo slišali v soboto, je nastala v dneh prebujenja slovenskega naroda im nam bo prav zato še bliže
Problem naših mesarjev in Špeharji
Že dalje časa je opažati med mariborskimi mesarji in Špeharji z Dravskega polja tiho borbo za obstanek. Mesarji se čutijo ogrožene, ker dovažajo Špeharji ob sobotah na Vojašniški trg vedno več mesa. Zanimivo je, da so imeli Špeharji do dneva pred uveljavljenjem novega obrtnega zakona piavioo samo do ene stojnice na trgu. Na tej stojnici bi smel prodajati samo en kvalificiran mesar. Znani mariborski gospod pa je dosegel, da smejo imeti špetharji z Dravskega polja kar 40 stojnic, torej več kakor vsi mariborski mesarji skupaj. Razumljivo je, da gre to na škodo naših mesarjev, ker Maribor pač nima potrebe do 80 mesarskih stojnic.
Združenje mesarskih mojstrov v Ma-
riboru je že večkrat prosilo na odločujočih mestih za ureditev tega problema Pri mariborskih oblasteh sta te dni posredovala tajnik Zveze mesarskih združenj g. Pirc in obrtno zadružni nadzornik g. Kastelic iz Ljubljane. Po zadružnih pravilih bi smeli Špeharji prodajati na mariborskem trgu samo svinje, ki so jih sami zredili. Če pa jih že kupujejo, naj bi jiili kupovali pri članih zadruge z Dravskega polja, ne pa pri drugih posestnikih. Zato se čutijo mesarji upravičeno ogrožene, ker spada posel, ki ga opravljajo Špeharji v Mariboru, že v mesarsko stroko. Z uvidevnostjo in dobro voljo bodo oblasti rešile to vpraišanje v obojestransko zadovoljstvo.
Tezensko postajališče je premajhno
Ko so pred leti gradili železniško postajališče na Teznem, pač niso računali na tako velik promet, kakršen je sedaj. Letna statistika je presenetljiva, saj. pravi, da je potniški promet na tezenskem postajaMšču .mnogo večji, kakor na marsikaterem podeželskem križišču. Mesečni dohodki od potniškega prometa na tem postajališču so mnogo večji od 50.000 din.
Spričo tako velikega prometa je tezen-Sjko postajališče premajhno. Čakalnica je pretesna, prav taiko tudi ostali prostori. Postajališče na Teznem uporabljajo Te-
zenčani, Pobrežani, Razvanjčani in večji del prebivalstva iz magdalenskega predmestja ter Tržaške ceste, ker jim je to postajališče 'bliže, kakor pa mariborski kolodvor. Zato bo morala železniška uprava slej ko prej misliti na gradnjo večjega postajnega poslopja. Tezensko postajališče je že v prvih letih obstoja pokazalo življenjsko sposobnost, zato je potrebno, da se izpremeni v postajo, ker bo promet gotovo še naraščal. Tezno se iz dneva v dan bolj razvija, ustanavljajo se nova industrijska podjetja.
,Jadran" praznuje 20 letnico obstoja
V soboto, 20. maja, bo praznovalo društvo Jadran 20-letnico svojega obstoja.
Ob preobratu so takratni zavedni nižji državni uslužbenci, ki so prišli iz Primorja v Maribor, ustanovili društvo »Jadran«. Njegovi prvi nastopi so bili navdušeno pozdravljeni. Pri vsaki narodni manifestaciji v Mariboru in v obmejnih
krajih so vrli Jadranaši prepevali in budili k zavesti in ponosu obmejno prebivalstvo.
Delo, ki ga je opravilo društvo »Jadran« je vredno, vse pohvale. Opozarjamo na koncert društva v soboto 20. t. m. v Sokolskem domu.
Dela okoli nove carinarnice
Dela okoli nove carinarnice živahno napredujejo. Delavci že znižujejo prehod Erjavčeve ulice v Einspielerjevo ulioo, katero bodo pa prav tako zaželi nižati od Francovega mlina do novih carinsbili skladišč. Erjavčeva ulica bo nato podaljšana po podvozu, nad katerim bo šla carinska železniška proga do skladišč, do Stolnega hriba, od koder je projektirana nova ulica proti tovami »Mirim«. Zidanje novega carinskega poslopja bo že ta teden končamo, za 24. maj pa je razpisana
licitacija za oddajo mizarskih, eleiktroteh-nlčnih, kleparskih, slikarskih in drugih dei.
Dobro bi bilo, če bi bila že potrjena prva lioitacija, da bi se lahko kmalu končalo z deli in bi se lahko carinski oddelki še pred zimo vselili v novo poslopje, kajti sedanji prostori v Kovačičevi hiši, ki jo je kupila mestna občina in kamor so se carinski pisarniški oddelki začasno vselili, so tako tesni in pomanjkljivi, da je v njih delo močno ovirano.
Maribor ima 47 odvetnikov
Po podatkih advokatske in notarske zbornice v Ljubljani je v Sloveniji 290 advokatov, 116 odvetniških pripravnikov, 60 notarjev in 9 notarskih pripravnikov. Od teh je v Ljubljani 100 odvetnikov, v Mariboru 47, v Celju 27, v Ptuju 10, v Novem mestu 9, v Kranju in Murski Soboti po 7.
Zopet ona...
V Mariboru imamo samo eno večjo tovarno za olje. To je oljarna znanega koroškega rodoljuba g. Hochmiilerja v Taborski ulici, kjer je bila že preje majhna izdelovalnica olja pokojnega Grobelška. Zdaj pa je primoran veliko in znano podjetje omejiti na domač izmenični obrat, dosedanja skladišča pa bodo spremenjena v stanovanja.
m. Napredovanja v carinski službi. Za
višjega carinskega kontrolorja so napredovali pri mariborski carinarnici gg. Dra-golijub Pavlovič, Ernest Roseg in Viktor Del Toso; za carinika je bil imenovan g. Andžel Kovačevič in za siužitelja I. skupine g. Danilo Vezjak.
m Poroka na Dunaju. Te dni sta sena Dunaju poročila dr. Ludvik Kossar in gdč. Ailbina Kosarjeva, hčerka tajnika več obrtnih združenj g. Jerneja Kosarja iz Maribora.
m Talentiran pevec išče mecena. V našem uredništvu se je zglasili g. Rudolf Krois iz Studencev, ki študira operno in koncertno petje pri ge. Druzovičevd. Ker mlada in brezposelni pevec mnogo obeta, prosi plemenitega mecena, ki bi ga pri študiju podprl.
m. Sezonski delavci za Francijo so se včeraj V zelo velikem številu prijavljali pri Borzi dela. Francoski delegat sprejema predvsem moške, dočim ženske le v omejenem številu.
m Svinja z 21 mladiči. V Legradu pri Koprivnici je svinja nekega tamkajšnjega mesarja povrgla 21 mladičev.
m Prodaja zaplenjenega blaga. V petek bo ob 10. uri v skladišču carinarnice v Einspielerjevi ulici prodaja zaplenjenega blaga.
m. Ni bil zločin. Poročali smo o neznanem utopljencu, ki ga je naplavila Drava pri Fali. Komisija je ugotovila, da rane, ki jih ima neznanec na glavi, ne izvirajo od zločina, pač pa jih je dolifl v vodi.
m. Nesreča na šolskem dvorišču. 13-lettti sin železniškega zvamčnika Stanislav Kebrič se je spotaknil pri tekanju na šolskem dvorišču in padel tako nesrečno, da si je zlomil levico v podlehti. Zdravi se v bolnišnici.
m. Z roko v tkalski stroj. Tkalec Jože Deučman iz Studenc je zašel pri delu v Ehrlichovi tekstilni tovarni z roko v tkalski stroj ter si jo močno poškodoval.
m. V mlaki utonil. Na Pavlovskem vrhu je med igro padel 2-letni Ivan Škrinjar v mlako za hišo in utonil.
m. Pobegnil je od svojega gospodarja 17-letni trgovski vajenec Marjan Turk iz Limbuša. Pustil je pismo, v katerem prosi za odpuščanje, da je nehote izpustil iz soda 120 litrov bučnega olja.
m. Brezobziren kolesar je včeraj popoldne povozil neko šolarko v Vrbanovi ulici ter skoraj podrl še več šolarjev, ki so se vračali domov.
Sofcol I. priredi proslavo desetletnice obstoja dne 21. maja svoj letni telovadni nastop z razvitjem društvenega in nara-ščajniškega prapora. Nastopijo vsi oddelki, na kar že sedaj opozarjamo nacionalno javnost. Zdravo! Odbor.
* »Jadran«. Na koncertu v soboto, 20. 1 m., v Sokolskem domu sodeluje tudi g. Kamuščič, kateri se je že pri zadnjem nastopu uveljavil. Ne zamudite prilike, slišati odličnega pevca. Vstopnice nabavite v predprodaji!
* Za koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki bo v soboto, 13. maja, ob 20. uri v dvorani Sokolskega doma, si preskrbite vstopnice v predprodaji pri »Putniku«.
* Tombola Sokola Maribor II. na Pobrežju bo na binkoštni ponedeljek, 20 maia.
Nočna lekarniška služba: lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12; tel. •28-12,*
lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta 33, tel. 22-13.
Kino
* Grajski ldno. Danes »Donavske melodije«. Veselje, smeh, humor, lepi pokrajinski posnetki. Georg Aleksander, Greti Theimer.
* Esplanade ldno. »Pesem sreče« z mlado umetnico Deanno D u r b i n, znano iz filma »Ona in njenih 100«. Film prekrasne glasbe in petja. Višek glasbenega užitka.
* Kino Unk>n. Do vključno petka prekrasna ljubezenska drama »V vrtincu belih noči« z Gaby Morlay.
Mariborsko gledališim
Četrtek, ob 20.: »Hollywood«. Premiera. Red A.
Petek, ob 20.: »Grohar«. Gostovanje Mrakove igralske skupine.
Sobota, ob 20.: »Potopljeni svet«. Red C. Zadnjič.
Nedelja, ob 20.: »Prodana nevesta«. Gostovanje gdč. Pavle Udovičeve. Zadnjič. Gostovanje gdč. Pavle Udovičeve. Po
daljšem presledku bo nastopila to nedeljo dolgoletna diva mariborske in sedaj osiješke operete, gdč. Pavla Udovičeva. Gostovala bo v »Prodani nevesti«, kjer se je kot Marinka že svojčas splošno priljubila.
Blagovna poročila
Na novosadski borzi so cene neizipre-menjene. Tendenca slabša.
V sak naročnik „Večernika“, ki je poravnal naročnino do 14 dni pred nezgodo, je zavarovan za
din
10.000
" '\'7V_YY'_V_V_   um
Kultura
\ Šport
.ueseti brat" v ptujskem gledališču
Za 25-letndco Mestnega gledališča v Ptuju je sedanje Dramsko društvo postavita na oder Jurčičevega »Desetega b r a t a«, kakor ga je za oder priredil režiser Fran Žižek. V tej, če se ne motim. že tretji naši predelavi »Desetega brata«, je Žižek ostail zvest romanu, v katerem je po poglavjih slediti dejanju* ki ga je za oder bolj epizodno zvrstil v neke vrste revijo stik, katerim, edino ni dal tiste zaporednosti po poglavjih, kot so v romanu. To pa je v tako originalni režijski zamisli bila nujnost svojevrstne odrske tehnike, ki jo je dal sistem zaves, s katerimi je režiser dosegel ne le živahnost in hitro menjavanje scen, temveč tudi skladnost z duhom naše dobe in pa večjo notranjo sprostitev, za katero vedno teži v svojih režijah.
S sistemom zaves pa je tudi mogel obiti dvoje ločenih dejanj v »Devetem bratu« ter laže obrniti pozornost v rahlo groteskno karakteristiko Krjavlja, Spaka in strica Dolfa., Talko je dejanje čimbolj vtisnil v vaški okvir in ga ponekod dvignil iž stranskega ftad glavno dejanje. Pri tokratni režiji sem imel vtis, da obračam liste v ilustrirani knjigi »Desetega brata«.. Dosti več pa tudi ni bilo potrebno in niogoče, ker se Jurčič ne podaja v psihologijo našega kmeta, ampak opisuje,
samo fiziognomijo človeka. Z veščo uporabo svetlobe, posebno z nje barvitostjo, je obdal rahel nadih romantičnega realizma v toplo občutje, ki je ves večer veto z odra. Škoda le, da so nekatere scene bile premalo razgibane. Tako je n. pr. gostija bila pretrda, nekam lesena, čeprav. nudi obratno.
Igralci so v splošnem —r bilk) jih je nad dvajset — daM iz sebe kar so le mogli. Če pomislimo, da zaradi . težkih, čisto tehničnih zaprefk začnejo včasih z vajami šele okrog polnoči, potem mora biti vsakomur pri srcu ta idealna družina, ki po vsem-tem vendar ne more biti brez globlje notranje pripravljenosti in ljubezni do naše besede. Zaslužili bi vso podporo tudi na najvišjih mestih^ kjer. je gotovo še razumevanje za naše stvari v talko izpostavljeni obmejni trdnjavici. — Edino, kar mamo v Ptuju, to je gledališče, ki mu ob vsej žilavosti še sedanji režiser Žižek kleše tako nov obraz, kakor nekateri le v najnaprednejših evropskih gledališčih. V tem pa je že ob 25-let-nicd ptujsko gledališče prestopilo v širše umetniško ustvarjanje, ki je' tokrat dobilo svoj poudarek v tistem »Desetem bratu«, ki je pred 25. leti pomagal vžigati našo nacionalno misel
A. Debenak.
Kvalifikacijska tekmovanja za ligo
H GOSTOVANJU MRAKOVE IGRALSKE SKUPINE.
Jutri, v petek zvečer bo v našem mariborskem'gledališču predstava tragedije »Grohar«, dela Ivana Mraka, ki se z njo predstavi Mariboru prvič kot dramatik, režiser in igralec. Tragedija je bila doslej igrana že v Ljubljani. Celiju in drugod. Še prej je igral Mrak s svojo igralsko skupino himnični drami »Lincoln« in »Čajkovski«. Razen teh del je pa napisal še celo vrsto drugih, ki so več ali manj vse vzete iz življenja zgodovinsko znanih osebnosti.
V delu, ki ga bomo videli jutri v Mariboru, je obdelana življenjska tragedija velikega slovenskega impresionističnega slikarja Ivana Groharja, sovrstnika začetnikov naše Moderne, katerega slike se prodajajo sedaj za desettisočake, sam pa je živel in končal v pomanjkanju v času, ko bi se bil moral šele razživeti. O Mrakovi tragediji »Grohar« je omenila ljubljanska kritika, da je zajeta izvirno in da je tudi oblikovno čisto riova in svojska. Dasi se je Mrak v gradnji naslonil na grško dramo, je vendar vnesel mnogo novih momentov. Glavna : teža je pa v dialogih.
Nastop Mrakove skupine s tragedijo »Grohar« bo zato za Maribor nekaj novega in zanimivega, tako s stališča dela samega kakor tudi * s stališča režije in igre.	-a-
fc Pojasnilo h kritiki jubilejnega koncerta Glasbene Matice. V včerajšnjem
»Večerniku« je izšlo poročilo glasbenega recenzenta g. Leona Novaka o jubilejnem koncertu pevskega zbora Glasbene Matice, ki vsebuje nekatere netočnosti. G. recenzent mi očita tu neko samoukar-stvo, kar pa ne odgovarja resnici. Ne vem, kje se je g. recenzent iniomMral o moji glasbeni naobrazbi in je nasedel hote ali nehote laži. Povem mu, da imam za seboj glasbena š.tudij, ki ga pa ne obešam na. veliki zvon. Povem mu, da stanujem v Koroščevi ulici št. 2., kjer si lahko obojestransko iposbreževa dokumentirano glasbeno kvalifikacijo. — Milan P e r t o t, dirigent Glasbene Matice v Mariboru.
k. Zora. Izšla je draga številka III. letnika slovenskega sarajevskega časopisa »Zora«, namenjenega družabni kulturi in izobrazbi. Uvodoma so natisnjene umestne besede o našd sedanjosti, nato pa sile-de: Srečka Kosovela »Prerojemje«, Gine Jote pesem »Žanjemo« v Vukovem prevodu, Jelke Vuk6ve pesem »Zunaj sneg ■prši...«, Ivana Vuka črtica »Najdeni raj«, Marjana Telatka nadaljevanje drame »Šopek krizantem«, Kulturni obzornik, Društveni vestnik in Drobiž. Revija se naroča v Sarajevu: Nuzorova ul. 7, in stane na leto le 10 din.
k. Zvonček. Letos izhaja ta naš mladinski mesečnik že 40. leto, urejuje ga dr. P. Karlin, namenjen je pa v prvi vrsti j slovenski mladini v tujem, svetu. Majska številka, ld leža pred nami, je zopet vsa pestra in zanimdvai	*
Stojimo tik pred zaključkom podzvezi-nega prvenstva v vseh nogometnih podzve-zan, v začetku junija se bo že pričelo kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v ligo med prvaki podzvez. V ta namen je vsa država razdeljena v dve polovici, vznodno in zapadno, v vsaki bo temovalo po 7 podzvezinih prvakov. Temovalo se bo po dvojnem pokalnem sistemu. Prvak LNP-a bo tekmoval v zapadni skupini, kjer bo tekmovanje potekalo takole:
I. kolo 4. in 11. VI.:
Beograd—Petrovgrad Sarajevo—Banja Luka Ljubljana—Osijek Cetinje je prosto V vzhodni skupini je žreb odločil tako:
I. kolo:
Zagreb—Split Skoplje je prosto Subotica—Kragujevac Niš—Novi Sad
II. kolo bo 18. in 25. VI. Nastopila bosta v zapadni grupi zmagovalca iz prvih dveh parov med seboj in zmagovalec iz tretje
tekme proti prvaku Cetinjske nogometne podzveze, v vzhodni skupini pa zmagovalec iz prve tekme proti prvaku Skopske nog. podfzveze ter zmagovalca iz zadnjih dveh parov med seboj.
III.	kolo 2. in 9. VII. bo dalo finalista v obeh skupinah, ki bosta nato odigrala med seboj izločilni finale 16. in 23. VII. Zmagovalec v teh dveh tekmah gre avtomatsko v ligo, drugoplasirani pa bo še moral igrati dve izločilni tekmi s predzadnjim v ligi, SK Zemunom, ki bosta odločili, kdo od obeh bo v nacionalni ligi 1939/40.
SK Gradjanski v Mariboru
Pogajanja med ISSK Mariborom in SK Gradianslum (Zagreb) glede gostovanja v Mariboru so .se ugodno zaključila ter bo
fjostoval Gradjanslu s svojim kompletnim igaškim teamom v Mariboru dne 18. maja. Gostovanje zagrebških „purgerjev“ po dolgoletnem presledku pomeni senzacijo v našem lokalnem nogometnem športu.
Tenis v prestolnici
Druga zmaga nad Irci
Irski teniški igralci, ki so nastopili v Zagrebu proti našim kot reprezentanca Irske, igrajo sedaj v Beogradu v medmestni tekmi Beograd—Dublin. Kljub vetrovnemu vremenu, zlasti prvi dan tekmovanja, je vladalo med beograjskim občinstvom zanj veliko zanimanje. Doseženi so bili sledeči rezultati: Irec Ryan je premagal Beograjčana Berto 6:2, 4:6, 6:4, Mitič je porazil Egana z 11:9, 6:3, Punčec pa Rogersa z 8:6, 6:3, Mitič in PuČec sta se odigrala igro v dvoje proti irskemu paru Rogers-Egan, ki sta oa odpravila s 7:5, 6:0, nakar sta _ Odpotovala v Budimpešto na tekmovanje proti Madžarski za Davisov pokal.
Nato so nastopili še nekateri mlajši teniški igralci proti gostom iz Irske. Beograjski junior Branovič je premagal Irca Ryana s 6:3, 6:1, a drugi junior Smerdu je igral z Eganora 6:0, 4:6, nakar je bila igra prekinjena. Glavna borba drugega dne je bila med Rogersom .in Pallado, ki jo je slednji odločil zase s 6:4, 6:4. Kot končna partija drugega dne se je odigral double Pallada—Laslo proti Rogers—Egan. Zmagala je naša dvojica z rezultatom 6:2, 7:5.
Turnir se bo danes nadaljeval in zaključil, nakar bo tudi Pallada, ki je določen za rezervo, odpotoval v Budimpešto.
REPREZENTANCA PROTI ANGLIJI
Zvezin kapetan je sestavil enajstorico,, ki bo zastopala Jugoslavijo v tekmi proti Angliji :dne 18. maja v Beogradu. Postava v marsičem preseneča. Edmi Zagrebčan v moštvu je Glasei*. Moštvo je sledeče: Gla-ser, Dubac, Matošič, Manola, Dragičevič, Lechner, GlišoVič, Vujadinovič, Petrovič, Matošič, Perlič.
s. Atletski klubi se opozarjajo, da bo
atletsko tekmovanje SSK Maratona, ki bi se bilo moralo vršiti 7. maja, v nedeljo j 21. maja z že objavljenim sporedom. Prijave sprejema do 16, ob 12. Smerdel Jože, Maribor, Gosposka 23.
s. SK Ljubljana bo priredil za binkošti v Ljubljani velik nogometni turnir, na katerega je povabil tudi ISSK Maribor, ki se bo povabilu odzval.
s. Sk Celje bo priredil 21. maja ob 9.30 na Glaziji medklubski propagandni atletski meeling za juniorje, omlaainoe in seniorje. Prijave se sprejemajo do 20. v Gosposki ulici 20 v Celju.
s. V Zagrebu se bo odigrala v nedeljo
nogometna tekma za dr. Torbarjev cup med Gradjanskim in splitskim Hajdukom.
s. FC Stuttgart bo gostoval za binkošti v Zagrebu, kjer bo odigral 18. tekmo s HASK-om, 21. pa z Gradjanskim. SK Grad-janski bo vrnil gostom obisk 11. junija v Stuttgartu, s. Uprava Svetovne razstave v New Vorku
J‘e odlikovala teniškega igralca Donalda Judgea z lovorjevim vencem kot najboljšega ameriškega športnika v 1. 1938.
s. Kho Sin Kle si je osvojil naslov angleškega prvaka v tenisu. V finalu je prema-
§al svojega rojaka W. C. Choya s 7:5, 6:1, :4. Prvič v zgodovini angleškega teniškega športa sta prišla dva Kineza v finale, v singlu dam je odnesla prvo mesto Stam-mersova z zmago nad Anito Ellis-Lizano s 6:3, 6:3. Prvaki iger v dvoje so: Billington-Olliff (gospodje), Niooll-Nuthall (dame) in Nuthal-Malfroy (mešano).
s. V Španiji se je odigrala prva medmestna tekma pa zaključku državljansko vojne med reprezentancama Seville in Li-sabone z rezultatom 5:1.
s. Za nogometno tekmo Italija—Anglija so doslei prodali že za 1,200.000 lir vstopnic. Stadion „San Ciro“ v Milanu bo premajhen za vse občinstvo,s ki ga k tej tekmi pričakujejo.
s. Graški SV Sturm je v okviru svojih jubilejnih prireditev od priliki 30-letnioe med drugim povabil na gostovanje tudi zagrebške akademike.
s. Finalista v italijanskem nogometnem ragu^Ambrosiana in Novarra se bosta siv*
s. Italijansko Davis cup moštvo za tekmo z Monakovim tvorijo de Stefani in Cane-pele za single ter Kuceli—Vido za igro v dvoje.
s. V finalu teniškega turnirja v Wiesbad-
nu je de Stefani (Italija) premagal Harrisa (USA) 6:4, 8:6, 0:6, 4:6, 6:4: Nemka Ullsteinova pa sv<yo rojakinjo Schumannovo 6:4, 6:3. Naša teniška igralka gdč. Florijanova se je z zmago nad Berlinčan-ko Rosenthalovo s 6:3, 6:3 plasirala v polfinale, kjer je izpadla.
s. Nov svetovni rekord v prsnem plavanju na 500 m je postavil v Solingopu Nemec Artur Heina v času 7:13.
s. Nizozemka Cor Klntova je v Velsenu premagala v hrbtnem plavanju na 100 m svojo rojakinjo Jet van Feggelenovo, svetovno rekorderko, v času 1:14.2.
E. S. BRUCE:
16
pAtsmuibova sktivMSi
»Torej mučeni^« je posmehljivo odvrnil Beeke. »Ne razumem, zakaj ne zapro ljudi takšne vrste v norišnico.«
»Gospod Carrington je prav tako pri zdravi pameti kakor vi in jaz, gospod,« je jezno vzklinil Piper. »Boljšega človeka si ne morete misliti.«
»Naj vse povem,« je dejal Gibbons. — »Pred dvajsetimi leti se je hotel oženiti v cerkvi, ki jo vidite tu skozi okno. Vse je bik) že za poroko pripravljeno in zvonovi so zvonili k slovesnosti. Dosti liudd v Mallow-Datchettu se še spominja tega žalostnega dne. Njegovo nevesto in nie-sa« oba so imeli vsi radi. Carrington ie imel takrat okoli trideset let. Ona je bila edinka sira Howvvarda Stokesa. Vsa vas je bila v cvetju in povsod so visele zastave. Bilo je v drugem letu vojne. Carrington je bij poročnik pri zapadno-kent-skem t>°lku. Po obredu., ko. sta novano-ročenca stobala iz cerkve, je vrglo nemško letalo bombo na trg pred cerkvijo. Nemci dotlej §e niso redno obmetavali naše dežele z bt>mbam5i.. mi še nismo imeli pripravljene nikakšne obrambe nroti njim. Nekateri ljudje, ki so letalo
videli, so mislili, da je naše. * Bomba ie ubila deset ljudi še več jih je pa raniila. Mlada žena je bila na mestu mrtva. Izpr-va Carrington iti mogel verjeti, da ni več živa.« —' Gibbons je za trenutek utihnil in globoko zasopel. — »Strašno je moralo biti to, gospod. Spremiti so ga v njegovo graščina Zaprl se je in nekad dni niti jesti ni maral. Tudi k njenemu pogrebu ni šel. Potem so začeli zidarji deteti zid. — Ljudje so misiliiM, da mu je žalost vzela razum.«
»Zdi se mi, da se niso dosti zmotili,« ie odvrnil Beeke
»Zamislite si, v kakšnem položaju je bil,« je rekel nadzornik Gibbons in zmajaj z glavo. »Njegova sreča je bila uničena. Prisegel je, da se bo zaprl v svojo graščino, m da je ne bo več zapustil, da niti pogledal ne bo več iz nje.«
»In kako je mogel to storiti?« je vprašal Beeke. »Ne pozabite, da je bila vojna in da je imel on komaj trideset let. Saj je bil vojak!«
»Doba je strel v koleno in zato so ga odpustili,« mu je pojasnil Gibbons. »Še zdaj menda nekoliko šepa. Dal si je zgra-
diti zid, in odtlej še ni pogledal čezenj. Pravijo, da je zdaj srečen. Bogat je in lahko živi, kakor se mu ljubi.«
»AM je držai svojo zaobljubo?«
»Da, gospod Beeke,« je odvrnil nadzornik Gibbons. »Od tistega dne ni več odprl časiniika. Niti tega ne ve, ati ie vodne že konec. Piper mu ne sme ziniti niti besede o dogodkih po svetu. Novih izumov znanosti ne pozna. Nekaj ljudi ga obiskuje: pastor, notar in eden ati dva prijatelja, toda vsi vedo, da mu o svetu ne smejo govoriti Ena sama neprevidna beseda, pa jih ne bi več pustil k sebi« »Občudujem njegovo trdno voljo,« je dejal Beeke. »Vzide temu pa se mi zdi da ne more biti prav pri pameti. A vrnimo se zdaj k zapestni uri. Carrington ne ve, kako je prišla na njegov vrt, fcer mu Piper nd smel ničesar reči o Clintonovem padcu. Pojdite zdaj h gospodu Carring-tonu, Piper, in mu povejte, da ga pridem pozneje obiskat«
Stari mornar je bil videti zelo vznemirjen in se je obrnil h Gibbonsu.
»Gospod Carrington mi je velel, da moram govoriti samo z lastnikom ure. Samo zaradi vas sem vse povedati tudi gospodu iz Londona...«
»Nič se ne razburjajte!« je vzkliknil Beeke. »Povejte mu, da bom prišel k njemu, in mu nasvetujte, naj mi ne zapre
vrat pred nosom. To je vse.«
Obrnil se je in se vrnil v sobo, kjer
ga je čakal Warren.
»Oprostite, da ste me morali čakati, gospod Clinton,« je dejal Beeke tako ljubeznivo, da je Bustace takoj vedel, da stoji zadeva za letaka zelo slabo. »No, kje sva že bife? Vprašaj sem vas, zakad iste prizna®, da je padlo vaše padalo v Carringtonov park.«
»Zraven zidu!«
»Ne, zdaj bom refoel v park,« je odvrnil Beeke. »Tam so našli zlato zapestno uro, ki ima vrezano vaše ime na pokrovu. Pravkar sera to izvedel. Zmerom odkrijemo kaj novega. To uto ste iskaK v pretekli noči, gospod CHntonf«
Warren ni odgovoril.
»Vem, da niste mogli prepovedati svojemu padalu, da vas ne bi bilo zaneslo v Carringtonov vrt Toda kako ste potem prišli čez zid? Zakaj ste rekli nadzorniku Gibbonsu, da ste padli na travnik? AK mi boste pojasniti to malenkost, gospod Clinton?«
Toda Warren nd bil istih mas«, kakor nadzornik Beeke. To ni bila malenkost. Zavedal se je, da pripisuje Beeke tej okolnosti veMk pomen in le nalašč go* vod, da je le malenkost.
(Dalje stodU
Zanimivosti
Anglija je prejela od Izraela odlične može
Vsaka dežela, je rekel Ksaver Ipsi-larnti, ima Jude, kakršne zasluži. Ako je iver istinita, bi se lahko postavila na spomenik britanskemu imperializmu, kajti Albion je prejel od Izraela nekoliko odličnih »mostarjev«, pontifikov, ki so v denarstvu in pesništvu, v dogodivščinah in trgovstvu širili po svetu raznolike poteze anglosaksonskega duha.
»Mi Angleži — piše prof. Ernest Bar-ker v Cambridgeu — živimo v prav dobrem soglasju z našimi Židi in krepko čutimo, da so se vključdii v naše narodno življenje. Zato niti ne moremo razumeti, kako je moglo nastati to, čemur po drugih državah pravijo »judovsko vprašanje«.
Anglija je od nekdaj na stežaj odpirala izraelitom vse možne poklice, tudi politiko in diplomacijo. Naj omenimo nekatere primere iz poslednjih let: sir Philip Sassoon — minister letalstva, Hore Be-lisha — vojni minister od 1. 1937., prej minister prometa. Bivši minister zraka lord Londonderry, ki je pred malo leti vneto zagovarjal v londonskem parlamentu hitlerjevsko Nemčijo, kakor lord Mount Temple ali pa sir Os\vald Mosley,
načelnik angleških fašistov — ti trije so se posvačili z judovskimi finančniki: Cassel, Jessel, Levi Leiter.
L. 1935. je Albion izgubil enega svojih največjih državnikov, čigar životopis, nedavno objavljen, se nam zdi jako poučen za naš zadatek.
Rufus Isaacs — v Ukrajini bi se imenoval Is&čenko — se je rodil v londonskem predmestju iz neznatne družine. S 13 leti je šibki dečko govoril manjkrat angleško nego jidiš in se vedel tako, da so ga zapodili iz dveh internatov, v Londonu in Bruslju. S 15 leti se ga je lotila plemenska sla po tujini: staršem se zmuzne in se vkrca kot kuharček na tovorno ladjo, namenjeno k protiuožcem. Ko je »izpljunil mornico«, je postal zakotni borzni mešetar pri Stook Exchan-geu, kjer je tako spodletel — skrajna nesreča za Semoviča — da so ga zbog velikih dolgov izbrisali iz Sindikata menjalcev.
Uspeh ga je čakal v odvetništvu. S 35 leti služi po 1 milijon na leto kot zastopnik trgovcev. S 40 leti je prvak med onimi 4 slavnima juristi, bodočimi stebri imperija, ki bi jih bil anglosaksonski rasi-
Of, ta nesrečna
WILSON, CESAR VILJEM H., BITKA
Skoro 2000 let že veruje človeštvo, da so številke 3 in 7 srečne, 13 pa nesrečna. Predsednik Wilson pa ni bil edini, ki je trdno veroval, da 13 ni nesrečna števil-va. V volivni borbi 1. 1924 je Lloyd George potrdil, da je on istega mnenja. Bis-mark nasprotno je sovražil to številko in se je skrbno izogibal tega dne karkoli započeti. Churchill je prav tak vraževe-rec in ne trpi 13 ljudi za mizo.
Cesar Viljem II. je 1. 1913 odklonil namero Avstrije, da bi šli obe državi skupaj v boj, ker mu je bila številka 13 odvratna. Nasprotno je pa Wilson baš v petek, 13. decembra 1918., dospel v Brest, da prisostvuje mirovni konferenci, ki se
ali srečna številka 13!
PRI TANNENBERGU IN ŠT. 13
je zanj tako porazno završila. Postavil je svoj načrt 13. februarja 1919 in o bo-šiču je zahteval, da se pogrne miza gostov za 13 ljudi. Ameriški senat je tudi 13. oktobra 1919 omejil Wilsonove svoboščine v evropskih razpravah, kar je pripomoglo h končnemu razpadu ameriškega posredovanja.
Prva podmornica, ki se je v svetovni vojni potopila, je bila U 13, za njeno usodo še danes ne vedo. Od angleških rušilcev sta bila potopljena blizu obale E13 in K13. Prvi vojni zbor, ki je bil strahovito iztrebljen, je bil 13. ruski armadni' zbor pri Tannenbergu.
zem (če bi ga kaj bilo) zatajil zaradi njihove mešane krvi: Rufus Isaacs (Jud), John Simon (Vailežan), E. Carson (Irec). Frideriik Smith, pozneje lord Birken-nheard (na pol cigan).
Isaacs, kasnejši lord Reading, se je s finančnim svojim darom povzpenjal čedalje više, dokler ni 1919. postal kraljev namestnik v Indiji, kjer je moral premagati plemensko mržnjo Indov in mosle-mov do Juda. Miroljubni duh njegovega roda mu je omogočil, da je združil svoje liberalne principe s kraljevim naročilom, po katerem je moral pobijat: skrajni nacionalizem indskega kongresa. To je bil edini kraljev namestnik, ki je bil osebni prijatelj Gandhiju. Kako je že rekel Newton Baker, vojni minister v USA?
» Vsa Amriika je čutila do tega velikega Juda in tega velikega Britanca spoštovanje, ljubezen, zaupanje. Skozi njegove oči smo gledali Anglijo, skozi njegovega duha smo jo razumeli.« Gotovo si že Čul latinski pregovor: »Rufus raro bonus; sed si bonus — optimus«. Pri našem Rjavcu se je izrek obnesel.
X 13.000 * gosenic za Avstralijo. Iz
Southamptona so nedavno odpremili 13.000 gosenic za Avstralijo. Prepeljali so jih z letalom. Tam so jih porazdelili na travnike, da bodo uničile neko škodljivo bilko, ki se je razpasla med travo.
X Vinska klei na pokopališču. Ko je neka ženska v Achimu urejevala grob, je z lopato zadela na pesek, v katerem je tičala steklenica vina. Ko so pokopališče točneje preiskali, so odkrili celo zalogo steklenic, ki so jih tja zavlekli tatovi.
X Bolnišnica za cvetlice. Londonski trg zalagajo po večini s cvetlicami, ki jih goje na otoku Scilly na jugozahodu Anglije. Prebivalci imajo od tega glavni dohodek, zato so se tudi pobrigali za bolniško strežbo rastlinam. Vsak oboleli cvet pregledajo v cvetličnem sanatoriju, kajti epidemija v cvetličarnah otoka bi pomenila katastrofo za ljudi.
n Hans Albers v Dubrovniku. V Dubrovnik je dopotoval slavni filmski igralec Hans Albers, ki bo ostal nekaj dni na našem Primorju na letovanju.
n Milijon sadnih sadik je razdelilo veleposestvo »Petar Mrkonjič« v Modriči v Bosni med revne posestnike.
n Vodno silo Drine bodo skušali upo-porabiti v industrijske svrhe Zato proučuje te dni rečni tok in teren hidroteh-nični strokovnjak, ki trdi, da bo na Drini mogoče ustanoviti veliko hidrotehnično podjetje.
n. ženske bredejo Moravo, da ne bo suše. V Pomoravju je še sedaj ohranjen čuden, toda zelo zanimiv običaj. Da bi kmetice obvarovale svoja polja pred sušo, bredejo kar oblečene reko Moravo. Pred to nenavadno procesijo hodita dve najstarejši vaščanki in z vrčem zajemata vodo ter jo zopet izlivata v reko Pri tem izgovarjajo neke molitve Ta navada izvira Še iz poganskih časov.
X Nova pokora v Egiptu. Pred leti se je pojavila v Egiptu neka muha, ki je uničevala nasade bombaža. Golazen zleže jajčeca v stebla te industrijske rastline, kjer se zarede ličinke, ki uničujejo nasade. Vlada je izdala že več milijonov din za preganjanje te škodljive gosenice, pa doslej ni imela uspeha.
Pozlačeni Budha
Popotnik iz Evrope je nekoč posetil Ceylon. V svetišču Budhe je občudoval dragocenosti, ki so jih darovali indski radže. V mehki zemlji vrta so mu pokazali odtise, kamor je-nekoč stopila noga Razsvetljenega... Po izprehodu sredi krasnih, cvetočih vratov so ga spremili v tihi kotiček, kjer se je kipec Budhe iz črne ebenovine skrivnostno smehljal.
Mlad menih je pojasnil tujcu, kako zelo si žele, da bi bil Budha pozlačen. V ta namen zbirajo darove in Evropec ni hotel zaostati. Izročil je menihu lepo vsoto denarja.
Po dvajsetih letih se je tujec slučajno spet ustavil na Ceylonu. Radovednost ga je gnala v sveti gaj, da vidi, kako se blešči v zlatu črno božanstvo. Na njegovo veliko presenečenje je stal Budha še zmerom tak, kakršnega je bil zapustil pred dvajsetimi leti... Mlad menih je spet hitel razlagati in nazadnje je poprosil tujca za dar, da bi Budho pozlatili ...
Evropec se je nasmehnil in izročil menihu nekaj rupijev. Vrnil se je v domovino in povsod pripovedoval o iznajdljivosti indskih redovnikov, ki si znajo pomagati kakor neredki med nami. Koliko jih je, ki za velika dela in načrte sprejemajo darove, namesto da bi izpolnili namen svoje zbirke, pa odlagajo z delom in žive srčno, zadovoljno. Denar se kopiči, v cvenku njegove moči teko sitim leta,* načrti, veliki načrti pa gredo v pozabljenje, kakor je ostal pozabljen hi črn tolikanj izkoriščeni Budha...
X Egiptu primanjkuje Nilove vode. Za
Egipt ni majhnega pomena, da imajo Italijani Tansko jezero, izvir Modrega Nila, v svojih rokah. Nil namaka vse plodne ravnine Egipta, zato je začela vlada misliti na nov način napajanja zemlje. Gladina Nilove vode se iz leta v leto menjava, zato so v spodnjem Sudanu in Egiptu uvedli točno kontrolo vode. Zdaj bodo vse namakalne naprave spravili v zvezo z dotokom voda iz Belega Nila. Na severni strani Albertovega jezera, v sever-no-zahodni Ugandi, bodo zgradili orjaški jez, tako da bodo z dvignjeno vodno površino za 8 m Izredno povišali kapaciteto jezera. Obenem s tem načrtom bo egiptska vlada kanalizirala vsa močvirja.
X Tri vikingške rokavice, težke 8.4 kg je te dni kupila švedska vlada za zgodovinski muzej v Stockolmu. Rokavice so iz 5. stoletja iz časov slavnih Vikingov in iz Čistega zlata. Predstavljajo tedaj največjo vrednost zaklada, ki so ga doslej našli na švedskem.
X Dom za 1200 mačk so otvorili v okolici Pariza. Takšno zavetišče za mačke je že bilo v mestu, pa so se sosedi pritožili zaradi mačje godbe, ki je kalila nočni mir. Vsaka mačka ima poseben oddelek s posodo za mleko, pa skupno dvorano z raznimi napravami za »gimnastiko« in rove. Dom vzdržuje stara gospa, ki je samce in samice ločila. Pravijo, da je mačje zavijanje zaradi tega še večje.
X Abukirsko zlato. 2e 140 let se trudijo razni pohlepneži po zlatu, da bi dvignili iz morja pri Abukiru potopljeni zaklad Napoleonovega ladjevja. Samo na ladji »Orient« je bilo tedaj za 600.000 funtov zlata. Zdaj še je odločila neka egiptska družba, da najame najmodernejše potapljaške obleke in priprave ter se loti rešavanja zlata iz morske globine. Razvaline brodovja bodo razstrelili, tako da bo laže priti do zaklada.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 60 oar: najmanjša pristojbina za te oglase le dlo 6.—. Dražbe orekllcl doplsovanla la ienltovaaisk! oglasi din I.— oo besedi. NalmanlU znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znala dlo 2.—. Znesek ca male oglase se olačnle takol orl naročila oziroma ea le vooslatl v pismu skuoal r naročilom ali oa oo ooštnl položnici na čekovni račno 1L 11.409 Za vse oismene odgovore glede mallb oglasov «e mora priložiti znamka za 3 din
Razno
PON1KLAN.JE
pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«. Maribor. Trstenjakova ulica 5.	3544-1
BUČNO OLJE
dobro in vedno sveže, nudi Tovarna olja. Maribor, Tabor . ul. 7.	4152—1
VZAMEM OTROKA
na hrano tudi od rolstva. Naslov v upravi »Večemlka«.
4156—1
SIVA MAČKA
z roza pentljo, sliši na ime »Dada«. se je izgubila. Oddati Krekova 5.	4159—1
Kupim____________
ŠTEDILNIK
prenesljiv, s kotličkom, obli" ka mize, kupim. Dušej Miha. Taborska 7.	4151—3
Stanoyanie	Sobo odda
MALO SOBO in kuhinjo oddam v dvoriščnem poslopju. Taborska 7. 4150—5	SONČNA SOBA s štedilnikom, opremljena, s posebnim vhodom, se odda poceni za 160 din dvema osebama ali trem gospodičnam s hrano mesečno 300 din. — Kralja Petra c. 18-a, Studenci. 4153—7
Oddam DVOSOBNO ALI ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, vrtom in pritiklinami. Pobrežje, Cankarjeva 34. 4154—5 Čitajte„Večernik“	
	Sprejmem poceni fna stanovanje GOSPODIČNO — GOSPO v centru. Naslov v upravi. 4160—7
	
se boste rešili	
	
Kupim takoj dobro ohranjen ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK
Ponudbe na Babič. Koroščeva 8-1.	4158—3
Prodam
DROG ZA PREŠAN.IE (PreBbaum). 9 m dolg. ca. 4.5 ms» na prodaj. Kordik. Pekre.
4155-4
GRAMOFON
kovče-e znamke »HIs Masters Voice«, skoro novi zelo ugodno prodam. Vprašati Praprot-nlkova 24.	4157-—4
- s>utbo ,Sie SAMOSTOJEN KORESPON-DENT
perfekten v 4 jezikih, priznan stilist in organizator, išče zaposlitve pri solidnen podletju. Ponudbe na upravo »Veternika« pod »Stenojrraf«.
4006—10
Petnajstletna
DEKLICA
z dežele se želi izučiti za frizerko. Učenka bi mojstru za oskrbo po dogovoru plačevala. Naslov pove uprava.
4161—10
v Varaždinskih Toplicah. Eden dan Vas stane z vsemi pristojbinami in kopeljo okoli din 65*—, za državne uradnike in upokojence še ceneje. Prospekte pošilja uprava kopališča
Varaidinske Toplice
Sporočam p. n. občinstvu, da sem svojo gostilno na Glavnem trgu
in času primemo opremil.
Priporočam svojo prvovrstno kuhinjo. Točim štajerska in dalmatinska vina, kakor tudi priljubljeno laško pivo. Vsak četrtek, petek in soboto morske ribe.
Za obilen obisk se priporoča M« H. PlailC
Izd la In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiskn Mariborska tiskarna d. d., ne rručajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon
, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni Čekovni račun Štev. 11. 409.