Številka 263
ta« rt nedeljah in praznikih eb 5., ob poneMfklb ob 9. zjutraj Posamične številke se prodajajo po 3	(6 atotink)
▼ mnogih tobakarnah t Tntu in okolici, Ljubljani, Gorici, branju, žt. Petru, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. EJTE OGLASOV ae račonajo po vrstah (široke 73 mm, visoke J1/, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 atotink; -.a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov •o 50 sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-I uljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 atot. beseda, najmanj pa 9 atot. — Oglase sprejema „Inaeratni oddelek uprave r>iinosti~. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
TRST, v ponedeljek 23. septembra 1907
Tečaj XXXII.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti jt moč !
VASOĆIIIA 1
za vae leto 24 JL, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K —, na saročbe brez dopoalane naročnine, se uprava no ozira.
Itrtiiiia u liftiUsko iiduje .Ediioni' itui: nloietu 15 20,501 let!
Vai dopisi naj se poftiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo ln rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, oglaae in reklamacije je pošiljati na upravo liata.
UREDNIŠTVO: al. Glorrio Galatti 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odtoTorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij liata „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija
lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It 18. —— Poštno-hranllničai račun St. 841*602.
1 -i Talafon atav. 1167 =====
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
BRZOJAVNE VESTI.
Dogodki v Maroku.
PARIZ 22. General Drude je dne 21. t. m. razdejal pri Sid Brahimu šotorišče ustaše v. Od Francozov je bil en gumier ubit, pet jih je bilo ranjenih, med temi en poročnik, izgube sovražnika so neznane.
TANGER 22. Polagoma se vrača mir. Položaj v raznih pristaniščih je povoljen.
PARIZ 22. »Matin« poroča, da je general Drude vse potrebno napravil, da nemudoma napade novo šotorišče ustašev. pričakovati je velikega boja,
Buren shod.
PULA 22. Sinoči je bil v hotelu «Belvedere» buren shod. Zborovalcev je bilo nad 2000. Prišlo je tudi 20 do 40 so-cijalistov z znanim Grionom, ki so hoteli zborovanje motiti, ali ni jim vspelo Grion je hotel govoriti, ali narod mu ni tega dopustil. Ogorčenje je bilo grozno, bilo bi prišlo še do hujega, ali socijalisti so se prestrašili ter odšli. Potem se je shod vršil mirno. Danes je bil na seji delegatov izvoljen predsednikom dr. Letiš s 55 glasovi, Delucca je dobil 36 glasov. Naši delavci so navdušeni.
Bolezen badenskega velikega vojvoda.
MAINAU 22. Veliki vojvoda je zelo slab, njegovo stanje je opasno.
Vodja Hotentotov ubit.
LONDON 22. Uradno potrjujejo iz Kapstadta, da je bil Morenga ubit
Dnevne vesti.
Veselica in shod v Ricmanjih. Včeraj se je vršila veselica v Ricmanjih v proslavo obletnice Narodnega doma. Mnogo Tržačanov je šlo v goste k prijaznim Ric-manjcem; z vsakim vlakom se je povečala množica. Vrt Narodnega doma je bil okinčan s trobojnicami.
Župan Berdon je z navdušenimi besedami pozdravil goste in razjasnil pomen današnje slavnosti ter dal besedo g. drž. poslancu prof. Mandiču.
Isti, burno pozdravljen, zahvalivši se za prisrčen pozdrav je spregovoril:
Na poziv prvakov prišel sem danes prvič k Vam kakor državni poslanec, v to zavedno vas mojega volilnega okraja. Prišel sem zelo rad, kakor sem prihajal v to vas že pred 20 leti. Prišel sem, da se spoznavam s svojimi volilci. Takoj hočem tukaj naglašati, da se zavarujem proti eventuelnim napadom od gotove strani, da sem tu med Vami le kakor državni poslanec, ne da bi se dotikal posebnih razmer, ki vladajo v tej vasi. Ricmanjsko vprašanje je tako resno in važno, da se ga ne more reševati na veselici. Upam pa, da bo to vprašanje kmalo rešeno na drugem mestu.
PODLISTEK.
Sokolinec
Sibirska povest.
Kositi spisal Vladimir Korolenko.
Dospevši na sibirsko obal smo že slikali, da je bila vest o strašni smrti Sal-tanovi znana celo urojencem: tako hitro so bili izvedeli, kakor da bi jim bil do-nesel veter ...
Naleteli smo na nekaj domačinov, ko so lovili ribe. Stresali so glave in se re--tali; očividno so se radovali. »Vi se lahko »mejate,« smo si mislili, »a kako bo z na« mi? Njegova glava nas lahko stane naše glave.«
Dali so nam rib, nas poučili o raznih potih, ki naj bi jih šli, in marširali smo naprej. Bilo je, kakor da hodimo po ža-rečem oglju; stresli smo se pri vsakem Sumu, obšli vsak dovrec, se ognili vsa*
Istrski Slovani so dosegli meseca maja velikanski vspeh, ki presenetilje naše nasprotnike, vlado in nas samih. Ne le, da so bili sijajno izvoljeni slovanski kandidatje v treh volilnih okrajih, ampak celo v treh takozvanih italijanskih okrajih doživela je gospodujoča klika velik poraz. V koperskem volilnem okraju je bila ista tako pobita, da se ni upala priti niti na ožjo volitev, a v dveh drugih je zmagala le s pomočjo socijalnih demokratov in krščanskih socijalcev. Posebno ti takozvani krščanski socijalci so pomagali liberalnim Italijanom do zmage.
Meseca junija zbrali smo se izvoljeni poslanci na Dunaju. Naša dolžnost je bila posebno, da zberemo vse poslance v jed-noten jugoslovanski klub, za katerega smo delali posebno mi primorski poslanci. Bili smo uverjeni, da, če imamo kedaj kaj doseči, zamoremo to le s skupnim klubom. Tukaj moram reči, da nimamo posebno slovenski poslanci s Primorskega nikake krivde, ako ni prišlo do takega kluba; krivda je bila povsod drugje, le pri nas ne.
Gospod poslanec je potem na kratko povedal o delovanju v minolem državno-zborskem zasedanju in potem nadaljeval: Resno delovanje začne še le sedaj, meseca oktobra. Sedaj prične tudi nova akcija za skupni jugoslovanski klub. Ako je med poslanci še nekaj ljubezni do naroda, da bodo žrtvovali svoje strankarske interese v blagor celokupnega naroda, prepričan sem, da pride do enotnega kluba.
Ćita se sedaj v listih mnogo o jugoslovanskem ministru, Mi po svojem številu, po geografični legi imamo gotovo pravico do takega zastopnika v cesarskem svetovalstvu. Ali do jugoslovanskega ministra pridemo le tedajt ako bomo združeni v enem klubu, drugače ne pridemo do svojega ministra.
Gosp. poslanec govore o pomenu današnje slavnosti je orisal kratko zgodovino narodne borbe v Istri. Slovenski in hrvatski narod v Istri začel se je pro-bujati v letih 1860 do 1870. Prvo narodno delovanje je bilo v čitalnicah, izmed katerih prva je bila kasta vska. Prirejali so se potem veliki narodni taborji, na katerih se je ljudstvo v prvič navduševalo za narodne ideale. Prvi tabor je bil v Kastvu leta 1871, v Bazovici leta 1875, potem v Lindaru, v Dolini in na drugih krajih. Vsporedno s čitalnicami so bila pevska društva ognjišče narodnega življenja. — Do leta 1890 živeli smo nekam bolj v poeziji, še le od tega leta začenja realno delovanje na gospodarskem polju. Prišli smo do prepričanja, da treba rešiti istrskega kmeta iz krempljev laškega kapitala, ker drugače je izključena prava narodna emancipacija. Začele so se ustanav-
kega Rusa in zabrisavali smo za seboj sledove. Strašno je bilo !
Podnevi smo počivali večjidel v gozdu; ponoči smo potovali naprej. K Tarhano-vemu dvorcu smo prišli ob jutranji zarji. Sredi hoste je stal, nov, obdan od močne ograje. Vrata so bila zaprta. Po zunanjosti je bil isti, kakor nam je pravil o njem Buran.
Stopili smo bliže in smo potrkali. Notri se je užgala luč in kmalu se je oglasilo vprašanje: »Kdo je ?«
»Skitalci, ki prinašajo od Burana Sta-heju Mitriču pozdravov,« smo odgovorili.
Takrat se je bil taisti Stahej Mitrič nekam odpeljal in* je pustil na dvorcu pomočnika z naročilom, da, če bi prišli s Sokolina begunci, naj da vsakemu njih pet rublje v na pot, par Škornj, kožuh, obleke in živeža; kolikor bi tpotrebovali. »Naj jih bo, kolikor hoče, ustreži vsem; skliči delavce, da se zgodi pričo njih, in da mi bodo mogli potrditi potem,« je bil dejal pri svojem odhodu.
ljati posojilnice in konsumna društva. Tako je prišlo tudi v Ricmanjih do take gospodarske ustanove, ki ima svoje zavetje v ravnokar proslavljenem »Narodnem domu«. Voščil je istemu najbolje vspehe za bodočnost v blagor ricmanjske vasi.
Po viharni aklamaciji gosp. poslancu pričela je veselica, na kateri so sodelovali : ricmanjsko pevsko društvo »Slavec«, »Ilirija« od sv. Jakoba, »Velesila« iz Skednja ter pevski zbor in orkester »Čitalnice« od sv. Jakoba. Veselica je vspela kar najsijajneje; med občinstvom je vladala velika animiranost, le nekateri gospodje, ki so prišli od nekje daleč so motili petje z ne prav dostojnim obnašanjem. Mislili so bržkone, da s tem imponirajo posebno gospodom, ki so sedeli pri sosedni mizi, med katerimi sta se nahajala tudi državni poslanec prof. Mandič in deželni poslanec Kozulič. Krasni umetalni ognji so kronali vspelo veselico.
»Slovenčevemu« poročevalcu, ki je prišel — Bog ve zakaj — v Ricmanje, priredilo je nekoliko oseb ne ravno laskavo odhodnico. »Slovenčev« poročevalec se je tako mogel na lastne oči prepričati, kak vspeh je on dosegel s svojo trivijalno pisavo. Vračalo se mu je milo za drago. Gosp. Tersoglav zaukazal pa je kočijažu, nekemu svojemu sorodniku, naj udari z bičem na demonstrante, mimo katerih je zdrdral voz. Ta-le je tudi to storil in ranil dve osebi. Rabil je tudi pri tem prav grde laške psovke. To je razsrdilo občinstvo in če ne bi bilo med ljudmi takih, ki so mirili, bi bila stvar slabo končala. Kočija je urno zdrdrala ob žvižganju zbranega občinstva. Toliko za kroniko. Komentar za sedaj le ta: »Kdor seje veter, žanje Vihar«.
In zopet naša šolska..... Naslov nočem
završiti — ker bi moral zapisati nekaj nedostojnega — kakor je nedostojno, kar delajo šolska oblastva z našimi otročiči!
V Barkovljah sta dva očeta sklenila poslati svoja sina (potem ko sta ta poslednja z vspehom dovršila ljudske šole in pripravnico), v srednje šole. Skušnjo sta napravila in bila sta vsprejeta v gimnazijo. Po preteku Štirih dni pa so ju poslali domov, češ, da nimajo prostora! !! Taki škandali se ponavljajo leto za letom in mi moramo še danes gledati, kako se na tržaških šolah šopirijo Nemci in Lahi, med tem ko naše otroke enostavno mečejo na ulico !
Slovenec naj bo tepec, si mislijo oni gospodje, ki imajo, na našo nesrečo, v rokah moč in dovoljenje, da smejo tako postopati z nami!
ln kaj naj storita, prizadeta očeta sedaj ? Dečka sta stara okolo 12 let. Za ljudsko šolo nista ! Pripravnico sta dovr-
šila a v gimnaziji ju nočejo! da bi vsaj imeli meščansko šolo ! Zakon sili stariše, da morajo njih otroci obiskovati šolo do dovršenega 14 leta — šole pa nam ne dajo ! Kaj storiti ? !!
Že zopet predrznost. Pišejo nam : Često ste že v Vašem listu objavili, kako predrzni so tu pa tam laški uradniki. Tudi proti telefonskim uradnicam se je že opetovano pisalo — toda, kakor se vidi brez vspeha.
Dne 19. t. m. sem pozval centralo, naj me zveze z neko slovensko stranko. Številko sem klical v slovenskem jeziku, kar bi moral storiti sleherni Slovenec, a mesto zveže, sem moral slišati osoren glas: *Cossa xe 'sta roba!» Prišla je na to slovenskega jezika zmožna gospica, ter mi je na moje vprašanje povedala, da prejšnja «koša» ne zna slovenski ! Kakor Že večkrat drugi, tako protestiram tudi jaz proti temu, da c. kr. uradi in posebno poštni in brzojavni uradi, ki so v neprestanih stikih z občinstvom, nastavljajo osobje, ki ne vešče deželnih jezikov. Gospica «koša>, ako ne zna slovenski, naj se gre lepo učit in ko po znala vsaj toliko, da bo mogla umeti številke — naj pride spet na prejšnje mesto. Nima pa pravice vpraševati: Kaj je ta reč — ako bi kaj ne razumela !
Capito ? !
Nedopustna varčnost na policijskem uradu. Prejeli smo: Na isti način prilično, kakor je to naš list razkril glede sodnih uslužbenk, varčuje tudi policijska oblast s svojimi ženskimi pisarniškimi močmi. Kako se «varčuje*, naj povedo sledeči goli fakti. Izven nekaterih plačanih uradnic je na tem uradu še 16—17 takozvanih «brezplačnih praktikantinj», od katerih prakti-cirajo najstarejše že — nad dve leti, popolnoma brezplačno se razume. Vsako j leto se pomakne 2—3 v kategorijo •plačanih*. Sedaj pa lahko izračunate za vsako gospico posebej, koliko let jej je še delati (ker menda za lišp jih nimajo), da pride do mastne kompenzacije. Ce so prišle oblasti že na idejo ženskih uradnikov, mislimo, da je s tem privarčeno dovolj in ni treba tirati stvari še dalje. Malo več človekoljubja bi bilo pač na mestu. Mesto problema obligatoričnega uniformiranja c. kr. uradnikov je pač nujneje študirati in uvesti tu reformo v prilog tem ženskim trpinom. Delavcu kruh, potem parade!
„Jfarodna delavska organizacija" vabi vse narodne delavce, ki se niso dvignili društvene knjižice, naj pridejo po iste pred I. oktobrom. Društveni urad je odprt vsaki dan od 9—12. ure zjutraj in od 5—8. ure zvečer v Via Geppa, 15 1. V sedanjem trenotku, ko
Tudi tukaj so bili že zvedeli o Sal-tanovu. Ko nas je torej pomočnik zagledal, se je ustrašil.
»Ah, bratje, ali ste vi, ki ste pobili Saltanova — slaba je z vami!«
»No, ali smo ali nismo, to je vseeno. A kako je s tem: ali nam ne bo Vaše blagorodje dalo kake pomoči ? Buran nas pošilja k Staheju Mitriču s pozdravi.«
»Kje pa je Buran sam? Zopet na Sokolinu ?«
»Da, na Sokolinu leži pokopan.«
»No, Bog mu daj večni mir! Dober človek je bil, pošten.. . Stahej Mitrič se ga še zdaj večkrat spominja. Pustil bo brati zanj pač marsikako mašo. Kako pa mu je bilo ime, ali veste, ljudje?«
»Ne, ne vemo. Buran smo mu vedno rekli. Nemara je sam pozabil svoje ime; Skitalec ne potrebuje nobenega ...«
»To je ravno, bratje — hudo je vaše Življenje, zelo hudo. Celo če hoče pop moliti za vas k Bogu — ne more; saj ne ve, kako vas naj imenuje. Stari je vendar
imel tudi dom, sorodnike — brate, sestre in morda celo ljube otročiče ?«
»Seveda jih je imel. Naj je Skitalec tudi odložil svoje ime, ki ga je dobil pri krstu, vendar je tudi njega, kakor vse druge, rodila žena.«
»Žalostno življenje živite, bratje.«
»Ali je kaj bolj žalostnega? Nabera-čenno, podarjeno jemo, podarjeno nosimo, in kadar umrjemo, ne dobimo niti groba. Ako umrjemo v gozdu, tedaj požro naše truplo divje zveri, naše kosti beli solnce. Pač žalostno je naše življenje!«
Pomilovanje in usmiljenje so vzbudile naše besede pri pomočniku — kajti čim več sočutja vzbudiš pri Sibircu, tem ra-darnejši postane — in nas same je razburila resničnost teh besed. Saj on pojde takoj zopet zdehaje ležat in bo spal sit v gorki postelji; mi pa moramo ven, moramo bloditi po temnem gozdu in se skrivati pred slehernim človeškim očesom, kakor okužena pošast, kakor strah, predno napoči beli dan ...	(Pride še).
Stran II
JSDINObT« št. 263
V Trstu, dne 23 septembra 190i

je .Narodna flelavifaLOgjaoUaPja"m-, hvaležnostjo spominjajo, d* dolgujejo svoj skrbela svojim členom društvene pro- svobo^ ob»tegek ediuo ie store, v katerih se bodo od me$eca oktobra naprej prirejala predavanja in vse ostale društvene prireditve, je za vsacega narodnega delavca neobhodno potrebno, da si priskrbi društveno knjižico, da se zamore vdeležiti vseh dobrot, ki nudi svojim članom „N. D. 0".
.,Dramatično društvo" vabi gg. odbornike k seji, ki bo danes zvečer ob 7 v društvenej sobi.
uri
Spomenica Makedoncev velikemu knezu
V!a dimiru. Tu podajemo avtentični tekst spomenice, ki so jo makedonska dobrodelna društva v Sofiji izročila ruskemu velikemu knezu Vladimirju. Spomenica se
glasi:
Vaša imperatorska visokost!! Danes, ko se odkriva spomenik carju osvoboditelju in ko se pred njegovim spominom klanja svobodni bolgarski narod, prevzet ćutstvi najglobokeje hvaležnosti za njegovo veliko delo, kakoršnega še ni doživela zgodovina, mi, zastopniki makedonsko-odrin-ske emigracije v Bolgarski, slaveči z našimi svobodnimi brati ta znameniti dan in poklonivši se ob enem ž njimi v duhu carju osvoboditelju, spomnili smo se globokim čutstvom svojega rodnega kraja, ki je pred 30 leti, osvobojen istočastno z Bolgarsko po volji carja-osvoboditelja, bil od Evrope na novo povrnjen pod neznosno robsrvo.
Do pred 30 leti imeli smo mi Bolgari j
Najjavneji dokaz po svoji bratski ljubezni brezprimerne ruske osvoboditelj ne politike je danes odkriti velečastni spomenik carju osvoboditelju, katerega odkritju je s svojo dušo prisostvoval ves bolgarski narod.
Adresa končuje z nado, da bo Rusija delala na to, da se položaj bolgarskega naroda v Makedoniji olajša in da se mu zagotovi srečneja bodočnost.
raiidfcEA H^LA KMOmSLč*.
Nesreča z motociklom. Dva človeka smrtno-nevarno ranjena. 2 7-letni Rudolf Korenički, ki je uradnik pri tvrdki Greinitz in stanuje v ulici Massimo d' Azegiio št. 24, je zasedel včeraj v jutro okolu 7. ure in pol svoj motocikelj (kolo na motor), da napravi izlet. Pridirjavši z motociklom v ulico del Tintore je pa zadel v težaka Ivana Rebec-a, ki je tam razlagal led z voza.
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so našo ljubljeno sorodnico oziroma prijateljico, gospo
Eufemijo Mahorčič
spremili k zadnjemu počitku, zlasti č. damam, g. glavarju, g. sodniku ; za darovane cvetlice, za vso tolažbo in pomoč v bolezni.
Žalujoči ostali.
Zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Sežani v torek 24. septembra ob 7. uri zjutraj.

MALI OGLASI.

i
i&;t oglasi raćatia*'- "f r»0 3 aiot- t»©<jeii-.. • ustnotiskaue beaetie se računajo oatra« Najmanj 43	rttotmk, ........ -- ae tako: --— -

Rebec je tako nesrečno padel, da mu je j ^^ bila strta lobanja. Morali so ga prenesti v i	t4or TrttB	woa ■ ,oa"S
, . .	1	,	.. . T . ...	»•«]• <•«««• * n«pr*J. Ur drugič* na bo i|ttfl«v 0(Im obia«UM
bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da je
e *l oieba poznana Upravi listi.
smrtno-nevarno ranjen. A tudi Korenifikemu	^ f^'J^V^l. =2
Oglas« traka nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „E«tnosNM. vprašanja potom plssai bo dajal „INSERATNI ODDELEK nformaolj* sdino lo, £• bo pismu priloiaaa znamka za odgavor
ni bilo bolje, tudi on je padel in se o padcu jako težko ranil na glavo. Prenesli so tudi njega v bolnišnico, kjer so mu podelili najnujnejo pomoč in ga potem prenesli domov. A tudi njegovo stanje je jako opasno. Ko je pozneje prišel preiskovalni sodnik k enemu in drugemu, ni mogel za-slišati nobenega, ker sta bila oba nezavestna. Očividca dogodka Fran Lovšin in Jakob Škilan trdita, da krivda pada na Koreničkega, ker da je dirjal z vso naglico. Samomor. Včeraj popoludne so našli
iz vseh krajev Bolgarske enako usodo in . v hiši št. 32 v Vrdeli (posestvo Luzzatto), vodili smo združenimi silami borbo za naše' in sicer v podstrešju, obešenega 49-letnega duhovno probujenje in našo narodno pro- j poljedelca Jakoba Vecchio, ki je imel zem-sveto. Duhovno osvobojenje od grškega j ljišče v najemu. Pozvan je bil k njemu patrijarha, ki je pod zaščito Evropo skri- | zdravnik se zdravniške postaje, ki pa ni val svoje panhelenske ideale, srao dosegli, . mogel druzega, nego konstatovati, da je z velikimi žrtvami in trudom in zato imajo nesrečnež že mrtev.
tudi makedonski Bolgari svoje zasluge. Ma-: PoskU8 samomora. 26-letni natakar Ož-kedonija — zibelka slovanskih oče-: balt Viani, ki je stanoval pri Antoniji Moto v sv. Cirila in Metodija, og i linarič v hiši št. 9 v ulici del Solitario, je njišče slovanske pismenosti — rodila je predsinočnjim v svoji sobi zažgal 3 kg najslavneje in največe boritelje na prepo- oglja, ki je je bil naložil v neko kositrasto rod in osvobojenje.	j škatljo. K.o je Antonija Molinarič zjutraj
V bolgarskem ustanku, ki se je pod ob 6. uri vstala, je čula iz njegove sobe poveljstvom hrabrih ruskih častnikov for- stokanje in vzdihanje. Sluteča kaj zlega, miral na Šipki, sodelovali so v prvi vrsti je se silo odprla vrata, ki so bila zakle-makedonski Bolgari, ki so se borili za svo- i njena od znotraj. Našla je Vianija skoro bodo pokopane domovine. Tedaj skupno nezavestnega. Pozvala je nemudoma zdrav-in nerazdeljeno delo carja osvoboditelja, nika se zdravniške postaje, ki je Vianiju ki je bilo ovenčano v San Štefanu in ki podelil najnujnejo pomoč in ga potem dal je vzrastlo na kosteh mnogoštevilnih ru- odnesti v bolnišnico, kjer so ga zaprli v skih junakov, je pozvalo ves bolgarski na- opazovalnico za umobolne, posebno še, ker rod na svobodno življenje v vseh njegovih je izjavil, da je hotel vmreti radi nesrečne etnografičnih mejah. Dne 19. februvarija ljubezni.
1878 položen je bil temelj. Ali žal! Ono,i Eden neznanih tatovaretovan.Pod skup-kar je zgradila volja carja-osvoboditelja, nim naslovom »Neznani tatovi« smo pred za kar se je bojevala hrabra ruska vojska nekaj dnevi poročali, da je zvečer dne 15. in dala toliko žrtev; ono, za kar se je ' t. m. neznan tat vkradel peku Rudolfu tudi vaš$ trpperatorska visokost na čelu Gianconi srebrno uro in zlato verižico, v svojega hrabrega vojnega zbora hrabro skupni vrednosti 100 kron. Predvčerajšnjim bojevala, vihteč visoko svoj meč kakor na- je bil pa aretovan 25-letni Viljem Sch., povedovalka nove zore v dotedanji noči stanujoči v ulici del Farneto, ker je močno bolg«tteegg*aroaiicx- vse to, kar je bilo osumljen, da je on okradel Gianconija. Vi-
naji&^ć&fbfBms1 in eneea "aroda. 1jem Sch- pa to taji in. trdi' da je bil šel
vse to.jfUffrikrfušala evcoDska diplomacija dne 15. t. m. v Materijo, v Ber^lmu	^	i Zasadeni tatovi. 30-letni brezposelni
'Vr^S/JPrff^e^I^Klatedonija obso- trgovski agent Albert T., stanujoči v ulici jenalfiaSlgn&ftP flfctoo^^žtaja dneve deli' Olmo, 27-letni mehanikar Simon M., grciane br^t^aVnoflliln ilrašfiiliiftrtoljajev, stanujoči v ulici Remota, in 27-letni kovač ki ^ejBfcfrielji toB\raXa*8v^*č3S<*. Bol- Josip P., stanujoči v ulici Alighieri, so bili Z-n V trj firffli. V; ™	I"™1 »vnjimi predminolo noč aretovani v ulici della
očmi kakor tepe sanje prehod ruske ^o^Cassa di Risparmio. Ti trije ptički so bili
^tooVoi^SN^ S P°nare5enimi WjUČi ŽC °đprh
svojo domovino ogreto od splflc? j^bog? zastoni vodijo torbo, za obstanek ,in
bij„ podnSnošn& iSjim'^ob^/O^;1««0 redarja, ki se je poCasnim kora-^^S^^zO^M^^J^ »j«-. Zaprli so zopet vrata in
videl, je pa po-došel v ulici della
kristijanov. ki ga je ustvarila turška kri- Cassa " di' Rišparmio ter jih aretoval. Na . ^offoh,"ngnAsa	^fiSJ^Sa^ii'ooliciii naffiq ori Simonu M. 4, a pri
Ta poslednji je bil stranišču na policiji,
I IDI P Al TP ln popravljatelj gluovir-UDIiiMLlu j«v se priporoča »lavnemu občinstvu — Andrej Pečar, nlloa Dante Alighieri 3.
1030
poštenih starišev bi vstopi a pri kaki dobri šivilji kot učenka Naslov pove „InBeratni oddelek Edinosti". ___1187
Deklica
Na prodaj
duina štev 21.
so vsakovrstne nove posode za vino pri Franu Budau, ulica Pa-
1189
IČf*0 CQ ^ePa 8nažna meblovana soba s po-Ibuv Otf strežbo eventuelno s hrano v bližini državne gimnazije. Ponudbe pod „Gimnazijski učitelj 27" na Edinost".	_H 88
slikar in dekorater. Slika sobe,
Ferdinando Ferlettig
grbe, vsakovrstna lakiranja in tapecirerska dela b papirjem. TRST, ulica Cbiozza 4.
Sodi vsake vsebine
ulici Sanitk 13.
novi in rabljeni se prodajajo v 1126
Prodajo se stavbe
denarja na I. in IL vknjižbo od 4*/4 do 3*/« obresti. Menjava ne remiČnin z zemljišči in dvorci. — Trst, Korso S4«	86
Krojaškega pomočnika dobr%^»
sprejme takoj Josip Kertel v AjdovSčini.	1182
Učenca
štev. 40.
od 14-15 letnega za pekarno se i ž če pri Karlo Markuža ul Molin grande
1 90
Plačilo na obrokeSEJ^mS:
blago za ženske, zavese, odeje, platno, trliž, klobuke za moške, slike, držala za zaveze. Ulica Madonnina štev. 43, L nad. Levi Bicchi-
I rte a rt Dnto mizarski mojster, ulica Giulia JUSip nuztj štev. 10, = Telefon 1971. Izdeluje in popravlja vsakovrstna stavbinska in druga mizarska dela ter daje v najem razne scenerije za odre.
612
Prej, nego kupite
otrobe! drobne ■■ otrobe, oves,
kornzne in pšeniSne moke, ko-
rnZO itd. obiščite skladišče
Vinko de Jtiarin
Via Vittorio Alfieri št. xo
(kraj ogujegascev)
kjernajdete blago najboljše vrste in najceneje vseh trgov.
Fuinoto&Eonellato
TRST, ulica del Toro št. 16
SLIKARJA sob, grbov, Iaki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd.
Sprejemata vsakovrstne narodbe
tudi tapecirarska dela.
Inseratni oddelek :: „EDINOSTI" :
prevzema to&ie, pravilne is. :: književne ::
pBEBODg
/Uk Iz in v noJSlauneJe , \J : eoropelske Jezike: !
I kakor: hrvatske, srbske (s cirilico), češke, ruske, poljske, bolgarske, nemške, angležke, italijanske, fran-: coske, madjarske in druge. :
Obrniti se je na inseratni oddelek Edinosti.
0 ZDlOŽbi „TISKARNE EDINOST"
v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18 je izšel v sloven. prevodu
®
VOHUN
ROMAN
Angleški spisal J. F. COOPER.
Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papiijem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane
1 krono 6 O st.
po pošti 20 slot. več. Dob! se ga. v vseh knjigarnah po
Slovanskem.
®
Razpošilja se le proti povzetju ali naprej poslanemu znesku
vrata prodajalnice Terpin & Co. v ulici ita-. Nuova št. 13. V tem so pa od daleč za-
ANTON SKERL
■•hulk, »prlaeiail fTtdeiM,
Trst - Carlo Goldenijer trg 11. - Trat
Zastopnil toiaraejtoles tajutitilm Jiel"
■V Napeljava in zaloga električnih svončkov, in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografeT Zaloga priprav za točiti pivo. Laataa mekasiča* d^tiaraica za poprarljaaje fivalaik »trojkelee motokolea itd.
Velika zalofa prlpadkav po tovarn likih ceaah. TELEFOI1 štev. 1754.
iTtorizoTana mednarodna agencija za mičaiu?
„6LOHIA"
TRST — ulioa Barriera 25, I. p.
Mi"	I-trusi Jf
delovanje grških če^, ki
vajo
\ 'tr-en t?
11 o zašd
onJć'Oi
i
in pomoč od Turkov^, ker ppdpirajp. sarpp
ESff Bergant
i^/J	uinrrniui^	»
TO 13, IV. 21.
_______ q	uosv f.uujuc u^v i»4 u+io^i	"""""
90 sko^^toktja fisvoJo nado .k, venkejnu ^ M ^^j^^fovmlka u rok., ruskemu^ nahodu, Ir^ z^odo^a.^ki^. beleži &ln j ..„^^e^p^ ffipjggn gpspem.
vsa ye^a.^lar fzabel^ ^ J ?
Rusiia i-:	svq
moćna za ščitnica velikih tp^malih
.Trt ? ni uTJio^ mt)nrn )T oa mbuTa a
s lo v a nsk ih plemen na Balkanu.; Svobodne balkanske državice se vedno i
^	T- Tj-.TJ-- lu>s«~i!fi(:o<; .srivXUvio T
t»[ obudKUPU^EB: ,onvei qo|laMdni<»iL6lelD4i O
Dobe se vedno na razpolago stanovanja mala
in velika. — Skladišča vsake velikosti. Kupnje in prodaja izvrševanje raznih obrtoil ■amcića izbrano osobje u vsako stroko.
Dr. A. Barkanović
specijalist za notranje in živčne - bolezni =
ima
SVOJ AMBULATORIJ
v Trstu v ulici Sanitk fitev. 2
ORDINUJE: vsak dan od 10.l/, do 12."/« ure zjutraj in 4.—5. popol.

J luni 11 j j
njsb	ooqt.fi isbn^v nfiJ> .^[i/n^mr
GIus. HdcoHn, Crst
---r — ^ ^ . ^ - -----Piazza Carlo Goldoni 6
.ifuluJ ,[11 iuJA aq tjuij	.
oljev, eopieev.
irtfetk tfaiffltalfiHlk*- Prah za skisano vino.
IJIUl JUl^ II ^IHU
ubcrft'O m^iove nq ! -^žv itin^o
V Trstu dne 23. septembra 1907
►EDINOSTc štev. 263
Stran IH
a pri tem ga je zasačil neki policijski agent, poznali niti sledu straha ter da so imeli Izgubil je 10-letnega dečka. Kmetovalec le vesele, prijetne oziroma prav prozaične
K ran Čepek, doma iz Volč, je v soboto misli in vizije. Neki alpinist, ki se je pre-popoludne prijavil na policiji, da se mu je kopicnil v globok prepad, si je bil po-na tr^u Carlo Goldoni izgubil io-letni polnoma v svesti, da se mu bliža smrt ; iečko Josip Guštinčič, ki je bil prišel Ž toda njegove možgane sta prešinili le dve njim v Trst.	misli; koliko sekund utegne pač trajati
Neznani tatovi. 19-letnemu Ivanu Cat- padec in če pade na gladek ali špičast :aruzzi, ki stanuje v ulici Giacinto Gallina kamen ? Neki mornar je moral skočiti v St. 6, je v soboto popoludne neznan tat morje, ko se je potapljala njegova ladija, ,-kradel iz stanovanja srebrno uro in sre- in je plavaje skušal priti do obrežja ; ali jrno verižico, v skupni vrednosti 21 kron. kmalu so ga zapustile moči in postal je — Kovaču Alojziju Gnezda, ki je v igrača valov, ki so ga zibali semtertja. službi državne železnice in stanuje v ulici V trenotku, ko se je prvikrat nedobro-del Lloyd št. 3, je neznan uznovič v ulici voljno skril pod vodo, se je spomnil, da di Crosada vkradel srebrno uro in srebrno mu bo smrt zabranila Čitati do konca nov verižico, v skupni vrednosti 48 kron.	roman, ki si ga je dan prej kupil, in to
ga je silno jezilo.
__ -« . ^^„e -■ ^	Seveda smrt ne prihaja vedno tako
Vesti iz uopiSKe. rahlo lahko Neki možt ^ se je skušai
x Namišljeni Garibaldinci. Iz Kormina	obesiti, kateremu so pa še pravočasno
-.mo dobili: Danes, 20. t. m., imel sem	prerezali vrv, je pozneje pripovedoval, da
priliko razgovarjati se s pristnim rdeče-	je takoj izgubil zavest, ko mu je vrv za-
i-rajčarjem, ki se je bojeval leta 1866. pod	drgnila vrat. Ali kar je v onem trenotku
raribaldijem na južnem Tirolskem proti	doživel, ne bi hotel nikdar več doživeti,
avstrijskim četam. Med drugim sva se me-	Napravil je dolgo potovanje po svetovnem
nila tudi o milijonu lir, ki jih je dovolila	prQstoru ter se je nakrat nahajal v^groznem
italijanska vlada o priliki praznovanja	neznanem svetu med številnimi strašno
oo-letnice rojstva Garibaldija v podporo	pohabljenimi samomorilci in pričeli so okolu
-e živečim in potrebnim dobrovoljcem, ki	njega pravi peklenski ples. Spomin na to
se pod njim bojevali. Takih se je pri-	prikazen je bil pri njemu tako močan, da
i vilo 25000 ; prišlo bi torej na posamičnega •	so mu čudno sijale in da se je na
10 lir-	: vseh udih tresel, ko je to pripovedoval.
Moj zaupnik mi je zagotovil, da je to -tevilo navadna sleparija, kakoršne se dodajajo navadno v Italiji, ko se ima razde-evati kaka podpora. Po njegovem mnenju in prepričanju bilo bi vseh nekdanjih Ga-: haldincev še živih k večemu okoli 15000 premožnih in potrebnih. Pravico do podpore imajo pa le oni, ki so se bojevali za _;edinjenje Italije, to je doleta 1866. Tega ieta pa je bilo vseh garibaldincev prilično jrooo; od onih, ki so pod Garibaldijem služili 1859 in 1860, jih je bilo mej temi k večemu 1000, ker so drugi stopili v regularno vojsko. Na Tirolskem jih je veliko padlo in od onega časa jih je umrlo najmanje tretjina. Živih bi torej moralo biti okoli 10000, mej temi polovica podpore potrebnih.
Kako se pa umetno vstvarja garibal-.»nce, dokazuje nastopni slučaj. Leta 1895. ;e bilo razpisanih več podpor za otroke bivših garibaldincev. Za podelitev podpore •^voji hčeri se je oglasil tudi prijatelj in -ošolec mojega zaupnika, dokazovaje uradnimi spričevali, da je bil leta 1860 v užni Italiji v Garibaldijevi četi. Tega leta -ta pa bila oba v resnici v drugem gi m-r. azijskem razredu v Vidmu. Od ^5000 prosilcev skazala se bo torej najmanje polovica z enakimi »uradnimi« sve-dočbami.
za informacije v vseh vprašanjih tičočih se vojaščine
84 koaptteitie oblasti za to pooblašča
daje vsa potrebna navodila, spadajoča v vojaške posle ter sprejema ▼ oskrbo in nauk vse mladeniče, kateri se po § 65 obrambenega zakona žele usposobiti za
enoletne dobrovoljce.
K»um(aeJ» oitmeu ia pismena pojasnila daje :
Minic, Zagreb
Kapucinska ulica St 11.
Slovenci!
Lastniki krčm, gostiln, hi& in stanovanj, kupujte
mrežice in druge predmete
za plraovo razsvetljavo v prodaj alnici — — — —
Srmano Caftelani
Trst, ulica Saverio Mercadante št. k,
kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blago
Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih --mineralnih vod = =
Angelo Devetok - Trst
ulloa Aoqu«dotto 22. — Tel. 14
1484
DPflllfl tO obe®a,a< postelje, opra- \//w kjigovezimica_____
rl(JVil J« vo za spalno sobo naj- Tovarna trgovskih registrov
finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces- fiustavo TaSSini & Figllo
sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št 2.
Trstjia Porporella $t. 5 - osel Via tella samta.
Razne vesti.
Zajutreki pri mirovni konferenci v Haagu
V velikem hotelu >Palati« v Haagu stanujejo delegatje mirovne konference 16 raznih držav; petnajst od teh držav je pri-r dilo v tem hotelu skupno 66 službenih i jutrekov in sicer jih pride na Združene države 13, Nemčijo 9, Brazilijo in Francosko po 8, Avstro-Ogrsko 7, Argentinijo 5, Kitajsko 3, Cile, Peru, Rusijo, Kolum bi i o in Turčijo po 2, Švedsko, Holandijo in Kubo po i, Stroški za vsak tak zajutrek znašali 20.000 do 25.000 kron. Najdražji zajutrek je dala Brazilija brez vina po 40 iron od osebe. — Lahko delegatom, saj ^re vse iz žepa davkoplačevalcev !
Kako 86 umira. Francoski kralj Ludovik XIV. je vskliknil na svoji smrtni postelji, da ne bi bil nikdar verjel, da je umiranje tako lahko in zdahnil je s smehljajem na ustnicah. Te zadnje besede kralja-solnca, iti nam jih sporoča zgodovina, je postavil neki ugledni učenjak na čelo neke zelo zanimive knjige, v kateri skuša dokazati, da se umira brez bolečin, da umiranje provzroča v gotovih slučajih celo mila. prijetna čutstva. Učenjak — tako poroča neki angleški list — se sklicuje na spričevala različnih ljudi, ki so se nahajali že v največi smrtni nevarnosti, ki pa niso tudi v tem položaju izgubili svoje zavesti Ur se spominjajo vsega, kar so v kritičnem trenotku čutili. Skoraj vsi ti ljudje izjavljajo enoglasno, da niso vspričo smrti
Koliko nosijo infanteristi ? Teže oprave in orožja, ki jo ima nositi infanterist v različnih vojskah, pokazujejo glasom nekega vojaškega lista nastopno podobo: V Nemčiji nosi infanterist, 27 kg 596 gr, na Francoskem 26 kg 125 gr, alpinski lovci na Francoskem 32 kg 96 gr, v Italiji 29 kg 136 gr, alpinski lovci 28 kg 645 gr, na Japonskem (po leti) 28 kg 365 gr, v Avstro-Ogrski 26 kg 615 gr, v Rusiji 29 kg 206 gr, v Švici (po starem predpisu) 30 kg 185 gr; v Švici (poskus 1907) 25 kg 890 gr. Francoski infanterist ima torej najmanje, francoski alpinski lovec največe breme. Povprečno breme za vseh sedem navedenih držav iznaša 28.366 kilogramov.
0 verski sekti Marjavičev na Ruskem.
Minulo je že dve leti, kar obstoja v Ruski Poljski nova verska sekta pod imenom Marjavičev. Vkljub vsemu proganjanju od strani katoliških in ruskih duhovnikov, se ta sekta širi s silno naglico ne le po pri-vislinskem, ampak tudi po litvanskem okraju. Zelo mnogo pristašev imajo Mar-j a viči v Varšavi, in sicer med nižimi sloji prebivalstva. Da se je sekta tako naglo razširila ima pripisati svojemu bogoslužju in propovedim, ki se vrši oboje v poljskem narodnem jeziku. Ruska vlada ne preganja te sekte toliko radi njenega krivoverstva, kolikor iz bojazni, ker stremi nauk Marjavičev za tem, da zedini ves poljski narod v borbi z rusko vlado. Mar-javiči ne smejo biti členi političnih strank, ki so protipoljske, nasilne in revolucionarne. Nekoliko časa so poljski narodni demokratski listi trdili, da je marjavizem v ozki zvezi s socijalizmom ; no, sedaj se je pokazalo ravno nasprotno. Proti Marjavi-čem dovolila je ruska vlada vsa sredstva. Vsled tega je prišlo večkrat do pobojev in pretepov med katoliki in Marjaviči, na teh spopadih je bilo ubitih 150 oseb, a mnogo jih je bilo ranjenih. V novejem času je prišlo zopet do borbe s to sekto, izlasti med kmeti v okolici Varšave in drugih mest.
Bogtstvo »ocij&liftičiiih voditeljev.
8ocijalni demokrat Vaillant je rekel v francoskem državnem zboru, da ne bo glasoval za. proračun. Tn mu je za klical sodrug Boulard: Vi 8te sam kapitalist, na leto imate dohodkov štirideset do petdeset tisoč frankov in zdaj ste zopet podedoval 600.000 frankov. Jaures ima en grad, Royer je veleposestnik, Berteaux ima milijoney Millerand ima več hiš. — Vodja nemških socijalnih demokratov Bebel si je dal v Svioi zgraditi prav lepo vilo, Singer je milijonar in fabri-kant. Svoje delavce slabo plačuje. Arone je sorodnik Bleichroderja. najbogatejšega Zida v Berolinu. Tako premoženje imajo tisti, ki pravijo, da se mora vse razdeliti. Naj sami razdele naj prej svoje premoženje, potem bomo-vsaj videli, da resno mislijo.
HOTEL BALKAN "fi
Tovarna pohištva
A. SEMULI
Bogata izbera pohištva
Tnt, trg Belvedere Stev. 3
Lastna delalnica, ul. Ruggero Man na
V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerc<-in postrežba poštena in natančna.
ulica dtlla Cesa it. 46
ZALOGA: Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
arar
f.pertot
Trst, ulica Poste Nuove 9
Žepne are najboljših tovarn,
Najnovejše stenske ure. Izbor ur za birmo
adarila. Popravlja po zelo nizkih cenah.
pohištvo in tapetarlje
(nasledili G. Dalla Torre Giacomo jlflacerata ulica M' Acpdotto 3
v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije
— — — se vdobi pri — — —
ulica Chio»a 7, ulica del Toro 1.
Cene, ki so splošno priznane za ugodne.
TRST, ul. Cassa di Risparmio št. 6.
TELEFON št. 1587.
Veliko skladišče turških in perzijskih preprog.

KUPITE
le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907
STEARNS
M C«
2
>«C = 3"2 ©
w cd o » E
g/5 > & ®
2-2 > "5 2®

% 3
00 ® o ^
S! Nt
31 So"
O CD
M- IN
ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednosti
1.	Decimalno tabelo, ki je nI ram m i ili z naroinim vrstami Številk;
2.	Pomikača, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ;
S. Črke ▼ enem jek enem komada z vzdigali (niso spojeni z vzdigali) ; 4 Možnost da se pomikač lahko giblje na desno ali na levo; 5. Trak, se povsem lahko odstrani;
-i. Pomikač se giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ; 7. Možnoet da se lahko pomnožnje, ne da bi bilo treba odstranjati trak ;
3.	Mnogo bolj vidljivo pisavo;
9.	Priprava, da se lahko napiše dopisnice < dkraja do konca.	. ..
10.	Prt-mikovalec se pomika vsled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo trdnejj
in lagiji.	Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko	,
Trst, Via dolle Poste štv. 6- Telefon 1682
aoa HOTEL BALKA1
EDINOST
Stran
Odhajanje in prihajanje vlakov Driavne železnice
veljaven od 1. maja 10O7 naprej
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
Trst—Rovinj—Pila (DssaJ)
5 30	0 Herpelje—Rovinj—Pula.
7 20	0 Herpelje-Divača—Dunaj. 8. 0 0 Herpelje—Rovinj—Pnla.
4 j 5	0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj).
J-40	B Herpelje—Divača—Donaj—Pula.
~	(Kanfanar—Rovinj : 6-50, 9"2Q, 4, 8'15)
Ob nedeljah in praznikih : 2i5 Borit—Draga— Herpelje—Divača.	___
Tr«t—BaJ»—Pored.
6-10	0 Koper—Bnje—Poreč in medpostaje. 3« 1 o 0 Koper—Bnje—Poreč in medpostaje.
0 Koper in medpostaje (le do Bnj) TrsT-fiaHsa- Jesenice— Celovec—!kl]ak—«len»kevs.
6	— 0 dO Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdov-
ščina : 940)
7	25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9-57) Jesenice—
Beljak—Celovec—Dunaj Westbhf.—Dunaj j. I-Praga— Berolin—Draždane. 9.05 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo — Dunaj Westbhl. — Dunaj j. i.
|2 6> 0 Opčine--Gorica (in medpostaje) (PrvaOna— ~	Ajdovščina : 3'£) Jesenice—Celovec.
B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (i„ medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga
5.00 0 Opčine—Gorica — Jeserfce — Beljak — Monakovo—Dunaj j. i. Dunaj — Wesibhf.-- Praga. 9-30 0 do Gorice in medpostaje.
7-30	0 Opčine-Gorica (Prvačina—AjdovSčina IO.IO)
10-30 0 Opčine—Gorica—Jese niče—Beljak._
Ob nedeljah in praznikih : I O do Gorice._
ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 8-PO,
Prihod v Trst Pala—Rovinj—(DonaJ)
7.45 9 z Dunaja—Divače—Herpelj iu med postaj. 9-46 O iz Pule—Rovinja—Herpelj ln medpostaj. 3-40 0 iz Pnle—Rovinja (Divače—Dunaja) Eerpelj In
medpoetaj. 7« 0 iz Pule—P^ovinja (Divača).
(0^ B iz Pnle, Rovinja (DivaČe-Dnnaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9*£ Iz Herpelj in Divače
Pere$—Beje—Trst.
2-20 0 iz Bnj, Kopra in medpostaj.
9'56 0 l* Poreča, Buj, Kopra iu medpostaj.
9-35 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj.
Monakovo—Praga—Celovec—Je ealoe—Gorica—Trat-
5.25 0 iz Monakova, Dnnaja j. £., Dunaja WestbM.
Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7-58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 11.55 JPiagt, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina
Dra2d?ne.
i.J* 0 li Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opfin 110 fc iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka.
(Ajdovščine) Gorice. 1-10 0 Iz Prage, Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin, Be
rolina, Draždane. « t 1 tdcljah in praznikih :	0 iz Gorice (zveza z
AjcovŠčino) ln mejpostajami.
Južne železnice.
Odtiod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preke Červinjana In Benetk.
5 47 6 preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, POntebo, Čedad in B do Kormina (Cor-ifcons) preko Nabrežine. i 0 preko červinjana v Benetke—Milan (se zvezo
na Videm ln Čedad). 5«' B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm).
V Italijo preke Koralna In Vidma.
8.25 B preko Nabrežine v Konnin, Videm, Milan, Rim. 8.55 0 v Koimin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Benetke. 9-00 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinjan). 4«i» 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm-Milan itd.
3-00	B v Kormin in Italijo.
9*06 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan).
Do fiorice—Koralna—Červinjana.
6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) \ -00 0 do Kormina preko Bivia. 9*05 B do Kormina (se zvezo na Červinjan).
Trst- Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Badlapoita) Ostende.
B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 9-55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6'22 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6-36 B V Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko.
B v Ljubljano, Dnuaj, Zagreb, Budimpešto, I J.30 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
C'b nedeljah in praznikih:	do Kormina; 3-65 do
Nabrežine.
Prihod v Trst.
I2 Kalije preko Červinjana In Koralna.
7*40 0 iz Kormina ju Červinjana preko Bivia. 8-52 B Iz Kormina preko Nabrežine. 10-38 B il Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz čer vi ijana.
11.28 0 iz Kormina preko Nabrežine.
4-1&	0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čei-
vij jaua._
7.i£ 0 it Červinjana.
7." g {z Ko 1 mina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabtežine B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine i O'" 0 iz Kormina in B iz Červinjana.
D ti raja Ostende in Londona) LJablJane, Zagreba Bodimpeite in Reke.
b-15 0 z r o naj a, Budimpešte.
ti.30 B % I hinaja, Ljubljane, Ostende in Londona, o 25 B z L unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto ln
Reke.
9.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte,
B z Dunaja, Ljubljane Zagreba, Bdpst in Reke. »b nedeljah in praznikih : I0"2£ ** Nabrežine ; B*J£ is Kormina.
Opazke: Debele in podčrtane številke znači j o j,i poludne. 0 — Osebni vlak ln B —' Brzovlak.
ftdor 186« ilmibo ali kakoriao-koU napočit,-nje ; kdor ISie uradnike ali olaibemo oaobje, tdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvore«v, auor Ima za prodati hiše, polja, dvore« ; kdor i. li posojila, vknjižbe Itd. prodati ali kupiti ^.-tfmienino ali Sjiloa rabljene pred ji*)te itd. Ittf i.aj se pobluži MALIH OOLAIOV 1 >. d 1 n • s 11", ki ao uOeenejl, maj već 21 Uni i t najbolj priprava! v dosego namena.
Vozni red parnikov.
ODHOD in PRIHOD. Furlanska progna.
TRBT-MIRAMAR-GRINJAN : vsaki dan 9.— in 3 — GRTN JAN-MIRAM A R-TB8T: I—, 6 —.
V	SKSUAN: (torek., četrtek in soboto 9 30 in 6 30
(ob nedeljah in praznikih : 9*30, 3'— in 6*30. Iz SESLJANA : 12M5, 515 in 9 —.
V	TRŽlC (Monfalcone) (dotiče se Sesljana) vsaki
dan 3*— (izključeni prazniki). Iz TRŽIČA : 7-— (nedeljah in prazniki): 8.05.
V	GRADEŽ (vsaki dan) 10'— in 3 —.
Iz GRADEŽA 2*30 in 5*— (ob nedeljah in praznikih 12*30.
Istrska proga
V	MILJE : 4 ( eventuelno) S,- 9, 10, 12 15, 2, 3,3*30
5*45, 7*15, 8'30, 9. (ob nedeljah in praznikih) 7-45, 815, 8 45, 9-30, 10*15, 10*45 in 12. Iz MILJ: 3 30 (eventelno) 7*05, 8*15, 9*15, 10*45, 12-Ć0, 1-30, 2-45, 5, 6*30, 8. (ob nedeljah in praznikih) : 6 30, 7*05, 8, 8*45, 9 30, 10*15, 10*45, 12. (Ob nedeljah in praznikih popoludne posebni izlet).
V	.MILJE: (Iz ladijedelnice Bv. Marka): 6*10, 6*30,
12, 4*45, 6*50 (ob nedeljah in praznikih): 6-30 in 115
Iz MILJ (v ladijedelnica Sv. Marka): 5 50 (event.) 615, 6 *30, 11, 4, 6. (Ob nedeljah in praznikih) 6.15, 19*45.
V	'KOPER 7 45, 9*30, 10*45, 12*05, 2, 4, 6 30, 9 30
(Ob nedeljah in praznikih) 7*45, 9-30, 10 45, 12*05, 3, 6 10. IZ KOPRA: 5 30, 7, 9, 10*30, 12*30, 2, 4*15, 8 30 (Ob nedeljah in praznikih) 5 30, 7, 9, 10 30 I, 5, 8.
V	I80L0, PIRAN in PORTOROSE : (vsaki dan, 10 Iz PORTOROSE : 130, (ob ned. in prazn.) 12. j
V	IbO^O in PIRAN vsaki dan (izključeni prazniki) 6. ; Iz PIRANA: 6
V	UMAG (dotiče se Izole in Pirana) vsaki dan 12*15. Iz UMAGA 5 45.
V	UMAG (brzoparnik) (vstavi ae v Piranu, Porto-
rose in Salvore) vsaki dan : 5. Iz UMAGA: 4*30.
V	PULO (poštni parni k j (Ustavi se v Piranu, Sal-
vore, Umaga, Cittanovi, Poreču, Vrsaru, Rovinju, Fažani) vsaki dan: 7*30. Iz PULE vsaki dan : 6 30.
V	PULO (breoparaik) (Vstavi se v Poreču in Ro-
vinju) vsaki dan (izključen petek) 3. Iz PULE 5.
V	PULO (trgovinski parnik) (Ustavi se v Poreču,
Versaru in Rovinju) ponedeljek, sredo in petek : 5*—. Iz Pule: torek, četrtek in soboto : 5.
Dalmatinska proga
(Parniki dalmatnskih društev.) (Dubrovačke društvo)
V	KOTOR (parnik „Petka") : vsaki ponedeljek 6. Iz KOTORA: v četrtek € (Ustavi se v Puli. Zadru.
Spljetu, Hvaru, Korčuli, Dubrovniku in Eiceg-novi).
V	KOTOR (parnik „Dubrovnik") vsaki četrtek 6. —
(Ustavi se v Puli Zadru, Spljetu, Korčuli, Dubrovniku, Kamenari, RižaDU [zveza s parni-kom „Bojana" v Oboti (Skadar), vsako nedeljo 4
(Društvo Topić.)
V	KOTOR (Ustavi se v vseh najglavnejih kopnenih
lukah Istre in Dalmacije in otoka Visa) vsako nedeljo in četrtek: 12.
(Društvo Braća Ritmondo)
V	METKOVIĆ (Ustavi se v istih lukah, kakor gor
označeno) vsaki torek in četrtek: 4.
Društvo Negri & Co.
V	METKOVIĆ : vsako sredo 2-
V	ŠIBENIK: vsako sredo 4.
Avstrijski Lloyd.
V	KOTOR : (Brzoparnik „Graf Wurmbrand") v
četrtek: 8"—, vstavi oe: v Pulju, M. Lošinju, Zadaiu, Spljetu, Gružu. V Kotoru v petek 11*15. Nazaj iz Kotora v petek 1-— v Trst v soboto 4'45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakomi ki pride v Pulj ob 9'45. V Kotoru Bveza z črto v Bari: v petek 8, v nedeljo 8.
V	GRUŽ (Brzoparnik .Graf Wurmbrand") v pone-
deljek 8.
V	KOTOR-KORFU: v torek 8*—, vBtavi se: v
Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnn, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dulcinju Medui, Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfu drugo sredo 9*30. Nazaj iz Korffr v četrtak 8*— in pride v Trst v sredo 6*—.
V	METKO VIČI (A): v sredo 8*30. (Dotiče vse
večje luke) v Metkovič v petek 4*30. Nazaj iz Metkoviča v nedeljo 8 30; v Trst v torek 1*30 V MetkoviČih pripravna zveza po železnici z Mostarjem. Odhod z Metkovičev ob 5 04.
V	METKO VIĆI (Bj v soboto 8*30.
Reška proga (Ugarako-hrvat. par. društvo)
V	REKO : vsako sredo 6 (parnik „Duna"), vsako
nedeljo 6 (parnik „Fiume").
Beaeška proga.
V	BENETKE: (TJojd a.) (parniki „Hungaria* in
„Espero") vsaki dan ob 12. — Ob nedeljah (izlet) 7*30.
Carigradska proga.
TRST-bMlBNA-CARIGRAD: Vsako drugo nedeljo (počemfii 1 okt.) iz Trsta ob 4*—, Čez Reko: v Korfu pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagli Čem Trst-Oarigrad) v Carigrad v četrtek ob 6—. Iz Carigrada (po 1 okt.) vaaki drugi ponedeljek ob 8*30 in pride v Trot v nedeljo 11*—.
Aleksandri Jaka proga.
TRST-ALEKSANDRUA: (brzoparnik) vsak teden iz Trsta v četrtek 11*30, v Brindisi pride petek t-—, v Aleksandrijo ponedeljek 6*—. Iz Aleksandri] e soboto 3*—, Brindisi torek 5*— v v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zv&zo t ekspresnim L>rzovlakom Ostenda Trst.
(Lloydovi parniki vožijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in Košumco vsak teden. Trst-Reka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Alekaandrijo in Carigrad vsak urufei ponedeljek od 1 okt.
OPAZKA: Debele in podčrtane številke enačijo po« poludae-
»Avtorizovana vinska agencija
Crst — Erg Gavana 6, i. nadstr. — Trst.
se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin. olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladista, prodajalnice, stano vanja, v mestu i zunaj. — Prosi se razproda|alce vina v njih interesu, ako hočejo pro — dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. ======
popolne tovarniške; naprave
za kakorSno koli industrijo
Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov
kakor
Trinelle za stroje in kotle, Kllngerit, Pecolit, Asbest, Fiochen. Graphit, trazmisijonalna jermena itd.
Tehnični urad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2.
Cene smerne.	Cene zmerne
MERKUR
1 ZTl	
	
J. ULĆAKAR & Co. - Trst
Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874
Komisije. - Zastopstva. - informacije.
Zaloga raznovrstnega kolonUainega in druzega blaga.
-----ZAHTEVAJTE CENIK -——--
i
PRVA ZAIiOGA Vlfifl
UMBERTO ZUCCO
TRST — ulioa TLdLane Veoellio 9
ima izključno izvrstna namizna vina
Istrski rsfollc po 72 sto«. Utsr; Dalmatinsko Tino po SO »t. liter ; Opolo Is Omlilja po 10 it liter; račun tega_
■v Izbera finih likeijev t bnteljkah. "Ml
SPECIJALITETI ReToSk ix Iirlet (iz lastna HiamdoT) nlamteso pristen 31 mm
Pošilja tudi BS dom. — JtnSI za pristnost lastnih pridnlkov. _
Za gostiln itarje ^^	C€ne P° dogovoru
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Tslofono tt. 847. - V1& della Stazione Št V. 1 7. - Telofono it. 847
Fllijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- (Mllaaje predmeti)?, li se jemljejo na potovanje in pmaianje blaga na vse proge.) =
Sprejema se tadl pohištvo In droge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladlšša.
MT Edini traaški zavod za = „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE In SHRANJEVANJE PKEPR0H
Točna, postrežba in nizke cene.

C
Stanje hranilnih vlog Rezervni zaklad
nad 23 milijonov K	nad 800.000 K
jfiestna hranilnica ljubljanska

M3Q
pS3
SS ©
3 "S
5 3
>
o s
C?
>x
u 0*
i jijjMIJ; nuJJiiUl

o •o
M ^ " «2. 89 M
2 S
B S
►* o O m
o p <4 o
p B
■s
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
_Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna
občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloietnih otrok in varvancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4 V/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.