n u *1 c 'x
P .v
> 1 2 6
Primorski
nevnik
Poštnina plačana v gotovim ~, orA 1. Abb. postale I gruppo v^CIia J!5U I1F
Leto XXXV. Št. 59 (10.278)
TRST, nedelja, 11. marca 1979
°RIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Tržaški kmetje za globalno zaščito
Tržaški kmetje se bomo danes zbrali na rednem občnem zboru svoje strokovne organizacije Kmečke zveze. Letošnji mejnik v delovanju organizacije pada v izredno pomemben zgodovinski trenutek naše narodnostne skupnosti v Italiji, ko se na vseh ravneh o-bravnava problem globalne zakonske zaščite Slovencev in ko se našim težnjam po vsestranskem družbenem, gospodarskem in kulturnem razvoju, po pravični rešitvi našega narodnostnega vprašanja, zoperstavljajo drugačne težnje, ki hočejo kljub nespornim obvezam i-talijanske države prikazati naše Zahteve kot neupravičene, nerealne in celo nevarne.
To se odraža predvsem v pojavu tekalnih, ozko kampanilistično u-srnerjenih političnih formacij, katerim je z demagoškimi gesli uspete pritegniti dober del prebivalstva naše pokrajine, ki pa se v drugačni obliki in z drugimi gesli Pojavljajo tudi drugje v deželi. Z njihovim nastankom se je namreč Stopnjevalo nasprotovanje takemu Zakonskemu ukrepu, ki bi globalno Zaščitil naše narodostne pravice, saj skušajo s šovinističnimi in reakcionarnimi gesli prikazati uresničitev takega ukrepa kot «sloven-sko nevarnost* oziroma kot nevarnost za večinski narod.
Pomemnnost globalne zaščite poudarjamo zlasti zato. ker je z njo Povezan ne samo naš ožji narodnostni in kulturni razvoj, temveč tudi širši družbeni in ne nazadnje gospodarski razvoj naše skupnosti.
Kmetje se danes zavedamo, da bomo zaradi novih mednarodnih gospodarskih odnosov, ki po sklenitvi osimskih sporazumov med I-telijo in Jugoslavijo odpirajo no-ve možnosti in boljše perspektive gospodarskega in tiružbenega razsoja v naši deželi in v naših krajih še posebej, prisiljeni ponovno žrtvovati, velike površine naše ze-•hlje, kjer bi se lahko razvijala kmetijska dejavnost.
Vsi se zavedamo pomena, ki ga teia zemlja za obstoj in razvoj vsake narodnostne skupnosti. Zato o-stejamo dosledno na stališču, da smo pripravljeni sprejeti te nove teožnosti razvoja samo v primeru, da se ustrezno zaščitijo interesi našega kmetijstva, kateremu je treba v okviru nove gospodarske poetike in teritorialnega načrtovanja zagotoviti alternativne možnosti razvoja na področjih, ki še ostajajo na razpolago za to dejavnost, ter da se naši skupnosti kot taki priznajo ustrezne protivrednosti ter da se ji zagotovi namoten in enakopraven razvoj.
Propadanja kmetijstva v naši pokrajini ne gre pripisati le normalnemu gospodarskemu razvoju, za-radj katerega se primarne dejavnosti umikajo iz bližine velikih mednih središč, kjer prevladujejo Predvsem tržne, prometne in industrijske dejavnosti. Čeprav nas hočejo oblastveni krogi o tem prepričati, se zavedamo, da je propadanju našega kmetijstva botrovala Predvsem povojna raznarodovalna Politika, ki je našega kmeta silila Prej k izseljevanju, potem pa k i-skanju boljših življenjskih pogojev 'n trdnejših zaposlitvenih perspektiv v drugih sektorjih. Ko to trdi-teo, se ne opiramo na abstraktna izmišljanja, niti niso naše trditve steliSča ljudi, ki hočejo poceni in v>timistično opravičevati svoje neuspehe ali prosjačiti za različne u-g°dnosti in privilegije; te naše trditve slonijo na neizpodbitnih dejstvih in na številnih primerih, ki j’h lahko dokumentiramo vsakomur, ki bi dvomil o resničnosti teh trditev. Omenimo naj le številne. Prevečkrat neupravičene razlastit-ve najboljših kmetijskih površin, Pomanjkanje ustreznih infrastruktur, pomanjkljivost tehničnih služb, Odsotnost ustreznega gospodarskega načrtovanja in ne nazadnje vin-*ulativne ukrepe, zaradi katerih so tradicionalne kmetijske dejavnosti niso mogle niti ohranjati, kaj tele razvijati.
Odnos oblastvenih krogov do natega kmeta je razviden tudi iz dejstva, da, čeprav pripada ogromna večina kmetov na Tržaškem slo-Veuski narodnostni skupnosti, tlite pristojne oblasti nikoli omogočile našemu kmetu polnopravno iztekanje v svojem materinem jeziku v vseh uradih in organi ., ki bi teu bili dolžni pomagati, niti niso P°skrbele, da bi za boljše delo v turist krajevnega kmetijstva postavile na čelo tehničnih služb in Pradov, kot so pokrajinsko kmetsko nadzorništvo, gozdarsko
nadzomištvo in še druge, strokovnjake, ki bi obvladali slovenski jezik. Prav tako ni bilo našim kmetom doslej omogočeno, da bi imeli lastne predstavnike v tistih organizmih, ki na kakršenkoli način odločajo o uporabi naše zemlje in o gospodarskem razvoju celotne družbe.
Pozitivni premiki, ki smo jih beležili v zadnjih letih, so nam dajali upati, da se stvari zares spreminjajo in da lahko pričakujemo boljše pogoje za naš obstoj in za našo vsestransko utrditev, kar smo upravičeno pripisovali tudi našim vztrajnim naporom za mir in sožitje na tem področju in med sosednjima državama.
Danes pa nasprotno opažamo, da so naša prizadevanja in naše pravice v hudi nevarnosti. Našemu kmetijstvu grozi še večje propadanje, saj se pripravljajo novi razlastitveni posegi, ob tem pa je pred nami še izvajanje strogo vinkulativ-nih norm, ki jih predvidevata deželni urbanistični načrt in zakon o kraških rezervatih in ki ne dopuščajo niti razvoja obstoječih kmetijskih pobud. V kmetijski politiki ni na našem področju nobeniii vidnih pozitivnih sprememb niti pri načrtovanju razvoja in vlaganju sredstev, niti pri delovanju tehničnih služb. Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se problemi našega kmetijstva v okviru pristojnih organov sploh ne obravnavajo in da so naše zahteve, ki smo jih odločno in enotno postavili na deželni manifestaciji kmetov v Trstu, o-stale neizpolnjene in celo neobrav-navane.
Današnji občni zbor mora biti zato tudi odločna manifestacija naše nepopustljive volje, da z vsemi možnimi demokratičnimi sredstvi in ob dejavni podpori vseh demokratičnih političnih sil večinskega naroda, ki ga bo potrebno o upravičenosti naših zahtev temeljiteje informirati, dosežemo rešitev naših odprtih problemov tako na ožjem področju kmetijstva kot tudi glede naše skupnosti v celoti in njene globalne zaščite.
EDI BUKAVEC
SKLEP SINOČNJE SEJE DEMOKRSČANSKEGA VODSTVA
KD OSVAJA SOCIALISTIČNI PREDLOG 0 VLADI, A ZAVRAČA POGOJE KPI
Andreotti bo v sredo sporočil svoje predloge - Neodvisna levica pripravljena stopiti v vlado pod pogojem, da se obnovi prejšnja večina
RIM — Nihanje med optimizmom in pesimizmom glede možnosti rešitve vladne krize se še ni ustavilo. Andreotti je včeraj dopoldne zaključil krog posvetovanj, pri čemer je prvič formalno sprejel (kot ločeno skupino) predstavnike Neodvisne levice Anderlinija in Spinellija. Slednjemu je Andreotti dejal, da bi lahko osvojil socialistični predlog in ga tako strnil: «šesterna večina in peter-na vlada.* Kaj te številke pomenijo, je lahko vsakomur jasno. Večino naj bi sestavljalo šest skupin in sicer: KD. PSDI, PRI, PSI, Neodvisna levica in KPI. V vlado pa
HM :
Altiero SpineUi
naj bi vstopilo le prvih pet skupin in ne KPI, ki naj bi vlado podpirala od zunaj.
Iz izraženega (toda tu gre za jezikovne finese, ki igrajo v tej krizi veliko vlogo) naj bi izhajalo, da je Andreotti našel formulo, po kateri med vrsticami daje razumeti, da sprejema Neodvisno levico kot samostojno stranko (saj je prišteva vladni večini kot «šesto»), s tem pa hoče izrecno poudariti, da KPI «ostaja izven vlade*, čeprav vsi vedo, da so bili neodvisni levičarji izvoljeni na listah KPI.
Andreottijevo tolmačenje «socia-lističnega predloga*, ki je bil v duhu različen, čeprav je vodil do enakih praktičnih zaključkov, je v bistvu osvojilo vodstvo krščan-
ske demokracije, ki se je sestalo v večernih urah in katerega se je udeležil tudi poverjeni predsednik
V	uvodu je Zaccagnini v svojem poročilu dal velik poudarek tezi, da KD «sprejema socialistični predlog o vladi, obenem pa zavrača komunistične pogoje*. Zaccagnini je zelo pozitivno ocenil stališče PSI, da je pripravljena sodelovati v vladi, če bo vanjo vstopila tudi Neodvisna levica in če bo obnovljena večina narodne solidarnosti. V isti sapi pa je Zaccagnini obtožil Berlinguerja, da je «za-ostril stališča KPI» in s tem dokazal, da mu sploh ne gre za rešitev vladne krize. Skratka, Zaccagnini je komunistične pogoje v celoti zavrnil in se pri tem posluževal izzivalnega tona, najbrž v upanju, da bo v ponedeljek vodstvo KPI ponovilo, da ostaja v opoziciji in s tem spravilo v zadrego socialiste ter preprečilo Neodvisni levici vstop v vlado.
Vodstvo KD je na koncu osvojilo Zaccagninijevo poročilo in dodalo v zaključnem dokumentu tudi štiri točke, ki naj obvezujejo Andreottijevo vlado. Med temi pa so točke, ki očitno merijo na KPI, saj zadevajo vprašanja, glede katerih komunisti zahtevajo spremembo vladne politike. Tako naj bi »triletka* ostala nespremenjena, razen «tehničnih podatkov*, vlada naj bi nadaljevala politiko do evropskega denarnega sistema, glede reforme policije pa se KD sklicuje na lastno tolmačenje lanskega programskega dogovora.
Besedo imajo sedaj socialisti in komunisti, glede na to, da se PS Dl in PRI itak strinjajo vnaprej z vsakršnim predlogom KD. Vod stvo KPI se bo sestalo že jutri in bo najbrž ponovilo Berlinguerjeve pogoje.
V	večji zadregi so socialisti, saj KD očitno skuša prikazati njihov predlog kot nekaj povsem različnega od pogojev KPI. Dokument demokrščanskega vodstva sicer zadrego omiljuje, ker trdi, da je predlog PSI «dobra osnova za po-
gajanja*, Craxi pa je na to odgovoril s pozivom, naj bi se takoj vsedli za mizo pogajanj vsi tajniki nekdanje večine narodne solidarnosti.
K pesimističnim perspektivam se vrača ponovno glasilo KPI «Uni-ta*, ki pripominja, da sodelovanje komunistov v večini pravzaprav ni nujno, niti obvezno. KPI bo vodila demokratično in konstruktivno opozicijo, poudarja slinita*, tudi če bi KD zbrala okoli sebe omejeno, toda zato bolj homogeno večino, (sts)
Umorjeni palermski tajnik KD M. Reina
Cvetje na kraju, kjer je padel Jurilli
iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiniiiiiMMiiMMiiiiiiinfiiiiiiiiiivfiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiniiMiniiiitiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiifniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiMiitiiiMiiiina
S KRVJO PODPISANA ODGOVORNOST PRIME LINEE IN RDEČIH BRIGAD
Oživitev terorizma z ugrabitvijo v Rimu ia z zahrbtnima umoroma v Turinu in Palermu
Zaccagnini danes na pogrebu pokrajinskega tajnika KD Michela Reine Jutri zadnje slovo od mladega turinskega študenta Emanuella Jurillija
RIM — Terorizem je v zadnjem obdobju ponovno oživel: v Turinu so teroristi zahrbtno zvabili v past polici iško izvidnico, v Rimu so u-grabili demokristjanskega funkcionarja, v Palermu pa je prima linea s krvjo podpisala napad na pokrajinskega tajnika KD Miche-lr. Reino. Od vsepovsod prihajajo vesti o protestih in razburjenju med ljudmi: v Turinu so včeraj zjutraj številni študenti, sošolci padlega Emanuella Jurillija, z nemim ponodom protestirali proti terorizmu, popoldne pa je bilo v Palermu protestno zborovanje, kjer so se politični in sindikalni predstavniki izrekli za brezkompromisni boj proti krvoločnim teroristič-
lllllimillllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIItllllllllllimilllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIimiMIUIIIIIIIIIIHIIIirillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
DRUGI DEL CARTERJEVE MISIJE NA BLIŽNJEM VZHODU
Ameriški predsednik dopotoval v Tel Aviv: prvo soočenje z izraelsko nepopustljivostjo
Za predsednika Navona je Izrael do sedaj pristal na «ogromne žrtve»
TEL AVIV — Po tridnevnem o-bisku v Egiptu je ameriški predsednik Carter sinoči prispel v I-zrael. Na telavivskem letališču so ameriškega predsednika dočakale vidne osebnosti izraelske vlade s predsednikom republike Na-vonom in predsednikom vlade Be ginom na čelu.
Za Carterja se je tako pričel drugi, najtežji polčas njegove misije na Bližnjem vzhodu. Že prvi vtis ni bil nič kaj obetaven, saj je izraelski predsednik v pozdravnem govoru poudaril, da je Izrael do sedaj pristal na »ogromne žrtve*. »Odpovedali smo se ozemlju (Sinajskemu polotoku) trikrat večjemu od naše države, zapustili smo letalska oporišča življenjske važnosti, naftna ležišča in cvetoče vasi. Teh koncesij ne bo mogoče preklicati, zato je jasno, da si želimo tak mirovni sporazum, ki nam bo jamčil resničen in stalen mir in ne bo vseboval postavk, ki bi ogrožale našo varnost.* Carterjev govor po taki nič kaj spodbudni dobrodošlici pa je vseboval prav tiste prvine, ki jim izraelska vlada nasprotuje: «Potem ko ste prišli tako daleč, bi bila prva tragedija, če bi zapustili pot miru*. Carterjevi pogovori z izraelskimi voditelji bodo torei do skrajnosti težavni, morebiten neuspeh pa bi bil obene. . o-sebni neuspeh Carterjeve politike in bi ameriškemu predsedniku praktično onemogočil ponovno izvolitev. Po neuspehih, ki jih je
Zdravstveno stanje v tiskarni Založništva tržaškega tiska se počasi zboljšuje, vendar je še vedno toliko obolelih tiskarjev, da tudi današnje številke nismo mogli izdati v običajnem nedeljskem obsegu desetih strani.
Bralcem in naročnikom se opravičujemo, če bo zaradi skrčenega obsega izpadla tudi kakšna novica mednarodnega ali krajevnega značaja.
doživel na najrazličnejših področjih, mora sedaj za vsako ceno u-speti.
S prvimi težavami se je soočal že v Aleksandriji in Kairu, a kljub tajnosti opazovalci domnevajo, da sta Carter in Sadat našla skupni jezik vsaj v grobih obrisih. Carter je tudi prvič omenil Palestince in pri stavil, da bi se morali u-deležiti mirovnih pogajanj. Podprl je tudi Sadatovo mirovno politiko in ostro kritiziral «vse tiste, ki zavračajo to politiko in nasprotujejo edinim realist;čnim pobudam. ki lahko zagotovijo pravi mir Bližnjemu vzhodu*. Amerika bo torej stala ob strani Egipta proti fronti zavračanja arabskih držav.
Carterjeve izjave pred egiptovsko skupščino pa so že naletele na negativen odziv v krogih palestinskega osvobodilnega gibanja. Za PLO je Carter mislil le na ameriške predsedniške volitve in ga usoda Palestincev nič ne briga. »Zavrnili smo sporazum v Čamp Davidu, ker skuša ustvariti zavezništvo med Američani, Izraelci in reakcionarji,* je dejal glasnik PLO Abu Šarar. in zaključil, «z vsemi silami bomo nasprotovali tej zaroti in onemogočili vse poskuse predaje.*
Tudi v pogovorih z izraelsko vlado bo podobno kot v Egiptu glavna ovira palestinsko vprašanje in usoda zasedenih arabskih ozemelj. Carterju so izraelski voditelji že ob prihodu jasno povedali, da bodo le s težavo pristali na nove koncesije, ker naj bi jih nudili Egiptu že preveč. Begin se dobro zaveda, da je Izrael edini ameriški zanesljivi zaveznik na Bližnjem vzhodu, zato bo skušal za vsako ceno izsiliti največ. Morda bo pristal tudi na koncesije, a v takem primeru bodo morale ZDA drago plačati mirovni sporazum. Po iranskem neuspehu, voj ni med obema Jemenoma. zaple tu na naftnem tržišču je vsa a meriška diplomacija osredotočena na Bližnjem vzhodu.
nim skupinam, ki skušajo zrušiti demokratični red.
Ker so v zadnjih dneh prav demokristjani in tudi strankini periferni sedeži tarča napadov, je tajnik KD Zaccagnini včeraj izrazil vso svojo zaskrbljenost predsedniku vlade Andreottiju, notra-r.jejnu rninj|tru Rognoniju in pravosodnemu ministru Bonifaciu.
Odgovornost za umor Reine ni samo sprejela nase prima linea, temveč tudi rdeče brigade, ki s ciničnim komunikejem, ki sicer ne preseneča več. zahtevajo osvoboditev Curcia, kajti v nasprotnem primeru bo ista usoda doletela v Palermu tudi Giannija Parisija (pokrajinskega tajnika KPI) in njegovega sina Carla.
Reino sta ubila dva terorista s tremi streli. Domnevajo, da sta prišla s severa in da se bosta skušala «po uspešno izpeljani nalogi* zopet oddaljiti iz Palerma. Prav zaradi tega je nadzorstvo v pristaniščih, na letališčih in železniških postajah zelo strogo. Do sedaj preiskava ni obrodila sadov, pa čeprav so vse razpoložljive sile poslali na lov za morilcema. Reino bodo pokopali danes zjutraj, ko bo pogrebni sprevod krenil iz občinske palače. Svojcem in sicilski KD prihajajo z vseh strani sožalne brzojavke demokratičnih strank in tudi političnih osebnosti. Pogrebnega obreda se bo med drugimi udeležil tudi glavni tajnik KD Zaccagnini. Tudi v Turinu vlada po zahrbtnem napadu prime linee na policijsko izvidnico zaprepadenje in gnev. Včeraj so ugotovili, da je ena sama svinčenka, skoraj gotovo iz orožja teroristov, pretrgala nit mladega življenja komaj 18-letnemu študentu Jurilliju v trenutku, ko se je iz šole vračal domov in se znašel sredi križnega ognja med spopadom teroristov s policijsti.
Policija se je z vso vnemo spravila na delo in skuša z identikiti dobiti vsaj površen obris dveh teroristov. Sicer imajo preiskovalci v rokah nekaj elementov: prstne odtise na dveh avtomobilih, ki so se ju teroristi poslužili za izvedbo napada, nekaj pozabljenega materiala, med katerim je bil pravcati arzenal orožja in dva
sprejemna in oddajna radijska a-parata, ki sta bila naravnana na valovni dolžini policijskih zvez.
Na kraju, kjer je padel mladi Jurilli, so meščani ves dan polagali šopke cvetja in nemo zrli v prizorišče tragedije, ki je zajela edinega sina delavca Fiata, od katerega se bodo zadnjič poslovili jutri, v ponedeljek.
Iz Turina pelje teroristična nit naravnost v Rim, kjer so pripad niki prime linee ali rdečih brigad, kar je sicer vseeno, ugrabile člana rimskega odbora KD in predsednika gradbene zadruge Emilia Francesca Falca. »Uradnega komunikeja*, pa čeprav so ga najavili kmalu po ugrabitvi, še ni, za-
radi česar se preiskovalci sprašujejo, kaj bodo teroristi, če so seveda oni ugrabitelji, zahtevali v zameno za izpustitev Falca.
Vsekakor še niso prepričani, da gre za ugrabitev politične narave. Lahko bi šlo tudi za izsiljevalno potezo, a ker Falco ni premožen človek, bi od njega zaman lahko zahtevali visoke odkupnine. Vseeno prevladuje mnenje o političnem ozadju. Toda kaj hočejo od njega teroristi? Mu bodo sodili in ga izpostavili sramotenju, kot je doletelo časnikarja TG 1 Camilli-ja in Falcovega osebnega prijatelja inž. Delle Stelle. Odgovor na vsa ta zaskrbljujoča vprašanja ne bi smel zakasniti.
iiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiitmiiitiiiiiimuaiMviiitmHimiiMiiiiiiiitiiiiiiiimiMiMMiiiiiiiaiiiiiniiMaunng
VAL ISLAMIZACIJE DISKRIMINIRA ŽENSKE
Enakopravnost ■ cilj vseh iranskih žena
Zatrta v krvi manifestacija žensk v Teheranu Šador, med revolucijo znak ženskega odpora, se je danes spremenil v njihov jarem
Ob novih cenah dnevnikov
Na zahtevo italijanskih založnikov, ki jo je narekovala nova podražitev časopisnega papirja, poleg tega pa tudi nenehno višanje splošnih proizvodnih stroškov, je medministrski odbor za cene s sklepom z dne 8. t.m. določil novo ceno časopisov in sicer od dosedanjih 200 na 250 lir za izvod. Nova cena začenja veljati danes ne-glede na število strani posameznih dnevnikov.
250 lir stane danes skodelica kave stoje v baru, napovedujejo pa, da se bo v kratkem podražila na 300 lir. Spričo tega nova cena dnevnikov res ni pretirana, saj še vedno ne bo niti zdaleč dosegla realnih stroškov za posamezno številko niti pri listih z naklado več sto tisoč iz vodov, kaj šele pri listih z majhno naklado, saj so proizvodni stroški malih dnevnikov na posamezno številko sorazmerno celo višji kot velikih dnevnikov. Seveda pa se zavedamo, da bo tudi sedanja podražitev dnevnikov prizadela žepe tudi naših ljudi, kakor jih iz dneva v dan prizadeva splošna rast cen najosnovnejšim življenjskim potrebščinam.
Vendar pa je treba k tem ugotovitvam dodati še tretjo: zaradi nove cene dnevnikov bodo prav bralci Primorskega dnevnika še najmanj
prizadeti. Sklep medministrskega odbora za cene namreč izrecno pravi, da se povišek cene nanaša samo na	posamezne izvode,	ne pa na	celotno vnaprej	plačano	naročnino.	Znano pa	je,
da sloni prodajanje Primorskega dnevnika v veliki večini, ki	dosega	skoraj 90	odstotkov,	na
letnih abonmajih. Kar 90 odstotkov naših bralcev podražitve zaenkrat torej ne bo občutilo, občutilo pa jo bo seveda Založništvo tržaškega tiska, ki bo pač moralo najti nadomestilo v okviru svoje splošne dejavnosti, vendar v nobenem primeru na škodo obsega ali kvalitete časopisa. Nasprotno, prav zdaj smo v fazi načrtovanja novih pobud in iskanja rešitev, ki naj omogočijo,	da bo	Primorski	dnevnik v	še
večji in popolnejši meri kos svojim velikim nalogam in poslanstvu glasnika interesov naše narodnostne skupnosti v Italiji. Prav zato pa smo prepričani, da bo tudi tistih deset odstotkov rednih bralcev, ki časopis kupujejo sproti v kioskih, našlo v časopisu samem nadomestilo za 50 lir, ki jih bodo morali dodati k sedanjim 200 liram, obenem pa spodbudo, da se tudi oni odločijo za celoletno naročnino, kar je v obojestransko korist, (j.k.)
TEHERAN — Val islamizacije čedalje bolj pretresa Iran. Bazar-ganova vlada se pri svojih sklepih drži korana in islamskih zakonov. Homeini je prepovedal u-živanje zmrznjenega mesa, ki bi lahko prihajalo od živali, ki niso bile ubite po islamskih predpisih, prepovedal je pitje alkoholnih pijač in »islamske straže* so že na tisoče litrov vina in piva zlile v potoke.
Homeini je dalje obsodil tudi sedanje zakone o družinskem življenju. Odpraviti je treba vse, kar nasprotuje islamskim načelom. Tudi včeraj je ajtulah spregovoril na pokopališču v svetem mestu Kum je dejal: «0d Vzhoda nočemo nič. Islam predvideva vse in vključuje vse in so potemtakem vsi Vzhodni in demokratični pojmi za Islam odveč in brezpredmetni!*
Iranske ženske pa se s Homeinijem ne strinjajo, odločno se mu prav te dni upirajo. Bojijo se, da bi izgubile še tisto malo prostosti in enakopravnosti, ki so si jo izbojevale v prejšnjem šahovem režimu. 15 tisoč Teherančank se je tako zbralo na ulicah ob mednarodnem prazniku žensk, da bi protestirale proti islamskim zakonom, proti tistemu šadorju, ki naj bi jih v javnem življenju pokrival. »Islamske straže* so jih razgnale s strojničnimi rafali.
Ženske a ne bodo s svojim bojem odnehale, svojih pridobitev ne bodo kar tako vrgle v koruzo kot odrabljeno puško. Pripravljene so na vse in to so tudi dokazale z včerajšnjo manifestacijo pred pravkar ustanovljenim ministrstvom »dobrega in zlega* ki naj bi skrbelo za strogo sooštovanje koranskih zapovedi. Z manifestacijo, ki se je končala v krvi. Straže namreč in nekateri islamski fanatiki so z noži napadli ženske in dekleta.
Zbralo se je ua tisoče in tisoče žensk. Nobena ni nosila šadorja, tistega pokrivala, ki je med iran-
sko revolucijo postal vidni znak ženskega odpora proti šahovemu režimu, a se je danes spremenil v njihov jarem. Zahtevale so e-nakopravnost z moškimi, s katerimi so se skupno borile za zmago revolucije. Zahtevale so enakopravnost na političnem, gospodarskem in socialnem polju, na delovnem mestu in doma. Iranska ženska hoče biti danes aktiven faktor v novi družbi, v bodoči islamski republiki, kot je aktivno nastopila in pripomogla k zmagi revolucije. A prav tisti moški, katerim so ženske stale ob strani v bojih na teheranskih ulicah, so jih včeraj z nožem napadli.
Teheransko časopisje je ostro obsodilo napad. Iz svetega mesta se je oglasil tudi Homeini, ki je obsodil fanatiču izbruhe, poudaril pa, da si mora ženska, preden stopi na ulico, zakriti lase z o-grinjalom, pokriti si roke in noge.
Med obdobjem šahovega režima je v iranskem parlamentu sedela tudi ženska, minister za ženska vprašanja. En milijon in sedem tisoč žensk je bilo takrat zaposlenih. Dejstvo je, da danes, niti polovica teh žensk ni pridobila svojega delovne, a mesta.
Nova vlada se bo morala spoprijeti z vsemi temi problemi in to čimprej. Po stvarnih rešitvah pa, ki jih bo predlagala bo možno oceniti njeno resnično naprednost. Kar se pa šadorja tiče, i -bena vlada, ne bo nikoli prepričala ženske, da se odpove mali, a vendar ako revolucionarni pravici, da sama odloča in da sama izbira.
Pozno zvečer je teheranski tiskovni agenciji AFP telefonirala ženska, ki je zagrozila, da se bo v prihodnjih dneh petnajst tisoč iranskih žensk sežgalo, če ne bo takoj preklicana prepoved, da ne sme danes iranska ženska v javnosti pokazati ne s.ojega obraza, ne svojih las in da jo mora šador pokrivati do tal. (ap)
TRŽAŠKI DNEVNIK
11. marca 1979
V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA V TRSTU
Današnji občni zbor Kmečke zveze za stanovske in narodnostne pravice
Množičen odgovor napadom proti globalni zaščiti ■ Prisotni bodo zastopniki manjšinskih organizacij, javnih uprav, sindikatov in ustanov iz matične domovine
V Kulturnem domu v Trstu se bodo zbrali danes zjutraj kmetje iz vseh krajev tržaške pokrajine. Kot vsako leto bodo sodelovali na svojem občnem zboru, ki Ra je sklicala organizacija, ki so si jo sami postavili in jo sami vodijo, Kmečka zveza. Opravili bodo, kot je običaj ob teh priložnostih, pregled dosedanjega dela in iz ocene sedanjega stanja črpali iz odprte, »domače* razprave napotila za nadaljnje delovanje.
Ni nobenega dvoma, da morejo
Zakonski osnutek KPI o globalni zaščiti Slovencev predložen tudi poslanski zbornici
Parlamentarni urad avtonomne federacije KPI sporoča, da je bil 28. februarja letos predložen tudi v poslanski zbornici komunistični zakonski osnutek o celoviti zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Prvi podpisnik osnutka je deželni tajnik KPI za Furlanijo-Julijsko krajino A. Cuffaro. Sledijo podpisi predsednika komunistične skupine v poslanski zbornici A. Natte, odgovornega za vprašanja narodnostnih etničnih manjšin v vodstvu KPI G. Berlinguerja, načelnika zakonodajnega odseka komunistične skupine v poslanski zbornici F. Colonne ter še W. Mi-lanijeve, M. Bolognarija, M. Raicicha in poslancev KPI v Furlaniji - Julijski krajini A. Baraccettija, G. Migliorinija in G. Colomba.
Zakonski osnutek je enak tistemu, ki ga je komunistična skupma predložila 2. junija leta 1978 v senatu.
biti ponosni na ustanovo, ki si je na osnovi njihovega zaupanja in podpore pridobila ugled ne samo pri članstvu in vseh delovnih ljudeh, ki oplajajo s svojim pridnim delom in z veliko ljubeznijo branijo našo zemljo. Kmečka zveza si je prek mnogih zaprek priborila tudi ugled pri vseh javnih ustavo-vah, ker jih je navadila s svojim trdovratnim in vztrajnim prizadevanjem v obrambi naše zemlje in ljudi, da ni mogoče mimo nje.
Kmečka zveza .je vedno bila nosilka dvojne vloge: strokovno-sindi-kalne in narodnoobrambne, ki izhaja iz same sestave njenega članstva. V tem trenutku, ko je naša narodnostna skupnost spet predmet
iiiiHMimumiimWM» HHimHHHUH»mHHm»«imiltmmHimHIHHHHWHUIHM»HH»H»Wm»
SODNA PRIJAVA TRŽAŠKE SEKCIJE WWF
nezaslišanih napadov proti priznanju manjšinskih pravic (trideset let po proglasitvi ustave, ki narekuje njihovo uzakonitev) pride toliko bolj do izraza njena vloga, da se skupaj z vsemi organizacijami naše narodnostne skupnosti in z vsemi demokrati najodločneje upre novim poskusom zaviranja uzakonitve globalne zaščite. Kmetje so prav dobro razumeli, da pomeni globalna zaščita tudi zagotovitev pogojev za nemoten gospodarski in družbeni razvoj na narodnostnem ozemlju in torej tudi jamstvo za človeško, delovno in družbeno u-veljavitev obdelovalcev zemlje.
Na svoj občni zbor so zato povabili ne samo krovno SKGZ in druge organizacije naše narodnostne skupnosti, ampak tudi vse javne ustanove, ki so demokratični izraz prebivalstva, od dežele, gorske skupnosti, do pokrajine in ob-
čin. Prisotni bodo zastopniki delavskih sindikatov, zadružnih organizacij, vsedržavne napredne kmečke organizacije Confcoltivatori, pristojnih ustanov iz matične Slovenije. Od vseh pričakujejo kmetje s Tržaškega solidarnost in podporo v svoji plemeniti borbi za preporod kmetijstva in narodnostne pravice, ki so pogoj za skladen družbeni in gospodarski razvoj naših krajev. Člen te borbe .je tudi današnji občni zbor.
Na tržaški univerzi je 9. marca uspešno diplomirala iz matematike
MAGDA REBULA por. METLIKA
Novopečeni doktorici iskreno čestitajo starši in sestra Sonja.
VČERAJ V OKOLIŠKIH VASEH
v
Številni programi in srečanja ob mednarodnem dnevu žensk
Povsod je bila udeležba številna - Govornice poudarile današnji pomen 8. marca
Praznovanja ob dnevu žensk se nahaljujejo, vseh številnih prireditev sicer nismo mogli sproti spremljati, zato objavljamo krajša poročila tako, kot nam pač prihajajo v redakcijo. S sporočanjem bomo seveda nadaljevali še v prihodnjih dnevih.
Društvo slovenskih upokojencev je priredilo proslavo dneva žensk 8. marca. Skromna, a iskrena proslava je bila v Gregorčičevi dvorani, ki je bila za to priložnost zasedena do zadnjega prostora. Navzoče je najprej pozdravil predsednik dru-
narečna pesnica Marija Mijot. Proslava se je zaključila ob sproščeni zabavi.
V osnovni šoli v Zgoniku je v petek Zveza žensk priredila proslavo 8. marca v sodelovanju s športnim krožkom Kras in prosvetnim društvom Rdeča zvezda. Slavnostni govor je imela svetovalka v tržaškem občinskem svetu Marta Ivašič, ki je poudarila prizadevanja za uveljavljanje ženske komponente v sodobni družbi. Pravilno je, da o-bravnavamo ženska vprašanja vsak dan, je dejala govornica in to tudi ob zelo konkretnih primerih, kot so na primer družinske posvetovalnice.
štva Ferluga, nato je spregovorila
odbornica Duša Kosmina, ki je po- - T ....	- , . ,	,	.
dala krajši zgodovinski pregled j ,„al , Ie.na^b dejala,^da 1-
borb, ki so jih vodile ženske. Pouda-'	........
rila je, da morajo biti slovenske
ženske na Primorskem vedno budne in zavzete za dosego naših narodnostnih in družbenih pravic. Govoru je sledil kulturni spored, na katerem so nastopili igrača Leli Nakrstova in Stane Raztresen ter
DNE 18. MARCA ZAPADE 500 DELAVCEM DOPOLNILNA BLAGAJNA
SIRT: jutri nov sestanek sindikatov i deželnim odbornikom za industrijo
Prihodnji četrtek protestna delavska manifestacija po tržaških ulicah - V hudi zagati tudi delavci in delavke pivovarne Dreher in predilnice San Giusto
Skoraj 700 delavcev in delavk nekdanje steklarne Vetrobel, pivo-sto se še vedno in brezuspešno bori sto se še vedno in breuspešno bori za svoje delovno mesto, za kruh. Neverjetno zavlačevanje trojnega problema je izredno zaskrbljivo. Mimo tesnobe, ki spremlja njihov in njihovih družin vsakdan, se postopoma stopnjuje napetost, nemočna jeza, ki se lahko sprevrže v bes. Posledice tega so največkrat hude, dovolj je, da se ozremo na dogodke v Neaplju in drugod v notranjosti Italije, kjer se tisočev brezposelnih loteva obup in postajajo idealna vaba za poklicne, demokratični družbi sovražne agitatorje. Mar računajo nekateri «gos-podarji» tudi v naših krajih na takšno strategijo?
Sindikati so, seveda neutrudno na delu, da bi prizadetim delovnim močem pomagali, k rešitvi iz zagate, toda doslej jim, M, zadeve ni še uspelo premakniti z mrtvega tira. Vzemimo primer bivšega o-brata Vetrobel. Ta je zaposloval 500 ljudi, že tri leta pa so v dopolnilni blagajni; zapade jim 18.
VOJAŠKO STRELIŠČE MOČNO OGROŽA KRAS
Na območju severno od Repna uporabljajo celo minomete - Globoki jarki, požari in nesnaga
Tržaškega Krasa nam ne uničujejo več le z betonskimi gradnja mi. Sedaj so na vrsti kar minometi. Tisti 'krogi, ki so se v svojih umazanih kampanilističnih, partiku larističnih in šovinističnih računih zagnali v ekološko kampanjo proti u:esničitvi industrijske proste cone ob meji, pa molče.
Italijanska vojska ima na območju, ki se razteza severno od Repna. strelišče, ki hudo ogroža krajinsko bogastvo, saj mu povzroča neprecenljivo škodo. Vojaki upora bljajo pri strelnih vajah tudi orožje z visoko rušilno močjo, kakor so ravno minometi. Vsenaokoli zapaziš bolj ali manj globoka žrela, ki jih kopljejo naboji. Nič koliko
Svoji dolgoletni članici in sodelavki
JOŽEFI LIKOF vd. PERSOLJA
najiskrenejše čestita k njenemu visokemu jubileju
Slovensko
dobrodelno društvo
Ob 75. letnici rojstva JOŽICE ŠTOLFA vd. GRILANC
iskremo čestitajo otroci Jožka, Marta, Peter, Marica in Danilo z družinami.
Dne 6. marca je z odliko di-p’omiral v psihologiji na tržaški univerzi
IGO RADOVIČ SP D 1. Gruden mu iskreno čestita.
6. t.m. je na filozofski fakulteti tržaške univerze uspešno opravil diplomski izpit iz psihologije,
IGO RADOVIČ
K uspehu mu čestita družina Mirko Kosmina iz Šem-polaja.
je znakov tudi širših požarov, in to celo v neposredni bližini hudo vnetljivega borovega gozdiča ob zahodnem robu poligona levo od ceste. ki se vzpenja na Volnik. Tu imaš globok iarek z betonsko oblogo, prostrano območje so tanki in goseničarji kar razorali, povsod leže železni odpadki in vsakovrstna nesnaga, nastavili pa so tudi nič koliko bodeče žice, ki pomeni hu do nevarnost za nedeljske izletnike in zlasti otroke.
Ne samo to: vse naokrog prelepega jezerca blizu strelišča so izkopali približno dva metra globok in 6 do 8 metrov širok jarek, ki grozi je-zercu z uničenjem.
Zaradi vsega tega je tržaška sekcija svetovnega sklada za varstvo narave WWF vložila na tržaški preturi, državnem pravdništvu in karabinjerskem poveljstvu prijavo proti odgovornim. Te dolži povzročanja škode ter v smislu člena 734 kazenskega zakonika uničevanja krajinskih lepot. WWF poziva pri-tojne oblasti, naj nemudoma primemo ukrepajo za preprečitev nadaljnje škode. Obenem vabi tiste politične, socialne in kulturne kroge na Tržaškem. «ki so zastavonoše boja za zaščito Krasa*. da glede problema zavzamejo resno stališče, (dg)
Danes v Kulturnem domu
^Slovensko ljudstvo in slovenska kultura»
Dijaki in dijakinje svetoivanske-ga znanstvenega liceja »France Prešeren* bodo nastopili danes, 11. marca, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu z lepljenko »Slovensko ljudstvo in slovenska kultura*. Lepljenko so, kot znano, pripravili za letošnjo Prešernovo proslavo v prostorih liceja. Na današnjo prireditev vabijo predvsem starše in vse prijatelje, vstop pa je vsekakor prost.
• Vsedržavna komisija «Zavodov združenega sveta* (Collegi del Mon-do Unito) je za šolski le J 1979 80 in 1980-81 razpisala natečaj za študen te, vpisane v tretji letnik izobraže valnih inštitutov druge stopnje.
marca, torej danes teden. Kaj potlej?
Po dolgotrajnih težkih in le malo koristnih pogajanjih bo jutri na deželnem odborništvu za industrijo nov sestanek med nosilcem tega resorja Rinaldijem, predstavništvom enotne sindikalne federacije, lastnikom zapite tovarne Landini-jem ter zastoostvi deželne finančne družbe Friuliia in Krožnega sklada. Ministra za industrijo, oziroma za proračun Prodi in Morli-no sta, kot znano, že odobrila načrt SIRT o preusmeritvi proizvodnje iz steklarske v jeklarsko ter podpisala odlok o finančnem nakazilu 24 milijaid 120 milijonov lir, nakar je zadeva romala pred računski dvor. Nazadnje bo šla pred zavod ICIPU, ki bi moral ta denarna sredstva neposredno nakazati, vprašanje je, kakšna je sedaj njegova likvidnost. Za finančno rešitev se bo direktno pri ICIPU zanimala pošeljria deželna delegacija, v kateri bodo med drugim parlamentarci in sindikalisti. Med slednjimi je zapaziti določeno mero pesimizma. Od tod sklep o javni protestni manifestaciji po tržaških ulicah prihodnji četrtek, 15. marca.
V doglednem času bo podobno snidenje na deželni ravni tudi za ureditev nič manj kočljivega vprašanja usode dobre stoterice uslužbencev pivovarne Dreher, ki so tudi že tri leta v dopolnilni blagajni. Padovsk' podjetnik Polen-ghi je pripravljen odpreti v Žav-ljah tovarno električnih črpalk, v kateri naj bi zaposlili omenjeno delovno silo, na še 50 moči. od tega 30 žensk Obrat naj bi stal na zemljišču, ki ga ;e v sklopu EZIT odkupila družba SLAT Nuova Trie-ste in kjer že stoji lopa nekdanje tovarne «Marco Polo*. Toda z gradnjo bi morali po podjetnikovi zahtevi pričeti takoj, tudi sicer pa Polenghi zahteva podporo Friulie. Mimo dejstva, da se tu postavlja težak problem prekvalifikacije starejših delavcev, se nekateri ne morejo otresti suma, da gre pri vsej zadevi za golo špekulacijo okrog 36.000 kv. metrov prostranega zemljišča, kjer stoji pivovarna. Vprašanje je torej povsem še odorto. Rok dopolnilne blagajne za delavce pa je zanadel že 25. februarja.
Bivša predilnica San Giusto. V njej je bilo zaposlenih 60 oseb, 45 žensk in 15 moških. Ko so decembra lani tovarno zaprli, so jo zasedli in še danes so v njej. Na deželni ravni je bilo že več neuspešnih sestankov, prihodnji bo 22. marca in tedaj naj bi deželni odbornik za industrijo seznanil sindikate, kaj pravzaprav bo z brez-
poselnimi močmi. Razkril naj bi, katero od predloženih variant za nadaljnjo polno zaposlitev delavcev in delavk bodo izbrali, če jo seveda bodo. Te variante so, kot znano, tri: ustanovitev posebne režijske družbe; najetje paviljona po sistemu «leasing» v Žavljah; ustanovitev' nove družbe s soudeležbo Friulie. Tudi v tem primeru je torej vse še v oblakih, prizadete delovne moči že šest mesecev preje majo le 60 od sto mesečne plače, zaupanje v oblasti pa se čedalje bolj maje. (dg'
Lažje poškodovan župan z Repentabra
Nekaj po eni uri včeraj ponoči se je pri prometni nesreči nedaleč od Repentabra lažje poškodoval re-pentatorski ‘župan dr. Pavel Colja. Iz nepojasnjenih razlogov je nenadoma izgubil nadzorstvo^ nad avtom« .dlom in zavozil s ceste. Sprejeli so ga na nevrokirurškem od-
DNE 25. APRILA
Koncert TPPZ v gledališču Rossetti
Na zadnji seji Tržaškega partizanskega pevskega zbora in VZPI -ANPI je skupni odbor sklenil, da bo 25. aprila 1979 na dan zmage praznovanje vstaje in osvoboditve v duhu odločnega boja proti fašiizmom in terorizmom s slavnostnim koncertom z naslovom «Zemija in narodi*. Koncert bo v gledališču Rossetti. Program TPPZ bo razdeljen v tri dele: v prvem bomo poslušali pesmi narodnoosvobodilne vojne in odporniškega gibanja, v drugem delu bodo na sporedu pesmi tretjega sveta, v tretjem pa mednarodne delavske pesmi na socialno tematiko. Program »Zemlja in narodi* bodo spremljali diapozitivi, recitatorji, solisti, zbor in orkester, ki ju vodi Oskar Kju-der. TPPZ bo posvetil ta program vsem zatiranim narodom, ki si utirajo pot v svobodo. Govorili bodo vidni predstavniki antifašizma.
majo slovenske ženske še večje po slanstvo, saj se morajo poleg o-stalega zavzemati tudi za narodnostne pravice. Danes je borba osredotočena v zahtevi po globalni zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Govoru je sledil kulturni program. Nastopili so domači mladi recitatorji, ženski pevski zbor Tabor in harmonikarji podružnice Glasbene matice s Proseka. Ob priložnosti so nagradili tudi zmagovalke ženskega rekreacijskega namiznoteniškega turnirja.
Žene s Proseka in Kontovela so sinoči proslavile svoj praznik v krožku športnega društva Primorje. O pomenu 8. marca in predvsem o boju žensk je govorila Breda Pahor.
Tudi članice mladinskega krožka Prosek - Kontovel so v četrtek proslavile 8. marec. Zbrale so se v Soščevi hiši na Proseku, po uvodnem govoru Jane Ban so nekatere mlajše članice krožka recitirale nekaj svojih pesmi.
Slovenske žene iz Štivana so letos proslavile 8. marec v gostilni v Medji vasi. Da bi poudarile mednarodni pomen dneva žensk, so povabile na proslavo tudi italijanske ženske, ki živijo v vasi, gostinji pa sta bili tudi Francozinja in Nemka. V gostilni pri Radetiču se je torej zbralo mnogo žensk, ki so imele po večerji prosto zabavo.
V	Ljudskem domu v Križu so ženske praznovale 8. marec v veselem vzdušju. Številne vaščanke so se zbrale ob prosti zabavi in prijetnem pogovoru.
V	dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini so se zbrale številne vaščanke, da bi počastile dan žensk. V italijanščini je spregovorila Anna Mari i de Pangher, v slovenščini pa Helena Legiša. Sledila je prosta zabava ob zvokih tria »Šagra* iz Trsta.
V	Dolini so ženske praznovale svoj dan v prostorih PD' »V1. Vodhik*. Slavnostna govora sta Imeli'Nerina Švab in Silvana Mondo. Sledile" so recitacije osnovnošolskih otrok. Poseben skeč pa so pripravili Anica Slavec, Ester Hočevar, Maria Vodopivec in Danilo Bandi. Venček pesmi je zapel domači pevski zbor »V. Vodnik*.
V	Mačkoljah so ženske praznovale v Srenjski hiši, spregovorili sta Nerina Švab in Silvana Mondo. Prisotne je zabaval s poskočnicami domači orkester.
V	Prebenegu so se domačinke
delku glavne bolnišnice, kamor ga je pripeljal Pietro Bussani iz Ul. Pascoli, ki mu je prvi Vskočil na pomoč, če ne bodo nastopile komplikacije, M moral Colja že v desetih dneh zapustiti bolnišnico,
zbrale v Srenjski hiši, o pomenu dneva žensk je spregovorila Modra Kuzmič. V imenu dolinske občinske uprave je prisotne pozdravil Marjan Žerjul. Nekaj pesmi je zapel pevski zbor »V. Vodnik*.
V Borštu so žinske praznovale v prostorih PD Slovenec, pri Domju pa v dvorani sindikatov.
Prireditve za počastitev dneva žensk bodo tudi danes in sicer ob 16. uri v krožku ACLI v Ul. Alde-gardi (Kjadin - Rocol), ob 17. uri v sekciji KPI Magdalena ter ob 18.30 v prosvetnem domu v Ricmanjih.
Vesni in Stanku Živcu se je rodil drugorojenček
BOJAN
Svoji pevki in odborniku čestita, malemu Bojanu pa želi obilo sreče v življenju.
PD Slovenec
Združitev
pokrajinskega sklada s skladom INPS
Obrtniški patronat INAPA obvešča samostojne obrtnike, da po zakonu št. 29 z dne 7. 2. 11779, lahko zahtevajo združitev pokojninskega sklada posebne obrtniške blagajne ali podobnih ustanov z ustreznim skladom zavoda za socialno skrbstvo INPS, kateremu bodo odslej plačevali socialne dajatve. Tiste, ki imajo namen vložiti prošnjo za združitev, INAPA opozaija, da bodo morali za to doplačati določeno vsoto.
Obrtniki naj se zato obrnejo na patronat INAPA v Ul. Ghega 1, kjer bodo o tem prejeli točnejše informacije.
V kriškem Ljudskem domu srečanje z Borštani
Na pobudo PD Vesna bo danes popoldne v kriškem Ljudskem domu gostovalo borštansko PD Slovenec z mešanim pevskim zborom, ki ga vodi Drago Petaros, in z dramsko skupino, ki bo uprizorila veseloigro (■Dogodivščina družine Smola*. Kot je že v njihovi tradiciji so si Borštani igro sami napisali in režirali in na gostovanjih pri raznih prosvetnih društvih so želi vedno uspeh.(st)
POROČILO CUFFARA V PRISTOJNI POSLANSKI KOMISIJI
Vladni načrt za ladjedelstvo proti navodilom parlamenta
Do priprave novega je treba izdelati kratkoročni program za naročila ladjedelnicam
Osnutek načrta za ladjedelstvo, ki ga je predložila vlada, je v odločnem protislovju z navodili parlamenta iz komisije ministrstva za trgovinsko mornarico ter s stališči, za katera so se obvezale sindikalne organizacije in Fincantieri ob podpisu delovne pogodbe za delavce la-djedelskega sektorja. O tem je poročal poslanec Cuffaro komisiji za prevoze poslanske zbornice, pri čemer je poudaril, da je vlada preobrnila linijo, za katero se je bila obvezala v odnosu do SET in je sprejela logiko zmanjševanja proizvodnje italijanskih ladjedelnic. Namesto uvajanja resnega načrtovanja se s tem sprožijo postopki, ki povzročajo že hudo škodo.
Pri ladjedelstvu je namreč opaziti nevarne težnje, je zatrdil poslanec KPI, ker vodilni krogi javnih finančnih družb za ta sektor zavra čajo naročila in ustavljajo naložbe, s hudimi posledicami za gospodarstvo celih območij. Prekinitev nadomeščanja upokojene delovne sile in odlaganje nujno potrebnih del ustvarjata nevzdržne razmere v la djedelnicah in še šlabšata njihovo delovno storilnost ter ustvarjata po goja za nadaljnje zmanjšanje zapo slitve v Neaplju, Palermu, Trstu in Tržiču. Zato je treba zaustaviti ta negativni proces, je dejal Cuffaro, in predelati vladni osnutek po smer nicah parlamenta, s stvarnim us klajevanjem pomorskih prevozov v splošnem sistemu prevozov v. drža vi in z uravnovešenim razvojem la djevja.
Preprečiti je treba torej, da vlad ne zamude povzročijo še hujšo krizo
ZARADI CCLC VRSTC PMSTOPKOV
Agenti priprli vrčjo skupino mladoletnikov
Obtožujejo jih kraje avtomobilov, prekupčevanja z ukradenim blagom tet tatvin v prodajalni «Gerbini» in v nekem ženskem salonu
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so pod vodstvom mareša-la Scozzaia prišli na sled in razkrinkali skupino mladeničev, ki se je »proslavila* s celo vrsto prekrškov, od kraje avtomobilov, prekupčevanja z ukradenim blagom do tatvine v ženskem salonu v Ul. Ghirlandaio 22 in v trgovini gospodinjskih strojev »Gerbini* v Ul. Giotto 8.
Preiskava je stekla prav po tatvini v trgovini gospodinjskih strojev, sum pa je takoj padel na 19-letnega Umberta Calligarisa iz Ul. San Lo-renzo in Selva 25/4. ki je bil nekaj časa tam zaposlen in je torej dobro
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiMitimiiiiiiiiuHiiiiiiimiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiMitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
KAM NAJ DAM OTROKA ?
Leto 1979 je mednarodno leto otroka. Kaj naj to pomeni? Priznati moramo, da smo v zadnjih časih skoraj pozabili na otroško problematiko, ker smo bil i mogoče preveč zaposleni z drugimi «veli kimh problemi. Sedaj pa nas nasmejani, žalostni, navihani ali o-bupani obrazki, ici gledajo s pisanih strani najrazličnejših revij, spominjajo, da tudi otroški svet ni vedno vesel. Prav v teh letih, ko se družbeni položaj stalno spreminja, ko je pojem «družina* zgubil svoj tradicionalni pomen in se ženska vedno bolj uveljavlja v delovnem svetu, se nam večkrat porodi vprašanje: kam in kaj z otrokom?
Prve težave nastanejo že ob dojenčkovem rojstvu. Oče in mati sta ponavadi oba zaposlena in je skoraj nemogoče da bi se eden od njiju odrekel službi, kar bi pomenilo polovični dohodek prav v trenutku, ko je v družini denar najbolj potreben. Nekaterim pri skočijg na iiomoč sorodniki, največkrat mama ali tašča, ki prevzamejo skrb in odgovornost nad
otrokom. Toda vsak nima te sreče. Treba je torej najti drugo re
šitev.
Zakon 1044 iz leta 1971 predvideva v državi 3800 novih otroških jasli, od katerih 44 v Furlaniji -Julijski krajini. Od takrat so jih zgradili samo troje: ene v Vidmu, druge v Cordenonsu in tretje v Trstu. To je seveda premalo.
Tržaška občina upravlja trenutno štiri otroške jasli, kjer je prostora skupno za 216 dojenčkov. V februarju jih je bilo vpišanih samo 142, v občinskem uradu pa leži najmanj 200 nerešenih prošenj. Zakaj?
Razlog je enostaven in... nera zumljiv: primanjkuje kvalificirano osebje. Zakon namreč določa, da morajo dojenčke oskrbovati diplomirane otroške negovalke in vsaka sme imeti v tarstu največ po deset otrok. Toda diplomiranih otroških negovalk, ki bi bile pripravljene stopiti v občinsko službo, baje ni. Tiste ki so dokončale triletni tečaj v tržaški otroški bolnici »Bur lo Garofolo», so tam že zaposlene.
Letos so tečaj celo ukinili.
Značilen je primer otroških jasli v Ulici Puccini, ki lahko sprejmejo kar 60 otrok, trenutno pa morajo število omejiti na 38 (kar že presega dovoljeno število), ker imajo samo tri otroške negovalke. V občinskih uradih pa se skoraj vsa ko jutro vrstijo matere, ki potrebujejo varstvo za otroka. Največkrat so matere iz delavskih družin. Prosijo, prepričujejo, izpolnjujejo obrazce in... kaj jih čaka? Potrpeti bodo morale, da otrok dopolni tri leta starosti, ko bodo začele nov križev pot, da ga vpišejo v otroški vrtec. Kdo je vsega kriv? Oblasti, ki bi morale že zdavnaj poskrbeti, da uresničijo načrt iz leta 1971. Pravijo, da delo zaostaja zaradi finančnih težav. Seveda, saj so se v dolgih osmih letih cene znatno spremenile! Rešiti pa je treba predvsem vprašanje kvalificiranega osebja, kar bi vsaj za silo pomagalo za izboljšanje položaja. Vsaj 74 materam bi se odvalil kamen od srca.
(lap)
poznal razporeditev prostorov. A genti so tudi menili, da ima prste vmes pri tatvini v ženskem salonu, saj v njem dela njegova sestra, ki ima tudi ključe, do katerih je Um berto z lahkoto prišel.
Agenti so mladeniča staknili v nekem lokalu. V njegovi družbi je bil tudi 17 let stari Mauro P. iz Ul. D'Alviano. Oba so odvedli na kvesturo, kjer sta med zasliševa njen priznala, da sta ukradla vrsto avtomobilov ter vdrla v ženski sa Ion. Calligarisovo pripovedovanje jo bilo prava zakladnica, saj so na dan prihajala nova in nova imena. Med drugim je dejal, da je denar, ukraden v trgovini gospodinjskih strojev, «pravično» razdelil s 17-let nim Alessandrom F. iz Ul. D'Alvia no. Skupaj sta nato odšla v Toblak, kjer sta vse zapravila. Po povratku v Trst je nekaj časa živel pri pri jatelju Mauriziu M. v Ul. Orlandi ni. Ko so ga njegovi starši spravili na cesto, je prenočeval v ukradenih avtomobilih in v neki rulotki v Ul. Molino a Vento.
Ko je Calligaris govoril o neka terih ukradenih predmetih, je orne nil tudi zvočnike, ki jih je izročil prijatelju Francu V. iz Ul. Loren zetti, da jih proda. Agenti so obiska li tudi slednjega, ki je res priznal, da je zvočnike dobil, vendar jih ni imel več. Veriga imen se je tako daljšala: izročil naj bi jih nekemu Paolu P. iz Ul. Baiamonti. Slednji jih je končno potegnil na dan.
Agenti letečega oddelka so nato pridržali tudi Alessandra F., ki ni tajil, da je sodeloval pri tatvini v Ul. Giotto, ter Maurizia M., ki je tudi sodeloval pri tatvini v ženskem salonu.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
v ladjedelnicah. V pričakovanju drugačnega načrta naj se zato izdela zasilni kratkoročni program na o-snovi dogovora med družbami pretežnega državnega pomena, državnimi železnicami in zasebnimi brodarji. Ustrezna naročila ladjedelnicam je mogoče zagotoviti z gradnjo nekaj ladij z najsodobnejšo tehnologijo, s preureditvami in specialnimi gradnjami v predelovalnih ladjedelnicah (pri čemer je treba nujno zaključiti dela in priskrbeti opremo, kot je suhi dok, ki g Trst čaka že predolgo). Nekaj naročil je mogoče tudi pridobiti, je zaključil Cuffaro, v državah v razvoju, s posebnimi sporazumi na osnovi nizkoobrestnih posojil in kompenzacij, ki bi mogle med drugim priskrbeti naši državi potrebna surovinska sredstva.
Sporočilo sindikatov gledaliških delavcev
Uslužbenci Deželnega stalnega gledališča, ki so včlanjeni v sindikatu gledaliških delavcev CGIL in UIL, so na svoji skupščini, ki je bila včeraj, ostro obsodili dejstvo, da so nekateri uslužbenci gledališča 9. marca podpisali in poslali tržaškemu županu pismo, kjer zavzemajo svoje stališče do perečih problemov gledališke ustanove s posebnim ozirom na vprašanje predsedstva u-pravnega odbora.
Uslužbenci ustanove nadalje obsojajo to, da je pismo na skrivaj krožilo med nekaterimi uslužbenci, raznaša) pa ga je član sindikata gledaliških delavcev CISL. Tako se je zgodilo, da so za pismo vedeli samo člani omenjenega sindikata, ostali uslužbenci pa so bili o vsem tem neobveščeni, čeprav so zahtevali sklicanje skupščine.
Člani CGIL in UIL nadalje ugotavljajo, da so bili odnosi do delavskega sveta ustanove že večkrat nekorektni, hkrati pa izražajo namen, ki ga je potrdilo vodstvo obeh sindikatov, da se ne vmešavajo v probleme, kot je na primer vprašanje ravnatelja gledališča in da prepustijo odločitve političnim forumom. Pismo, ki so ga nekateri uslužbenci podpisali in poslali tržaškemu županu, seveda takšni odločitvi nasprotuje.
Javni natečaj repentabrske občine
Repentabrska občinska uprava je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in ustnih izpitov za mesto šolske sluginje. Rok za predložitev prošenj zapade 19. t.m., vsa zadevna pojasnila pa nudi občinsko tajništvo.
Kriška sekcija zveze borcev — ANPI — izreka družini Silvana Košute iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta
Moški pevski zbor Vesna izreka svojemu članu Silvanu Košuti 1" družini iskren,* sožalje ob izgubi draeega očeta.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti dragega očeta
Ivana Furlana
Vižovlje, 11.3.197r
Družina
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
KARLO KRALJIČ
Datum in uro pogreba bomo javili naknadno.
Žalujoči hčeri Draga in Stana, sin Nardo ter drugi sorodniki
Bol jun ec, 11. marca 1979
Vsem znancem sporočamo žalostno vest, da je preminil daleč od domačega kraja naš dragi
ERNEST PERT0T
Užaloščeni bratje in sestri: Anton, Olga, Vida, Branko in Stojan z družinami ter drugo sorodstvo
Barkovlje, Trst, Kustanaj, Moskva, 11. marca 1979
Dne 10. marca nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
JOSIP (PEPI) NATEK
Pogreb pokojnika bo v torek, 13. marca, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena Vida, hči Nives z družino in drugo sorodstvo
Trst, 11. marca 1979
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremljali k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, brata in nonota
KRISTJANA KOŠUTO
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vencev, pevskemu zboru Vesna ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoči družini Košuta in Ritossa
Križ, 11. marca 1979
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
FRANCA KRIŽMANČIČA
ie Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Gropada, 11. marca 197*'
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Miroslav Krleža
LEDA
ob 85-letnici avtorjevega rojstva danes, 11. marca, ob 17. url — nedeljski abonma, v gledališču «F. Prešeren* v BOUUNCU
Angelo Beolco - Ruzante
POMJENKI
(DIALOGHI)
Prevod	Alojz Milič
Pesmi	Atilij	Kralj
Glasba Aleksander Vodopivec Kostumi	Anja Dolenc
Režija	Jože	Babič
V	četrtek, 15. marca, ob 20.30 v RICMANJIH (Babna- hiša).
V	petek, 16. marca, ob 20.30 v TREBČAH (Ljudski dom).
V	soboto, 17. marca, ob 20.30 v BAZOVICI (Bazoviški dom).
OH
GLASBENA
MATICA
Trst
Sezona 78-79
Sedmi abonmajski koncert
V sredo, 14 marca 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Akademski komorni zbor
COLLEGIUM MUSICUM
Dirigent: DARINKA MATIČ
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
KMEČKA ZVEZA ALLEANZA CONTADINA
VABI
na OBČNI ZBOR, ki bo danes, 11. marca 1979, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4
Dnevni red:
—	Izvolitev predsednika občne-nega zbora
—	Predsedniško poročilo
—	Poročilo tajništva
—	Poročilo nadzornega odbora
—	Pozdravi ir diskusija
—	Volitve
—	Razno
V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska.
PD VESNA
prireja danes, 11. marca, ob 17. uri v kriškem Ljudskem domu
jkjasi;
?! srečanje z Bor
Nastopata pevski zbor in dramska skupina PD Slovenec.
VABLJENI
Razna obvestila
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ZAGREBŠKA «KOMEDIJA» PONOVNO MED NAMI Joseph Stein
GOSLAČ NA STREHI
glasbena komedija povzeta po pripovedkah Solema Alejhema
Besedilo pesmi Glasba
Prevod in prepesnitev
Scenograf
Kostumograf
Lektor
Koreograf
Asistent koreografa
REŽISER
DIRIGENT
JSHELDON HARNICK JERRY BOCK IVO JURIŠA ŽELJKO SENEČIČ LJUBICA WAGNER MIHOVIL DULČIČ RAY HARRISON LILY ČAKY VLADO ŠTEFANČIČ VESELJKO BAREŠIČ
V	gledališču «G. Verdi» v GORICI
V	ČETRTEK, 15. marca, ob 20.30 (goriški abonma!
V	Kulturnem domu v TRSTU
V	PETEK, 16. marca, ob 20.30
V	SOBOTO, 17. marca, ob 20.30
V	NEDELJO, 18. marca, ob 16. url
Obvestilo tržaškim abonentom
Zagrebško gledališče «Komedija* bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu z glasbeno komedijo «Goslač na strehi* samo tri dni in sicer od petka, 16. t.m., do nedelje, 18. t.m. Zaradi združitve abonmajev SI MORAJO ABONENTI SVOJE SEDEŽE POSEBEJ REZERVIRATI pri blagajni Kulturnega doma od jutri do vključno četrtka med 10. in 14. uro. Ogledajo pa si lahko katerokoli izmed treh predstav. Sedeži, ki jih abonenti ne bodo pravočasno zasedli, bodo v prodaji od petka dalje.
Gledališča
Kino
ROSSETTl
Danes, 11. t.m., ob 16. uri red «dru-ga nedelja* predstava glasbene komedije «Jalta, Jalta* v italijanščini v izvedbi zagrebškega gledališča «Komedija». Predstave, ki veljajo za abonma (kupon št. 7) Teatra Stabile, se bodo nadaljevale še danes, 11. marca. Iz tehničnih razlogov (orkester v dvorani) bo treba stalne prostore ponovno potrditi, ker ne bodo isti.
Od torka, 13. t.m., vse do 25. marca bo na sporedu Shakespearov «Otello» v priredbi Carmela Beneja.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri red «druga nedelja*: «Staroniodna komedija* (Vecchio mondo) Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. Predstav velja za abonma kupon št. 5.
VERDI
Danes ob 16. uri peta uprizoritev Verdijeve opere «Ernani>.
V četrtek, 15. t.m., krstna uprizoritev «diptiha Bele Bartoke, ki ga sestavljat^ opera v enem dejanju «Barbablujev grad* in koreografska drama «Čudoviti mandarin*. Začetek ob 20. uri. Abonma red A.
Prosveta
PD Vesna prireja danes, 11. mar-»L cm, -oi* uri v kriškem Ljudskem } '■ dijImrVsreČJanje z Borštani. Nastopata pevski zbor in dramska skupina PD Slovenec.
Zveza žena Ricmanje - Log priredi danes, 11. t.m., ob 18.30 v Prosvetnem domu v Ricmanjih proslavo mednarodnega dneva žena, z bogatim kulturnim programom ter plesom z ansamblom »Pomlad*.
La Cappella Underground 16.00, 18.00, 20.00 «Berlinguer ti voglio bene*. Režija G. Bertolucci. Roberto Benigni.
Ariston 16.00 «Una strada chiamata domani*. Paul Sorvino, Tony Lo Bianco, Richard Gere. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 il giocattolo*. Nino Manfredi, M. Jobert. Barvni film.
Eden 17.00 «Cristo si e fermato a Eboli*. Gian Maria Volonte, Irene Papas. Barvni film.
Gratlucielu 16.30—22.15 «Nosferatu», (II principe della notte). Klaus Kinsky, Isabelle Adjani. Prepo vedan mladini pod 14. letom. Bar vni film.
Excelsior 15.30 «L’ingorgo». A. Sordi, A. Girardot, M. Mastroianni, M. Miou, U. Tognazzi. Barvni film. Prepovedan mladir' pod 14. letom.
Fenice 16.30 «Pirana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Scontri stellari ol tre la terza dimensione*.
Mignon 16.00 «Uppercut». Eliott Gould, Robert Mit.chum.
Cristallo 14.30. 17.45, 21.00 «Dottor Živago*. O. Sharif, G. Chaplin, J. Christie. Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Calore intimo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00, 19.00, 21.30 »Assassi-nio sul Nilo* Mia Farrow.
Aurora 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 «Qual-cuno sta uccidendo i piu grandi cuochi d Europa*. J. Bisset.
Capitol 15.00—22.00 «La piu bella avventura di LaSsie*. M. Rooney.
Vittorio Venete 15.00 «Pari e dispa-ri». Bud Spencer, Terence Hill. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta 15.00 «Uomo ragno*. Barvni film.
V MILJAII PRVA LETOŠNJA REVIJA cPRIMORSKA POJE»
Množičnost večja, kvaliteta slabša
Pri večini zborov so se pojavile stare napake, hi jili bo treba odstranjevali z zavzeto sistematičnostjo
Na prvi reviji «Primorska noje*, ki je bila 4. t.m. v Miljah, je nastopilo deset pevskih zborov: mešani iz Milj pod vodstvom Cveta Marca, mešani iz Štmavra pod vodstvom Gabrijela Devetaka, dekliški zbor iz Mosta na Soči pod vodstvom Mirana Klavesa, mešani iz Štandreža pod vodstvom Mirka Špacapana, moški iz Podpore pod vodstvom Marijana C iglica, oktet Javor iz Pivke pod vodstvom Dušana Kafola, moški zbor iz Anhovega pod vodstvom Mitje Žnidaršiča, ženski zbor iz Štandreža pod vodstvom Stanka Benka, moški zbor iz Ilirske Bistrice pod vodstvom Dimitrija Grlja in akademski zbor primorskih študentov Vinko Vodopivec iz Ljubljane pod vodstvom Antona Cimpermana.
Med zbori, ki so povečali letošnjo množičnost, sta na novo ustanovljeni mešani zbor iz Štmavra, lahko bi ga označili kot mladinski, saj ga sestavljajo izključno prav mladi pevci in pevke, in mešani zbor iz štandreža, ki je na reviji prvič nastopil. Druga značilnost revije je v tem, da so nastopi v Miljah ponovno potrdili izredno privrženost v petju, tako pevcev, kakor tudi poslušalcev, ki so popolnoma napolnili dvorano. Kljub temu, da celotno povprečje ne more uvrstiti revije med kvalitet no zadovoljive, smo vendarle lah-
kajti vse to zakrivajo orgle. Pri samostojnih nastopih se pojavljajo neljubi portamenli in nenapisani glisandi neenakost v izgovarjavi in podobno. In še na nekaj moramo naglasiti, da je treba paziti pri izbiri pesmi: pri mladinskem mešanem zboru je največji problem zrelost glasov in možnost obsega tako sopranov v višino, kot basov v nižino; to nam rešuje ali zapleta problem zrelostne glasovne razlike med ženskimi in. moškimi glasovi, kakor tudi postopno naravno dozorevanje v celoti, na drugi strani pa nastaja estetski probTem, ki se odraža v lepem ali slabem petju. v dobri ali slabi interpretaciji. Priznam pa, da je temu primerne zborovske literature zelo malo pri nas, čeprav se je o tem na raznih nivojih svoječasno mnogo razprav-
ljalo, celo na posvetovanjih v okviru Mladinskega celjskega festivala, vendar se nismo premaknili od tega posebno daleč. Nekaj m ladinskih mešanih zborov je namreč to vprašanje rešilo na izjemen način in to dzjemno* seveda ne more veljati tudi za množično. Tako nam, na žalost, zelo redki mladinski mešani zbori pojo pesmi, ki so pisane za zbore glasovno zrelih pevcev, kar pa po večini ni na mestu, kajti obstaja nevarnost, da vsaj del pevcev lahko glasovno pokvarimo, na drugi strani pa o-škodujemo vrednote pesmi. Zato bo pri začetniškem mladinskem zboru v vsakem oziru vedno boljša preprosta ljudska, kakor z ozirom na prezahteven obseg kvarno delujoča pesem.
Ivan Silič
Mali oglasi
ODBOR ljudskega doma iz Križa išče novega najemnika za gostilno.
ZASEBNIK proda nov pletilni stroj z dvojnim avtomatskim programom znamke PFAFF. Plačilo v gotovini. Trst, 040/211018.
POMORSKE homologirane rakete za pomoč ter industrijska pirotehnika Mugnaioni. Signali — ognji — boje za signalizacijo z dimom. Dobavitelj ministrstva za obrambo. Ekskluzivni koncesionar za Furlanijo - Julijsko krajino G. B. Bernardi — Trst — (040) 414667. Pomoč pri »preizkusu / izstrelu* za rakete izdaja dovoljenja za posest eksplozivov (Uradni list št. 266); skladišče, kot predvidevajo norme EGS, SOS Morje, svetleče sveče trajanje 12 ur.
FIESTA 1,1L srebrne barve, marec 78 nujno in ugodno prodam. Na slov Valič - Sv. Barbara 75.
PRODAM majhno stanovanje v Tr stu. Telefonirati na številko 741670.
SMUČI ELAN in sani prodam po u-godni ceni. Telefon 410372 od 19. do 22. ure.
IZVOZNIK (elektromehanski stroji in gradbenoindustrijski material) išče v najem urad v Trstu ali o-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiniiiiimiiMiiiiiiiHiiiniiiiMiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||til|||||l||||||n,m,|||I||||1|||,||M||,|,n,,
Darovi in prispevki
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU
Družina Aleksij Pertot daruje 20 tisoč lir.
Laura, Nataša in Vasilij darujejo 10.000, Drago in Lidija Milič 10 tisoč, Alma in Marica 20.000, Pavla Obersnel 5.000, Matej, Marko
iSJt? t2»Ekr*7 Sri-rKS»TS&mK-i?tsjS1 pis*10atc *•» •* per-
znosUh Tako ima lepši zvok v te- j v spomm 'sestrične Marije Godi-norskih skup,mh moški zbor iz na (Dekani) -daruje Mario Grego-1 lirske Bstnce, medtem ko so b a rič z družino 2o.o6o lir.
Marija Gebrini daruje 5.000 ter družina Mario Martelanc 10.000 lir.
Ob 13. obletnici smrti dragega Marcela daruje družina Kalc 10 tisoč lir.
Marija Juriševič daruje 10.000 lir. Pina in Milivoj Pertot darujeta 10.000 lir.
V počastitev spomina nepozabnega Ernesta Pertota darujejo Mari ja Gebrini 10.000, družina Gerdol 10.000, Vida Pertot 4.000, Mito Pertot 6.000 in družina Jankovič 10 tisoč lir.
Mladinske in otroške zbore, ki bo do 25. marca nastopali na reviji »Pesem mladih 1979», obveščamo, da je sklepna pesem revije natisnjena v zadnji številki (6) Pastirčka (Šorli - Harej: »Veseli ringara-ja»). Skupna vaja je predvidena v soboto, 24. marca, ob 16. uri v Kulturnem domu.
Odbor ZCPZ
Kasta sklicuje za petek, 23.3.1979, svoj redni občni zbor, ki bo v Mali dvorani Kulturnega doma ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Dijaki liceja «F. Prešeren* bodo nastopili danes, 11. marca, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu z lepljenko »Slovensko ljudstvo in slovenska kultura», ki so jo pripravili za Prešernov dan. Na predstavo vabijo predvsem starše in vse prijatelje. Vstop prost.
Šolske vesti
Koncerti
Ravnatelja. . znanstvenega liceja F. Prešeren obvešča, da zapade rok za vložitev prošenj za pripustitev k znanstvenemu in klasičnemu zrelostnemu izpitu dne 15. marca 79.
S P D T
prireja v nedeljo, 18. t.m., v okviru ŠPORTNE ŠOLE
IZLET NA KRAS
Zbirališče je pred vhodom glavne železniške postaje v Trstu ob 9.30. Odhod vlaka do Nabrežine je ob 10.08. Izlet bo potekal po grebenu mimo Križa na Sv. Primož. Povratek z vlakom v Trst ob 18. uri na glavno železniško postajo.
Danes, on it. uri Po v /..uro riju običajni nedeljski koncert, ki bo tokrat posvečen baročni sonati Na sporedu skladbe Corellija, Haen dla, Pergolesija, Glucka in Tartinija.
Jutri, 12. marca bo v gledališču Rossetti koncert pianistke Marie Tipo.
ZAHVALA
Pustni odbor od Domja se zahvaljuje vsem vaščanom o velikem uspehu domijskega pusta.
si še vedno preveč «zaprth. Nekoliko boljše ie zvenel zenski zbor iz Mosta na Soči, ki bi ga bilo treba glasovno dopolniti v prvem sopranu, kakor tudi povečati število pevk v celoti, saj jih poje le deset. Solidno pripravljenost je pokazal moški zbor iz Anhovega, vendar je bila z ozirom na sorazmer no šibke base Mnkranjčeva N jest sv jat prezahtevna. Lažji spored — mislim na Liparjevo in Tomčevo pesem — pri ženskem zboru iz Štandreža bi bil gotovo izveden z večjim učinkom, kajti vprašljiva je bila, mimo dobro zastavljenih interpretacij, pevska zmogljivost pevk. Ni mogoče omeniti posebej vseh ostalih zborov, vendar naj navedem nekaj pomanjkljivosti in šibkosti, ki so skupne, v večji ali v manjši meri. vsem zborom.
Najbolj pereče je že staro vnra sanje intonacije, ki je v celosti ni vzdržal niti en zbor. Prav tako je pereča izgovarjava, enakost in skladnost v delovanju, ritem, dinamika, fraziranje, ki ga pri nekate rih..zbQXilh.Mp J&oč ni bilo. pa problemi interpretacije, še prej pa vprašanje izbora sporeda oz roma posameznih-upesmi z ozirom na zmogljivosti in sestavo zbora — skratka vprašanja, na katera bi lahko opozarjali na več ali manj stalnih pevovodskih seminarjih. Saj je prav ta revija pokazala, da se ie tega že mnogo nakopičilo in da ni mogoče vsega reševati s pripombami in priložnostnimi nasveti nesistematično v bežnih posvetovanjih ali v tisku in drugih občilih Jasno je, da ne moremo zahtevati neke posebne dovršenosti pri začetniškem zboru in mu tudi ne mo revno zameriti za slabosti, nasprotno pozdraviti smo dolžni pogum, posebno pa še v času, ko se mladi zopet ogrevajo za lepoto petja in se ponekod ne lahko trgajo iz neke, v zadnjih dveh desetletjih nastale zborovske afrontnosti in o-korele misčlnosti. Pač pa so vznemirljivejša dejstva, da slabosti
PRAZNOVANJE 8. MARCA
Danes, 11. marca
Ob 16. uri v krožku ACLI v Ul. Aldegardi (Kjadin - Rocol), ob 17. uri v sekciji KPI Magdalena ter ob 18.30 v prosvetnem domu v Ricmanjih.
ZA POIMENOVANJE
OSN. ŠOLE NA OPČINAH
PO FRANCETU BEVKU
V	spomin na dr. Križniča darujeta Ana in M:če Kralj (Trebče)
10.000	lir.
Namesto cvetja na grob Stanota Vaclika daruje družina Kalin 10 tisoč lir.
Ob drugi obletnici smrti dragega Edija Briščka daruje sošolka Da nila Slapnik 5.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE
SPOMENIKA. PADLIH AL-NOB-*
V	TREBČAH
V	‘spomin ha1 Marijo 'Bandelj vd. Kralj darujejo' nosilci -'krstd' 16:000 lir.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	spomin na pokojnega strica Stanota Vsclika darujejo Ana in Cvetka z možema 20.000 lir.
V	počastitev spomina Stanota Vaclika daruje Francelj Hrovatin
5.000	lir.
V	spomin na Renata Hrovatina darujejo Karla Kralj, Marija in Karlo 10.000 lir.
Namesto cvetja na sveži grob Stanota Vaclika darujeta Pavla in Živa Gruden 10X00 lir.
Namesto cvetja na sveži grob Stanota Vaclika darujeta družim Pa-njek 5.000 in Komolec 5.000 lir.
V	spomin na prvo obletnico smrti Zore Križmančič daruje hči Zofka (Bazovica 72) 10.000 lir.
V	spomin na prvo obletnico smrti
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA
PADLIM V NOB NA OPČINAH
V	spomin na pokojnega strica Stanota Vaclika darujejo Ana in Cvetka z možema 10.000 lir.
ZA SPOMENIK POKOJNEGA
KOMANDANTA
BOGDANA VISKIČA
Darujejo: Ivan čač 10.000, Danilo Benčina 15.000, Pavel Fonda 10 tisoč, Danilo Kocjančič 10.000, Silvan Maver 30.000, Anton Šavron 15 tisoč lir in Ivan Kosmač 100 Din.
ZA SKLAD OTONA BERCETA
Ob 2. obletnici smrti prof. Otona Berceta darujeta družini Gašperčič in Berce 100.000 lir.
* # #
V	spomin na pok. strica Stanota Vaclika darujejo Ana in Cvetka z možema 10.000 lir za SPD Tabor.
Podporni člani TPPZ darujejo: Bruno Punis (Trst) 15.000, Boris Pertot (Trst) 20.000, Branka Domio (Trst) 10.000, Paolo Speri (Trst) 6 tisoč, Nadalina Kastelani (Trst) 5 tisoč, Josip Macarol (Gropada) 15 tisoč, Vladi Milkovič (Gropada) 15 tisoč, Aldo Gornik (Gropada) 5.000 in Anton Maar (Boršt) 15.000 lil za TPPZ.
Ob 10. obletnici smrti matere Juste in ob 5. obletnici smrti očeta Ivana Marije darujeta podporni čla ni TPPZ Dora Gombač vd. Gezzi in Silva Gezzi 10.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Stanka Vidonija darujeta Dušan in Božena Košuta 10.000 lir za ŠD Mladina -Križ.
V	spomin na Renata Hrovatina da rujejo Karla Kralj ter Marija in
Df jašRoT mtiraj in;
SMfc.
najdejo svoja zavetišča pri zborih | iore Križmančič daruje sestra Ju z večjo delavno prakso. Dolžni smo j sta 5 qqo ijr
pa še posebno opozorit’ na problem, ki se pojavlja zlasti pri pevcih, katerih petje se oslanja tia instrumentalno spremljavo, tem pevcem in pevovodjem, kaj rade uidejo, lahko bi rekli, razvade netočnega zadevanja, nečiste intonacije in tudi medsebojne neskladnosti,
I.EKAltr t V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica,
tel. 226 165: (ločine: tel. 211001. Fro-sek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596; Nabrežina, tel
200-121; Sekljan: tel. 209 197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Danes, NEDELJA, 11. marca KRIŠTOF
Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 18.04 — Dolžina dneva 11.38 — Luna vzide ob 15.53 in zatone ob 5.11. Jutri, PONEDELJEK, 12. marca GREGOR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,1 stopinje, najnižja 7,5, ob 13. uri 10,8 stopinje, zračni tlak 1009,2 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, veter 8 km/h severozahodnik, morje mirno, temperatura morja 8,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. marca sta se v Trstu rodila 2 otroka, umrlo pa je 12 oseb.
RODILA STA SE: Ottavio Gal-linotti, Stefano D'Orso.
Včeraj- danes

'IH PROST/
UMRLI SO: 561etni Dragomir Spasič, 84-letna Laura Lattanzio vd. Lauroja, 79-letni Nicolč Brutto, 92-letna Carmela Capotorto por. Di Chito, 54-letni Stellio Bucci, 72-letni Marcello Persi, 72-letni Gaspare Sa-varino, 52-letni Dino Zalar, 80-letna Palmira Cumero vd. Tras, 100-letna Giovanna Marocco vd. Jussich, 71-letna Teresina Parmiani por. Mar-salek, 84-letni Salvatore Maltese.
OKLICI: Zdravnik Giovanni Mase in gospodinja Silvia Rabacchino, delavec Rino Rivieri in gospodinja Marcella Bertoneri, trg. pomočnik Maurizio Agostino Cinetto in nadzornica Elisa Gloria Casaroli, mesar Marino Slocovich in uradnica Mariagrazia Ingrao, ladijski tehnik Lucio Radessich in uradnica Ga-brieila Rossi, uradnik Attilio Querin in bolničarka Armanda Antinori, delavec Giovanni D'Aquino in trg. pomočnica Emanuela Doz, učitelj Lucio Marega in uradnica Patrizia Ricci, ličar Boris Rismondo in trg. pomočnica Gabriella Calzi, uradnik Adriano Tomažič in učiteljica Hildegard Barbara Hill, bolničar Giovanni Lecchi in bolničarka Rosa Stelco, mehanik Sergio Naressi in bolničarka Bruna Pecchiar, uradnik Diego Pitacco in uradnica Na-dia Bensi, mehanik Milenko Korva in bolničarka Susanna Belluzzi, mornar Domenico Quarantotto in snažilka Irene Crastich, bolničar Da-rio Cortese in trg. pomočnica Daniela Giovannini, računovodja Sta-uislao Palci in gospodinja Iinmaco-
lata Mioni, uradnik Francesco Rossetti in študentka Elena De Marco, funkcionar JV Renzo Gazetta in Gerlinde Feldgrill, Jean Castein in Nadia Deluchi, carinik Giuseppe La-tora in uradnica Gabriella Panizzo, delavec Fulvio Ricci in delavka Sabina De Santis, mehanik Marino Puzzer in trg. pomočnica Sonia Battini, trgovec Livio Gandolfo in trgovka Novella Iarak, trgovski zastopnik Marino Montanari in fizioterapevtka Cynthia Borri, natakar Mariano Miloch in otroška negovalka Lucia Sparagna, tehnik Fulvio Papo in trg. pomočnica Daniela Furlan, elektravto Maurizio Posto-gna in uradnica Raffaela Sanna, o-brtnik Adriano Degliuomini in uradnica Tiziana Manganaro, kemik Mauro Gergič in gospodinja Marina Krainz, programator Roberto Vardabasso in bolničarka Adriana Turco, animator Jean Pierre Pel-hate in stevardesa Loredana Qua-drelli.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna iz vseh koncov sveta po konkurenčnih cenah!
Viale XX. Settembre 16 - TRSI
ZDRAVSTVENA DE2URN.. SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM m EN F AS od 22. do 1. ure: telef štev. 732 627
V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazni ku. To velja za zavarovance INAM LNADEL, ENFAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Cam-bi 19.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
loterija BARI	50 55 83				44	51
CAGLIARI	77	65	46	56	39
FIRENCE	25	43	82	70	73
GENOVA	21	23	46	9	53
MILAN	11	24	44	72	75
NEAPELJ	60	41	70	32	18
PALERMO	10	72	56	64	49
RIM	81	57	36	25	51
TURIN	33	56	39	89	38
BENETKE	Sl	55	65	84	17
ENALOTTO X 2 1 X 2 X XII				2X2	
KVOTE: 12 točk - 10.763.000; 11 točk - 417.500; 10 točk — 42.200 lir.
Ob 3. obletnici smrti Joaliina Debenjaka daruje žena Marija in družina (Bazovica 139) 10.000 lir.
V	spomin na pok. Renata Hrovatina darujejo teta Marija, Ema in Anica 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Franca Križmančiča darujejo Zora, Sonja, Stana in Stana 20.000 lir.
V	spomin pok. Renata Hrovatina in Franca Križmančiča (Gropada) daruje družina Kralj (Padriče 165)
5.000	lir.
Namesto cvetja na grob pok. Franca Križmančiča darujeta Klara in Dušan Bane 10.000 Ur.
V	spomin na Marijo Bandelj vd. Kralj darujejo nosilci krste 16.000 lir.
V	spomin na mater prof. Alojza Rebule darujejo profesorji Uceja «France Prešeren* 20.000 lir.
ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Ob povrnitvi posojila daruje Sava Rupel 100.000 lir.
Ob povrnitvi posojila daruje Lu-čano Štoka 100.000 lir,
Ob povrnitvi posojila daruje v spomin na Franca Kapuna žena Zofka 300.000 iir.
Rado Milič daruje 5.000 Ur.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
V	spomin na Kristjana Košuto darujeta sestrični Slavica in Pieri-na 12.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE PRI DOMJU PO MARI SAMSA Pustna družba od Domja daruje
47.000	lir.
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA
V	SAMATORCI
Namesto cvetja na grob Alojza Grudna daruje ansambel Lojzeta Furlana 25.000 lir.	„
Karlo Košuta daruje 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. AN
Darujeta Andrej in Marija Cerk-venič 20.000 lir.
Karlo 5.000 za Dfjaš
5.000	Ur za PHmčrški
V	počastitev, spomina' Stanota Va clika daruje ‘ifvaTfka* AVilliem " 5.001' Ur za SPD Tabor - Opčine.
V	spomin na Marijo Ražem vd. Mevlja daruje Lojzka Sosič Špan gher 5.000 Ur za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Stanota Va clika, darujeta Zdenka in Žarko So sič 15.000 Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina nepozabne ga Ernesta Pertota darujejo Olga Pertot 10.000 za Glasbeno matico in 10.000 Ur za TPK Sirena, Stojan
20.000	za TPK Sirena, /nton 20.000 za TPK Sirena in družina ŽiUo
10.000	Ur za Glasbeno matico.
Ob pustovanju daruje e arna Ota
15.000	lir za PD Preše) en.
Za PD Slavec - Ricmanje daruje Edvin Komar 10.000 lir.
Ob priliki koncerta v sindikaln. haU pri Domju 18. marca darujejc ženske dolinske občine 20.000 za Fran Venturini od Domja.
Atilij Kralj daruje 10.000 lir zr ŠD Primorec in 5.000 Ur za PD Primorec.
Jamarsko društvo C. Debeljak da ruje 5.000 lir za ŠD Primorec.
Nardo Ban daruje 5.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin na Rt ata Hrovatina da rujeta Stanko Milkovič in družina 10.000 lir za ŠD Primorec.
Sergio Gerdol daruje 5.000 Ur za ŠD Primorec.
V	spomin na Marijo Bandelj vd. Kralj darujejo nosilci krste 16.000 za PD Primorec, 16.000 za ŠD Primorec in 16.000 Ur za cerkev sv. Andreja.
Namesto cvetja na grob Kristjana Košute darujeta Dušan in Božena Košuta 10.000 lir za pevski zbor Vesna iz Križa.
V	počastitev spomina na ljubljeno mamo Emilijo Rustja darujeta družini Rustja in Poiduzzi 10.000 Ur za Dijaško matico.
Ciril Sedmak daruje 5.000 Ur za kriško glasilo Skdanc.
Namesto cvetja na grob Franca Križmančiča daruje družina Križmančič, Gropada št. 75 5000 lir za šolo K. D. Kajuh.
količi. Rabim eno ali dve sobi, bodisi kot samostojna stanovanja bodisi kot sostanovalec v večjem stanovanju z drugim podjetjem ali profesionistom. Telefonirati na št. MO - 200120.
UGODNE .i LOŽHOSTI. Carli proda 850	127 '72-73; alfasud '73;
AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68: 125 ’68-'71-'72; A 1.'. '70; R 16 '72; AR »00 '70; 238 .argon 69. ford trausit '70;	1 '71 Ogled v Uliti
B Ca ni. *š
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprl parkirni prostor, ugodno menjavo dinariev Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled Via S. Croce in Gerusalemme 40 00IH5 Kirn telefon 06/777102
»CITROEN« - mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmaver 4 a
KROJACNICA za moške in ženske t novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke m originalni tirolski loden. Obračamo plašče. Košuta Drev. D Annunzio II poslopie kina Capitol
OSMICA — Lupine v Praprotu ima odprto osmico in toči belo in črno vino.
GALERIJA
»TEATRO ROMANO*
Ul. Donota 20	D st
ima na razpolago dela:
DEMETRIJA CEJA RORERTA HLAVATYJA GRUPE &
ATILIJ A KRAUA RENZA POSSINELLUA DEZIDERI.JA ŠVARE FRANKA VECCHIETA BORISA ZUIJANA EDIJA GANDRUS1JA MARJANA KRAVOSA
URNIK:
ob delavnikih od 18. do 21. ure ob praznikih od 10. do 13. ure
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO V TRSTU
RAZPISUJE IZPITNI IN POSKUSNI JAVNI NATEČAJ ZA SESTAVO SEZNAMOV
KVALIFICIRANIH DELAVCEV
mehanikov - elektromehanikov - varilcev - vodovodnih inštalaterjev - zidarjev
dostopen vsem tistim, ki so dopolnili 18. leto in še nc prekoračili 35. leto starosti na dan 11. marca 1979 (razen izjem, ki jih predvidevajo veljavni zakoni).
Interesenti lahko dvignejo besedilo zadevnega natečaja in se -obrnejo--m- katerokoli informacijo na personalni urad podjetja, Ul. Bellini št. l/d, II. nadstr., soba št. 48 (telefon 68 744) vsak delavnik od 7.30 do 13.30.
ZUdnji bok: Ta’ predložitev prošenj zapaVkg-NA DAN 14. APRILA 1979 OB 12. URL
GENERALNI DIREKTOR
Trst, 11. marca 1979
KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA V NABREŽINI
SE ZAHVALJUJE
vsem predstavnikom oblasti, članom, klientom, prijateljem in vsem, ki so na katerikoli način prispevali za uspeh otvoritve novega sedeža.
UPRAVNI ODBOR
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
razpisuje natečaj za uradnika I. in lil. kategorije
Rok za predložitev prošenj do 18. marca 1979.
Za vsa nadaljnja pojasnila naj se interesenti javijo v tajništvu hranilnice.
UPRAVNI ODBOR
Tudi letos v
TtiaiUi ktt-iipabta
tradicionalni
KNJIŽNI SEJEM
Do 14. tega meseca popusti
pri nakupu knjig od 10 do 40 odst.
Razprodaja ročnih del, preprog in plošč
Ob tem pa še lepo darilo:
za nakupe od 20.000 lir na izbiro knjigi Miklova Zala ali Krvavo Poroge za nakupe od 40.000 lir delo M. Škrapa Dnevnik ali Vse o gobah za nakupe od 60.000 lir dragocena monografija o Robertu H!avatyju
Ne zamudite te enkratne priložnosti in obiščite Knjižni sejem
it liiaiki btiipalni
Ul. sv. Frančiška 20
GORIŠKI DNEVNIK
USTANOVNI AKT JE BIL REGISTRIRAN 10. MARCA 1909
Kmečka banka posluje nepretrgoma 70 let za gospodarski uspeh goričkih Slovencev
Na prvem občnem zboru je bilo prisotnih 98 članov - Nekajkrat je banka menjala sedež, sedaj gradijo novega na Verdijevem korzu
precejšnje razsežnosti, ki si jih niso bolj številni člani med dvema vojnama niti sanjali.
Prav zaradi tega si Kmečka banka ureja danes svoj novi sedež v stavbi na Verdijevem korzu, kjer bo zaradi večjih prostorov in tudi bolj ugodne lbge še bolj razširila svoje poslovanje. Kmečka Iranka je namreč večkrat menjala svoj sedež. Od leta 1909 do 1918 je poslovala v poslopju Attemsove palače na Kor-nu (takrat so pisali «na Kornju*), od 1919 do 1943 je poslovala prav tako na Komu, vendarle na drugi strani trga, v Podgornikovi hiši. V letih 1944 in 1945 je poslovala v Moratellijevi hiši v Ulici Morelli 20, od 1946 do 1953 v manjšem prostoru v Carduccijevi ulici, od leta 1953 pa posluje v sedanjih prostorih v Ulici Morellj 14. Ti pa so postali pretesni, zato si sedaj, po dolgoletnih prizadevanjih, gradijo nov poslovni sedež.	M. W.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
DEŽELA JE RAZDELILA SREDSTVA ZA DVELETJE 1978-79
Sredstva za ljudsko in zadružno gradnjo ne bodo odpravila stanovanjske stiske
S tem denarjem bodo zgradili na Goriškem 119 stanovanj IACP - Razdeljena tudi sredstva stanovanjskim zadrugam: s tem denarjem bo dobilo streho 133 družin V seznam niso prišle stanovanjske zadruge v slovenskih krajih
Na včerajšnji dan pred sedemdesetimi leti (10. marca 1909) je bila s potrdilom »cesarsko — kraljeve o-krožne kot trgovske sodnije — oddelek III* * in s podpisom grofa Coro-ninija uradno ustanovljena »Kmečka banka, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici*.
Kmečka banka se je pravzaprav »rodila* mesec dni prej in sicer 11. februarja 1909. Takrat so se zbrali pobudniki te banke, v glavnem kmetijski posestniki, sestavili pravila in jih podpisali upoštevajoč temeljni avstrijski bančni zakon z dne 9. aprila 1873, štev. 70. Ta u stanovni akt — pravila s podpisi je zapečatil s svojim žigom in črno - rumeno vrvico goriški slovenski notar Karol Čibej. Pod pravila so se podpisali v naslednjem vrstnem redu: Janez Koglot (ni omenjen kraj bivanja in niti poklic); Franc Špacapan iz Ozeljana, posestnik; dr. Alojz Franko iz Gorice, odvetnik; Anton Križnič iz Kanala, veleposestnik; Alojz Ban delj iz’ Podgore, posestnik; Franc Obljubek iz Krasnega, veleposestnik; Fran Bajt iz Solkana, nadučitelj; Josip Klanjšček od Št. Ferjana, posestnik; Rudolf Fiegl z O-slavja, posestnik; Ivan Saunig iz Bilj, veleposestnik; Ignacij Križman iz Dornberka, nadučitelj; Anton Mikuž od Sv. Lucije, posestnik in gostilničar.
Člani načelstva, upoštevajoč člen 66 pravil, so postali:	predsed-
nik dr. Alojz Franko; njegov namestnik Ivan Saunig; člani Ignacij Križman, Fran Obljubek, Alojzij Bandelj, namestni član pa je bil Anton Mikuž.
Ti člani načelstva so zatem predlagali na c. kr. sodnijo v Gorici registracijo te zadruge in jo vodili do prvega občnega zbora, ki je bil istega leta 15. julija.
V	zadružni register je bila Kmečka banka vpisana 10. marca 1909. Zato štejemo ta dan kot uradni zadetek delovanja tega našega bančnega zavoda.
Prvi sedež Kmečke banke je bil v Attemsovi palači «na Kornju*, kot je navedeno v zapisku prvega občnega zbora. Na tem zboru so upravitelji poročali o poslovanju in prvih korakih banke od 10. marca do 15. julija 1909. Skupni promet je v tem kratkem času znašal kron 713.898 in vinarjev 29, naložbe v posojila in tekoče račune so znašale 176.531 kron in 80 vinarjev, hranilne vloge, deleži in vloge na tek. račune pa so znašali 183.799 kron in 17 vinarjev. Dobiček od ustanovitve je bil malenkosten, kar je tudi razumljivo, znašal je komaj 34 kron in 25 vinarjev.
Cena deleža je bila dve kroni. Na 1. občnem zboru je bilo vpisanih 98 članov. Po poklicih so imeli 66 posestnikov, 7 veleposestnikov, 2 odvetnika, 3 nadučitelje, 5 trgov cev, 2 kmeta, 1 poročnika, 3 uči telje, 2 gostilničarja, 1 vodja zemljiške knjige, 2 krojaška mojstra, 1 orožniškega straž, mojstra; včla njena so bila tudi tri društva, in sicer Kolesarsko društvo iz Dolnje Vrtojbe, Tolminska hranilnica in posojilnica, Kmečka posojilnica iz Dolnje Vrtojbe. Tolminska hranilni ca in posojilnica, Kmečka posojnil-nlca in hranilnica v Šempasu.
V	kasnejših letih so postali člani še Gospodarska zadruga v Vrtojbi, Cerkveni skladovni odbor v Kojskem, vinarska zadruga v Gradišču, vinarska zadruga v Dornberku in seveda številni posamezniki.
Na že omenjenem prvem rednem občnem zboru 15. julija so delno spremenili pravila, izvolili tudi redno načelstvo. Potrjeni so bili predsednik, njegov namestnik in trije člani, zamenjan pa je bil namestni član. Na to mesto je bil izvoljen dr. Petar Medvešček, odvetniški konci-pient v Gorici.
Odbornike so volili ustno in soglasno. Prav tako ustno in soglasno so bili izvoljeni v nadzorstvo Anton Križnič, posestnik v Kanalu, Franc Špacapan, posestnik in tovarnar v Šempasu, Franjo Bajt, nadučitelj v Solkanu, Josip Klanjšček, posestnik in župan v Št. Ferjanu, Rudolf Fiegl, veleposestnik na Oslavju. Za namestnika v nadzorstvu pa je bil izvoljen Anton Mikuž, gostilničar in posestnik pri Sv. Luciji ob Soči. Medtem ko je bila potrjena razdelitev funkcij v načelstvu, dr. Alojzij Franko je namreč bil potrjen za predsednika.
je bil za načelnika nacborstva izvoljen Anton Križnič, za njegovega namestnika pa Franjo Bajt. Za u-verovatelja zapisnika tega občnega zbora sta bila Ivan Mrmolja iz Dolnje Vrtojbe in Henrik Kodrin iz Gorice, Ul. Macello štev. 2-3.
Kmečka banka je nepretrgoma delovala vseh teh sedemdeset let, čeprav zaradi občasnih političnih in vojnih razmer v različnih obsegih in tudi krajih. Ob ustanovitvi so imeli 98 članov, tik pred prvo svetovno vojno, leta 1914, je bilo članov 408, približno enako je bilo članov po koncu vojne in sicer 392 (leta 1918). Njih število je postopoma raslo in doseglo maksimum leta 1941, ko je bilo članov 1001. Tudi leta 1945 je bilo veliko članov, namreč 958, po razmejitvi pa so odpisali člane, ki so živeli na današnjem jugoslovanskem ozemlju. Sedaj ima Kmečka banka 87 članov. Njeno delovanje pa je dobilo danes
PRI SPD ZASTAVILI LETOŠNJI OKVIRNI NAČRT
PESTER PROGRAM IZLETOV V DOMAČE IN TUJE GORE
Julijci, Dolomiti, Karavanke, Pohorje in morda še kaj . Letos več pozornosti družinskim pohodom
Desetletni gradbeno - finančni načrt, o katerem je bilo lani poleti toliko govora, potem ko so zadevni zakon odobrili v rimskem parlamentu, ne bo rešil perečih stanovanjskih problemov, kot so govorniki v parlamentu lani svečano napovedovali. To lahko ugotavljamo iz podatkov o nedavnih sklepih deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine (20. februarja 1979), iz katerih izhaja, da so porazdelili finančna sredstva za gradnjo ljudskih in zadružnih hiš in za popravila že obstoječih starih stavb. Ob velikem številu zahtev so prispevki, ki izhajajo iz toliko opevanega desetletnega načrta, malenkostni in bodo zato le delno ublažili stanovanjsko krizo. Prispevki so malenkostni tudi če upoštevamo, da jih niso dodelili potresnemu področju, kjer ve Ijajo za popravila in gradnjo hiš drugi zakoni. , - i >i » -n • s
Gradbeni načrt je desetleten in z denarjem, ki je na razpolago, bomo pokrili vse potrebe iz javnih sredstev. Izdatke, ki jih je odobril deželni odbor, je treba šteti za dvojne, kajti uporabljena bodo sredstva, ki so na razpolago v prvih dveh letih izvedbe desetletnega načrta, in sicer leta 1978 in 1979. Za gradnjo novih ljudskih stanovanj bodo s temi dveletnimi sredstvi porabili 28.044.000.000 lir. Ker je treba za gradnjo vsakega ljudskega stanovanja plačati približno 30 milijonov lir, lahko ugotovimo, da bodo zgradili v vsej deželi nekaj manj kot tisoč stanovanj. Goriška bo iz teh sredstev dobila 3.365.280.000 lir. Zgradili bodo v občini Gorica 30 stanovanj v vrednosti 840 milijonov, na področju Foljana in- Za-graja 29 stanovanj za 880 milijonov, na področju Morara, Moša, Koprivnega in Dolenj 26 stanovanj
NASTOPIL JE ČAS ZA SPOMLADANSKO SETEV.
Pri tem opravilu je zelo pomembna izbira kakovostnega semena.
V trgovini
VINOAGRARIA
(nekdanja trgovina inž. Rustje) na Travniku v Gorici,
boste našli vse, kar potrebujete za vaš vrt in v gospodinjstvu nasploh. In to po zelo ugpdnih cenah. — Obiščite nas!
	
	
1a r* i	tel. 81-032 EKNOlVUi^:
	PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Tvrdka
Agromarket
Import-Export
GORICA, Ul. Favetti 5 Tel. 27-41
za 825 milijonov, v Romansu 16 stanovanj za 360 milijonov, v Sta-rancanu pa 18 stanovanj za 460 milijonov. V nekaterih primerih gre za manjša stanovanja. IACP v Por denonu dobi 6.169 milijonov lir, oni v Tolmeču 2.243 milijonov, oni v Trstu 8.138 milijonov, oni v Vidmu pa 8.132 milijonov lir. Za popravila že obstoječih ljudskih zgradb bodo porabili v vsej deželi sedem milijard lir. Dvajset odstotkov so namreč namenili popravilu starih hiš.
Medtem ko so na področju ljudskih hiš nekako upoštevali število prebivalstva v štirih pokrajinah in tudi dejstvo, da so v Vidmu in Pordenonu cela področja zaradi potresa izključena. so v naknadni razdelitvi sredstev za posojila stanovanjskim zadrugam upoštevali, kot je rečeno v sklepu deželnega odbora, .predvsem zahteve tistih prosil icev, ki ’ imajo1 'že1!'izdelan gradbeni načrt, ki imajo gradbeno dovoljenje in tudi od občine dodeljeno zemljišče. Goriška pokrajina je bila tu nekako privilegirana, saj je od skupnega nakazila za 608 zadružnih stanovanj dobila denar za kar 133 stanovanj.
Nakazila so dvojnega značaja. Za zadruge z nerazdeljeno imovino, kjer bo torej ostala vsa večstanovanjska hiša v skupni lasti, uživali pa jo bodo seveda stanovalci - zadružniki, bodo zadružniki dobili za vsako sta novanje 25-letno posojilo v višini 24 milijonov lir. Zadružniki bodo ves ta čas plačevali le 3-cdstotno obrest, razliko med tremi in petnajstimi odstotki obresti pa bo krila dežela. Seveda bodo morali zadružniki iz svojega žena primakniti vsoto, ki je višja od 24 milijonov in ki je po trebna za gradnjo stanovanja. Nekaj več bodo plačali tisti zadružniki, ki želijo, da se po gradnji lastnina stanovanja razdeli. V tem primeru bo dežela, za 25-letno dobo, krila obrestno mero med 4,5 točke in 15 točkami.
Kot smo že omenili, je bila Goriška nekako v tej razdelitvi favorizirana. Med 290 stanovanji nerazdeljene imovine jih bo dobila Goriška 73, Pordenon jih bo lahko zgradil 57, Trst 46, Videm pa 114. V skupnem številu 318 zadružnih stanovanj v razdeljeni lasti pa bo Goriška dobila 60 stanovanj, Pordenon 57, Trst 70, Videm pa 131. Ponavljamo, da gre za dveletni obrok. To pomeni, da bodo obroki leta 1980 in naslednjih let, če ne dospejo nove dotacije, polovični in bo zato moč zgraditi vsako leto le polovico zgoraj omenjenih stanovanj.
Kakšne zadruge so na Goriškem dobile denar? V okviru nerazdeljene imovine bo zadruga »Ospedalieri Gorizia* iz Gorice zgradila 8 stanovanj, letni prispevek za obresti je 19.032.192 lir; zadruga »Arpad* iz Gorice 12 stanovanj, letni prispevek 28.548.288 Ur; zadruga »Al Sole*, prav tako iz Gorice, 8 stanovanj, letni prispevek 19.032.192; zadruga »Časa Verde*, Tržič, 12 stanovanj, letni prispevek 28.548.288 lir; zadruga »Grado Verde* v Gra-dežu pa 33 stanovanj, letni prispevek 78.507.792 lir.
Med zadrugami z razdeljeno imovino pa so dobili zadruga »Carabi-nieri* v Tržiču 21.387.600 letnega prispevka za obresti za 10 stano-
n n d 1 :
—	traktorje PIERRE in ZETOR od 32 do 120 KM
—	motokultivatorje od 4 do 21 KM
—	trosilce gnoja in cisterne za gnoj
—	motorne žage
—	imbalirke za seno primerne za kraška področja ter vse ostale kmetijske stroje
Na zadnji seji upravnega sveta Slovenskega planinskega društva je tekla razprava o okvirnem načrtu visokogorskih izletov, družinskih pohodov, avtobusnih izletov za starejše člane ter o drugih oblikah dejavnosti. Program je vsekakor pester, kakor je tudi pestra sestava članstva, zato je upravni odbor prepričan, da bo lahko vsakdo prišel na svoj račun.
Točen program dejavnosti, z navedbo datumov, je zaenkrat sicer izdelan samo do Sredine maja, medtem ko bo upravni odbor na prihodnji seji določil še točen spored dejavnosti v poletnih mesecih, čeprav so glavni cilji že znani. Julija, avgusta, septembra in v prvi polovici oktobra bo društvo priredilo sledeče visokogorske izlete: Kanin iz Rezije, Pelmo, Bogatin, Škrlatica, Špik, Begunjščica, Kanjavec in Triglavska jezera (2 dni) ter Pohorje. Najbrž se bo gornjemu seznamu vrhov priključilo še kako ime iz skupine 30 gora s Poti prijateljstva.
Več pozornosti nameravajo pri planinskem društvu v tekoči sezoni nameniti prirejanju družinskih pohodov v neposredno goriško okolico. 25. marca pripravljajo pohod k Doberdobskemu in Sabliškemu jezeru, 8. aprila obisk »Buže* in vpon do lovske koče na Vrhovljah, 13. maja pa še tradicionalni vzpon na Trstelj, kjer bo srečanje s člani planinskega društva iz Nove Gorice.
V	juniju bo društvo priredilo avtobusni izlet članov na Koroško, na 9. srečanje zamejskih planinskih društev, ki bo na Dobraču, v priredbi celovških slovenskih planincev.
V	aprilu se pripravlja avtobusni družinski izlet v Vipavo, z ogledom zadružne kleti, izvira Vipave in drugih zanimivosti kraja.
delavci občinskega podjetja pred dnevi povezali šolsko stavbo z o-mrežjem metana, električne napeljave in vodovoda. Delavci gradbenega podjetja pa urejajo zunanjost stavbe. V stavbi so že postavljene table in nekaj druge opreme, manjkajo le nove klopi in mize, ki jih na žalost ni še dobavilo neko industrijsko podjetje iz Brescie. Stavbo je treba tudi očistiti. Zato lahko pričakujemo, da se bodo učenci in učitelji kmalu preselili v novo lepo stavbo iz one v Ulici Croce.
ŽENSKI ODSEK PROSVETNEGA DRUŠTVA »SOVODNJE*
priredi danes, 11. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovod-njah praznovanje
DNEVA ŽENSK
Vabljeni!
V PRIREDBI GLASBENE MATICE
V torek v avditoriju zbor «Collegium musicum»
Priznani akademski komorni zbor iz Beograda je žel uspehe po vsem svetu
Jutri dopoldne težave s potrdili na občini
Goriško županstvo obvešča, da bo jutri dopoldne nekaj težav v zvezi z izdajanjem anagrafskih potrdil. Osebje družbe, ki vodi to službo v imenu deželne uprave, je namreč za jutri oklicalo stavko. Predvidoma bodo potrdila začeli izdajati šele okrog 11. ure. Županstvo prosi za razumevanje.
vanj, zadruga «Primavera» v Gorici 25.665.120 letnega prispevka za 12 stanovanj, zadruga «Fiamme Gialle* iz Tržiča 29.942.640 lir letnega prispevka za 14 stanovanj, zadruga «Cooperativa edile insegnan-ti» iz Gorice pa 25.665.120 lir letnega prispevka za 12 stanovanj.
Povejmo še, da morajo z gradnjo vseh teh stanovanj pričeti v roku desetih mesecev (december 1979), sicer izgubijo deželni prispevek.
Do tu podatki. Sedaj pa naš komentar. Zadruge, včlanjene v demo-kristjansko Confederazione coope-rative italiane, so dobile nakazila za 64 stanovanj, one v socialdemokratsko Associazione generale co-operative italiane nakazila za 24 stanovanj, one v levičarsko Lega cooperative e mutue nakazila za 33 ,edtp.rtevalnj>, ena'zadruga; ki se zdi, da ni Včlanjena v nobeni zvezi, nagib?rpa še najbrž k CCI/je dobi la denar za dvanajst stanovanj. Zdi se, da so se zadružne centrale v Trstu nekako domenile o tej razdelitvi; prav tako se zdi, da so zadružne centrale pristojnemu deželnemu odborniku tudi sugerirale, katerim med njihovimi zadrugami dati nakazila.
Kot vidimo so iz tega seznama izvzete nekatere slovenske zadruge, npr. one, v katerih So združeni ljudje iz Pevme, Štmavra, Osla-vja in tudi Podgore. Prav tako so izključeni tudi drugi številni prosilci iz naše pokrajine, saj pravijo v zadružnih krogih, da je bilo prošenj za več kot 1.500 stanovanj, sredstva pa so bila odobrena samo za 133. Še nekaj bi dodali. Sredstva so tokrat osredotočili na Gorico in Tržič. Bodo zaradi tega v prihodnjih nakazilih dobili ustrezna sredstva ljudje v teh dveh občinah?
ŠE O STRAHOVITI NESREČI PRI PLAVAH
Kot smo le napovedali, bo v torek, 13. marca, ob 20.30 v goričkem avditoriju, v okviru goričke slovenske abmmajske glasbene sezone, koncert Akademskega komornega zbora tCollegium musicum» iz Beograda. Ta priznani vokalni ansambel je pričel z delom leta 1971 kot naslednik istoimenskega mešanega zbora. Že v prvih letih obstoja se je ansambel predstavil v javnost kot tehnično dovršen in muzikalno izredno kultiviran pevski zibor. Collegium musicum sodi danes v vrh zborovskega petja v Jugoslaviji, predstavlja pa tudi v mednarodnem merilu prvovrstni vokalni ansambel, kar potrjujejo številna priznanja in nagrade, ki jih je zbor prejel ob raznih gostovanjih in tekmovanjih.
Pomembne koncertne turneje je ansambel opravil v domovini in v raznih kulturnih središčih številnih držav Evrope, Azije in Amerike. Samo v Franciji je imel leta 1973 41 koncertov, od katerih 13 večernih in 28 za šole. Leta 1975 pa je
liiiHiiHUiuiniiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiniiiiiimiiiiHiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiHiiiiimilill
NA PETKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Od dežele zahtevano finansiranje za trgovski zavod in šolo v Pevmi
Za gradnjo trgovskega zavoda «Ivan Cankar» bi potre, kovali še 520 milijonov lir, za popravilo šole v Pevmi pa 128 milijonov lir - Vsi načrti so že izdelani - Odo-brcni proračuni štandreške lekarne in občinskega podjetja
H koncu gredo dela v šoli v lil.. Čampi
Dela na gradbišču novega poslopja slovenske osnovne šole gredo h koncu. Kot smo v teh dneh izvedeli, so
Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenske katoliške prosvete
vabijo v torek, 13. marca 1979, ob 20.30 v dvorano Avditorija v Ul. Roma, na abonmajski koncert
AKADEMSKEGA KOMORNEGA ZBORA
COLLEGIUM MUSICUM
iz BEOGRADA
Dirigent
Darinka Matič - Marovič
Včeraj potegnili iz Soče truplo 29-letne Jelke Dom jak
Z iskanjem trupla 52 - letnega Bogdana Dornjaka bodo nadaljevali danes in jutri
Delavci javne varnosti so s pomočjo koprskih potapljačev včeraj popoldne potegnili iz Soče truplo 29-letne Jelke Dornjak eno izmed treh žrtev strahovite nesreče, ki se je zgodila v četrtek ponoči pri Dolgi njivi, med Plavami in Novo Gorico. Kakor smo že včeraj poročali se je družina Dornjak vračala z avtomobilom iz Goriških Brd. Na zgoraj omenjenem odseku pa je avto iz neznanih razlogov zavozil s ceste ter obstal nekaj deset metrov niže v strugi Soče. Žal so nesrečo odkrili šele v petek, ko so vozilo tudi izvlekli iz vode ter v njem našli truplo komaj 4 mesece stare Urške Dornjak. Včeraj pa je stekla akcija, da bi našli tudi trupli ostalih dveh ponesrečencev. V jutranjih u-rah so znižali pretok pri hidrocen-tralah, z nižjim nivojem vode pa je reševalcem uspelo včeraj popoldne priti do trupla ene izmed žrtev. I-skanje trupla 52-letnega Bogdana
Dornjaka bodo po vsej verjetnosti nadaljevali jutri, kajti v bazenih se je včeraj nabralo veliko vode in je treba nujno zvišati pretok, kar pa otežkoča delo reševalcev. Naj omenimo, da so trupla iskali tudi na italijanski strani in sicer na območju med zaporo pri Stražicah ter dr žavno mejo.
• županstvo v Sovodnjah sporoča da bo pobiranje davkov v ponedeljek, 19. marca, od 9. do 11. ure na županstvu.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA INAM
Danes je v Gorici, Sovodnjah in Števerjanu dežuren zdravnik dr. Giuseppe Squadrito, Trg Martiri della Libertži 5, tel. 31380.
V Doberdobu in Ronkah je dežuren dr. Verbano (senior), Ronke, Ul. Roma 27, tel. 77124.
KMEČKA BANKS
USTAN0VUENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK
VSI BANČNI USlUCl MCNJAINKA
Z večino glasov so v goriškem občinskem svetu sinoči potrdili sklep odbora, da deželno upravo zaprosijo za prispevke za gradnjo ali popravilo šolskih stavb. Odbornik za šolstvo Zucalli je namreč predlagal naslednje prošnje za posojila: 190 milijonov lir ža dograditev zavoda za trgovino; 520 milijonov lir kot drugi prispevek za gradnjo slovenskega trgovskega zavoda «Ivan Cankar»; 164 milijonov za gradnjo novega otroškega vrtca v Ločniku; 127 milijonov lir za razširitev otroškega vrtca v naselju Sv. Ane; 120 milijonov lir za razširitev osnovne šole v Ulici Cipriani; 128 milijonov lir za popolno popravilo slovenske osnovne šole v Pevmi. Svetovalec Tuzzi (KD) je podprl prošnje odbora, dejal pa je, da je pereče vprašanje italijanske nižje srednje šole v severnem delu mesta. Wal-tritsch (PSI) je hotel vedeti, ali so načrti za te šole že izdelani in, če bo dežela dep9X odobrila, kdaj bi lahko začeli z deli. Vsi načrti so že izdelani, je odgovoril Zucalli, če bi denar bil na razpolago bi lahko še v tem letu pričeli z gradnjo. Odprto ostaja sicer vprašanje, kje zgraditi slovensko trgovsko šolo; o tem bodo raznravljali s slovensko konzulto in s Sindikatom slovenske šole. Waltritsch je v odgovor na to še dejal, da bj bilo nujno začeti s popravilom osnovne šole v Pevmi že v tem poletju. Poudaril je tudi, da so rajonske in slovenska konzulta že večkrat zahtevale grad njo teh šol. Pirellova (KPI) pa je obtožila odbor, da ni izdelal večletnega načrta za gradnjo novih šol in da v severnem delu mesta manj ka šola. Pri glasovanju so vsi sve tovalci glasovali za te šolske grad nje, komunisti so se vzdržali.
Še prej so svetovalci razpravljali o proračunih mestne lekarne v Štan-drežu in občinskega podjetja za vo do, plin. metan, avtobuse.
O štandreški lekarni je poročal predsednik upravnega sveta Sara cino. V razpravo so posegli sveto valci Nanut (PSI), Paulin (SSk), Pirella (KPI), Brancati (KD), Dru fuca (PRI), Bianconi (PSDI), For-nasir (PLI), Coana (MSI). Vsi ra zen liberalca in fašistov so glasovali za proračun.
Z veliko večino glasov je bil odobren tudi proračun občinskega po djetja. Vzdržali so se samo komunisti, proti so bili fašisti. O proračunu je poročal predsednik upravnega sveta dr. Marin, prisotna sta bila tudi dr. Chientaroli in ing. Rigonat, Chiarion (KPI) je bil kritičen zlasti do avtobusne službe, pa tudi, ker ni izdelan načrt za restruktu-racijo podjetja. Nanut (PSI) je poudaril, da uživa to podjetje splošno priznanje, izdelati pa je treba večletni načrt za obnovo že dotrajanih mrež za razdeljevanje metana in vode. Zalateu (KPI) je govoril o popravilih na mreži. V odgovoru je ing. Rigonat dejal, da bodo v kratkem skušali napeljati metan v Pevmo.
Ob koncu dolge seje pa so svetovalci odobrili tudi Bianconijevo resolucijo, ki zahteva, da mora davčna komisija najprej pregledati davčne izjave občinskih svetovalcev. Dopolnjena je bila s popravki Pirellove in Fornasirja o tem, da se poseže tudi med pokrajinske, deželne svetovalce in izvoljene pred sednike raznih ustanov ter da se preverijo tudi nekateri prosti po klici in trgovci.
V četrtek spet odprta občinska knjižnica v Sovodnjah
Po daljšem premoru bo v četrtek, 15. t.m., spet začela redno delovati občinska knjižnica v Sovodnjah, ki so jo na novo uredili v kletnih pro štorih županstva. Odprta bo trikrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih med 16. in 19. uro ter ob pet kih med 18. in 20. uro. Uprava knjižnice upa, da bodo občani prav tako
radi segali po knjigah in drugem materialu, kakor pred selitvijo iz stare šole, ki so jo medtem porušili.
Mehiki nastopil na dvanajstih koncertnih prireditvah.
Kritik mehiškega časopisa oktobra 1975 takole ocenjuje nastop zbora: «... Darinka Matič - Marovič je izreden dirigent, ki pozna rt-jitrtoar do popolnosti, obvlada zbor s svojo precizno kretnjo ter najbolj avtentično posreduje vsebino glasbenih del. Ansambel se zaveda, da je njen veliki dar prav ženskot in na tej osnovi gradi vrhunsko glasbeno umetnost, ki nas navdušuje čudovito vokalnostjo ter priča, da tudi v svetu glasbe obstajajo lene ustvarjalci.»
Svoj sloves je ansambel utrdil še posebno pri številnih glasbenih tekmovanjih doma in v tujini. Tako npr. leta 1972 v Arezzu, kjer je v kategoriji, poligonskega petja prejel prvo mesto, naslednje leto v isti kategoriji zopet prvo mesto na mednarodnem festivalu v Langolle-nu, leta 1975 v Beogradu nagrado za najboljšo umetniško poustvari-tev sezone 1974-75.
Največ zasluge za uspeh tega ansambla ima dirigentka Darinka Matič - Marovič, ki vodi zbor od njegove ustanovitve, (dg)
Kino
Gorica
CORSO 15.30—22.00 «Forza dieci da Navarone*. R. Shaww in F. Nero. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 15.30—22.00 «Per vivere me glio divertitevi con noi*. M. Vitti in R. Pozzetto.
VITTORIA 15.30 — 22.00 «Brillantina rock*, barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Driver*.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Anche gli angeli mangiano fagioli*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00-18.00—20.00 «Visoka napetost*, ameriški film.
SVOBODA ob 16.00 »Kje sta Tom in Jerry*, risanka. Ob 18.00—22.00 «Psycho», ameriški film.
DESKLE 17.00—19.30 »Kaskaderji*, ameriški film.
Prodoren uspeh Primorske pole v Gorici
Goriški Slovenci so sinoči v docela natrpani dvorani Avditorija dokazali svojo ljubezen iz zanimanje za slovensko pesem na tretjem koncertu letošnje «Primorska poje».
Na sinočnjem koncertu je nastopilo vseh enajst najavljenih zborov, med temi tudi dva, ki že 10 let nepretrgoma nastopata na *Primorski poje*. To sta moški zbor iz Mirna in partizanski moški zbor «Simon Gregorčič» iz Kopra. Poleg teh dveh zborov, ki sta dobila tudi diplomi, so nastopili še zbori iz Štmavra, Križa, Dutovelj, Doberdoba. Vipave, ^PMlf.^Č&lnfifioii.a,,, j«
Idrije.	„
Pozdrav prir^fljent, publiki je pritiesel podpredsednik Slovenske prosvetne zveze prof.
Milko Rener, ki je poudaril važnost takih enotnih nastopov, ki ne upoštevajo državnih meja. ko gre za slovenske pevce in dejal tudi da je današnja množična udeležba zborov živ dokaz naše bogate kulturne preteklosti.
Mladi goriški slikarji
razstavljajo n Opčinah	„^rV«.»
Šesterica mladih goriških slikar- j Bon, Francesca Lando Musina,
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
UMRLI SO: 77-letna gospodinja Rosa Ceccon vd. Zuliani, 16-letni dijak Giuseppe Palumbo, 76-letna upokojenka Francesca Zollia, 77-let-nl upokojenec Leonardo Perissin, 51-letni' upokojenec Lorenzo Milesi, 78-letna upokojenka Maria Mattius-por. Bertacchi, 83-letni upokojenec Francesco Brumat, 79-letna u-pokojenka Ana Rožič vd. Marussi, 96-letna upokojenka Maria Castel-lan vd. Iachini, 65-letna upokojenka Ida Gottardi, 88-letna upokojenka Ada Ingravalle, 56-letna gospodinja Antonia Montanari por. Romano, 68-letni Oiiviero Bon, 91-letni upokojenec Mario Mazzoni, 69-letni u-pokojenec Primo Bressan.
RODILI SO SE: Luca Versolatto, Alessia Balbinot, Clara Velišček, Silvia Trezza, Monica Chinni, Barbara Qualli, Davide Interbartolo,
jev bo razstavljala v Prosvetnem domu na Opčinah od konca prihodnjega tedna do konca meseca. Razstavo bodo odprli v soboto, 17. marca. ob 20.30. Razstavljali bodo Oskar Beccia, Silvan Bevčar, Bogdan But-kovič, HijacintJussa, Vladimir Klanjšček in Andrej Saksida. Gre za skupino ljudi, ki so že večkrat razstavljali skupinsko, zadnjič je bilo to pred nekaj meseci v goriškem Dijaškem domu. Razstavljali pa so tudi na samostojnih razstavah.
Dva tolminska šoferja umrla v nesreči pri Padovi
V hudi prometni nesreči na avtocesti La Serenissima pri Padovi sta včeraj ponoči izgubila življenje dva mlada šoferja iz Tolmina. Nesreča se je pripetila ob 1.20 ponoči med izvozoma Padova Ovest-Padova Est. V jugoslovanskem tovornjaku sta bila 23-letni Stanislav Mrak iz Pečin (Tolmin), ki je takrat tudi šofiral, poleg njega je sedel 20-letni Frančišek Klinkon, iz Žabelj (Tolmin), ki sta se vračala domov. Iz neznanih razlogov, najbrž je Mraka zajel spanec, je tovornjak na katerem je bil kot tovor zračni generator, ze-šel s cestišča na desno stran in se zaril v steber nadvoza nad avtocesto. Zaradi hitrosti vozila je bila kabina tovornjaka popolnoma zmečkana.
Na kraj nesreče so hitro prihiteli gasilci in prometna policija iz Padove. Več ur so gasilci potrebovali, da so z žerjavom odstranili tovornjak s cestišča. Šele eno uro kasneje jim je uspelo izvleči trupli dveh šoferjev iz kabine.
Raoul Sodomaco, Emanuele Con-solo, Erich Concion.
POROKE: trgovec Fulvio Lovisi-ni in trgovka Arianna De Santa, o-rožnik Gerardo Cueciniello in gospodinja Silvana Fabris.
OKLICI: tehnik Michele Plantera in uradnica Elena Delpini, trgovec Giovanni Goriup in postrežnica E-lisabetta Lucidi, uradnik Salvato-re Marino in uradnica Rita Solitro, oficir italijanske vojske Nicola Pin-gnataro in gospodinja Maria San-toriello, delavec Eda Medeot in dijakinja Marisa Bonan, učitelj Lu-cio Marega in uradnica Patrizia Ric-ci, delavec Alfredo Tinunin in bolničarka Vittoria Paoletti, uradnik Giancarlo Mihich in otroška negovalka Licia Toso, pleskar Francesco Rodolfo Cirimiele in gospodinja Maria Trazza.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržjču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E, Toti 52, tel. 72701.
Mali oglasi
GOSPODINJAM, ki imajo popoldne dovolj prostega časi (in denarne probleme) nudimo možnosti dobrega in takojšnjega zaslužka. Ponudba velja tudi za moške. Telefonirati na (0481 882112 ob delavnikih med 13. ii 15. uro.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Albine Gergolet darujejo sorodniki Lakovič 32.000 lir za krvodajalce iz Doberdoba.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ALBERTA VIŽINTINA
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Antonu Lazarju za verski obred, darovalcem cvetja, pevskemu zboru, sorodnikom in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Svakinja Antonija, sestra in bratje ter nečaki z družinami
Dol, 11. marca 1979
PiFTiiioršlti^iievmk 5
KULTURA
11. marca 1979
PO USPELEM GOSTOVANJU Z «JALT0» V ROSSETTIJU
«Komedija» gost SSG z «Goslačem na strehi»
Slikovita glasbena zgodba o življenju židovske družine v carski Rusiji
Zagrebško gledališče «Komedija» se po uspešno opravljenem gostovanju v gledališču Rossettl z glasbeno komedijo »Jalta, Jalta«, za to priložnost naštudirano v italijanščini, vrača v Trst (in Gorico), tokrat kot abonmajski gost Stalnega slovenskega gledališča, z glasbeno komedijo »Goslač na strehi«. S tem imenitnim delom je že gostovalo v Trstu pred sedmimi - osmimi leti, toda zdaj prihaja z delno drugačno zasedbo in scensko postavitvijo. V njej bomo spet srečali mnogo starih simpatičnih znancev iz »Jalte«, vendar tokrat v delu, ki sloni bolj na folklornih elementih in resničnem življenju židovske skupnosti v carski Rusiji. »Goslača na strehi« bo »Komedija« uprizorila v četrtek, 15. t.m. v gledališču Verdi v Gorici, potem pa 16., 17. in 18. marca v Kulturnem domu v Trstu.
16. februarja 1967 je v londonskem gledališču Her Majesty's Theatre bila premiera glasbene komedije Fiddler on the Roof (Goslač na strehi), ki ji je bil namenjen ogromen uspeh. Kakšno leto potem so po njej posneli tudi film (med drugim so ga snemali v o-kolici Zagreba), ki je glavnemu igralcu, Izraelcu Topolu, prinesel cel kup priznanj. Med najuglednejšimi nagradami naj omenim le Donatellovega Davida, ki ga poleti podeljujejo v Taormini.
Glasbena Komedija sloni na zgodbah znanega jidiš pisatelja Shaloma Aleichema, predhodnika zadnjega Nobelovega nagrajenca Singerja, za katerega se zdaj navdušuje vsa zahodna Evropa. Dogajanje se odvija v Anatevki, majhnem naselju carske Rusije, kjer živita v mirnem, pa čeprav nezaželenem in prisilnem sožitju, judovska in ruska skupnost. Loči ju neviden na občuten zid, ki bo še prehitro dokazal svojo grozečo mogočnost. Vsa judovska skupnost je pravzaprav junak te glasbene komedije, čeprav je dejanje samo osredotočeno predvsem na mlekarja Tevja in njegovo družino. Tev-ju je Bog namenil pet hčera, od katerih so tri godne za možitev. Primerne može jim bo seveda po strogih judovskih običajih morala priskrbeti mešetarka, toda ženska domiselnost bo tudi odigrala svoj delež tako, da bodo vse tri le srečne z možem, ki so si ga same izbrale.
Tevje je enkraten umetniški lik. Strogo judovsko pojmovanje življenjskih tegob mu ne dovoljuje, da bi se pritoževal, tudi ko ga življenje hudo tepe. Njegovi pogovori z Bogom so nekaj nepopisnega. Naj opomnim samo na dva: ko mu zboli konj, mora Tevje sam vleči svoj mlekarski voz. Tedaj odkrito vpraša Boga, zakaj je to dopustil. Razume, da mora on! 'tr- ■ peti, toda konj ni mogel Bogu prav nič slabega storiti!
Ker je Tevje revež, hudomušno -naivno vprašuje Boga, zakaj mu je naprtil revščino. Pravi, da revščina res ni nič sramotnega, vendar pa ni niti kakšna posebna čast!
Med najganljivejše prizore spada duet med že starima zakoncema na klopci. Tedaj si Tevje prvič upa vprašati že ostarelo ženo Gol-do, če ga ljubi. Za njuno poroko je pred davnimi leti poskrbela mešetarka in v 25 letih ni Tevje še nikoli dognal, ali ju res druži ljubezen, ne pa dolžnost in spoštovanje predpisov.
Tevja nudo prizadene odločitev tretje hčerke, da se omoži z Rusom. Seveda ji bo odpustil a zanj ne bo lahko.
Nastopi nato trenutek, ko se mirno življenje v Anatevki nasilno konča. Odlok zahteva, da se vsi Judje odselijo najkasneje_ v treh dneh. Treba bo začeti življenje drugje, kjerkoli, na Poljskem, v Sveti deželi (pa čeprav dežele Izrael še ni!), morda v A-
meriki. Za vso judovsko skupnost je napočil trenutek slovesa, odhoda, medtem ko se že grozeče bliža najhujše ...
Tevje in Golda se ob slovesu takole tolažita, medtem ko goslač na strehi neprekinjeno igra, saj je on tradicija, življenje, up, vera:
Anatevka ni bil ravno Eden.
Kot drugje smo tu imeli malo tega in malo onega. Tako majhna je Anatevka, da tujci niso niti vedeli, kod so se peljali. Zbo- | gom, intimna in zagrizena Anatevka, kjer poznam vsakogar, ki ga potrebujem. Kmalu bom kot tujec v nepoznanem novem kraju iskal znani obraz. Oh, Anatevka, hrepenel bom: ko bom legal k počitku, ko bom podnevi delal. Oh draga mala vas, moje malo mesto. Anatevka!
Nekateri izmed nas so že videli Goslača na strehi pred sedmimi leti, ko je zagrebška Komedija prvič nastopila pri nas. Izvedba, ki ji bomo zdaj prisostvovali, je prenovljena in tudi zasedba je nova. Zagrebška Komedija ima Goslača na repertoarju polnih osem let in neprekinjen uspeh daje slutiti, da bo vzdržal še precej časa, čeprav ima ta edinstveni ansambel več uspešnic, ki polnijo dvorane.
NEVA GODNIČ
Darinka Matič - Marovic
dirigentka zbora »Coiiegium musicuin« iz Beograda
IMIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIflllllllllllllMIIIIIIIIIIHIIflllllUlUlflllfllllllllllUlltlllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllHIUlinillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIII
Slovenski zgodovinarji o Kardeljevem Razvoju slovenskega narodnega vprašanja
V koncepciji rešitve slovenskega narodnega vprašanja povzdigne Kardelj prav Ivana Cankarja in zavrne nadnacionalno revolucijo, ki jo poudarjata Tuma in Kermauner
Ob koncu prejšnjega tedna so se v skupščinski dvorani v Ljubljani zbrali na izrednem občnem zboru slovenski zgodovinarji, da bi počastili delavno in občuteno 40-letnico izida Speransove knjige «Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. Nad 300 zgodovinarjev iz vse Slovenije je skupno z vidnimi družbenopolitičnimi delavci (Ribičič, Tomšičeva, M. Brejc, Orožen, Maček), s predsedniki zgodovinskih društev iz drugih republik in s predstavniki zamejskih Slovencev, lahko poslušalo skupek štirih referatov, ki so jih podali priznani slovenski raziskovalci s področja zgodovinopisja. Na začetku je prisotne pozdravil predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo dr. I. Voje, ki je med drugim dejal, da je imel EDVARD KARDELJ svojo knjigo za' »prispevek k idejni in teoretični borbj . komunistov na področju nacionalnega vprašanja in je stremel tudi za tem, da bi z njim prispeval k uvajanju marksistične dialektične metode v a-nalizo zgodovinskih procesov pri nas. To je pozneje privedlo do prevrednotenja pomembnih obdobij v zgodovini slovenskega naro da«. Navzoči so se nato dvignili v enominutni molk v spomin na Edvarda Kardelja, dr. Voje pa je prebral sklep o podelitvi častnega članstva Zgodovinskega društva za Slovenijo E. Kardelju, kot ižraz hvaležnosti človeku, ki je «zgodovino pisal a obenem tudi u-stvarjal*. S tem je bil nekako zaključen uradni del zborovanja, vendar se občutenost spomina ni polegla niti v znanstvenem delu prireditve.
Referati, ki so jih prebrali dr. J. Pleterski, dr. M. Mikuž, F. Filipič in akademik B. Grafenauer, so podali celovit prikaz obdobja in misli v katerih je Spe-ransova knjiga nastala. Prof. dr. Metod Mikuž je s svojo analizo prikazal čas v katerem je »Razvoj. . .* nastajal. Časovno je ta
razmah opredeljiv od spomladi 1937 do aprila 1938, ko se je Kardelj zavedel, da se mora partija na drugačen in nov način lotiti nacionalnega vprašanja. Knjiga je dozorevala v razgibanem mednarodnem okviru. To je bil čas poraza zahodnih demokracij, prvih zmag fašizma ter dvoumne vloge Sovjetske zveze. Ob tem, da se v tistem času vse bolj čuti finančni vpliv ZDA (kriza) ter ZSSR (ideini blok), ob tem, da je španska državljanska vojna skri-stalizirala fašistične intervencije, ob tem, da je Društvo narodov vse manj pomendo, je Kardelj ocenil, da je edina rešitev v lastni moči. Tako Anschluss kot razkosanje Češkoslovaške sta Kardelja navajala k misli iskanja rešitve v naslonitvi na Sov etsko zvezo a le v ENAKOVREDNEM PARTNERSTVU.
Tudi notranjepolitični položaj ni • bil v tem medvojnem času naj bolj rožnat. Bil je to čas razcepitve slovenskih političnih sil. Razredna cepitev slovenskega meščanstva je šla svojo pot, mimo realnosti. Že ob izkušnjah Zveze delovnega ljudstva leta 1922 je Kardelj spoznal, da je nujno potrebna pravilna usmeritev vseh pozitivnih slovenskih sil. Kardeljeva misel je ob vsej politični razdrobljenosti jasna, ko se vpraša: kdo bo vsa ta gibanja (nova glasila in nova gibanja po šesto-januarski diktaturi) povezal v borbj proti tej diktaturi, za delavsko enotnost. Ob vsej deviantnosti socialistov je Kardelj pravilno ocenil, kje so množice, predvsem pa katoliške množice. Z njihovo vključitvijo v napredne tokove mišljenja in politike, v njih akti-viziranju ter v povezavi z naprednimi intelektualnimi tokovi (dr. Pukovec, dr. Lončar, avtonomisti, bojevniki, skupina Ljubljanskega zvona in skupina Sodobnosti), ter z naprednim delavskim gibanjem sintetiziranim v partiji, je E. Kardelj dejansko omogočil
iMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiinriiiitiiMMiiiiiiiiimiiniiiiiMiiiMiiiiiiMiniiiiiiimKtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
PREDSTAVA, KI VZBUJA ZANIMANJE...
V'
Se ena ocena uprizoritve Brechtove «Mati Korajža»
Stalno slovensko gledališče je nedvomno računalo na svojo že večkrat dokazano sposobnost ob predvajanju novejših del, ko se je nenadoma spoprijelo z Brechtovim «epskim»■■ delom Mati Korajža in njeni otroch. Težko je predstaviti gledalcu avtorja, posebno če je ta v svojih delih nastopil najprej kot režiser in šele zatem kot dramatik, saj se včasih predstavlja celo kot dramati-zator tujih vsebin — mojstrsko je predstavil Lenzovega «Hofmeistra» ne da bi delu dodal ene same besede — svoj slog je izrazil v tem, da je vsebino občutno skrajšal in jo s svojim značilnim scenarijem izpopolnil, da je dramatizacija sama postala važnejša od prvotnega dela. V drami Mati Korajža» se soočamo s celo vrsto dogodkov, ki so večinoma ločeni med seboj in bi prav zato moralo biti mogoče vsaj delno skrčenje manj važnih vsebinskih komponent. Redukcija se je v letošnjem programu uspešno izkazala že v »Ledi* Miroslava Krleže, saj bi dobesedna prireditev dela trajala dlje od Brechtove drame in bi /oleg tega negativno vplivala na Ajegovo kakovost.
V večini del, ki jih je Brecht Aapisal, da bi jih v glavnem sam predstavil na odru, je važen predvsem izraz in sporočilo, ki je gibalo vseh nastopajočih oseb: tj je
bilo v predstavi SSG, posebno v ženskih likih, razvidno v vseh svojih niansah. V več Brechtovih delih je poudarjena važnost nemega izraza — mimike.
Skoraj nem je črnec v drami «Die Ausnahme und die Regeh in nema je Korajžina hči Katari na: Miranda Caharija je preprič Ijivo podala tragični lik. Ženski li ki so sploh izstopali po svoji do vršenosti. Sardočeva je v vlogi Korajže še enkrat potrdila učinko vitost sporočila igre s svojim zna čilnim nastopom. Yvette Pottier žrtev vojne, ki se jč hkrati z njo tudi okoristila, je v dognani inter pretaciji Lid je Kozlovičeve izra žito izstopala v močni karakteri zaciji svoje vloge. Komaj zaznav na je bila karikatura cerkve, ki jo je neprepričljivo predstavljat kurat (Livij Bogateč). V Brechto vem delu je vloga ostro začrtana saj je v vojnem ozadju ena izmed glavnih — Mati Korajža» je nam reč povzeta iz Grimmelshausnove kronike tridesetletne vojne. Bogat-čeva vsestranost in iz tega razvidna igralska izkušenost je doživela vidnejše uspehe, preden ga je nadomestil Valič (vloga Friderika Celjana v Župančičevi «Ve-roniki Deseniškh bi bila primernejša za zrelejšega Bngatca).
Simboliki nastopajočih pripomore karikatura — izrazito črno-bela maska in tnačilni kostumi —
v tem se je izkazalo sodelovanje Marije Vidauove, saj smo večkrat odobrili njen prefinjen okus, vendar kostumi še niso dosegli popolnosti glede na prizorišče — tista dela namreč, ki so izpopolnjena z glasbo (sugestivni Weillovi motivi v komediji «Die Dreigro-schenoper*), spadajo med «kaba-retistične» predstave, ki je pri njih cilj vzpostavitev neposrednih stikov z gledalcem. Zelo važen je pri tem tudi scenarij, ki je v Brechtu omejen na bistvene, a vendar značajne komponente. V omenjeni predstavi je bil scenarij prevelik, včasih kar neroden — streljanje čez zgornje line je bilo odvečno. Scenarij bi lahko u-strezal marsikateri že predstavljeni drami (Rižarna). Napeta mreža (včasih se je dvignila celo pred gledalci) je v svoji neizmernosti (podobna je bila veliki kletki) popolnoma ločila prizorišče od publike, ki se je malce približala le ob Vodopivčevi glasbi in pevskih nastopih. Glasba je bila zadovoljiva, vendar glasbeniku in prav tako pevcem (z izjemo Kozlovičeve) ni uspelo vložiti zna Silnega elana, ki so po njem Weillove pesmi znane.
Sprejmite kritiko kot izraz za nimanja za gledališko, tudi če ne režijsko, novost.
A. B1Z1JAK ln E. SFERCO
nastanek OF in z njo zgodovinskosti slovenskega naroda.
France Filipič je v svojem referatu «Okoliščine in potek nastajanja Speiunsa* razložil avditoriju, kako je «rtazvoj . . .» nastal in ugledal luč sveta, kljub zaostrenemu političnemu vzdušju. Točno je opredelil dvakratno Kardeljevo* ječo v letu 1938, ter dogodke, ki so bili s tem povezani. Lovro Kuhar je Kardelju svetoval naj se obrne na Cirila Vidmarja, založnika Naše založbe. Tja ga je privedel D. Kermauner, Filipič zagotavlja, da je imel Kardelj knjigo vtisnjeno v spominu. Novembra 1938 je bila knjiga končana. Zanimiva je Kardeljeva rokopisna zapuščina, ki je nastala ob pisanju knjige. Tu lahko zaslediš poglobljeno študijsko vnemo z o-pombami na robu razn h filozofskih, saqj«loakih,. ekonomskih in demografskih spisov iz svefov.-.e strokovne literature. Od članka v "Književnosti (1932), ko se je podpisoval še kot Tone Brodar, do Speransa, gre Kardeljeva pot strmo navzgor v iskanju zgodovinskih rešitev slovenskega nacionalnega vprašanja h kateremu se je Kardelj dejansko vračal vse življene.
Akademik prof. dr. Bogo Grafenauer je govoril o »Štirih izdajalk Speransa«. V svojem referatu je skušal ugotoviti, kaj knjiga vendarle pomeni, ter obenem podati teoretska in metodološka stališča knjige. Kardelj je v sklepu uvoda k drugi izdaji, knjigo sam opredelil kot bistven dokaz partije v t stem časovnem razdobju. To je dialektično iskanje zgodovine v kulturni borbi. Kardelj je omejil vrednost zgodovin ske raziskave, poudaril pa je družbeno konstanto dogodkov v sedanjosti. To je teoretsko - zgodovinsko - politično delo, ki zbira zgodovinske elemente in argumente za akcijo delavskega razreda. Knjiga ugotavlja, da so leta 1938-39 stali slovenski ljudje, obenem pa ostro obravnava teze predhodnega političnega zgodovinopisja. Procese in pojave opredeljuje z ljudskimi množicami in njihovim bojem. Knjiga prinaša vzgon za mnoge naloge v sklopu nacionalne in kulturne zgodovine. Grafenauer je še z lingvistično in statistično metodo ugotavlja* ali je šel Kardelj vse štiri edicije pisati na novo. Ugotovil je, da je moral Soerans najprej razvozlati ezopov-ščino v katero ga je prisdil čas leta 1938. Obenem je določena poglavja na novo formuliral ali izpopolnil ob tem, da ostajajo temeljni okviri nespremenjeni.
Na koncu (kronološko je bil referat na prvem mestu) naj še dodamo vsebino referata prof. dr. Janka Pleterskega, ki je Kardeljev opus ocenil iz širših zgodovinskih in političnih perspektiv. Ift ker je zgodovinarjeva naloga, da se vpraša o ozadju in vzrokih nekega pojava, se je Pleterski vprašal, na katerih zgodovinskih in kulturnih predpostavkah je Kardelj gradil svoje delo.
Če okvirno sprejmemo tezo, da so bila leta Kardeljevega formiranja tam od 1932 do 1938, moramo tudi ugotoviti, kje je ta čas bila in kaj je pomenila historično - materialistična misel pri nas, kajti Kardelj ni bil sam. V tem času se slovenski marksisti udejstvujejo pri reviji Književnost. Tu so od starejših Prepeluh, Lončar, Slane, Tuma, od mlajših pa Grahor, Kermauner, Martelanc.
Meščanski tabor zgodovinarjev je bil povezan z idealističnim zgodovinopisjem. Imel pa je nekaj lastnosti, ki so vsebovale v kali pozitivne elemente. Bili so zgodovinarji nezgodovinskega naroda in so kljub nemški idealistični šoli morali in tudi hoteli obiti dinastične prigode in se lotiti tudi so cialnih problemov naroda, ki ni imel nikdar lastnega dominantne ga razreda. Prav v tem času je Fran Zvvitter uvajal v slovensko
zgodovinopisje demografsko - socialne metodološke prijeme, kot je to trdil Kadunc. V polemiki z njim je Zvvitter odgovoril, da so to na slovenskem delali že drugi, čeprav obremenjeni z idealistično šo’o. Sperans je vsem tem dogajanjem sledil izredno pazljivo. Na nov način je organsko ovrednotil vse dotedanje slovensko zgodovinopisje. Z razliko od drugih (takratnih in današnjih) je vse ocenjeval v luči kritičnega pretresa vseh teorij v slovenskem prostoru, a ne z arogantnostjo. Kardelju samemu pa tudi vsej tisti čudoviti generaciji, je bilo vselej vodilo iskati pot temeljne moči slovenskega naroda v najgloblji humanitarni celovitosti. To je bila generacija voditeljev, ki je uveljavila zgodovinskost, kot edini način življenjskih spletov. Angažirano zgodovinopisje s 'kvaliteto, kot prvim pogojem, je bilo za njih vodilo. Kaidelj je kot funnament svoji misli postavil naslednje mejnike: Nastanek in obstoj slovenskega naroda, Samostojnost, Pomen slovenskega narodnega programa, Revolucija - reakcija, Nezmožnost buržoaz je, da bi rešila narodno vprašanje, Preorientacija katoliških množic, Interes proletariata, kot interes naroda. To je bil novi kviz v partijski politiki, kajti pred Tonetom Brodarjem je nastopil že Ivo Grohar z oceno Vidmarjeve knjige.
Gustinčič, Regent, Voranc so takrat v tujini, njihove ocene ne sovoadajo s Kardeljevimi. Kje stoji Ivan Cankar? Ali je Marielanc sovpadal s Kardeljem? Martelan-čeva analiza «Cankarja iz leta 1912», ter njegova ocena klerikalne diferenciacije, kjer opozarja na to, da ne smejo ostati vodilna stranka, a da je treba upoštevati njihovo svobodoljubje in pozitiv-ro"t, peljejo naravnost k Speran-su. Istega ni mogoče zapisati ob izidu Tumovih spominov iz leta 1938, ki se s «Cankarjem leta 1912» ne strinjajo. Vse to vnaša v slovenski prostor tistega časa nov veter, ki postavlja zahtevo po novi analizi preteklosti. Tudi polemika med Vilfanom in Kermaunerjem odoira nove poglede v shemo zgrajenih mišljenj. Novega koncepta se je lotil Edvard Kardelj, ki je prvi izdelal in uvedel enoten koncept in izpopolnil bistveno nalogo združiti vse vidike družboslovja. Knjiga «Razvoj slovenskega narodnega vprašanja* je torej sinteza, ki daje celovit odgovor vsem postavljenim vprašanjem. To je REALNOST DUHA, ki jo je i-mel Edvard Kardelj. On je presegel že takrat utilitarni smisel sovjetskega zgodovinopisja, ki se je izoblikovalo po letu 1936. On je zato razumel Pokrovskega (1938), razumel in cenil je tudi Prijatelja (1970). Kardelj je upošteval celotno slcfensko zgodovino od fevdalizma dalje in znal je poiskati tudi prve boje žive sile naroda — punte. Razljkuje se tako od Kermaunerja, kot od Martelanca. Temeljna črta je vloga in subjekti vi-zacija v dialektični razvojnosti. Vse v njem je življenje neokoste-nelih form in figur. Stalnice so revolucije, a ne kot obramba o-blasti ampak, kot revalorizacija človeštva. To je boj razredov za vodilno mesto pri narodu. V koncepciji rešitve slovenskega narod nega vprašanja povzdigne Kardelj prav Ivana Cankarja in zavrne nadnacionalno revolucijo, ki jo poudarjata Tuma in Kermauner. Le tako je akcija teh velikih revolucionarjev in mož v letu 1941 bila uspešna. Znali so namreč o-ceniti zrelost in težnje celotnega naroda. Tako torej Pleterski.
Kronist ali poslušalec lahko u gotovi še to, da nas Edvard Kardelj - Sperans obvezuje, kot zgodovinarje in kot borce za boljšo bodočnost. Iz njega lahko črpamo jasnost duha in ostrino analize. Naj gre Edvardu Kaidelju naša velika hvaležnost.
mag. BORIS GOMBAČ
\
NA ABONMAJSKEM KONCERTU V SREDO, 14. T.M.
Coiiegium musieum iz Beograda prihodnji gost Glasbene matice
Svetovno renomirani ženski zbor vodi dirigentka Darinka Matic-Marovic
Akademski komorni zbor Coiiegium musieum, ki ga vodi Darinka Matič-Marovič, nam je še prav dobro v spominu, ko se je v drugi abonmajski koncertni sezoni Glasbene matice predstavil v Trstu kot tehnično dovršen in muzikalno izredno kultiviran zbor.
Ansambel sodi danes v vrh zborovskega petja v Jugoslaviji, predstavlja pa tudi v mednarodnem merilu prvovrstni vokalni korpus, kar potrjujejo številna priznanja in nagrade, ki jih je zbor prejel ob raznih gostovanjih in tekmovanjih.
Pomembne koncertne turneje je ansambel opravil v Italiji, Češkoslovaški, Bolgariji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Angliji, SZ, Mehiki, Indiji, Pakistanu, Afganistanu in Iranu. Samo v Franciji je imel leta 1973 41 koncertov, od teh 13 večernih in 28 za šole, leta 1975 pa je v Mehiki nastopil na dvajsetih koncertnih prireditvah.
Ugledni glasbeni kritiki krajev, kjer je Coiiegium musieum nastopal, so v svojih poročilih o njegovih koncertih soglasni, da predstavljajo pravo umetniško doživetje ter poudarjajo njegove odlike, ki so bleščeča pevska tehnika, zlasti čista intonacija, pravilna vokalizacija in jasna izgovarjava pa še homogenost glasovnih skupin in seveda izredna muzikalna kultura.
Francoski glasbeni poročevalec »Centre Press» 30. 11. 1974 takole ocenjuje ansambel: . .. »virtuoznost od katere zastaja dih. Svojo dovršenost dolguje ansambel resnemu delu in prirojeni ljubezni svojega dirigenta Darinke Matič-Marovič do ene najlepših umetnosti, kar jih obstaja. Kaj ni ta žena u-telešenje glasbe? Njeno dirigiranje vsebuje fantastično preciznost ... Večer izredne kvalitete.*
Pa še besede kritika mehiškega časopisa Excelsior oktobra 1975: »Darinka Matič-Marovič je izreden dirigent, ki pozna repertoar do popolnosti, obvlada zbor s svojo precizno kretnjo ter najbolj avtentično posreduje vsebino glasbenih del. Ta ansambel se zaveda, da je njegov veliki dar prav ženskost in na tej osnovi gradi vrhunsko glasbeno umetnost, ki nas navdušuje s čudovito vokalnostjo, ki priča, da tudi v svetu glasbe obstajajo žene ustvarjalci. »
Svoj sloves -je ansambel še posebno utrdil pri številnih glasbenih tekmovanjih doma in v tujini. Naj navedemo nekatera pomembnejša: leta 1972 je na mednarodnem tekmovanju V^rez^u med jri-desetimi zbori .iz .petnajstih držav zasedel prvo mesto ,y najzahtevpoj . ši kategoriji —i.jiolifgnski interpre: taciji in to z najvišjo oceno. Leta 1973 je na mednarodnem festivalu
v Langolenu (Anglija) prejel prvo nagrado, absolutno prvo mesto, zopet v polifoniji, isto leto v vzhodnem Berlinu na desetem svetovnem festivalu mladine in študentov zlato medaljo za zbor in zlato medaljo za dirigenta. Leta 1975 je v Beogradu prejel Premijo za najboljšo umetniško poustvaritev v sezoni 1974/75, prav tako v Beo-
Torkovi večeri Slovenskega kluba
13. marca:
PSIHIATRIJA V SLOVENIJI O njenih teoretičnih izhodiščih in praksi bo govoril prim. Klinične bolnišnice za psihiatrijo v Ljubljani dr. Lev Milčinski.
20. marca:
TOMAŽ PENGOV Najbolj ustvarjalni slovenski kantavtor bo na celovečernem koncertu predstavil svoje originalne pesmi in pa stvaritve na ljudske motive.
27. marca:
ŠPORT PRI NAS Klubski pogovor o njegovih družbenih in narodnostnih vezeh ter problemih bo uvedel niz kvalificiranih stališč športnih delavcev. Vodil ga bo Suadam Kapič.
3. aprila:
USTVARJALNA POMLAD Na večeru se bodo predstavili m'adi,' še neuveljavljeni iskalci in ustvarjalci na literarnem, likovnem in glasbenem področju.
10. aprila:
GOBAR, NA PLAN!
Naše gobe, okolje in pogoje, v katerih rastejo, bo predstavil tudi s projekcijami Milko Čebulec.
17. aprila:
POGLED V ZNANSTVENO DELAVNICO-
S katerimi nalogami se u-^ kvarja, kako poteka njegovo delo, kako se uveljavlja Slovenski raziskovalni inštitut ob 5-letnici ustanovitve. Ob konkretnem gradivu bodo govorili znanstveni delavci inštituta.
Večeri bodo v klubskih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20/11 in se bedo pričeli ob 20.30 Zaradi državnih praznikov bosta odpadla torkova večera 24. aprila in 1. maja.
gradu leta 1977 prvo nagrado za izvajanje sodobne glasbe.
Tehten je doprinos zbora pri sodelovanju na koncertih za mladino, ki ne predstavljajo samo u-metniški dosežek, marveč imajo tudi svojstven pedagoško - strokovni pomen.
Največ zaslug za uspehe tega ansambla ima seveda dirigentka Darinka Matič - Marovič, ki je strokovna sodelavka Akademije za glasbo v Beogradu, kjer je tudi diplomirala na odseku za dirigiranje v razredu Mihajla Vukdra-goviča. Odtlej se Matičeva posveča pedagoškemu delu in zborovskemu dirigiranju. Redno sodeluje v žirijah glasbenih tekmovanj ter je član raznih pomembnih odborov za kulturo, zlasti za glasbeno dejavnost, tako tudi Izvršnega odbora BEMUS (Beogradske muzičke svečanosti). Na mednarodnem mladinskem glasbenem simpoziju v Grožnjanu je Matičeva leta 1975 predavala o zborovskem petju in z udeleženci simpozija izvedla na številnih koncertih dela domačih in tujih skladateljev. Za svoje delovanje je Matičeva prejela pomembna odlikovanja in priznanja.
Koncertni program, ki ga bo Coiiegium musieum izvajal prihodnjo sredo v Kulturnem domu, navaja v prvem delu vrsto glasbenih del renesančnih mojstrov Orlanda di Lassa, Vittorija, Feste, Pordenona, hrvatskega avtorja Ivana Lukačiča, katerega moteti so izšli leta 1620 v zbirki Sacrae cantiones, dalje zanimive priredbe po starih srbskih zapisih ter skladbe Marka Tajčeviča, Stevana Mokranjca in P. Česnokova.
V drugem delu koncerta pa bomo slišali skladbe novejših jugoslovanskih skladateljev Despiča, Hrističa, Proševa, Ozgijana, Petroviča, Berdoviča in Kostiča, med njimi tudi dveh slovenskih avtorjev Antona Lajovica in Ubalda Vrabca.
Ubald Vrabec, katerega ustvarjalni opus obsega tudi pesmi za ženski zbor, je »Uspavanko*, ki je na sporedu zbora Co!'igium musieum, napisal pred desetimi leti na besedilo pesnika Rada Bordona — uspavanko matere svojemu sinu, siroti, kateremu je okupator ubil očeta kot talca. Lirično vzdušje pesmi s j ob vsebinsko naraščajoči napetosti prelije v dramatsko zastrto razpoloženje.
Koncertni program gostov iz Beograda bo predstavil bogat prerez glasbenih del zborovske literature, katere bo naše glasbeno občinstvo, ki mu je že po tradiciji vokalna glasba blizu, tokrat imel priložnost slišati v tehnično in muzikalno nadvse kvalitetni izvedbi.
dg

KAJ PRIPRAVLJAJO SLOVENSKE ZALOŽBE V LETOŠNJEM LETU
V
V osmih rednih zbirkah bo izšlo več
Če smo našo serijo obiskov po slovenskih založbah začeli v naši neposredni bližini, v Kopru, potem počasi zaključujemo svoje obiske prav na nasprotnem koncu Slovenije, na njenem severovzhodu, v Murski Soboti. Tu imamo namreč tudi zelo aktivno, zanimivo in dinamično založbo, Pomursko z Tožbo, ki se čedalje bolj uveljavlja na našem knjižnem trgu.
Ko smo glavnega urednika Pomurske založbe Jožeta Hradila najprej povprašali o konceptu njihove založbe, nam je odgovoril:
— Doslej smo v našem založniškem programu utrdili osem zbirk, smiselno ubranih enot, ki združujejo dela domačih književnikov: drugič dela, ki jih označujemo z naslovom Panonika in tako ali drugače obravnavajo naš ožji, pomurski svet; tretjič, sodobne romane malih narodov v zbirki Mostovi; četrtič Sozvočje, pri kateri gre za prevode naših del v madžarščino; petič, zbirko Helikon, ki prinaša vrhunske literarne stvaritve sodobnega sveta, torej tiste, ki ne sodijo v Mostove, saj prihajajo iz zakladnice velikih nacionalnih literatur; šestič zbirko Portreti, ki je doslej prinašala biografske romane glasbenih velikanov, letos pa bo posegla med velikane vseh drugih ustvarjalcev; sedmič, zbirko Pesti, ki prinaša poročila o vojnah ter osmič zbirko Mavrica, ki prinaša pe stro zvečine zabavno branje. To je torej teli naših osem standard nih, v nekem smislu že utečenih rednih zbirk, omenil pa bi za konec še dve zbirki, ki nista za nas nič manj pomembni in to je zbirka učbenikov za dvojezične šole ter zbirka priročnikov.
— če torej preideva na vaš knjižni program za letošnje leto, potem bi vas prosil, če podrobneje naštejete dela, ki jih predvidevate za letos v posameznih vaših knjižnih zbirkah.
— Začniva torej kar pri zbirki Domača književnost. V njej imamo letos na programu sedem del in sicer: potopisni roman Evalda Fliserja »Tisoč in ena pot*, roman Karoline Kolmanič »Sonce na belih listih*, roman o našem pomurskem rojaku M. Kuzmiču Jožeta Smeja «Mikloš iz Slaveč*, pesniško zbirko Branka Šomna «šepetanje mravelj*, pesmi Ivana Cimermana »Slamnata vdova*,
pesmj Katje Špurove »Ob zahodni transverzali* in popravljeno izdajo rohiana Miška Kranjca »Pisarna*. V zbirki Panonika pa je predvidenih za letos osem del. Naj jih naštejem: nova izdaja dela Ferda Godine »Prekmurje 1941 -1945», skupina avtorjev je napisala delo pod naslovom »Revolucionarno vrenje v Prekmurju 1918-19», medtem ko je uredniški odbor pripravil monografijo o mestu in občini Murska Sobota. Franc šebjanič je za to zbirko pripravil delo »Rakoševa agenda vandalika*, medtem ko je več avtorjev napisalo drugi del »Etnografije Pomurja*. Dušan Rešek se je lotil v svojem delu »Šeg in verovanj Prekmurcev ob Muri in Rabi*, medtem ko je Gustav Gonza pripravil «Izbor prekmurskih ljudskih pesmi*. Za zaključek pa bomo v tej zbirki izdali bibliografijo in predstavitev naše založbe ob n;eni 25-letnicd, ki jo je pripravil Niki Brumen.
Preidimo zdaj na našo tretjo zbirko Sozvočja ali v madžarščini čsshang. V njej bo izšel v madžarščini Bevkov Kaplan Martin Čedermac, ob stoletnici rojstva Zsigmonda Moricza bomo izdali njegov roman »Gosposki Muri*, dalje so tu pesmi Bati Zsuzse «Kettonk evszakal*. knjiga »Nap-tar 80» in iz lanskega leta delo Jozsefa Varge «Versek».
— Vaša založba se je v nekem smislu pri nas najbolj uveljavila s svojo zbirko Mostovi. Ali bi lahko povedali kaj več o smislu in namenu te zbirke in seveda tudi o programu za letošnje leto?
— Koncept zbirke Mostovi temelji na izdajanju sodobnih književnih del manjših narodov, ki jih zaradi izrazito enostranske u-smerjenosti h književnostim velikih narodov v preteklosti skorajda nismo predstavljali. Skoraj nerazumljivo je, da .smo lahko tako dolgo vztrajali pri tej napaki in nismo prisluhnili osnovnim načelom naše neuvrščene usmerjenosti, ki nam kaže, kako pomembno in plodovito je sodelovanje z vsemi naprednimi silami sveta. Poleg tega pa je toliko odlične lite rature po deželah, ki jih pesti enaka usoda kot nas, številčna in jezikovna majhnost ter od tod v glavnem tudi vzrok za neprodor-nost literarnih del.
Letos nameravamo v tej zbirki izdati šest del in sicer most z
kot šestdeset knjig
Iranom bo knjiga Dtamala Mir Sadekija »Dolga noč*, most z Ma-lavijem knjiga »Pripornik* Legso-na Kayira, most do zatiranih v Južni Afriki bo predstavljalo delo Nadine Gordimer »Posestnik*, most z Indonezijo bo predstavljalo delo Utuja Tatanga Sontani-ja »Tambera*, medtem ko bo most z Romunijo knjiga Augostina Bu-zure »Ponosni*. In zadnji most letos bo most s Slovaško in sicer s knjigo Vincenta Šilule »Mojstri*.
V	naši peti zbirki Helikon pa bo izšlo pet knjig, med njimi v glavnem dela iz lanskega programa. Tu je na prvem mestu »Antologija sodobne ciprske lirike* (grške) in romani Bernarda Mala-muda »Pomočnik*, Leona Urisa »Trojica* (v dveh knjigah), sovjetskega avtorja Bulata Okudža-ve »Dogodivščine Šipova* in El. L. Doctorowa »Črni ritem*.
V	nadaljevanju razgovora smo zvedeli, da bodo v zbirki Pesti izšli naslednji romani: Regis De-bray »Vzplameneli sneg*, Ib Mel-chior »Operacija Buba*, Thomas Wieseman »Dan pred sončnim vzhodom* in Walter Winvard «U-darci kladiva*.
V	zbirki Portreti sta načrtovanj dve knjigi in sicer delo Irene Kun »Bela Kun* in knjiga Hun-terja Daviesa «Beatli».
Največ knjig, kar trinajst, je na programu zbirke Mavrica. Tu sta dva romana Victorie Holt »Men-freya» in «Hudič na konju*, tri knjige Catherine Cookson in sicer »Beli pramen v laseh Malleno-vih», »Mallenova nečakinja* in »Mallenov zarod*, dve knjigi Su-sane Howatch »Cashelmara*, knjiga Kurta Dreifusa »Onstran vesolja*, dve deli Lajosa Zilahija «U-jetnika* in »Umirajoča pomlad*, «Otroci zime* Dee Trier Morch, knjiga Roberta Spechta »Tršica*. knjiga Ellestona Trevorja «Šojino poletje* in »Trn v prsih* Colleen McCullough.
Končno so tu še učbeniki za dvojezične, to je za madžarske in slovenske šole in sicer Delovni zvezek za 3. razred. Delovni zvezek iz matematike za 2. razred. Biologija za 6., 7. in 8. razred ter Kemija za 7. in 8. razred. Med priročniki pa omenimo še I-gre sveta in Zgodbe o živalih sveta v osmih knjigah.
Torej več kot šestdeset knjig samo v letošnjem letu.
DUŠAN ŽEUEZNOV
RAZGOVOR S PROF. STUHLPFARRERJEM IN PROF. HAASOM 0 NJUNI KNJIGI
«Avstrija in njeni Slovenci»
Vloga države, strank, sredstev množičnega obveščanja in javnega mnenja
Avtorja knjige «Avstrija in njeni Slovenci* profesorja Stuhlpfarrer
in Haas
Narodnosti in manj šine-važna sestavina delavskega gibanja v združeni Evropi
Debata na treh ravneh: evropski, italijanski in sardinjski
Predavanje profesorjev Karla Stuhl-pf ar reja in Hansa Haasa o temi »Avstrija in njeni Slovenci*, ki je bilo na tržaški filozofski fakulteti, v o-kviru seminarja o zgodovini slovenskega jezika, nas je prijetno presenetilo. Nemško govoreča avstrijska državljana sta dokazala, da dobro poznata vprašanje slovenske manjšine v Avstriji. Dobro ga poznata in ga objektivno obravnavata, zato nas je zanimal pogovor z njima, zanimalo nas je predvsem, kak > gledata avstrijska demokrata na položaj koroških Slovencev in kaj ju žene, da se ukvarjata prav s tem vprašanjem. Zgodovinar ima na razpolago veliko tem, s svojim delom in knjigo »Avstrija in njeni Slovenci* Stuhlpfarrer in Haas ne bosta zaslovela med avstrijskim občinstvom, časopisi jima ne bodo in jima niso pisali hvalnic. Že na predavanj sta profesorja izjavila, da vesta čemu gresta s svo jim delom naproti, čaka ju za pisca najhujša obsodba: brezbrižnost velikega dela domače avstrijske javnosti. Kljub temu pa se nam zdi delo dragoceno prav za avstrijsko javnost in ne samo za nas Slovence. U-soda slovenske manjšine je tesno povezana z usodo avstrijske demokracije. Številke prizadetih tu niso važne. Če v nekem zaporu nekoga mučijo, ne more država, kjer se to dogaja trditi, da ne pozna barbarskih zasliševalnih metod. Oblast je bila do same sebe vedno demokratična, saj je o sebi odločala, demokratičnost se zato meri po njenem ravnanju z manjšinami.
S Stuhlpfarrerjem in Haasom smo se srečali na domu prof. Pirjevca. Razgovor je postal kmalu zanimiv in odprt. Sistematiziral smo ga v naslednja vprašanja in odgovore.
VPR.: Kaj pomeni za nemško govorečega avstrijskega državljana zavzetost za pozitivno reševanje slovenskega vprašanja na Koroškem?
Stuhlpfarrer: Tu ne gre za ljubezen do Slovencev, navdihujejo nas zelo stvarni problemi. Sedmi člen avstrijske pogodbe zagotavlja manjšinam pravico, dokler ta člen ne bo popolnoma stopil v veljavo pomeni, da sama pogodba ni uveljavljena. Tu se odpira vprašanje avstrijske suverenosti.
Zavedamo se tudi, da se v Avstriji kristalizirajo neonacistične sile, ki najdejo prav v vprašanju Slovencev izhodiščno točko za svojo propagando in akcijo.
Haas: Vprašanje je mogoče zreducirati na stavek, ki so ga leta
1848 nemški demokrati naslovili Poljakom: »Vaša svoboda je tudi naša svoboda.*
VPR.: Kakšne možnosti se demokratičnim razumnikom odpirajo v današnji avstrijski družbeni in politični stvarnosti? Skratka, kako lahko uveljavljajo svojo zavzetost za pozitivno rešitev slovenskega vprašanja? Kakšna je vloga strank?
Stuhlpfarrer: Razumnik nima možnosti, da bi neposredno spreminjal družbeno podobo. Njegova vloga je predvsem ta, da ljudi pravilno informira o določeni stvarnosti s sredstvi, ki jih ima na razpolago. Danes je važno, da informiramo o slovenskem vprašanju učitelje, profesorje, širše kroge razumnikov in ne samo razumnikov. Politični položaj v Avstriji je različen od italijanskega. KPO je pri nas drugačna in nima tiste teže kot KPI. Zaradi tega je mogoče pričakovati spremembe samo s strani socialistične stranke (SPO).
Haas: Stuhlpfarrer je ve teze bi o-mejil. Solidarnostno gibanje je upalo, da bo s pomočjo SPO imelo določen uspeh. Po zadnjih deželnih volitvah na Koroškem pa je SPO storila korak nazaj, ker se je bala, da bi izgubila glasove. V njeni sredini so prišle ..a površje nacionalistične tendence, ki so razvrednotile, kar je bilo po letu 1945 že narejenega. Problem je tokrat dobil vsedržavni obseg. Socialistična stranka je pritisnila na svoje člane, ki so bili aktivni v solidarnostnih komitejih, prišlo je tudi do izključitev iz stranke. Jasno je, da je po tem solidarnostno gibanje zavzelo do strank določeno distanco. Zavedamo se, da je danes najučinkovitejše sensibilizirati ljudi in to ne preko strank, ampak preko tistih redkih medijev, ki imajo posluh za vprašanja slovenske manjšine na Koroškem.
Te ugotovitve seveda ne spremenijo perspektive, ki jo je navedel Stuhlpfarrer. V SP5 mora seveda priti do določenih sprememb, najvažnejši bodo pritiski od zunaj, z baze.
VPR.: Omenili ste sredstva javnega obveščanja; kakšna je njihova vloga pri razvoju vprašanja slovenske manjšine? Koliki, so ljudje o problemu sploh osveščeni?
Haas: Mislim, da je do sedaj i-grala prav televizija relativno pomembno vlogo. Treba pa je ločevati med dunajsko in celovško produkcijo. Iz Celovca skušajo vplivati na Dunaj, naj bi v centrali ne pripravljali avtonomnih oddaj o tem, kar
se na Koroškem dogaja.
Stuhlpfarrer: Na Koroškem je o-paziti zelo jasno tendenco, da bi problem omejili, skratka, da bi Slovenci ne govorili na vsedržavni ravni.
Haas: O slovenskem vprašanju so objektivno pisali nekateri avstrijski tedniki. Tudi KPo, kljub svoji majhnosti, pomaga pri sensibilizaciji. Tu je treba omeniti tudi ylogo cerkve, ki mora zaradi pritiska slovenskih vernikov zavzeti jasnejša stališča. V zadnjih časih se torej tudi tako važna struktura, kot je cerkev, mora angažirati ob vprašanju Slovencev.
VPR.: Socialni in politični položaj je kolikor toliko ustaljen, miren, slovensko vprašanje lahko deluje kot detonator . ..
Stuhlpfarrer: Ne smemo precenjevati slovenskega problema znotraj avstrijske realnosti. Problem je postal posebno pereč v obdobju med leti 1972-76, ko si je SPO želela pridobiti splošno ljudsko odobravanje. Zaradi te želje so bili odobreni z glasovi omenjene stranke določeni krajevni napisi. Takrat pa se je zgodilo, da so ostale stranke SPO izolirale; začela je izgubljati splošno odobravanje. Predvsem na Koroškem se je znašla med ostrimi nasprotji in nasprotovanji, zato je SPO želela konflikte poravnati. Rezultat tega sta bila ugotavljanje (preštevanje) manjšine in sedmojulijska zakonodaja. Posrečilo se je med dru-
gim odstraniti problem Slovencev iz vseavstrijske diskusije.
Haas: Leta 1972 je SPO sprejela zakon o napisih zaradi zunanjih političnih pritiskov, hkrati pa je bila prepričana v svojo moč, skratka, mislila je, da se bo vse izteklo brez pretresov in da ji bi uspelo zbrati splošno odobravanje.
VPR.: Kateri dejavniki lahko danes najbolj vplivajo na pozitivno reševanje slovenskega vprašanja na avstrijskem Koroškem?
Haas: V prvi vrsti je to obveza, ki je zapisana v 7. členu državne pogodbe. Moram pa dodati, da trenutno ne vidim možnosti za globlje notranjepolitične spremembe, ker je politični sistem v Avstriji ustaljen. Ni močnih pritiskov, ki bi lahko radikalno spremenili stališče vladajoče stranke ...
Naš pogovor se je končal s to precej pesimistično Haasovo ugotovitvijo, kar pa ne pomeni predaje, nasprotno. Preden smo se poslovili od obeh avstrijskih prijateljev, nas je še zanimalo, kako gledajo na njuno delo na univerzah, kjer poučujeta in v okolju, kjer živita. Odgovor je bil rezek: dejala sta, da njuno delo spremljajo z brezbrižnostjo, nihče ne sproži diskusije, «kajti v Avstriji,* je dejal Haas «se izogibajo vseh resnih diskusij.*
Razgovor zapisal ACE MERMOLJA
V	petek, soboto in nedeljo 23., 24. in 25. februarja je bil v Cagliariju mednarodni kongres o manjšinah, narodnostih in razrednem boju danes v Evropi, ki ga je organizirala sardinska sekcija Proletarske demokracije.
Kongres je prvi vidnejši znak, da je ta stranka in na sploh gibanje, ki ima svoje korenine še v letu 1968, odkrilo nacionalno vprašanje in njegov pomen za razredno gibanje v današnji zahodnoevropski družbi. Doslej so se namreč posamezne stranke in skupine zanimale za to vprašanje le na zelo ozki in lokalni ravni.
V	Cagliariju so bile prisotne naslednje organizacije: belgijska Ar-beit, danska Venstre socialisterne, ki je poslala poročilo, francoska PSU, ki je v poročilu obravnavala predvsem probleme Korzike, irska Sinn Fein, katero je zastopal predsednik, baskovska politična organizacija EIA, španska Organization de le izquerda comunista, druga ka talonska organizacija, nadalje Okci-tanci, Irakčan, ki je predstavil problematiko Kurdov. Poleg teh so poslale svoj pozdrav še druge organizacije, ki se kongresa niso mogle udeležiti: palestinska organizacija, Polisario, kornovalska, bretonska, škotska, welška organizacija in še nekaj drugih.
Iz Italije so bili prisotni zastopniki Furlanov, Valdostancev, južnih Tirolcev, Ladincev, Sardincev, sardinskih Kataloncev, Albancev in Slovencev.
Zelo raznoliko je bila zastopana Sardinija, za katero je spregovorila cela vrsta zastopnikov raznih strank, gibanj, skupin in kulturnih krožkov.
Spregovoril je tudi Sergio Salvi, znani izvedenec za manjšinska vprašanja, ki je stalen gost na vsaki manifestaciji ali kongresu, kjer je govor o »njegovem* problemu.
Razen lokalnih zastopnikov in aktivistov stranke, ki je kongres organizirala, je bilo prisotnih tudi več njenih vodilnih predstavnikov: tajnik Silvano Miniati, parlamentarec Massimo Gorla in več deželnih svetovalcev. ŠtevHo pretežno mladih poslušalcev je v dvorani kongresov na mestnem velesejmu nihalo med 100 in 300; organizirano je bilo simultano prevajanje tujih posegov in gostje so se lahko prepričali o sar-
dinski gostoljubnosti in živahnosti na prireditvi, ki je popestrila sobotni večer.
Edina organizacijska pomanjkljivost je bila v prekratko odmerjenem času, zaradi česar so se morali nekateri zastopniki manjšin in strank odpovedati svojim posegom, čeprav se je kongres zavlekel precej ur preko predvidenega časa. Tudi za diskusijo ni bilo časa, tako da je celotni kongres imel zgolj informativni značaj; bil je priložnost, da se politični somišljeniki raznih narodnosti zahodne Evrope medsebojno spoznajo in začnejo razpravo o skupnih pogledih na svoje raznolike probleme.
V tem smislu je bilo danih tudi nekaj predlogov za nadaljnje delo, sicer pa kongres ni sprejel kakih u radnih stališč ali zaključkov. Raven diskusije ni omogočala še tako stop njo sinteze, čeprav je velika večina referentov naslanjala svoje analize na marksistična izhodišča. Kot je razvidno iz seznama udeležencev, so bili med seboj pomešani referati iz treh različnih političnih in geografskih dimenzij: evropske, italijanske in sardinske.
Ob koncu je bilo ugotovljeno le, da se morajo v teku tega leta organizirati nove priložnosti za podobna srečanja na evropski ravni, da je treba misliti na glasilo, ki bi informiralo in povezovalo napredne sile različnih evropskih narodnosti ter, da mora v glasilu stranke, ki je organizirala kongres, to je v «Quoti-dianu dei lavoratori*, problem narodnosti in manjšin dobiti več prostora.
Kot je bilo napovedano v naslovu kongresa, je bila ena glavnih tem vseh govornikov, kako je treba danes razlagati načelo o pravici do samoodločbe in s tem v zvezi smisel avtonomističnih gibanj ter vlogo družbenih sil in zlasti posameznih družbenih razredov. Naprednost ali nenaprednost takih pojavov se ne more presojati le iz ozkih lokalnih gledišč. Potrebno je najprej razumeti dinamiko gospodarskega razvoja, ki oblikuje celotni razvojni mode! nekega območja, ugotoviti katere so odločujoče sile ter zlasti vlogo državnega aparata in posameznih razredov.
Predstavniki Proletarske demokracije niso poudarjali načela sa-
moodločbe le kot neko celoto (ki za nekatera sardinska gibanja pomeni na primer težnjo k socialistični republiki Sardinije); postavljali so vprašanje vloge, ki naj jo imajo predstavniki manjšinske narodnosti v nekaterih ključnih sektorjih razvoja, kot so: kredit, vzgoja, prostorsko planiranje, energetika. Govor je bil tudi o mednarodnih stikih, in poleg vloge še vprašanje načina, kako naj se ta vloga izvaja. Na vprašanje o vlogi je večina zahtevala kontrolo nad odločanjem, glede načina pa, da mora biti necentralisti-čen in da je treba zanj najti nove oblike, ki naj ne privedejo do novih drobitev družbene fronte. Bolj kot zahteva po zakonih, je bil dan poudarek prizadevanjem, da se spreminjajo dosedanji odnosi, ki pogojujejo podrejeno stanje manjšin.
Miniati, tajnik DP, se je v uvodu svojega posega zelo avtokritično izrazil v zvezi z zanemarjanjem narodnostne problematike. Dejansko je celotni potek kongresa pokazal ne le začetno raven obravnave problema v sami Proletarski demokraciji, ampak tudi v širšem okviru italijanskih naprednih strank. Politična dejanja italijanskih demokratičnih strank v obilnih treh desetletjih nove italijanske zgodovine so v zvezi z vprašanjem manjšin in narodnosti precej skromna in nepovezana.
Zelo markanten je bil nastop predsednika irskega gibanja Sinn Fein Obraaaigha. Začel je s trditvijo, da sta socializem in narodna neodvisnost komplementarni. Nadaljeval je z analizo učinka kapitalističnega in imperialističnega sistema na narodne skupnosti, s posebnim poudarkom na primeru Irske, katero je definiral »evropski tretji svet*. Prikazal je zahteve gibanja, katerega je predstavljal in njegov program, ki je v nekaterih točkah zelo jasno opredeljen, saj zahteva, na primer: popolno ločitev med cerkvijo in državo, zgraditev socialistične republike, delavsko kontrolo nad proizvodnjo itd. Poseg je zaključil z analizo negativnega vpliva EGS na irsko vprašanje in z razlago, kako pojmuje in-ternacionalizem med socialističnimi gibanji in bodočo Irsko, ki mora biti nevtralna in neuvrščena.
Poglavje zase je bilo obravnavanje sardinskega problema. Za otočane je imel kongres poseben po-
men, kajti Sardiniji se letos obetajo kar štiri volitve, zato med strankami, gibanji in skupinami vre diskusija, ki je pogosto tudi precej ostra, o zavezništvih in o programih.
Problem manjšin je zelo občuten, bodisi v Italiji, kot na sploh v zahodni Evropi; to je pokazala že mednarodna konferenca leta 1974 v Trstu. Minuli kongres daje vtis, da je v teh petih letih problem postal še bolj aktualen in da je dobil tudi bolj jasno in opredeljeno politično usmeritev.
Posamezna gibanja, ki so bila prisotna v Cagliariju, se razlikujejo po aspektu manjšinske problematike s katero se pretežno ukvarjajo, glede na njih razmere, zelo pa so sorodna v teoretičnih izhodiščih svojih analiz. Italijanka politična kultura nudi razmerom.-’. malo idejnih oprijemov na tem področju, zato so obstoječe teoretične osnove toliko bolj obvezen prehod v tej smeri. Če se bo začeto delo povezovanja in soočanja nadaljevalo, pa lahko pričakujemo v nekaj letih precej višjo raven obravnave, kar bo gotovo i-melo pozitivne učinke tako na proces osveščanja manjšinskih in večinskih skupnosti, kot na kvaliteto politične akcije in odnosov.
Ob poslušanju sardinskih govornikov se je kar sam ustvarjal vtis o vlogi, ki jo ta otok igra, ali pa bi jo lahko igral v Sredozemlju. Španija je, na primer, Sardincem mnogo bližja, kot bi se lahko razbralo iz zemljevida: kulturno, jezikovno in zgodovinsko. Tudi afriška obala in Bližnji vzhod nista občutena kot zelo oddaljeni stvarnosti; verjetno je tu važna vloga Sredozemskega morja, ki ima večji pomen povezovalca kot pa ovire med temi geografsko raztresenimi regijami.
Pripadniki raznih narodnosti v Italiji so govorili predvsem o vlogi narodnega jezika ter o problemih uresničevanja dvojezičnosti; o vlogi meščanstva, srednjih slojev in intelektualcev v manjšinskih gibanjih zlasti v odnosu z levico; o problemih, ki nastajajo v odnosu manjšin z nekaterimi nedesničarskirpi strankami, ko gre za pojmovanje manjšinskih pravic ter na splošno o problemih, ki jih postavlja danes uresničevanje novih odnosov na narodni in razredni podlagi v Italiji.
PAVEL STRANJ
V VSAKO SLOVENSKO HIŠO - KNJIGI, KAKRŠNI NA SLOVENSKEM IZIDETA ENKRAT ALI DVAKRAT V STOLETJU!
mmmmt.. ....*....



ZAKLADI SLOVENIJE
TEMEUNO DELO 0 NARAVNIH LEPOTAH TER UMETNOSTNIH IN DRUGIH VREDNOTAH SLOVENIJE!
ZAKLADI SLOVENIJE
na 336 straneh
v izboru prek 30 strokovnih sodelavcev
s sodelovanjem 80 fotografov s 600 slikami od tega 440 barvnih z besedilom Matjaža Kmecla
Monografija, ki ostri pogled v našo zgodovino in sedanjost; knjiga, ki nam odstira podobo preteklih rodov in našo za danes in jutri.
Cena: 590 din (6 obrokov)
ZGODOVINA SLOVENCEV, KNJIGA, KI ZAJEMA SLOVENSKO ZGODOVINO 00 PRADAVNINE 00 DANAŠNJEGA ČASA IZIDE V APRILU
t '
Fmrr
......i
eni knjigi, po načinu in celovitosti pisanja ter z bogastvom slikovnega in po-nazorilnega gradiva pa izrazita novost sodobnega založništva.
ca 1000 strani
550 barvnih in črno-belih slik 60 barvnih zemljevidov 60 grafikonov, preglednic, diagramov
prednaročniška cena: 780 din (8 obrokov)
izkoristite prednaročniško ceno; prodajna cena knjige bo 960 din
Če boste naročili obe knjigi hkrati, nas bo veselilo, a razveselili bomo tudi mi vas: poslali vam bomo posebno in redko darilo — faksimile »Zemljevida slovenske dežele in pokrajin» Petra Kozlerja iz leta 1853, prvega zemljevida slovenskega ozemlja.
NAROČILNICA št. I°l I I I
T~l (za naročnike v JUGOSLAVIJI) - PD 1 _______________________lllllll
PIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI! Zaprte kvadratke izpolni založba
Priimek in ime I I I I 1
Evid. št. kupca[~
zm m
I I I 1 1 I I M II M I I I I I I iTl
Naslov L I I	I	I	I	I	I	I	I	I	I	I	M	I	I	I	I	I	I	I	I	I	I	|	|	|	| |	|
ulica	kraj ,	78 poštna številka
Zaposlen pri I	I	I	I	I	I	I	I	I	I	I	1 I	I	1	I	I	I	I	I	I	I	I	1	I	I	M	I
Naslov del. organizacije [_
ulica
Rojen________________1 I 1
25
kdo jo je izdal__________________________
I I I I II I I I llllll
kraj	78 poštna številka
reg. št. os. izk.| | | |
27
poklici T
Nepreklicno naročam knjigo
000805
ZGODOVINA SLOVENCEV
Prednaročniškc cena 780 din (8 obrokov )
000806
ZAKLADI SLOVENIJE
590 din (6 obrokov)
PRAVKAR IZŠLO
Najlepše, najzanimivejše, najpomembnejše na naši zemlji od nekdaj do danes predstavljajo
ZGODOVINA SLOVENCEV
— knjiga, ki jo je Cankarjeva založba pripravila s skupino najvidnejših zgodovinarjev, je po mnogih desetletjih spet reprezentativen prikaz naše zgodovine v
Plačal bom po prejemu računa in' položnic:
□□ a) v enkratnem znesku □□ b)v rednih mesečnih obrokih
43
Knjigo in račun mi pošljite:	LJ na dom U v službo
m -m m
podpis
Naročniki iz Italije lahko naročijo knjigi v

Ulica sv. Frančiška ZO, TRST
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
11. marca 1979
kolesarstvo
3. TROFEJA ZSŠDI S STARTOM V BflRKOVLJflH (12. MARCA)
ODBOJKA
DEŽELNI FINALE NARAŠČAJNIC
Veliko pričako vanje za današnjo dirko
gorica
bazovlca
ronka
barkovlja
LONJER
0
1
130
JS
352 377
VIŠINSKE RAZLIKE	J dTm\ »t SHEBS!
Proga in višinske razlike današnje mednarodne kolesarske dirke za 3. trofejo ZSŠDI. Na desni: Sala, lanski zmagovalec
■iiiiiiiiiliilllliilimaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiyiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l|||||||||||tiii|,|l|,|l||lll„|,|,ll|l|,ll||ll|||,|l||ll|lll,|ll,MIIII|llll,ll,ll|,l||||||l||||||||||||||||||||||||t|||||||||||||n
LONJER — Mrzlično navdušenje in Pričakovanje za kolesarsko dirko za trofejo Združenja slovenskih športnih Pfuštev v Italiji bo danes doseglo Jdšek. Zjutraj bodo namreč startali kolesarji, ki bodo v popoldanskih Prah po 120 km zaključili dirko pri bonjerju. Kot smo poročali že v Prejšnjih dneh bo nastopilo močno Zastopstvo italijanskih, zahodno-Pemških in jugoslovanskih kolesarjev; med favoriti vsekakor sodijo fruno Bulič, Matjaž Zanoškar, Ga-?P>ne Martini in še nekateri italijanski kolesarji.
..Naj še enkrat navedemo progo ?lrke: start v Lonjerju ob 12.30, naje v koloni po Ul. Giulia, Battisti, barducci, Trgu Dalmazia, Ul. Ghe-®a. Trgu Libertš, Miramarskem drevoredu do Barkovelj. Tu bo dal u-fadni start predsednik deželnega fveta, nakar bo proga potekala takole: Barkovlje, Miramar, Sesljan, “evin, Štivan, Tržič (Ul. Boito, Verja. 1 Maggio, SS 14), Ronke (Ul. 4 Novembre, Trg Unita, Ul. Roma, Jjberdan, SS 305), Redipugha, Fo-jjan, Zagraj, Gradišče, Fara, Go-?ca (industrijsko področje), SS 55, f^vetaki, Jamlje, Štivan, Devin, Ses-ijan, Nabrežina, Križ, Božje polje, trosek, Trbiška cesta, Razklani hrib, “azoviška cesta, Bazovica, Padriče, trebče, Opčine, Prosek (odcep za “S 202), Trbiška cesta, križišče na hjPčinah, Obelisk, Faccanoni, Bazov-*ka cesta, s ciljem pri kamnolomu ^ad Lonjerjem. Na progi bodo trite leteči cilji: Tržič, Dol in Bazovi-
Kolesarji bi morali prispeti na 'Pij približno od 15.30 do 16. ure.
NEW YORK — Portorikanec Wil-jred Gomez je ohranil naslov svetnega prvaka v super petelinji kategoriji (verzija WBC), potem k° je s k.o. v peti rundi premagal živalca deset let starejšega boiks-kfja Nestorja Jimeneza.
OSMO P0S0ŠK0 POKRAJINSKO SMUČARSKO PRVENSTVO
Na splošno dobri rezultati
Nastopilo je 238 tekmovalcev - Sodelovala so vsa društva iz Goriške
V	Sappadi je bilo osmo posoško pokrajinsko smučarsko prvenstvo in istočasno tekma za 3. trofejo »Vol-pis*. Tudi na letošnjem pokrajinskem prvenstvu so sodelovala vsa društva iz Goriške in sicer Slovensko planinsko društvo Gorica, športno združenje 01ympia iz Gorice, Sd Club ACLI iz Ronk, CAI iz Gorice, Sci club iz Gorice, Monte Quarin iz Krmina, smučarski klub iz Gradeža, Sci Club Isonzo iz Cra-dišča in Fare, CAI iz Tržiča.
Na tekmah v raznih kategorijah je sodelovalo 238 tekmovalcev (vpisanih jih je bilo več, precej se jih na startu ni javilo), cilj je doseglo 208 tekmovalcev. Organizacija je bila vzorna, tokrat v izvedbi smučarskega kluba Isonzo iz Gradišča in Fare. Tekme so bile na smučišču Pista nera, nagrajevanje je bilo popoldne v hotelu Cittš di Trieste.
Na žalost se niso tokrat člani Slovenskega planinskega društva iz Gorice uvrstili na dobra mesta. Manjkali so sicer nekateri prijavljeni tekmovalci. Na splošno so bili rezultati dobri.
V	zvezi s tem tekmovanjem bi radi omenili še nekaj, kar ne moremo zamolčati. Športno združenje 01ym-pia velja za slovensko društvo. Iz seznama tekmovalcev pa ne izeleda da bi bilo tako. Vsem je znano, da so v tem društvu slovenski smučarji, jih je pa tudi veliko, preveliko takih, ki z našo narodnostno skupno-
"•iiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitHiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiifitiiiMiiiiiiHiimiiiiiiiitiiitniiHiiiiiiiii
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LIGA
TRIESTINA-TREVISO
Poškodovanega Panozza bo zamenjal Andreis
.Marec je za Triestino lahko odločilnega pomena. V tem mesecu se bo namreč tržaško moštvo spoprijelo z ;rsto slabimi nasprotniki, ki so na »Podnjem delu lestvice. Danes bo Jfiestina igrala proti Trevisu, 18.
{■•h. bo prvenstveni počitek, nato pa n°do Tržačani zopet igrali doma pro-skromni Padovi, končno pa bo na Sporedu lažje gostovanje v Trentu.
;eoretično torej Tagliavinovi varo-\anci lahko osvojijo kar tri zaporedje zmage, najmanj pa morajo osvoji pet točk, saj si poraza v Trentu neodločenega izida na domačem Jprenu ekipa, ki računa na B ligo,
tržaški trener žrtvoval enega veznega igralca. Izbira bo najverjetneje padla med Franco, Polittijem in Le-narduzzijem. Obramba bo nespremenjena.
sme privoščiti. h Trener Tagliavini pa ima trenut-?° Predvsem praktične probleme. Trgani so v zadnjih srečanjih z igro Popolnoma zadovoljili, rezultati pa
0	bili poprečni, osvojili so le dve
v zadnjih treh tekmah, kar je 6veda takoj povzročilo izgubo dru-5e8a mesta na lestvici in zaostanek S,vsh točk za Reggiano. Zmago proti ;revisu je torej nadvse potrebna, ne p lahka. Treviso bo prav gotovo Stal v Trstu zelo obrambno, tra-Jpionalna jalovost tržaškega napada p bo tokrat še večja. Panozzo je pmreč še vedno bolan, čeprav je ?tegova poškodba nekoliko lažja, kot bilo videti v prvem trenutku. O-Ueval pa je Andreis. Nedvomno je j zadnja priložnost bivšega najboljša strelca Triestine, ki je letos
1	segel le en zadetek. Če bo Andreis JJf|i tokrat razočaral, ga bo trener piverjetneje izključil iz ekipe. Ver-pro bo poleg Andreisa deloval v P®Padu tudi Mujesan, tako da bo
ŠOLA KARATE «DOJOSHINKAY» na PROSEKU
Obveščamo, da se je na Proseku, Ul. S. Nazario, pričela šola karate «Dojoshinkay». ki jo vodi tehnični učitelj »črni t>as» Sergij Štoka. Tečaj je ob Ponedeljkih in petkih ud 18.30 do 20. ure. Interesenti se lahko vpišejo ob urah točaja ali pa lahko telefonirajo ob istih urah na tel. 225189.
Udinese doma proti Genoi
V petem povratnem kolu prvenstva B lige bo Udinese pred dokaj težko nalogo. Videmčani bodo pred domačimi gledalci igrali z Genoo, ki je sicer v letošnjem prvenstvu krepko razočarala. Ligursko moštvo je starta-lo z velikimi ambicijami. Kljub odstopu Pruzza Romi j napad Genoe še vedno zelo nevaren, saj je Damjani najboljši strelec letošnjega prvenstva z 12 zadetki. Prav Damiani je v prvem spopadu zapečatil z golom prvi poraz Videmčanov v prvenstvu. Takrat s j domačini nezasluženo zmagali z 2:1, predvsem zaradi neizkušenosti Udineseja. Sedaj pa so Videmčani nesporni favoriti za končno zmago, danes pa se bodo prav gotovo skušali oddolžiti za pekoč poraz, ki so ga utrpeli v Genovi.
SNEŽNE
RAZMERE
AMPEZZO	30 cm
NEVEJSKO SEDLO	80 cm
ZAVETIŠČE GTLBERTI	280 cm
F. AVOLTR1	30 cm
F. Dl SOPRA	65 cm
VARMOST	150 cm
MOKRINE	200 cm
RAVASCLETTO	40 cm
ZONCOLAN	150 cm
SAURIS	150 cm
TRBIŽ	30 cm
VIŠARJE	100 cm
OVČJA VAS	30 cm
PIANCAVALLO	80-150 cm
VELIKA PLANINA	95 cm
KRVAVEC	120 cm
ZATRNIK	50 cm
POKLJUKA	85 cm
KOBLA	20-80 cm
VOGEL	290 cm
KRANJSKA GORA	60 cm
KANIN	210-390 cm
stjo nimajo ničesar opraviti. In tudi vse pogovarjanje je v italijanskem jeziku.
SMUČARSKI TEK
Mladinke (2 km)
1. Maria Corvaglia (CAI GO) 6’52" 7. Elisabetta Del Zotto (01ympia) 9'14"
9. Barbara Cosutti (01ympia) 9’26” 12. Donatella Jurich (01ympia) 10’34”
Mladinci (3 km)
1. Fabio Raimo (CAI GO) 10’2r
7.	Riccardo Medesi (01ympia) 15'20”
9. Luca Bregantini (01ympia) 15'41”
10. Enrico Medessi (01ympia) 17’20” 12. Saša Contin (Oiympia) 17’26”
16.	Mauro Composto (01ympia) 20’29”
Članice (3 km)
1. Renata Antonaz (ACLI Ronke) 13'53"
5. Ada Gaier (01ympia) 16’54”
9. Assunta Del Zotto (01ympia) 23’30"
12.	Marilisa Bregantini (01ympia) 2703”
13.	Nataša Koncu (01ympia) 27'05”
14.	Marijanka Srebrnič (SPDG) 32’35”
člani (8 km)
1. Martino Penasa (Monte Quarln) 3041”
8.	Guido Gaiei (OIympia) 36T6"
23. Boris Baša (SPDG) 42'50"
26.	Marjan Mavrič (SPDG) 45’23”
29.	Rudi Cantelli (SPDG) 48 34”
33. Luciajio Bregantini (01ympia)
54 02”
VELESLALOM
Mladinke
1.	Rina Battaglini (ACLI Ronke) 66”50
2.	Alessandra Pozzo (01ympia) 67"87
3.	Francesca Pozzo (01ympia) 68"82
9.	Raffaella Del. i (01ympia) 80"19 10. Katarina Bavcon (SPDG) 82’'23 21. Damiana Makuc (01ympia)
104”58
23. Sonja Lutman (SPDG) 106”38 Mladinci
1. Marco Tossut (CAI Tržič) 60”70 12. Samo Sanzin (SPDG) 68”98
17.	Mitja Bavcon (SPDG) 71"52 20 Beno Vižintin (SPDG) 73’’15 25. Erik Bensa (SPDG) 82"47
27.	Benedikt Kosič (01ympia) 83”52
30.	Giorgio Munafč (01ympia) 85”78
Članice
1. Milena Petenzi (ACLI Ronke) 69”23
13.	Marisa Vittori (OIympia) 93”42
14.	Alcida Pintar (01ympia) 96’'42 18. Aleksandra Bavcon (SPDG)
99"85
Člani
1. Paolo Del Neri (CAI Tržič)
61 ”86
20. Marzio Braidu (01ympia) 68"18 24. Dario Ciprian (01ympia) 70’’ 10 27. Massimo Lenhard (01ympia) 71”80
29.	Bojan Tomažič (SPDG) 73”70
30.	Dušan Lapanja (SPDG) 74"22 34. Robert Kos (01ympia) 76”64 36. Ivan Plesničar (SPDG) 77”48 41. Marko Vogrič (SPDG) 84"96 43. Igino Flego (01ympia) 94”64 EKIPNA LESTVICA
Veleslalom (Posoška trofeja)
TUDI KONTOVELKE
Naše odbojkarice bodo, žal, nastopile z okrnjeno postavo
Danes bosta deželna sklepna turnirja naraščajnic in naraščajnikov. Za nas je seveda veliko bolj važen turnir naraščajnic, ker igra tudi Kontovel. Pri naraščajnikih pa je nastopala šesterka Bora, toda Roz-zol je bil obakrat boljši in je povsem zasluženo, postal pokrajinski prvak.
Današnji sklepni turnir bo v telovadnici Zandonai s samo tremi zastopniki in sicer: Rozzol Trst, Volley Bali (bivši Labertin Videm ter Volley Maniago kot pokrajinski prvak Pordenona). Gorica tokrat ne bo imela svojega zastopnika. Ker so samo trije tekmeci, se bo igralo po sistemu ysak z vsakim na diva dobljena seta.
Potem Ko si je Komtovel priboril najprej prvo mesto v pokrajini v konkurenci deklic (letnika 1962 in 1963) in je v polfinalu izgubil s šesterico La Scarpoteca iz Gradišča, se ponaša še z drugim pokrajinskim naslovom v konkurenci naraščajnic. To je nedvomno najboljši dokaz, da ima Kontovel pri vseh naših osnovnih odbojkarskih organizacijah najbolj obetaven pomladek. Osnova je več kot dobra in bo potrebno v naprej samo skrbneje in zavzeteje delati. Sklepni turnir v Cervignanu pa je prišel za slovenske mlade odbojkarice v nepravem času, ker so odšle prav ta konec tedna kar tri njihove igralke na šolski izlet. Tako bo moral Kontovel na tem turnirju igrati z močno o-kmjeno postavo, kar pomeni, da ne bo mogel pokazati realne moči in sposobnosti.
V veliki meri pa je prav uvrstitev odvisna od žreba. Pol ure pred pričetkom tekmovanja (ob 9.00) je žrebanje za določitev dveh izločilnih parov. Zmagovalca bosta potem i-grala za deželnega prvaka v tej konkurenci. Tudi pri naraščajnicah se seveda igra na dva dobljena seta. Tekme za tretjo mesto verjetno ne bodo igrali. Poleg Kontovela i-grajo v tem finalu še naslednji trije pokrajinski prvaki: AUSA PAV Cervignano, Polysportiva Budoia - Pordenon ter Libertas iz Gorice.
Sam turnir bo verjetno izredno i-zenačen in niti vrsti iz Cervignana, ne bi dali prednosti oziroma vlogo
na svetu. Naslov, ki si ga je zasluženo priborila na Filipinih.
V zvezi s temi pripravami, smo že poročali o velikem številu jugoslovanskih novinarjev, fotografov in snemalcev, ki bodo prišli v Gorico. V teh dneh pa je prišla vest, da je trener Ranko Žeravica zaprosil za rezervacijo 60 sedežev za tolikšno število jugoslovanskih trenerjev, ki bodo prav v istih dneh imeli x v Poreču izpopolnjevalni seminar.
Organizatorji pa so nam sporočili tudi urnik tekem v treh dneh gori-ške kvalifikacijske skupine. Prvo srečanje se bo pričelo ob 19. uri, drugo pa ob 21.15,	(pr)
V PRVENSTVU #PROPAGANDA»
Saba odstopila Počitek za Bor B
Bor B bi moral danes igrati prvenstveno tekmo »propaganda* na Greti proti peterki Saba. Ker pa je to društvo uradno odstopilo iz tega prvenstva, tekme med ekipo Saba in Borom B ne bo.
Delovanje ZSŠDI
Uvrstitve zamejcev na 5. trnovskem maratonu
Množično tekmovanje 5. trnovski maraton, ki se je pred tednom dni odvijalo v Črnem vrhu nad Idrijo, je sicer že prešlo v športne anale kot ena izmed najuspešnejših izvedb, v nastopajočih pa so ostah prijetni občutki, vtisi in spoznanja, do katerih so prišh. Kljub veliki gneči na progah in taljenju snega zaradi toplega sončnega vremena, je ob res brezhibni organizaciji in slikovnem naravnem okolju celotna prireditev žela res izreden uspeh.
Sodelovali so tudi zamejski teka či, katere je v skladu z listino sodelovanja prijavilo ZSŠDI kot zastopnik za Italijo. Vseh prijavljenih je bilo 95 (med katerimi tudi nekaj tekmovalcev italijanske narodnosti) zaradi enomesečne posticipacije pa je bilo veliko izmed teh zadržanih in nastopila jih je komaj polovica Uvrstitve tekačev iz dežele F-JK so naslednje:
Maraton na 22 km — moški (881
uvrščenih): 1. Tone Djuričič (Mojstrana) 1.08’; 53. Vinko Grašič (De vin) 1.25’01"; 67. Anton Premože (Videm) 1.27’21”; 74. Tone Hrovat (Gorica) 1.2814”; 172. Pavel Anto nič (Devin) 1.3717”; 340. Ennio Ma-tiz (Gorica) 1.50’58”; 579. Mauro Schivi (Trst) 2.10’10”; 598. Aldo Ru pel (SPD Gorica) 2.12 08”; 688. Giordano Michelini (Trst) 2.20’37";
favorita.
KOŠARKA
G. F.
1. CAI Gorica	104
2. ACLI Ronke	90
3. Monte Quarin	77
4. 01ympia	53
5. CAI Tržič	33
0. SKj|Iso#zu» Tfcl SlSiporjc^j	26 18
8. SK Gradež	13
9. SPDG	10
Teki (Trofeja «Volpis»)
1.	Monte Quarin
2.	ACLI Ronke
3.	CAI Gorica
4.	01ympia
5.	SK «Isonzo»
6.	CAI Tržič
7.	SPDG
V GORICI
Priprave na EP v polnem teku
Do pričetka 21. evropskega moškega prvenstva v košarki manjka nekaj več kot 4 mesece. Kljub temu razmeroma dolgemu času, pa so organizatorji Drvgfjstvju M »se. bo zaključno v ."furjljit že ,zav^|ai^ ro-kave in pričeli z velikim organizacijskim delom.
Tako je tudi v Gorici, kjer bodo od 9. do 11. junija odigrali eno od kvalifikacijskih skupin. In prav v našem mestu (zaradi bližine z Jugoslavijo) bo nosilec skupine jugoslovanska reprezentanca, ki bo na letošnjem evropskem prvenstvu branila naslov najboljše reprezentance
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
S
H
te
CA
H
TABORNIŠKA
GORIŠKA
TRANSVERZALA
Bliža se pomlad in z njo čas kratkih in daljših izletov. Zato bi rad spregovoril o goriškem delu taborniške transverzale Rodu Modrega uala. Zaželeno bi bilo, da bi čim več članov opravilo vsaj dele transverzale. Obenem želim tudi netabor-nikom prikazati možnost krajših izletov po naši transverzali.
Naša organizacija ima trasirano ie več kot petnajst let za lastne člane tržaško - goriško transverzalo. Namen transverzale je neposreden stik z naravo in omogoča možnost spoznavanja krajev, ljudi in ozemlja, na katerem živimo. Transverzala ne predvideva nobenih žigov in tudi ni označena na terenu, saj nismo nikjer v nevarno sli, da bi zašli. Tudi v primeru poškodbe smo vedno in povsod blizu naseljenih krajev, da je prenos izvedljiv v kratkem času. Tako si po nakazani smeri vsakdo sam izbira poti, koloffdte iu,stqzeJ Lcdijco jo obiskujemo —
... ‘ie™ m egogmjnjh Itb ah z večdnevnimi pohodi s pre-1 J“Pa~s[uo, nočiščem na prostem ali pod šoto-	~
rom.
Transverzala se v goriški pokrajini začenja nad Moščenicami. Prvi zaselek, ki so
Gol jak ter preko Predori j na Vrtače nad Jamljami. S tega vrha imamo lep razgled na Doberdobsko
... ,v. ga srečamo na poti, Sabliči, od koder krenemo na
................................mu................
OD JUTRI V ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA POMORSKEGA KLUBA <ČUPA>
Tečaj o praktičnem pomorstvu
Vedno večje zanimanje za pomorstvo - Tečaj bo vodil B. Volpi-Lisjak
Slovenski pomorski klub Čupa iz Sesljana bo od jutri, 12. marca, priredil tečaj o praktičnem pomorstvu in pomorski kulturi. Po tem teoretičnem delu, ki bo trajal mesec dni, bo kasneje še praktični tečaj na jadrnicah v Sesljanskem zalivu. Tudi letos bo teoretični del vodil kapetan Bruno Volpi - Lisjak.
V zadnjih letih se vedno več primorskih Slovencev odloča za pomorske športe in pomorsko rekrea-
Posimtek s prvenstvene tekme »propaganda* Bor A - Bor B, v kateri je prepričljivo zmagal Bor A z 78:31
cdjo. Nakup večje ali manjše jadrnice, motornega čolna ali gliserja je le prvi del našega soočanja z morjem, ki ga navadno rešujemo po naših finančnih zmogljivostih in več ali manj skritih željah. Ko se prvič podamo na morje s svojim plovilom, smo nemalokdaj razočarani, saj je vse vezano z dokajšnjim naporom in počutimo se kot riba na suhem, še najbolj nas zabolijo pikre pripombe radovednežev na pomolu, ki jim je takoj jasno, da smo zelenci, ki nam je morje tuj element kot pomorščaku gore. Teoretični tečaj kluba Čupe nas ne bo preko noči spremenil v prave morske volčjake, vlil pa nam bo nedvomno dokajšnjo samozavest in kar je najvažnejše, posredoval nam bo tisto pomorsko kulturo, ki so jo naši predniki izgubili, ko je na našem morju zagospodoval tujec. S tega vidika tečaja ne priporočamo samo tistim srečnežem, ki jim finančne zmogljivosti omogočajo nakup plovila, temveč vsem mladincem, ki hočejo spoznati nekaj novega. če upoštevamo, da je klub Čupa določil le 2.000 lir vpisnine za mlade, nam je takoj jasen vzgojni cilj te pobude. Med drugim posreduje teoretični tečaj tudi vse tisto znanje, ki je potrebno za izpit vodenja čolnov pri pristaniških poveljstvih, tečaj pa noče biti zgolj priprava na izpit, zato posreduje tečajnikom predvsem pomorsko kulturo in omiko, ki je tako manjka na naši obali. Organizatorji se zavedajo pomena take pooude, zato bodo imeli tečajniki prednost pri vpisovanju v praktične tečaje jadranja.
Nemogoče je v kratkem članku zaobjeti vsega gradiva, ki ga bo kapetan Bruno Volpi - Lisjak posredoval tečajnikom, omenimo pa lahko, da bo vsa terminologija o-bravnavana v obeh jezikih, v slovenskem in italijanskem jeziku, kar bo predvsem za šolsko mladino precejšnjega pomena. Če naštejemo le nekaj tem, bo predavatelj govoril o preprečevanju trčenj na morju, o meteorologiji, o obalni kartografiji, o splošni in varnostni opremi plovil, o vseh mornariških veščinah od zasidranja do mornariških vozlov,
o svetlobni opremi in razpoznavanju svetlobnih in pomorskih znakov ter o vsem, ki služi človeku, ko se poda na morje.
Organizatorjem želimo obilo u-speha pri njihovem pomembnem delu, z željo da bj številni obiskovalci aktivno doprinesli k razvoju našega pomorskega športa, ki je predolgo ostal pepelka in le elitni konjiček za redke izbrance.
(voc)
jezero, Tržič in okolico. Jezero predstavlja zanimiv in edinstven kraški naravni pojav. Presihajoče jezero nudi ljubiteljem narave še neosnažen kotiček miru in je nedvomno v ponos domačinom. Taborniki smo že večkrat ob jezeru postavljali šotore.
Pot nas vodi mimo desnega brega tja do poli, ki sc vzpenja proti Doberdobu. Včasih je po velikih nalivih steza ob bregu poplavljena, zato smo prisiljeni iskati prehode nekoliko višje na pobočju. Na glavnem trgu je postavljen spomenik IKidlirr v NOB. Z ostalimi ploščami in obeležji po vasi je priča o prispevku kraške vasi v boju za svobodo in enakopravnost.
Pot se nato vije po gmajni naprej do vasi PoPane, nato pa se dvignemo do vasi Vrh. V vasi gremo mimo spomenika NOB do zadnje hiše v vasi, kjer se po Ušjah spustimo do Rubij ob Soči. Med potjq bomo lahko marsikje opazili še nezaceljene rane na kraški gmajni iz prve svetovne vojne. In že smo v Sovodnjah, kjer se ne moremo
pgledamo si NOB, cerkep
ter obeležje, ki je bilo postavljeno leta 1974 ob 50-letnici športnega združenja.
S ceste, ki pelje t> Štandrež, krenemo v levo ter ob levem bregu Soče nadaljujemo pot mimo Štandre-ža (Na Skalcah) do mostu na cesti Gorica - Ločnik. Vzpnemo se na Kalvarijo, nato do Grojne ter zaključimo pot v Števerjanu, do koder pridemo mimo zgornjega O-slavja.
Nič izjemnega ne bo, če transverzalo prehodimo tudi v zimskem času — seveda s primerno obutvijo in opremo.
m. p.
OBVESTILO Tečaj o praktičnem pomorstvu
SPK čupa Iz Sesljana sporoča, da bo začetek tečaja o praktičnem pomorstvu 12. marca. Tečaj bo vodil kapitan Bruno Volpi - Lisjak. Teoretični del tečaja bo trajal en mesec (ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.30), praktični pa bo na društvenih jadrnicah. Tečaj služi tudi kot priprava za polaganje izpitov na luški kapitaniji za upravljanje večjih jadrnic in motornih čolnov. Vpisnina 25.000 lir, člani 20.000 lir, mladina do 18 let 2 tisoč lir.
Vpisovanje na ZSŠDI.
709. Livio Fragiacomo (Trst) 2.22’59”; 735. Antonio Novelli (Gorica) 2.27’14”; 761. Roberto Sestan (Trst) 2.32’59”; 819. Ugo Cova (Trst) 2.43’42”; 830. Antonio Chiussi (Videm) 2.47’24”.
Maraton na 22 km — ženske (45 u-vrščenih): 1. Milena Kordež (Kranj) 1.23’15”; 29. Antonia Blasina (Gorica) 2.33'30”.
Mali maraton na 13 km — moški
(uvrščenih 501); 1. Franc Zupan (Sp. Gorje) 42’54"; 27. Andrej Hrovat (Gorica) 57’54”; 59. Giani Le-giša (Devin) 1.03'33”; 200. Anton Kunst (Videm) 1.1702”; 320. Jordan Purič (Devin) 1.28 02"; 327. Janko Gruden (Devin) 1.23’29”; 424. Boris Simoneta (Kras) 1.39'39”; 4'2. Luigi Tommasi (Gorica) 1.51’02”; 484. Franko Širca (Devin) 1.55’47”; 497. Mirko Škabar (Devin) 2.12’51”; 499. Eugenio Bello (Gorica) 2.20’20".
Mali maraton na 13 km — ženske (145 uvrščenih); 1. Marija Kovač (Ljubljana) 1.02’28"; 61. Dorina Terčon (Devin) 1.35’07”; 68. Zdenka Trampuž (SPD Trst) 1.36’28"; 77. Natalija Gabrovec (Devin) i.40’14”; 84. Majda Černe (Devin) 1.40’53”; 131. Cvetka Grašič (Devin) 2.09 45 ”; 134. Lidija Roveri (Trst) 2.14’27”; 140. Franca Blasina (Gorica) 2.34’01”; 143. Marica Gruden (Devin) 2.53'54"; 144. Samanta Gruden (Devin) 2.53’54”; 145. Evgenija Žbogar (Devin) 2.54’27”.
Pionirski smučarski tek na 10 km (205 uvrščenih); 1. Robert Slabanja (Beričevo) 30’38”; 17 Aleš Gruden (Devin) 39’38”; 90. Matej Grašič (Devin) 56’33”; 100. Elio Jori (Devin) 58’57”; 161. Fabio Dodič (Devin) 1.16’22”; 165. Ervin Jori (Devin) 1.17’48"; 194. Dimitrij Žbogar (Devin) 1.4745”; 203. Andrej Gruden (Devin) 2.21’15”, 204. Andrej Antonič (Devin) 2.31'34”.
Pionirski smučarski tek na 10 km (55 uvrščenih): 1. Karmen Raišp (Lovrenc na Pohorju) 36'01”; 46. Andrejka Grašič (Devin) 1.38’31”.
Kot je razvidno, so tehnično najboljše rezultate dosegli Aleš Gruden, Giani Legiša in Vinko Grašič, ki so tekmovali za SK Devin. To društvo je imelo tudi najmlajšo udeleženko tekmovanja, in sicer Samanto Gruden, ki je stara komaj 5 let.
Priprave na namiznoteniški
«Pokal Julijskih Alp»
V polnem teku so priprave za izvedbo mednarodnega namiznoteniškega turnirja za «Pokal Julijskih Alp*, ki se bo odvijal v Nabrežini 31. t. m. in 1. aprila in na katerem bodo sodelovali igralci oziroma i-gralke najboljših društev iz Slovenije, iz Koroške in iz dežele F-JK Organizator tega prestižnega in tradicionalnega tekmovanja je namiznoteniška komisija ZSŠDI s tehničnim sodelovanjem deželne zveze FITeT in pod pokroviteljstvom devinsko - nabrežinske uprave. V okviru namiznoteniške komisije ZSŠDI so bile ustanovljene razne delovne podkomisije, ki pripravljajo vse potrebno, da bo tekmovanje organizacijsko kar najbolje steklo.
Komisija se bo ponovno sestala v torek, v Križu ob 19. uri.
—b«s —
NAMIZNI TENIS
Rekreacijski turnir
«0. marec«
Med tednom so v Samatorci odigrali ženski rekreacijski namiznoteniški turnir «8. marec*, ki ga je ob priliki mednarodnega dneva žena organiziral ŠK Kras.
Sodelovalo je 14 deklet in žena iz zgoniške občine, katere so porazdelili v dve jakostni skupini. V skupini bivših aktivnih tekmovalk je bila najuspešnejša nepozabljena Silvana Vesnaver, druga je bila Darja Kobal, tretja Vlasta Stubelj, sodelovali pa sta še Vilma Širca in Tamara Blažina.
V skupini rekreativk je največjo spretnost pokazala Majda Stubelj, ki je osvojila prvo mesto pred Bojano Furlan in Lilijano Kralj. Sodelovale so še Sonja Blažina, Milena Doljak. Sonja Rebula, Nada Simoneta, Nadja Škabar in Magda Škrk.
Tri prvouvrščene iz vsake skupine so nagradili v petek na občinski proslavi AFŽ v Zgoniku.
—bs—
..........................................umni.....mm.n, ................................................... ......
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 11. marca 1979
KOLESARSTVO
3. TROFEJA ZSŠDI 12.30 v Barkovljah Organizira Adria
KOŠARKA
KADETI
11.00	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor - Alabarda
• « *
9.00	v Trstu, na Greti SABA - Breg
* * *
13.00	v Trstu, Ul. della Valle Inter A - Kontovel
«PROPAGANDA»
11.00	v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Bor A
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00	v Bazovici
Zarja - Campanelle * « «
15.00 pri Ribiškem naselju San Marco - Primorje * • •
15.00 v Dolini
Breg - Rosandra * * «
15.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju
Costalunga - Primorec
15.00 v Nabrežini Aurisina - Gaja * * *
15.00 v Štandrežu Juventina - Staranzano 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Kras - Edera
* * •
8.30	v Trstu, Ul. Flavia
Inter San Sabba • Vesna * • •
15.00 v Podgori
Piedi monte - Sovodnje * * *
15.00 v San Pieru Isonzo - Mladost
ZAČETNIKI
11.45	pri Sv. Ivanu San Giovanni - Breg
NAJMLAJŠI
10.45	v Križu Vesna - Blue Star
* * *
12.15 v Trstu, pri Sv. Sergiju Giarizzole - Kras
* * •
10.30	v Trebčah
Primorec - Libertas * * *
12.15 v Trstu, Ul. Flavia
Ponziana - Breg
* • •
8.45	na Proseku
Primorje - Triestina
ODBOJKA
DEŽELNI FINALE NARAŠČAJNIC
9.30	v Cervignanu Nastopa tudi Kontovel
3. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	telovadnica Zandonai, Trst Volley Club - Breg B
* * *
11.00	licej Galilei
Solaris - Sloga B * * *
11.30	v Dolini
Breg A - Inter A
NAMIZNI TENIS
TURNIR OB DNEVU Žr.NSK
8.00	v Salsomaggioru Terme Nastopa tudi Kras
* « »
Deželne kvalifikacije za dečke in pionirje ob 9.00 v Trstu, pomorska postaja
Nastopajo Bor, Kras in Mladina
ATLETIKA
Pokrajinsko prvenstvo v krosu za mladince in člane ob 9.00 v Bazovici Nastopata Bor in Adria
JUTRI
PONEDELJEK, 12. marca 1979
MINIBASKET
TURNIR Z 4 R 17.45 v Trstu, stadion «1, maj« Bor • Kontovel
Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) -Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedel|ah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50,00. letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 8
11. marca 1979
2lro račun 50101-603-45361 »ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 nirn) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožalj 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI.
„	,	'^iaLJzTT zveze časopisnih Ifjl
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^rrst založnikov fieg1^1
SMUČANJE
EVROPSKI POKAL
LEP USPEH ITALIJANK
V Starem Smokovcu so v slalomu zasedle 1. in 2. mesto
STARY SMOKOVEC - Italijanka Cinzia Valt je osvojila prvo mesto na mednarodnem slalomu v Starem Smokovcu (ČSSR), ki je veljal za evropski pokal, njeno prvo mesto pa je dopolnila z osvojitvijo srebrne kolajne še Thea Gamper.
Lestvica slaloma:
1. Valt (It.)	1’27’T3
2. Gamper (It.)	1'27”33
3. Melander (Švi.)	1’27”48
4. Dahlum (Nor.)	1’27"53
5. Kuzmanova (ČSSR)	1’27”82
Lestvica evropskega pokala:
1.	Dahlum (Nor.)	183
2.	Fjeldstad (Nor.)	149
3.	Riedler (Av.)	103
4.	Valt (It.)	89
5.	Mosenlechner (ZRN)	85
7.	Gamper (It.)	56
* * •
Članica smučarskega kluba Devin Katja Škrk je osvojila prvo mesto v kategoriji cicibanov na članskem prvenstvu SK Snežinka iz Ljubljane v Kranjski gori.
NOGOMET
1. JUGOSLOVANSKA LIGA Sloboda - Hajduk	1:2
Crvena zvezda - Napredak 3:3
ATLETIKA
BCj-.OV KROS NA KOLONJI
120 nižješolcev na startu
Tudi drugi kros za nižješolsko mladino je včeraj popoldne na šolskem stadionu na Kolonji odlično uspel. Tekmovanja se je udeležilo preko 120 atletov in atletinj, ki so se ogorčeno borili za boljša mesta.
Zmagovalci v posameznih kategorijah:
Dekleta
Letnik 1967: Lara Štrajn; letnik 1966: Tiziana Natural; letnika 1965 in 1964: Tanja Starc.
Fantje
Letnik 1967: Walter Gregori; letnik 1966: Mattia Betocchi; letnika 1965 in 1964: Igor Milkovič.
Obširneje poročilo bomo objavili v torkovi številki.
MIN1BASKET
PRVENSTVO Z & R CAMB - Breg	68:8
THE BRITISH SCHOOL V TRSTU
ULICA TORREBIANCA 25 - ULICA FILZI 6
POOBLAŠČEN OD MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO (Glavna direkcija za kulturne izmenjave) M. D. 26. 9. 1977
Edini pooblaščeni center v Furlaniji - Julijski krajini za
UNIVERSITY OF CAMBRIDGE
KOŠARKA
19. kolo 1. jugoslovanske košarkarske lige je dalo te izide:
Iskra Olimpija - Cr. zvezda 73:77 Metalac - Beko	83:85
Bosna - Zadar	111:100
Partizan - Cibona	99:101
Kvamer - Borac	105:98
Tekmo Radnički - Jugoplastika bodo odigrali danes.
Vesni in Stanku živcu, se je rodil drugorojenček
BOJAN
Odbor in odbojkarska ekipa ŠK Kras jima iskreno čestitata, malemu Bojanu pa želita obilo sreče v življenju.
Center št. 6317 za izpite v angleščini kot tuj jezik
OBVEŠČA:
1.	Potek roka za vpis v «First Certificate in English*, «Profi-ciency» in »Diploma*, junijski rok 1979. Bodisi formularje kot takse za izpite je treba predložiti v British School do petka, 16. marca 1979, do 12. ure.
2.	Po poteku tega datuma ne sprejemamo več vpisnin.
3.	Taksa za izpit za First Certificate (FCE) znaša 36.000 lir, taksa za izpit Proficiency (CPE) znaša lir 41.000.
4.	These examinations are open only to candidates whose mother tongue is not English.
FCE has got no official recognition.
CPE is recognised by nearly ali British Universities as the equivalent of GCE Ordinarv Level English language, or the use of English test, or special tests of English for foreigners at this level (JBM Test, TOEFL etc.)
Za nadaljnje informacije:
v TRSTU:	Britanski konzulat - Ul. Rossini 2, tel.. 69-135
Mr. Peter Brown - Cambridge L očal Secretary Bri-tisch School Ulica Torrebianca 25, tel. (040) 69-140
v ANGLIJI: Tajništvo (izpiti za angleščino)
The Secretary (Exams in English)
Syndicate Buildings University of Cambridge CAM. CBI. 2 EU.
ENGLAND
Služba javnega obveščanja British Schoola v Trstu
DEČKI
Libertas - Kontovel 69:87 (32:38) PROMOCIJSKA LIGA Jadran Bor 90:91 (50:51)
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA Sokol - Bor	2:3
1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg - Libertas Krmin	0:3
Kontovel - Virtus Vigonovo 3:1 3. ŽENSKA DIVIZIJA II Modulo - Kontovel	3:0
•MlIliimtllllllllMIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIimilHimtHHIIII
Pismo uredništvu
Prosimo za objavo naslednjega odgovora Bogdanu Miliču in tovari šem, katerih pismo ste objavili v torek, 6. marca letos:
V zvezi s pismom uredništvu, ki sta ga podpisala smučarski vaditelj Bogdan Milič in prof. telesne vzgoje Erika Škerlj, smo zvedeli, da je bil z imenom »ambiciozno društvo* mišljen Polet, glede tekmovalcev, «ki tekmujejo na deželni ravni*, pa naj bi puščica letela predvsem na našo Aleksandro Škerk.
Odbor ŠD Polet na pismo ni hotel odgovoriti, ker se mu 'zdi vsebina kljub svoji tendencioznosti o-tročja. Na zahtevo večjega števila naših članov pa smo dolžni odgovoriti in sicer:
1.	Polet je na 13. zimske športne igre prijavil skupaj 51 tekmovalcev, od katerih je 47 članov oziroma članic društva, 4 tekmovalci pa so prosili, če lahko tekmujejo za naše društvo.
2.	Polet je prijavil svoje tekmovalce na 13. zimske športne igre predvsem zato, da množično sodelujejo na tej največji zimskošportni manifestaciji v zamejstvu in če se da — tudi zmagajo!
3.	Če v pravilniku SPDT piše, da se igre prirejajo »za določitev zamejskega prvaka oz. prvakinje v letu 1979», tedaj je menda vsakomur jasno, da je vpisovanje odprto vsem zamejskim športnikom — ne glede če tekmujejo alf ne za italijanska društva.
4.	Tendenciozen in žaljiv pa je stavek podpisnikov omenjenega pisma, ki pravi, «da se jim ne zdi pravilna, bodisi iz narodnostnega, bodisi iz športnega vidika udeležba tekmovalcev na deželni ravni in takih, ki tekmujejo za italijanska društva, kajti s tem se preprečuje uveljavitev č'anov, ki se stalno in aktivno udeležujejo športa pri slovenskih društvih*.
Tu je treba povedati, da je Aleksandra Škerk, na primer, redno vpisana v člansko knjigo Poleta od leta 1975 dat.ie, se pravi odkar kotalka pri našem društvu, za katero tudi tekmuje. Tekmuje tudi za svoio šolo »Igo Gruden* (v zadnjih dneh prvo mesto na zimskih mladinskih igrah in prvo mesto na Borovem krosu). Toda ne glede na to, menimo, da je postavljanje takih zahtev za tovrstna tekmovanja športno nedopustno — razen če jim ne botrujeta zavist in nevoščljivost.
Odbor ŠD Polet
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
TRGOVINA
POHIŠTVA
LA SERENISSIMA
TRST - Ul. Barbariga 5 (Rojan) - Tel. (040) 42.12.74
Izredna prodaja po tovarniških cenah
Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture
Vsem strankam v dar lestenec ali drug predmet za of remo doma
IJi
194<f
30ietMALALAN
1313
OPTIKA
VIK J
Ul. Buonarroli 6 TRST
•	NAOČNIKI
•	KONTAKTNE LEČE
•	OPTIČNI APARATI
•	FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov
Nujno zaposlimo
AVTOMEHANIKA - AVTOELEKTRIKARJA
Zelo dobri pogoji. Predstaviti se
AMAR — Via del Bosco 6 — Trst
ZLATAR NA U RAR N A
Proseška ul. 6
OPČINE
Prispevajte za
DIJAŠKO MATKO
Ste pravi ljubitelji kave?
*ff'ienica^£s
PRIMO ROVIS
vam nudi:
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFFC pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
tiiiiimiiMiiiiiimiiiHiiiiimniiiimiimfimiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiii
iiiiiiitiiiiiiiitmiiiiiMiiMiiiiiMiiioKiiiniiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiMiiinimiiiiMiiiimiiinvniinv'«
Hill«*

KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
Nedelja, 11. marca 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
Maša
Oddaja o poljedelstvu Ob 13. uri Dnevnik V teku nedelje Disco ring — nove plošče Majhno mesto, TV film Športne vesti
Ital. nogometno prvenstvo Domenica, dolce domenica Športne vesti
Polčas nogometne tekme, A lige Dnevnik
Fantastične zgodbe — prva epizoda
Športna nedelja Spored za prihodnji teden Drugi kanal Dnevnik 2 — Ob<'13. uri Ona druga nedelja Spored za prihodnji teden Športna nedelja Kronike in komentarji športnih dogodkov
Popoldanski spored — proze, opere in baleta Hamlet v gostilni Polčas nogon^tne tekme, B lige
Dnevnik 2 — Gol flash in 20.40 Emigrant — prvi del
NeapeHske pesmi Dnevnik 2 — Odprti studio Športna nedelja Dossier — Dokument tedna Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.40	Poročila
Za nedeljsko dobro jutro A. Marodič: MARIJA - TV nadalj.
10.25	Sezamova ulica
11.25	Mozaik
11.30	Ljudje in zemlja
12.30	Poročila
14.00	Kaj vemo o Lochnessu? -■ dok.
14.25	Veseli tobogan: Brestanica
15.25	Dosje našega časa: 1. 1967 16.20 Športna poročila
16.30	J. Kersnik: «Ciklamen»
17.35	Poročila
17.40	V starem Chicagu, film
19.30	TV dnevnik
20.00	OSMA OFENZIVA, nadalj.
21.00	Smučarska tekmovanja za pokal Jahorine
21.45 TV Dnevnik
22.05	Športni pregled
22.35	Nogomet; Sarajevo-Dinamo
Koper
20.00	Pregled sporeda za naslednji teden
20.15 Stičišče
Dvojezičnost?
Danes zvečer ob 20.15 bo na TV Koper oddaja, ki jo je pripravila tržaška agencija Alpe Adria.
20.35	Mož.je na olimpiadi
Zagreb
11.00	Narodna glasba
14.05	Hajduk Jurko, film
11.00
12.15
13.00 13.30
15.00
14.25
15.25
16.15
17.00 17.50 18.55
13.00
20.00 20.40
21.45
22.45
13.00
13.30
15.30
15.45
17.00
18.15
18.45
18.55
19.50 70.00 21.55
22.50
8.45
9.10
Nedelja, 11. marca 1979
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00, Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Disco mušic; 10.30 Utripi prosvetnega življenja; 11.05 Mladinski oder; »Jurij Kozjak, slovenski janičar*; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet, izbor tedenskih sporedov; 15.00 Nedeljsko popoldne; šport in glasba — (neoosredni) prenosi z naših prireditev.
KOPER
6.30.	7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Živela nedelja; 9.15 Poje Majda Sepe;
10.15	Orkester; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Avto sto-ry; 14.30 Popularne plošče; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije;
16.30	Sosednji kraji in ljudje; od hiše do hiše: glasba po željah, gospodinjski kotiček, kmetijski nasveti; 17.30 Primorski dnevnik;
18.30	Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Orkestri; 21.15 Mali umotvori.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00. 17.00, 19.00 Poročila; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.20 Itinerar; 11.15 Jaz protagonist; 11.55 Radio sballa z E. Jannaccijem; 12.20 Rally; 13.30 II calderone — glasbeni vložki, be ležke, razprave in drugo za prijetno vzdušje; 20.14 Nabucco, o-pera.
RADIO 2
7.30,	8,30. 9.30, 11.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Nekega druge ga dne; 8.45 Videoflash; 9.35 Ve liki variete z Ginom Bramierijem 11.00 Alto gradimento; 12.00 Šport
12.15	Revival; 12.45 II gambero 13.40 Romance; 14.30 - 17.45 Nede lja z nami, vmes ob 15.00 in 17.00 šport; 19.50 Spazio X.
LJUBLJANA
6.00,	7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Po ročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.34 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.03 Kar znaš, to veljaš ,.	11.00 Pogovor s poslu-
šalci; 11.15 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 O-bisk pri orkestru Frank Madison: 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno.
Ponedeljek, 11. marca 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti Turčija - Anatolija
13.00	Tednik o knjižnih novostih
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Jezik za vsakogar; italijanščina
17.00	Giulietta Mašina pripoveduje
17.10	Mladina in delo
17.50	Povejmi. kako se hraniš?
18.20	Argumenti: fizika
18.50	Osmi dan
19.20	Nepremagljivi:
Skrivnostni prehod, film
19.45 Almanah. Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40 IL PIU' GRANDE COLPO DEL SECOLO Filmske novosti
22.25	Akvarij
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Sto tisoč problemov in rešitev
17.00	Tolpa petih, TV film
17.25	Dvotedenska oddaja o zdravstvu
18.10	Vzgojna TV drugih; Švica
18.30	Iz parlamenta, Dnevnik 2, Športni večer
18.50	Dober večer z Jet Quiz
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.40	Mlin na Padu, 5. in zak. nadalj.
21.55 »La gioventu precaria»
22.45	Rubrika o judovski kulturi Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
jUGCSLOVANSKA TV Ljubijara
9.00	- 15.00 TV v šoli
16.10	Kmetijska oddaja
17.10	Poročila
17.15	Srečanje ob pariizanski pesmi
17.35	Katastrofe, dok.
18.05 človek za človeka
18.35	Obzornik
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanke
19.30	TV dnevnik
20.00	Na pomoč, TV drama
21.00	Kulturne diagonale
21.40	Mozaik kratkega filma
22.00	TV dnevnik
Koper
19.50	Stičišče
20.00	Otroški kotiček
20.15	TV dnevnik
20.30	Mannix
R ose se vrača. film
21.25	Nikola Tesla, TV nadalje vanka
22.20 Baletni večer
Zagreb
20.00 Deček z miškami, drama
21.15	Kultura danes
ŠVICA
20.45	Medicina danes. dok.
Ponedeljek, 11. marca 1979
TRST A
8.00,	9.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica 2» dobro jutro; 8.05 Jutranji alma-nah; 9.05 Mozaik melodij in ra-mov; 9.30 Vroči svinec; 9-45 L*, sco mušic; 10.05 Koncert; D-«8 Radi smo jih poslušali; 12.00 Kdo je na vrsti; 12.20 Vesela glasba; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica, 14.20 Glasbeni ping pong; 16-“u Žive povestice; 17.05 Mi in glaS" ba; 17.30 Orkestri lahke gla* be; 18.05 Čas in družba; 18-29 Klasični album.
KOPER
8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,14.3°' 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasb« za dobro jutro; 8.32 Orkestri.
10.00	Z nami je .. .; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željam
14.00	Šport; 14.33 Valčki in Po1, ke; 15.40 Mini juke boks; 16-u8 Poslušam, poslušaš; 16.40 Glas beni notes; 17.00 Ob petih popri dne; 17.30 Primorski dnevnik
18.00	Glasbeni cocktail; 18.35 S°
vodenjski nonet:	20.00 Popevke
20.32 Rock Party; 21.32 Operna glasba; 22 45 Pop jazz.
RADIO 1
8.00,	10.00, 12.00. 14.00, 15.00
19.00	Poročila; 7.30 Za dobro ju, tro; 8.00 Šport; 9.00 in lO.Jb Radio anch'io; 11.30 Glasbena srečanja z Mino; 12.05 in 13“ Vi in jaz: 14.05 Pouevke: 14-“' Kako vidijo tujci Italijo; 15.*® Rally; 15.35 Popoldansko sreča nje; 17.05 La principessa e il ba gnino, rad. priredba: 17.30 Kda.t kje in kako; 18.35 Bil je nekoč neki beat; 20.00 Gledališče sa mogovorov.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.00,
12.00,	14.00. 15.00, 18.00, 19.00 P<>
ročila: 6.20 Rekreacija; 6.50 bro jutro, otroci!; 7.30 Iz na šili sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja: 9.20 berite pesmico; 9.40 Vedre me lodiie; 10.45 Turistični naootki 11.03 Za vsakogar nekaj.-, 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 P' halne godbe na koncertnem 8 dru: 13.00 Danes do 13.; 13--;u Pricoročajo vam .	14.05 P°J°
amaterski zbori; 14.30 Naši P° slušalci čestitajo in pozdravlja jo; 15.30 Glasbeni intermez/0 15.45 Naši znanstveniki nred m' krofonom; 16.00 «Vrtiliak»: l?-1« Studio ob 17.; 18.05 Izročila P sočletij; 18.25 Zvočni signal'-19.35 Lahko noč. otroci!: 19.4“ Z ansamblom Janeza Jeršinovca-
20.00	Kulturni globus; 20.10 ' perni koncert: »Favorita*: 22.-Ponevke iz jugoslovanskih st" diov; 23 05 Literarni nokturno-
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 13. DO 17. MARCA 1979
KUPUJ PRI PRUIZVAJALCU!
ZA VSO DRUŽINO
Tmpermeabile L EUROPEO
DEŽNI PLAŠČI
CASUAL
SPORTSVJEAR
KONFEKCIJA
IZVENSERIJSKE
VELIKOSTI
TRST
ULICA MAD0NNINA 18 (blizu Trga Garibaldi)
TOREK, 13. marca LJUBLJANA
8.45 - 16.30 TV v šoli; 17.35 Poročila; 17.40 Zapisi za mlade; 18.10 Mali svet; 18.40 Obzornik; 18.50 Sodobniki: Kajetan Kovič; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Reforma šolstva, 20.55 J. Janicki: Pota Poljske - TV nadalj.; 22.25 TV dnevnik; 22.40 Iž koncertnih dvoran.
KOPER
19.30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanka; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Marie Curie, nadalj.; 21.25 Aktualna tema; 21.55 Narod na glasba; 22 35 Stičišče.
SREDA, 14. marca LJUBLJANA
10.00 TV v šoli; 16.15 Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih reportaža iz Planice; 17.15 Poroči la; 17.20 Z besedo in s'iko: Pestr-na; 17.15 Severnoameriški Indijan-
ci; 18.20 Ne prezrite; 18.45 Od vsakega jutra raste dan; 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Drugi breg; 21.55 TV dnevnik: 22.10 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju.
KOPER
19.50 Stičišče; 20.00 Risanka; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Film: Potovanje v vesolje; 22.00 Umetnost no drsanje.
ČETRTEK, 15. marca LJUBLJANA
9.55 Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, prenos iz Planice; 16.20 Šolska TV; 17.25 Poročila; 17.30 Krokodil Ham; 17.40 Babičin vnuček; 18.05 Obzornik 18.15 Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, prenos iz Planice; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Tretja razsežnost; 22.00 TV dnevnik; 22.15 Svetovno prvenstvo v u-metnostnem drsanju
KOPER
16.40 Košarka: Bosna - Emerson;
18.00	Smučarski poleti v Planici; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanka; 20.15 TV dnevnik: 20 30 Film: Verige; 22 00 Cinenotes; 22.30 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju.
PETEK, 16. marca LJUBLJANA
16.25 Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih; 17.30 Doživljaji mačka Toše; 17.45 Poletje s Kat ko; 18.10 Narodna zabavna glasba; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Peta stran studia; 21.0 Šerif v Nevv Yorku; 22.15 TV dnevnik; 22.50 Svetovno prvenstv , v umetnostnem drsanju.
KOPER
18.00 Smučarski poleti v Planici;
19.30	Odprta meja; 19.50 Stičišče;
20.00	Risanka: 20.15 TV dnevnik;
20.30	Prepovedano maščevanje, film; 22.25 Umetnostno drsanje.
SOBOTA, 17. marca LJUBLJANA
9.25 Svetovno prvenstvo v srn11 čarskih poletih, prenos iz Plaj’1-ce; 12.00 Srečanje ob partizansk pesmi; 12.20 Babičin vnuček; 12-4 Mali svet; 13.15 Camilla, TV "a dalj.; 15.10 Nogomet: Olimpija Crvena vezda; 17.10 Državno k°. šarkarsko prvenstvo; 18.45 N«-kraj; 18.55 Očka, dragi očka; 19.“ TV dnevnik; 20.00 Rubens - L, nadalj.; 20.65 Moda za vas: 21 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 23 00 TV dnevnik; 23 m Hotel Plaza, film.
KOPER
15.10 Nogomet: Olimpija - Crij® na zvezda; 18.00 Smučarski P°L ti; 19.30 Ootrošk kotiček; 20“ Film II mulino delle donne a pietra; 22 05 Čudovita leta film?' Vzpon: 22 50 Umetnostno drsanje