St. 137 Wbh >uf« mmiii (tuti ona« m h V Trstu, v nt»Oo 10. lunlia 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVIII tshaj«, UvsemH islikegi it 20. Anten O gnila za meu1 Za inozemstvo vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica av. •»pje. Dopisi naj ae pošiljajo urednl*-okopisi se ne vrp , -Jl^A-^V . ik tiskarna E , a _ JtM?««***** lire več. — Te. i« apiave it 11-9* / - EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglssl se računajo f iirokosti ene kolone (72 mm.) Oglati trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice to vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se poNljaJo i »ključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave M-Sf. Slušaltebesedo Iskrenega prijatelja! Ni ga naroda — vsaj zavednega ne — na s>;etu, ki bi se ne živo* zanimal za dogodke med tistimi soplemenjaki, ki jim je usojeno žvljenje v drugi državi. Mora, ker bi sicer grešil proti najnaravnejšemu čutu, ki ga je Stvarnik v sadil v dušo vsakega naroda. Pa tuui srAč in iiiOi'^i nc ~~ bi se s tem pregrešil proti dolžni pravilnosti napram dotični drugi državi. Zato je čisto naravno, da naši soplemenjaki v sosednji državi z zanimanjem zasledujejo, kakor se razvija nas tukajšnji položaj. In istotako moremo tudi mi jugoslovenski državljani Italije izjaviti z vso mirnostjo v svoji duši, da se zanimamo za dogodke v državi naših soplemenjakov. Saj imamo y neposredni bližini, v svoji lastni državi, naravnost sijajen zgled. V časih nekdanje Avstrije so se Italijani v kraljestvu! neprestano najintenzivnejše zanimali za usodo soplemenjakov pod avstrijske vladavino. Radi vsake krivice, ki jim je povzročila ta vladavina, je bolestno za ječalo po vsej Italiji. V dokaz za to bi megli navesti celo vrste zgodovinskih dejstev. In v Italiji imajo že dolga leta društvo « Dante Alighieri», ki ima- po svojih pravilih nalogo, da pospešuje kulturne interese so-plemenjakov v inozemstvu in skrbi za to, da Italijani v tujini ostajajo — Italijani. Na letnih zborovanjih tega društva, na katerih je tudi oiicijelna Italija vsekdar zastopana po naj odličnejših svojih odposlancih. razpravljajo temeljito in na raz-sežno *o tej pravici in nalogi društva. In ker smatramo po vsej pravici, da ravno v tem pogledu ne mere veljati tisti znani latinski rek: Quod licet lovi, non licet fcovi -r- menimo, da ne more biti nikake-ga očitanja od nobene strani, ko odkrito izjavljamo, da se živo zanimamo za dogodke v sosedni jugoslovenski državi. Naravno je, da je Lo naše zanimanje posebno živo v zadnjih časih, ko vse kaže, da s-s razvijajo odločilne borbe za notranjo uredbo države našihi soplemenjakov. Zanimamo' se. Pri tem pa se izogibljemo vsemu, kar bi mogloi vzbujati domnevo, da se hočemo vmešavati v strankarske borbe in postati sami stranka temu na korist ali onemu na škodo! Pred očmi nam je le vkupnost. Zato obžalujemo vse, kar bi moglo biti na škodo tej vkupnosti, pa naj že prihaja z desne ali leve. Tako govorimo na naslov vseh, ko danes opozarjamo na sodbo in svarila odličnega moža, poznavalca slovanskega juga in evropsko pripoznane avtoritete v slovanskih stvareh sploh: znanega angleškega publicista Scotus V»atorja. Prepotoval je že opetovano ves jug in se je na licu mesta seznanjal z razmerami. Nedavno; pa je prepotoval vso Slovaško od sela do sela, da se uveri na lastne oči in ušesa, koliko* je upravičena- divja gonja stranke patra Hlinke proli čehoslovaški republiki in propaganda za neodvisnost Slovaške. Z znanstveno resnostjo je Scotus Viator proučeval [ strankarska-poli-tične, socijalne in gospodarske razmere, da si je mogel ustvariti povsem objektivno sodbo. Slovaško ljudstvo opisuje kot bogato nadarjene, za razvoj sposobno ljudstvo. Nikakor noče biti razsodniK med Čehi in slovaško opozicijo preti ustavi čehe slovaške države, marveč le svetovalec in prijatelj slovaškega ljudstva. Stopil je v stike z ljudstvom, da čuje nje- govo sodbo o napravah čehoslovaske republike, o poslovanju nje organov, dpre-jemal je spomenice s predlogi za preosno-ve ki jih želi ljudstvo. Tako je nabral ogromen materijal, iz katerega je mogel zajeti svojo? sodbo, ki jo je pred svojim odhodom iz Košić podal v kratkih potezah uredniku iista «5rCf«TKky Vve-nš«*. Napredovati je treba postopno, ker se ne imsre hkratu vse doseči. Pri tem ne gre toliko za «kako», marveč za «kol±ko». Slovaška je sedaj svobodna. Morejo obstajati različne želje, možne so tudi različne spremembe na potu zdravega razvoja, zboljšanja tam, kjer so potrebna, ali temeljno dejstvo je nespremenljivo. Prijatelj je tudi avtonomističnih stremljenj, pravi pa, da nikakor ne kaže spuš&rti se v prenagljene in pretirane eksperimente! Kar potrebuje danes Slovaška, je: ljudska naobrazba, gospodarsko jačenje, «iazina-dž ari zaci j a do korena. Ako se hoče to doseči, morajo biti eksperimenti izključeni. In Scotus Viator je znan ne le kot da-lekoviden, ampak tudi kot brezobzirno odkritosrčen človek. Kakor misli, tako tudi govori naravnost. Če bi bil na svojem proučevanju- po Slovaški prišel do spoznanja, da more evangelij patra Hlinke res donesti srečo slovaškemu ljudstvu, bi bil to gotovo odkrito povedal. Ko pa mož s priznano avtoriteto in neoporečno vzvišenimi nameni govori Slovakom: Svobodni ste! V okviru čehcslovaške republike ste prišli do svobode; v njej se morete zdravo razvijati; samo ne smete biti nestrpni in vse hkratu zahtevati: je to glas resničnega prijatelja, ki ga naj di Slovaki poslušali, ga uvaževali in se ravnali po njem! Ali se ne zdi tudi našim čitateljem, da bi mogel Scotus Viator prav iste besede govoriti tudi* našim soplemenjakom v Jugoslaviji?! Tudi ti naj bi spo«iali, da je temeljno dejstvo — ujedinjena država — neizpremenljivo. Zavedli naj bi se, da prvo, kar je potrebno;, je ljudska naobrazba, gospodarsko jačenje in pa odprava tiste nesrečne duševnosti iz madžarskih in avstrijskih časov, ki ima v prvi vrsti na vesti vse homatije, ki so na polu konsolidaciji notranjih razmer v državi! Tako konsolidacijo želimo mi Jugoslovani v Italiji še iz posebnega svojega razloga, radi svojega položaja, radi želje, da bi v odnošajih med Italijo in jugoslovensko državo prišlo do-, uredbe, ki bi zagotovila medsebojno1, gospodarsko snovanje na korist obeh držav, torej tudi« na našo. V ta namen pa je potrebna tudi odprava vsakega političnega nezaupanja. Dejstvo pa je, da le konsolidirana država je močna tudi na zunaj, ker le taka država more dajati s svojo notranjo trdnostjo, tudi vsa jamstva, ki so potrebna za dosego dogovorov, kakor si jih mi želimo med Italijo in Jugoslavijo — kot italijanski državljani in kot Jugosl oveni.' S to ugotovitvijo se ne obračamo* do te ali one stranke v Jugoslaviji, našlo vljamo jo marveč na vkiup-nost: skrbite najprej za konsolidacijo države na podlagi nespremenljivega «dej-stva», kakor je zaklical Scotus Viator Slovakom! Slušajte besedo iskrenega prijatelja! Saj vam pri tem še' vedno ostane odprta pot za nadaljnja stremljenja glede notranje uredbe ali preuredbe države! njene ogromne množine orožja in streliva, j rajte teritorij! Korošec: To je evropski Skan- Pri tem pa ni smela dovoliti nadaljni ob- KaI! Bunu vzkliki prot. Madžarski). Ninčič: . - « F v _ , __it. upft fo Jaz sem iskren ra želim povedati vse. (Pri- stoj oboroženih čet raautfh barv. Vse te bičević: Tako je treba, fioskanje v ceAtru. čete so bile razpuščene, le iz iasistovskift Ko Sinčić nadalju;e govor o madžarski poli-oddelkov se je ustanovila državna milica, tikj pred potovanjem grofa Bethlena, vzbu-ki je postala tako organ v službi države. J dijo radikalci ponovno burjo in zahtevajo are-Ministrski predsednik je tu pojasnil tudi j Jacijo madžarskega podanik a ali pa okupacijo ( naloge velikega, fašistovskegai Sveta ter * * " J" ' ~ J..... zavrnil trditve, da je to sestavni del ministrskega sveta. Onim, ki upajo v krizo fašistovske stranke, je Mussolini rekel tc-le: Vsako vprašanje se rešuje s časom. Fašizem je in bo ost^r tasa.aaravnost^ straho- vita stranka. Če boste slišali, da je prišlo v kaki italijanski vasi do pretepa, ne mislite, da je radi tegai fašizem že v krfzi. Ko ima ena stranka vlado v rokah, jo drži, ako ja hoče držati, iei- ima na razpolago silo, ki jo more1 uporabiiati za vedno trdnejšo vzpostavitev svojega gospodstva. Fašizem je sindikalno gibanje poldrugega1, j miljona delavcev in kmetov; je politično 1 gibanje s svojimi 550 tisoči vpisanih in jaz sem prosil, da bi me zapustilo vsaj 150 tisoč teh gospodov; končno je fašizem vojaška organizacija s 300 tisoč črnih srajc, ki ne čakajo drugega, nego da se jife vpokliče. Nad vsem tem leži nekaj, reklo se bi lahko mističnega in verskega, in ako bi udarili na goteve tipke, nam -bi odgovorilo jutri sto fanfar. Kraljev obisk v Padovi PADOVA, 9. Jutri predpoldne pride v Padovo kralj. Pripravlja se tau sijajen sprejem. Računa se, da bo def ilir aloi pred kraljem kakih 10.000 zastav patrijodičnih društev. Čim prispe, pojde kralj na> vseučilišče, da posveti nova bronena vrata z imeni visokišolcev, ki so padli v vojni. Nato obišče mednarodni vzorčni semenj. Te dni je posetilo semenj ogromno število občinstva. Pričakuje se tudi prihod odposlanstev iz Čehoslovaske, Jugoslavije, Ogrske in Rumunije. Italija Mussoiinijev govor v senatu — Delovanje sedanie vlade v notranjosti in napram inozemstvu — Strogo postopanje z nasprot-' ni ki fašizma RIM, 9. Na včerajšnji seji senata je najprej sen. Spirito poveličeval borbo sedanje vlade za gospodarsko obnovitev države in izjavil, da je v prvi vrsti treba izključiti od sodelovanja s fašizmom socijaliste in popolarce. Nato se je dvignil Mussolini in pričel svoj govor o položaju v notranjosti in o italijanski politiki napram inozemstvu. Predvsem je ministrski predsednik opozoril, da noče s tem s-.ojim govorom spreobrniti' svojih nasprotnikov, ampak tla hoče le predočiti visoki zbornici dejstva, kakoršna so v resnici. Splošne smernice sedanje vlade v zunanji politiki grejo za tem, da si pridobi Italija zopet spoštovanje s strani inozemstva. Dejstvo je, da je bila Italija — izvzemši teritorij jalne pridobitve do Brennerja in Snežnika — izključena na versailleski konferenci od gospodarskih in kolonijalnih koncesij. Pozicija inferijornesti Italije je tlačila in tlači še vedno njeno gospodarstvo in treba se bo boriti, da bo prenehalo to stanje stvari. Splošna gospodarska kriza, ki tlači vso Evropo, ječi pod vprašanjem vojnih odškodnin. V tem oziru stoji Italija na stališču, da je Nemčija v stanu in da mora izpolniti svoje obveze. Z Bolgarsko in Ogrsko so bili sklenjeni sporazumi glede načina plaćanja odškodnin, za Avstrijo se je posebno Italija zavzela za čim širše sodelovanje držav pri podpisovanju avstrijskega posojila, ki je predpogoj za ozdravitev obupnega finančnega položaja v tej državi. Na splošno stremi italijanska politika napram nasledstvenim državam bivše Avstro^Ogrske za tem, da se točno izvršujejo1 mirovne pogodbe. Z ozirom- na to politiko so posebne važnosti odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Reško vprašanje do sedaj še vedno odprto, se bo reševalo na predstojeći konferenci paritetične komisije, ki se bo vršila v Rimu in upati je, da bo tu prišlo do popolne ureditve vseh vprašanj, ki se tičejo italijanskih odnoša-jev z Jugoslavijo. Nato se je ministrski predsednik dotaknil vzhodnega vprašanja in poročal o delovanju italijanske delegacije na lausannski konferenci, ki se bliža svojemu koncu. O stalijansko-ruskih odnošajih je izjavil, da so ostali nespremenjeni na podlagi predhodnih dogovorov z Rusijo in Ukrajino z dne 26. decembra 1921, ki so bili baš te dni predloženi parlamentu, da jih spremeni v zakon. Pri svojih izvajanjih o notranjem položaju je ministrski predsednik predvsem ugotovil, da so se za časa njegove vlade razmere javnega reda znatno zboljšale. Le v zadnjem času so se pojavili nekateri slučaji nasilja, ki pa bodo ostali najbrže osamljeni. V ostalem se lahko .reče, da se je prebivalstvo vse Italije udaloj novemu položaju in da dela za boljšo bodočnost države. Trdna volja sedanje vlade je, da se bo pri delu za dosego svojega cilja posluževala le zakonitih sredstev. Ako pa se bo kdo zanašal na to, da je vladna za^-ko ni tost počasna, ki; se mora držati zakonitih procedur in bo pri tem skušal izkoristiti položaj, bo zadel na neizprosno fašistovsko nezakonitost. Za vzpostavitev javnega reda je vlada predvsem izločila prevratne elemente. Pri raznih hišnih preiskavah so bile zaple- teritorija. V diplomatski loži je sedel madžarski poslanik, ki je pri prvih burnih medklicih zapustil parlament ter odšel). Ko se skupščina umiri nadaljuje Ninčič govor o odnošajih z Albanijo. Konstatira, da so povoljni. Nevtralna cona je ukinjena. S)koro bo zaključena tudi trgovinska pogodba z Albanijo. Nato preide na Italijo. Odnošaji med nami in Italijo ftajveč intercslrajcr javas m.Kajti po značaju naših gospodarskih zvez ter po važnosti političnih in drugih problemov, a katerih se moremo sporazumevati, zavzema kraljevina Italija med našimi sesedi prvo mesto. Napačno je naši vladi predbacivati italofil-stvo. V stvari mi, četudi gojimo simpatije z italijanskim narodom, motrimo odnošaje s kraljevino Italijo izključno z vidika naših državnih interesov. Ti interesi nas -navajajo na dobre prijateljske odnošaje, A tudi vsi uvidevni italijanski politiki smatrajo, da je interes Italije enak našemu. Tekom zadnjih mesecev smo s kraljevino Italijo sklenili več konvencij, ki urejujejo važna vprašanja odnošajev neposrednega sosedstva. Te konvencije dokazujejo, iko-liko dobre volje je "na eni in drugi strani, da se z dnevnega reda spravijo vsa sporna vprašanja in da se ustvari čim boljša osnova za povoljni razvoj naših odnošajev v bodočnosti. Danes je najvažnejše vprašanje o ureditvi maj " d nami in Reko. O teh pogajanjih, ki so v teku, za enkrat ne morem podati podrobnega izvestja. Rečem pa, da bi rešitev teh vprašanj gotovo bila olaišana, ako se v delo1-vanje poleg obojestranskih interesov ne bi upletalo tudi čustvovanje, ki ustvarja nepovoljno atmosfero za sporazum 3 van je. fPrihi-čevič: «Kda« bo evakuiran B a ro sWilder: »Italijani zahtevajo za Baroš komp'ensacijoi» Dr. Korošec: «V Italiji ne mislijo na naša čustva«. Wildcr: ^Italijani Se sklicujejo le na lastne občutke->.j V naših odnošajih z Italijo so važna tudi pogajanja o trgovinskih pogodbah. Dokončujejo se pregovori o splošni carinski tarifi. Na ta način bo sklenjena prva carinska tarifa po vojni. "Nato" je govoril Ninčič obširno o Turčiji, s katero je Jugoslavija vseskozi v dobrih odnošajih in je razpravljal nato podrobno o odnošajiih do Avstrije. Omenil je februarski obisk kanclerja Seipla v Bel-gradu, navedel konvencije, ki so bile takrat sklenjene in izjavil, da se bodo na separatnih konferencah rešila razna še nerešena vpra Jugoslavija Izjave zunanjega ministra Ninčiča. BELGRAD, 8. Seja narodne skupščine je začela danes ob 8.30. Ko so bile opravljene formalne običajnosti, je predsednik naznanil, ____________ ___________ da je finančni odbor izdelal poročilo io nak- ganja, med drugimi vprašanje obmejnega in 1 -1 *___1_!L Mafm -io itnirnril i_____* l__________i. _ C1_____'" 1_______ nadnih in izrednih kreditih. Nato je govoril radikalec Simonovič, ki je branil deklaracijo vlade, za njim pa zemljoradnik Voja Lazič, ki je očital vladi. *da je v vsej državi uvedla stranjkarsivo. Glasoval bo proti vladi. Ob 10. 30 dobi besedo zunanji minister dr. Ninčič. Govoril jc dve uri. Ninčićev ekspoze. Uvodoma je dr, Ninčič naglašal, da pedaje vladina deklaracija «toč no sliko evropskega položaja^. (Ugovori). Dolgoletno jkrvoprolitje je zapustilo in bo Se dolgo let pustilo globoke brazde v evropski mednarodni situaciji. Zmagovalci in premaganci si težko pomagajo. Pri premagancih se stalno izpoljava težnja, da se mirovne pogodbe ublažijo in. da se jih na razne načine popolnoma rešijo. Ker bi ustvaritev te težnje razravnotežila situacijo, ki jo je ustvarila zmaga zaveznikov, je naravno, da ta težnja izziva odpor in nasprotja- Odtlej _ situaciia po sklenjenem miru ni popolnoma ni nikomur oogovoren. vedra.'Prijateljstva zaveznikov se neprestano Glavni vzrcjk za te nevzdrzne 1 • • *___>»n c a, /i o on i/nn_ tranzitnega prometa s ovenijo ter vprašanje premoženja občine Radgone. Nato je nadaljeval: Prijateljske odnošaje med nami in Avstrijo kalijo predvsem razmere, v katerih Žive naši rojaki pod Avstrijo. Dočim ima 40 tisoč Nemcev v Sloveniji 37 ljudskih šol in 3340 učencev, nima 70 tisoč Slovencev v Avstriji niti ene osnovne šole. Nemci v Sloveniji imajo 74 kulturnih in ekonomskih društev in 5 časopisov, Slovenci na Koroškem, ki jih je skoraj dvakrat toliko, imajo samo eno staro kulturno društvo, a še to mu Nemci ne puste neovirano delovati. Vsled velike centralizacije v avstrijski republiki, ki vodi državno upravo v razsulo, avstrijska vlada nima moči, da bi preskrbela koroškim Šim encem šole. V pokrajinski vladi na Koroškem Slovenci niso zastopani, a niti vlada nima vpliva na šolstvo, ierodafni avstrijski činitelji v Celovcu so izjavili tamkajšnjemu našemu zastopniku, da bi bili učitelji takej ubiti, a,ko bi začeli poučevati. Minister Ninčič je končal svoja izvajanja o Avstriji z izjavo, da bo moralo tvoriti vpra-šnaje koroških Slovencev predmet resnih raz-motrivanj med jugocsl. in avstrijsko vlado, »ter je skrajni čas, da se naredi tem nevzdržnim razmeram konec. Minister je nadalje govoril o jugoslov. hvaležnosti napram Franciji, ki je vedno stavljala svoje sile na uslugo in pošiljala pomoč in tudi v zadnjem času dala veliko dokazov svojega prijateljstva. Omenil je, da ie neki poslanec z nezaupanjem govoril o sedanjem zadržanju Francije in celo poset prijatelja jugosL naroda francoskega generala Le Ronda spravl'a v zvezo z ustvarjanjem nove grupacije sil, katero baje pripravlja Francija za vojno. General Le Rond ni prišel v taki misiji. Končno je minister govoril o cilj ili jugosl. zunacie politike In rekel, da se iz tega pregleda vidi ideja voditeljica jugosl. zunaje politike, ki vodi k mednarodnemu miru in ustvarjanju one idealne situacije, v kateri bi vsi narodi mogli živeti v miru in se izročiti delu, da zboljšajo svejo kulturo in povečajo gospodarsko blagosian.e. Braniti moramo stanje, ki 'e ustvarjeno z mirovnimi pogodbami in odstranjevati vse zunanje tezkoče, v notranjosti pa konscbdirati državo in se posvetiti nemotenemu razvoju narodnih sil. Po tej poti bemo šli tuoi v bodočnosti. (Odobravanje). Seja je bila nato prekinjena m sc nadaljuje popoldne. _____ Rušila Imperialistična fronta proti Rusiji prebita MOSKVA, 8. «Izve s tja» smatrajo, da dokazuje odpoklic italijanskega zastopnika Amadorija v Moskvi, da ne bo našla Anglija v Italiji zaveznikov za svoj napad na sovjetsko Rusijo. Dejstvo, da je bilo povabljeno rusko odposlanstvo v Francijo in da je prišlo francosko v Moskvo, pomeni predor enotne protiruske fronte. Izjave novega poljskega ministrskega predsednika Witosa se ne smejo tolmačiti, kakor da bi se Poljska nameravala pridružiti politiki lorda Curzosia. Omenjeni list je daleč od tega, da H gledal na po- ložaj z optimističnega vidika, pač pa smatra navedena dejstva za dokaz, da so poskusi ustvajjitve JimperijalisUčne koalicije proti Rusiji propadli. In spričo tega dejstva bo mogla Rusija ten: lažjo odkloniti nesprejemljive angleške zahteve. Izmenjava not med Rusijo in Norveško v zadevi obrežnih vod MOSKVA, 8. Opolnomočena zastopnica sovjetske vlade na Norveškem gospa Ko-lontaj je naslovila na norveško ministrstvo za zunanje zadeve noto, v kateri protestira proti temu, da se je norveška kri-žarka «Hayndal» pojavila v dosegu ruske 12miljske obobrežne cone v svrho zaščite norveških ribiških ladij. Norveško ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo v svojem odgovoru, da je imela križarka edini cilj omogočiti poštno zvezo med ribiškimi ladjami in domovino. Cona 12 milj ni še bila mednarodne pripcznana, teda norveška vlada želi skleniti s sovjetsko vlado sporazum v tej zadevi, s katerim bi se preprečili v bodočnosti slični incidcnti. Ncta ugotavlja dalje z zadoščenjem, da se v zadnjih letih ni pripetilo med Ncrveško in Rusijo v obmejnih vodah nič takega, kar bi moglo kaliti prijateljske odnošaje med sovjetsko Rusijo- in Norveško. Ruski listii pokazujejo na odgovor Norveške v primeri z odgovorom Anglije v slični zadevi kot na zgled, kako sc lahko daja »ncidenti izravnati povsem normalnim potem. Ruska državna industrija se udeleži razstave v Teheranu MOSKVA, 8. Ruski državni, obrati so sklenili, da se v veliki meri udeležijo razstave, ki se bot vršila v perzijskem glavnem mestu Teheranu. Ustanovitev rusko-avstrijskega trgovskega sindikata MOSKVA, 8. Ruski konusarijat za zunanjo trgovino je odobril pogodbo o ustanovitvi rusko-avstrijskegai trgovskega sindikata. Pogodba je bila sklenjena med ruskimi k omi sari jatom za zunanjo trgovino na eni in zastopniki podjetja «Oester-reichische Werke» (arsenal) na drugi strani. Poljska in rusko-angleški spor MOSKVA. 8, «Izvestja» poročajo, da se je poljski poslanik v Londonu Skirmunfc prizadeval povodom rusko - angleškega spora, da bi pridobil svojo vlado, da pošlje Rusiji ultimatum, česar pa prejšnja vlada ni hotela odobriti. silne in samostojne akcije. Pride čas, ko nas bodo spet potrebovali in tedaj jih pripravimo« k pameti, to se pravi, da bodo moral prilagoditi svojo politiko angleškemu stališču. In tako je nastal v ruhrskem vprašanju nekak odmer, Francozi pa so med tem časom angleškega nebriganja utrdili svojo pozicijo v Poruhrju ter vedno hujše pritiskali na Nemce. Nasilna akcija ni prinesla Francozom nikakega razočaranja pač pa Nemcem. Svet se ni podrl zaradi nemškega* «trpljenja» in jadikovanja. Obveljala je kakor vedno sila močnejšega. Cunova vlada je skušala priti iz tega za Nemčijo neznosnega zastoja v razvoju ruhrske zadeve. Toda kakor že povedano, je imela nemška nota prav nosprotni učinek, kakor so ga pričakovali njeni sestavljale!. Angleži so izprevideli, da na ta način takimi ponudbami', ki bodo imele vsaj nekaj upanja na> uspeh. Še v zadnjem hipu so Nemci, kot se govori, izpremenlli in po~ raznim sr.loš-' Povili svojo novo spomenico, ugodivši an-— gleškim «svetom». Vse kaže, da se bo angleška vlada takrat aktivno zavzela sa skupen nastop zaveznikov ter se bržkone ne bo pustila presenetiti od Francozov, kakor zadnjič, ko so Francozi v najkrajšem roku odgovorili na nemško ponudbo, hoteč preprečiti angleško posredovanje v Parizu in Belgiji.^ Metoda nevtralnosti se je izkazala-slabo. Francozi so s svojim nastopom dokazali, da morejo voditi samostojno politiko in da m potrebujejo angleškega varuštva. To je posebno važno z ctzarom na države, ki tvorijo1 že danes skupaj s Francijo neko politično zvezo. To so države malega sporazuma in Poljska. Prctinemški in deloma prcllruski obroč se kuje iz Pariza ven ne oziraje se nai London. Že sama možnost, da more Francija brez angleškega soglasja igrati v evropski politiki prvo vlogo, pomeni za angleško politiko neuspeh. Odtod novo zanimanje Anglije za rešitev ruhrske ga vprašanja. Popolen poraz Nemčije, ki bi morala v kratkem kapitulirati pred politiko močne roke Francozov, bi bil deloma tudi poraz angleške diplomacije. Tudi bi francoski prestiž zrastel ter utrdil drugega važnega vprašanja, to se mnogoštevilnih ruskih ubežnikov: kakšna je njihova važnost v političnem oiziru, kakšna so njihova stremljenja, kakšne cilje zasledujejo in kakšno je njihovo zadržanje napram sedanji sovjetski vladavini. Po popolni zmagi sovjetskega orožja v ruski državljanski vojni so stopile vse politične organizacije ruskih beguncev skoraj popolnoma v ozadje. To» pa nikakor ne pomeni, da so te organizacije propadle. Nasprotno, po vseh večjih središčih, kakor v Parizu, Berlinui in drugod, izdajajo svoja politična« glasila, katerih število je precejšnje in so dobro urejevana. Tcda njihova organizacija je, kakor smo že naglasih", razbrcana po vsem svetu, tako da je skoraj nemogoče podati sistematičen pregled o delovanju in stremljenju ruske emigracije. Točen pregled more imeti le kdor se sani nahaja v vrtincu političnega gibanja ruskih izseljencev in mu posveča vse svoje moči. Ta so predvsem njihovi voditelji, kateri morajof imeti kot takšni v rokah vse več ali manj tajne niti, ki spajajo to< ogromno mrežo propagande, agitacije in spletk. Eden izmed naj veljavne jših in najvplivnejših političnih voditeljev rjskih izseljencev je brezdvomno P. N. Miljukov, načelnik nekdanje ruske konstitueijonalno-demokratske stranke, odličen govornik iz nekdanje gosudarstvene dume in priznan zgodovinar. Njegova stranka je bila bolj znanai pod skrajšanim imenom «kadet-ske» stranke in je zbirala predvsem vso ono rusko inteligenco, ki ni bila za socijaliste. Kot voditelj protisocijalistične inteligence je moral Miljukov kajpak takoj po bolj še viški revoluciji zapustiti Rusijo in bežati na varno v inozemstvo, kjer je ustanovili več listov in se povzpel takoj na vodilno mesto med svojimi ruskimi seusodniki. Ta mož, ki bi. bil gotovo igral važno vlogo v zgodovini Rusije, da je ostalo samo pri prvi marčni revoluciji iz 1. 1917, je imel pretekli pondeljek v Pragi v tamkajšnjem ruskem republikansko-de-mokratskem klubu predavanje, v katerem je obširno opisal sedanji politični položaj v ruski emigraciji, njeno stremljenje m njene želje. Po mnenj« Miljukova sovjetska vlada še ni umrla, toda njena bolezen je pa prav gotovo smrtna. Rusko poljedelstvo ne prideluje veo žita, kakor nendaj, 'n lakota je postala v Rusiji nekaj povsem navadnega. Denar je izgubil vsako kupno moč in ruska inflaciia je dosegia rekord celo nad francosko revolucijo. Vsled po-mankanja sredstev mora sovjetska vlada stalno- krčiti armado, kajti država je ne more več vzdrževati. Isto *elja tudi glede upravnega aparata. Spričo takega položaja se.scvjetsica vla-da stalno izpreminja in Wen.e oblasti se ožijo z vsakim dnem. Vlada je mogočna samo še po mestih, medtem ko se je ruska vas od nje popolnoma emancipirala. Sovjetska vlada- je skušala dvigniti svoj ugled in vpliv z zunanjimi uspehi. Toda tudi na tem polju je doživela same neuspehe, v Genovi in Haagu ravno, tako kakor nedavno v Lausanni. Sedaj je prišla Curzonova nota, ki pomeni pravo hoteli nekateri ruski krogi izrabiti oboroženo) posredovanje za vzpostavitev ca-rizma. Iz vseh teli razlogov ruska demokracija ni mogla več slediti s simpatijami temu gibanju in zato se je ruska emigracija razcepila že I. 1921. v dva popolnoma nasprotna tabora:' v pristaše oboroženega posredovanja od zunaj in v njene nasprotnike, v pristaše osvoboditve Rusije s tujo pomočjo in v pristaše misli osvoboditve potom) notranjega revolucionarnega gibanja, ki bi bilo obsežnejše, globlje in mnogostranejše, nego je revolucija, ki se razvija v obliki boljševizma. Ta razkol je šel tudi skozi «stranko narodne osvoboditvekateTa se je razcepila v dve struji: v desnico, h kateri pripadajo «narodni odbor» Btsarceva in razne m anarhistične organizacije, in v levico, h kateri s- prišternjo dessokratskai skupina stranke za narodno osvoboditev ter nekatere socialistične stranke in skupine. Od tedaj sta pretekli ž-e dve leti in razvoj razmer v ruski emigraciji je šel dalje. Med levico in desnico se je ustvaril cen-trum, ki zbira okoli sebe čezdalje večje število pristašev obeh struj. Ta centrum je ona ista demokratrko-republikanska stranka, katero vodi Miljukov in v katere imenu govori. V nadaljevanju je g. Miljukov očrtal razmerje republikanskih demokratov do monarhistov in socijalistov. Z monarhisti noče imeti republikanska stranka nič skupnega, medtem ko po>-stopai že dolgo-časa sporazumno s tistimi socialističnimi strujami, ki priznavajo upravičenost političnega in socijaliega demokratičnega reda. Kakšen je program republikansko-de-mokratakega bloka v ruski emigraciji? Dasi si republikansko-demokratska stranka ni dala pridevka «narodna», ni kljub temu protinarodna ali celo breznarcdna. Njen nacijonalizem pa je prost vsakega šovinizma in imperijalizma. Sodobna kultura združuje v sebi narodne in mednarodne eieanente in rtiska književnost jin ruska umetnost sta dokazali, da je združitev teh dveh elementov elementov neobhodni predpogoj za svetovno veljavo vsake narodne kulture. Z pzirom na zvezno republiko, kakršna obstoja ped sovjetsko vlado, je rekel Miljukov, da je teoretska! (federacija popolnoma fiktivna in je nastopil za zopetno prostovoljno združitev vseh delov prejšnje ruske carevine. V gospodarstvenem pogledu zahteva republikansko-demokratski blok vzpostavitev meščansko - gospodarstvenih razmer v trgovini, industriji in na vseh drugih gospodarstvenih poljih. Taka «bur-žujska» formula je za. demokratični socija-lizem sprejemljiva, kajti vzpostavitev go- spodarstvene svobode ne pomeni vzpostavitve mančesterstva: država, ki» se odpove državnemu socijalizmu, se s tem nikakor ni odpovedala pravici do nadzorovanja gospodarstvene ga življenja. Najvažnejše socijalno vprašanje pa je agrarno vprašanje. Zemlja, ki je prešlat ob času revoltu-cije v last kmetov, mora oetati v njihovih rokah. Ta politična potreba je tako očitna, da jo priznavajo celo monarhisti. Toda končnovelijavna agrarna uredba predstavlja tako zamjotano nalogo, da bi jo moglo ljustvo brez vsake bojazni poveriti le taki vladi, ki bi uživala njegovo popolno zaupanje. To bi bili glavni obrisi slike sedanjih razmer v ruski emigraciji, kakor jo je podal P. N. MiHukov. I ž nfjegovih izvajanj je razvidno, da računajo ruski izseljenci slej ko prej na propast sovjetske vladavine in 1 da sci slej ko prej ostali njeni neizprosni nasprotniki."Ta borba med sovjetsko vla- • « * - ____nnrov 10 bilo potisnjeno v ozadje vse drugo in sam od sebe je narod manifestiral za jugoslavensko misel an se poklonil spominu onih, ki so s svojo žrtvijo dokazali, da je treba za blagor domovine, za blagor bodočih pokoljenj dati vse. Složno so šli v sprevodu Sokoli in Orli, avtonomisti in centralisti, in neusmiljeno bi obsodil narod vsakogar, ki ne bi pred spominom prvoboriteljev naše svobode pozabil na strankarsko geslo. In složno so šli v sprevodu bogati in revni-, kapitalisti in; delavci. Narodna misel v vsej svoji čistosti se je pokazala in sam od sebe se je priglasil delavec, ker se je zavedal, da je tudi on član naroda, pa Čeprav mu je danih najmanj zemeljskih dobrot. Nihče ni posebej opozarjal delavce na dolžnost počastitve £-po?r>Hra nacionalnih močen i ko v in vendar so prišli, pustili delo in oni, ki izpovedujejo drugače nauk mednarodne internacionale, so na dan pokopa juden-burških žrtev izpovedali tudi svoj nacionalni confiteor. In nikakor ne najmanj iskreno? Ta moment je bil pri veličastnem pogrebu eden najbolj razveseljivih, pa čeprav ga ravnoi naše časopisje ni niti omenilo. Pa quoa erat demonstrandum! Pa če je bil pogreb judenburških žrlev po svoji zunanjosti ena najbolj veličastnih manifestacij, kakor jih nismo doživeli že leta dolgo, je še slavnejša bila njegova idejna višina. In zato je poskrbel Vladimir Levstik s svojim mojstrsko* dovršenim, idejno divnim in junaško-možatim govorom. Naj s kratko primero ocenimo njegov govor. Če gledamo nazaj v svojo najnovejšo zgodovino, v ono dobo, ko so v časih suženjstva čutila utripajoča r ■ veliko dobo, tedaj se ustavimo pri m.t}-niški deklaraciji, ki so jo nekoč celo imenovali kot našo magno carto. Pa četudi upoštevamo vs-o krasoto narodnega nav-diušenja, ki je poveličevalo majnUko deklaracijo, moramo vendar reči, da ie brez bleska v primeri z Levstikovim govorom. Zakaj majniška deklaracija je vsebovala1 manj, kakor pa je narod želel in njena pomembnost jc bila le v tem, da je nared čutil, kaj je v deklaraciji zamolčano. Skratka, narod je bil nad majmško deklaracijo. Čisto drugo pa je z Levstikovim govorom. V njem je podan program :a vsa bodoča leta, v njem je vse, kar more- zamisliti patriot in gorvor je izrečen množici, ki ve, da sliši ono veličastno resnico, ai se skriva sicer pri večini še pod zavestno le v najskritejših kotih, ki bo plani.a enkrat na dan, kakor gotove nikoli ne bo umrla resnica. Ko je med gromom in bliskom govoril -.1 «1 • 1_______l.l^l.rn Jnr'.l! CTlin Levstik svojo lapidarno zakletvo, teaaj smo videli najlepšo sliko naroda, ki ie sploh mogoče. V enotni misli združen nsrod, v sveli pripravljenosti žrtve= in njemu, na čelu označiti čistega in zato* brezobzirnega, le pred! resnico se poklanjajočega evangelija, Judenburške žrtve* so prešle v srca naroda, s krvjo posvečena svoboda bo zmagala. Naša bodočnost je zasigurana. V tem akordu, je izvenel pogreb judenburških levov. Kakor je razveseljiv ta dogodek, tako pa je nerazveseljivo dejstvo, da je takoj po' njemi naše Jč a s opičje nadaljevalo s svojo staro maniro, da* se strankarski boji ne manjšajo, temveč samo še večajc. Toda tudi to vas ne sme plašiti. Mladi smo, silno mladi in nič ne škodi, če se kkriči otrok. Je sicer to kričanje neprijetno in zlasti zato, ker je dostikrat porojeno Ie iz trmoglavosti, toda vsaka reč ima svoj ponižanje. Najvažnejše med vsemi je vprašanje, kako se bodo stvari v Rusiji dalje razvijale. Ali se bo sovjetska vladavina se dolgo ohranila, ne da bi naletela na kak močnejši odpor iz notranjosti? Med ruskimi izseljenci je zopet oživela misel na oboroženo posredovanje odi zunaj. Tako posredovanje fe bilo v 1. 1918. mogoče, ker se je vršilo v obliki pomoči zaveznikom proti boljševikom in Nemcem. Takrat je bU tudi on za posredovanje, ki bi se bilo gotovo posrečilo, ako bi bili dali zavezniki na razpolago dovoljna sredstva. Toda kmalu se je pokazalo, da so zasledovale s tem nekatere države svoje egoistične namene in da je bil njih glavni do in rireko emigracijo je pravzaprav le^^ec in tudi tega kričanja bo konec, zla-nadaljevanp borbe med prvo in drugo' rusko revolucijo. Kdo bo zmagal? To je ono veliko vprašanje, ki za rusko emigracijo ni še rešeno, kakor je pokazal Miljukov v svojem govoru. Toda vse kaže, da ruski narod, — in ta ni šel v inozem- ge p0 Pečini \ eliko v stvo, temveč je ostal v Rusiji —-več ko kanji* dinarja, ko pa o s gotovo ne bo nikdar dovolil, da bi se tok - - - * ■ « njegove zgodovine povrnil nazaj, mesto da bi nadaljeval svojo pot, ki sita mu jot začrtali zgodovina in njegovo svetovno poslanstvo. Pismo Sz JugosBaviie Vi, ki živite v drugih prilikah tam preko in ld s skrbjo motrite naše življenje, kolikokrat ste že obupavali nad bodočnostjo Jugoslavije, ko ste prebirali naše liste in njih neverjetno besni medsebojni boj! In resnično. Kdor bi sodil naše življenje le po pisavi listov, čisto vseeno ali so to srbski, hrvatski ali slovenski listi, (v tem je ujedinjenje perfektno), ta bi pač moral obupati! nad srečnim razvojem Jugoslavije, zakaj tako tako obupno ogledalo našega notranjega življenja nudijo naši listi. Ni čuda, da je dejal Nemec, ko je prebiral naše časopise, da pomeni kratica SHS: «Sie hassen sich». In vendar je imel tisti Nemec popolnoma napačno mnenje, ker je kot tujec pozabil, da sol naši listi časopisje čisto svoje vrste, da ne dajejo navadnega in točnega ogledala^ temveč vedno le povečevalno ali pomanješvalno zrcalo, kakor pač zahtevajo strankarski interesi. Da "je temu tudi v resnici tako, se vidi vedno, kadar zadenejo narod veliki dogodki. Videli smo to ob Karlovem puču, ko je nakrat ves narod vstal za obrambo države, ko je celo Radič v ostrem govoriš sti ko ga je že vse vedno bolj sHo. Široke mase naroda briga predvsem realno življenje. Ali bodo davki znižani ali ne, alt bo olajšano vojaško breme in slična vprašanja razburjajo narod. Zato eč govori o ska-sporazumu, pa čeprav je ta še tako potreben. Ali bo rastel dinar ali ne, aH je že pričel padati ali ne, to so naša dnevna vprašanja, ko dobimo^ popoldne «Narod > v roke aii pa zjutraj jutranje liste. In vselej je pogled na borzno poročilo vzrok debati. Ni morda bolj nehvaležne stvari kakor prorokovati o bodočnosti dinarja. Ka^l« njegovo vrednost ne določujejo le realne stvari, temveč še v večji meri neprera-čunljiva špekulacija. Tako so ravno seča,. Tvor^nma s. nomočio Dunaja ali čisto nenadoma s. pomočjo Wiena, kakor pravijo Hrvatje, zagnah zagrebški špekulanti dolar h^oma od S. na 88 dinarjev, da zahtevajo celo zagr^ listi, ki so v tem oztru zelo tolerantni, ostre policijske odredbe proti špekulantom. .... ... Naj bodo že okoliščine, vsled katerih je narastel dinar kakršnekoli, eno je gotovo, da se dvig dinarja ni povzročil z umetnimi odredbami vlade, da je nasprotno dvig dinarja vsled dobrih žetvenih izgledov čisto naraven in da se tudi naša trgovska bilanca stalno boljša. Ker je poleg tega prejela naša vlada švicarske franke in prejme v kratkem 2. obrok dolarskega) posojila, ni bojazni, da bi se dinar povrnil na stopnjo, iz katere je bšei. ali celo pod njo. Da pa ne raste prchiUo. in pretekli teden je rastel prehitro, pa /z ozirov na našo industrijo in izvoz itak nI želeti. nastopil proti Madžarom in videli smo toj V splošnem živimo, kakor vedno. Ve-pretekli teden v Sloveniji, ko je veliča-{liko govorimo, še več se pritožujemo, toda sten pogreb judenburških 2itev in Ivana -- 11----- EadKcherja mahoma združil ves narod eni misli, v misli domovinski. Hipoma so gremo le in na vseh poljih. vino teče v potokih in stvar gre naprej. Sicer malo sem pa tam, arroak naprej O. P4 V Trstu, dne 10. junija 1923. •EDINOST« m. DNEVNE VESTI teMe škratu juta i Itn Poleg govora, ki ga je imel poslanec Jr. Stanger v zbornici ob priliki proračunske debate, ki smo ga te dni objavili, bi bilo še omeniti, da so poslanci Podgornik, Stanger in Šček intervenirali pri zaklad-nem cddelku finančnega ministrstva v zadevi zamenjave kron. V tej zadevi Je interveniral še enkrat poslanec Stanger sam. Dobil je zagotovilo, da se bo vprašanje izmenjave še tekom meseca junija rešila. Poslanci Wilfan, Stanger in Lavrenčič bo intcrpelirali vlado zastran postopanja preti mlekarni v Hruški.. Ped gornik, Stsn-ger ;n Lavrenčič zastran zapostavljanja slovenskega jezika pri sodišču v Gorici (sliTČaj Brelich), dalje isti poslanci v zadevi postopanja glede vojnega materijala, ki so ga prebivalci pobirali z vednostjo oblasti na bojnem polju. Poslanec Lavrenčič ie^interveniral pri notranjeni ministrstvu v zadevi občinskih hranilnic, ki oo zasnovane na podlagi a\-strijskega statuta hranilnic, z ozirom na to, da se je sedaj za staro* kraljevino obstoječi tozadevni zakon raztegnil tudi na nove pokrajine. Ravno tako je pri tem ministrstvu isti poslanec interveniral radi prestrogega (postopanja oblastni j ^ri podeljevanju koncesij osobito gostilniških, kier naj se v prvi vrsti upoštevajo interesi publike. _ Čehoslovaški trgovinski minister v IV-stu. Ekscelenca Ladislav Novak, čeho £ic\aški trgovinski minister, je predvčerajšnjim pesetil tržaške pristaniške naprave ter se je posebno dolgo mudil v čehcslovaškem hangarju. Spremljal ga je ravnatelj javnih skladišč, inž. Gregoris, ter več uradnikov 'tukajšnjega čehcslo-vaškega konzulata. V restavraciji Dreher mu je r.ato tržaška italijansko-čehoslo- va&ka. trgovinska zbornica___pr cijelcn sprajem/ kaSS^^a-"so^se^icSf^žili glavni zastopniki tržačkih trgovskih in bančn'h krogov. Podpredsednik omenjene trgovinske zbornice, co-mm. Albert Co-sulich, je imel nagovor, v katerem je podal g. ministru v imenu italijar.sko^čeho-slovaške trgovinske zbornice dobrodo*-šlieo. Nova italijansko - čehcalovaška trgovinska zbornica —^ je nadaljeval govornik — ustanovljena po skupni osvoboditvi, bot — če mogoče — ojačala vezi bratstva, ki nas zgodovinsko vežejo in ki se bodo, kakor upam, izrazile v novi trgovinski pogodbi med našo in Vašo vlado ter tako prinesle v naše dežele tisto blagostanje, katero moramo pričakovali cd skupne delavnosti. Prt ogledu pristaniških naprav se je Vaša ekscelenca lahko prepričala, da Trst ne zaostaja za nobenim mestom in da je vi a dan od vlade, katera hc£e tidno braniti dobrobit skupnosti in slcfcodo dela prepuščajoč inicijativi Trža-čanov, da se razvijejo, kakor so že v zgodovini pokazali, da znajo. Govornik je končno izrazil upanje, da bo Nj. ekscelenca pripomogla k temu, da se odstranijo še ebsteječe potežkoče, ki ovirajo" plodonosne delo. Gospod minister je odgovoril v francoskem jeziku povdarjajenč važnost, hi jo imajo posamezne organizacije pri obveščanju držav o gospodarskih problemih. Taka važna naloga pripada tudi iialijanskc-čehcslovaški trgovinski zbornici v Trstu in pri prihodnjih pogajanjih za novo trgovinsko pogodbo bo imela zopet priliko, da učinkovito sodeluje na gospo-1 darskopoiitičnem pcjju za zbiranje obeh • nacij. Gospod minister je izrazil svoje zadoščenje nad tem svojim potovanjem ter se zahvalil za vse delo, ki ga je zbornica storila doi sedaj v korist čehoslovaške države. Gotov je, da se bo ilalijansko-čeho-slovaška trgovinska zbornica tudi v bo-dečj izkazala kot važna, koristna ustanova ter se že v naprej zahvaljuje za njeno bodoče delo. — Popoldne je bil prirejen g. ministru sprejem na sedežu) tržaške trgovinske zbornice. Pcleg zastopnikov trgovskega svela se jo sprejema vdeležil g. prefekt Crispo-Mcncada, general Piccione, podžupan comm. Tamaro in druge odlične Gcebe. V imenu tržaške trgovske zbornice je gospoda ministra pozdravil inž. Ziffer. G, minister je odgovoril v češkem jtziku "izrazuječ prepričanje, da bodo dobri odnošaji med obema, državama dovedli ludi do dobrih trgovskih odnošajev. — Zvečer je priredil gospodu ministru tržaški Lloyd banket na parniku «Palatino». Včeraj zjutraj je g. minister zapustil Trst. Sedanja važnost Trsta. «Jugoslaven. Lloyd > razpravlja pod tem naslovom o sedanjem položaju Trsta. Ugotavlja, da se v zadnjem Času mnogo piše o Trstu. Eni govorijo o nazadovanju, drugi o napredku. Resnica je, da se je promet v zadnjem času nekoliko povečal. To pa prihaja — po mnenju zagrebškega strokov-a;aškega glasila — od tod, da je bil promet v zadnjih letih tako neznaten, da se skoraj nič ni moglo govoriti o njean. Pa tudi sedanji promet ne dosega nilli [polovico onega iz predvojne dobe. Povzdigniti bi se mogel le z doprinašanjem posebnih gospodarskih žrtev. Promet v lukah Atlantskega oceana pa je že rl nrnif-1 ■ " " - — ' " ' ■ , _--1- - J--_X- i *- w ——pivUt Ujllu » ioiu^, * UvuULblUi JO ffc celo že nadkrilil. Trst ni tore| doživel nič nenavadnega. Ena pridobitev trsta je dogovor med Čehoslovaško in Italijo, ki daja prvi mnogo ugodnosti. Lcjkalni izdatki in voznine za blagovni promet so znatno znižane. Zagrebški list pa meni, da se bo teh ugodnosti posluževala le juž. Češka, ;ker je preveč oddaljena od cenene vodne poti do Hamburga. Dalje pravi «Lloyd», da sta Trst in Reka v prejšnjih časih odgovarjala političnim namenom Avstro-Ogrske. Zato ju je Avstrija podpirala. Absorbirali sta vso veliko uvozno in izvozno trgovino bivše monarhije. Ali tedaj niso biie proti njima tiste meje, ki obstoje danes. Tedaj se je promet obračal k njima, ker sta bili Trst in Re'ta zgrajeni na škodo drugih luk Avstrije. Sedaj je to drugače. Države, ki so nastale vsled razpada monarhije, imajo vsaka svoje posebne interese. Tako si prizadeva Jugoslavija, da pritegne promet na svoje lastno ozemlje. A to ne more biti na korist ne Trsta ne Reke. Morda bi se bili — meni' «Lloyd» — v Jugoslaviji že popolnoma osvobodili od vpliva Trsta in Reke, če bi bila tamošnja industrija ob tem vprašanju pokazala v^Č razumevanja in elastičnosti. Sedanja Avstrija in Ogre.ka nimate svojih luk na morju- Zato si prizadevate za čim racionetnejše izkoriščanje svojih železnic, Pa tudi to ne gre irsta in Reki v prilog, kajti v zmoti kdor misli, da je v bivši monarhiji ves uvoz in izvoz gravitiral v Trst in na Reko. Vzdrževali so ju iz političnih razlogov in z materialnimi žrtvami. Te pro-iek&ijfc, ni več in zato tudi ne prometa. Tudi [talija sama — nadaljuje «Jugoslov. Lloyd» — je napram Trstu v težavnem položaju. Ne more storiti drugega, nego da mu prepušča promet, ki gravitira k njemu iz njegovega zaledja. Drugih poizkusov ne more ukrepati; prvič zato ne, ker se ne more nikogar siliti, cia podpira tujo luko; potem pa tudi zato, ker ne more in ne sme ničesar ukreniti, kar bi moglo biti Genovi in Eznetkam na škodo, ker sta ji ii dve lcki bolj na srcu, nego pa tržaška. Tudi ko pride čas, da se proizvodnja in kon-£um v Evropi zopet uredila, ne bo Trstu mno-^o koristi od tega, ker bo vsaka država stremela za tem, da se emancipira od tujih luk, ki jim v normalnih časih ne morejo odgovarjati. Na podlagi teh izvajanj prihaja člankar do zakl-učka, da se Trst ne more nadejata boljše bodočnosti. Mi pa menimo, da pisec vendar-le prečrno gleda in prerokuje, dasi je treba priznati, da njegova argumentacija vsebuje marsikatero resnico. Kljub temu, ali pa morda ravno zato, naj bi biH vsa taka izvajanja naši vladi v resen op ..iiin na nje dolžnosti, da z dejanji odvrne od Trsta žalostno bodočnost, ki se mu napoveduje od raznih strani. Naj se tudi pretirava, toda bilo bi vendar nisodpustno, ako bi si lahkomiselno zatiskali cči pred dejstvom, da je današr.ti položaj Trsta skrajno resen in grozilen. Prizadevanje vlade, da z dogovori naveže trgovino Češke na Trst, so gotovo dejanje, ki more mnogo pomagati. Naj sledijo še druga taka dejanja! Ravno ta trenutejk je umesten za tak poziv, ko se pripravljajo go-soodarski dogovori med Italijo in Jugoslavijo. Proč s starimi političnimi tradicijami in predsodki in odločno na đslo za prijateVske sporazume, ki naj čim najprej razširijo Trstu njegovo trgovsko zaledje! Trst je zvest državi, ali izključno le od te zvestobe ne more živeti njegova trgovina. Tudi patriotizem mora biti oprt na plodonosno gospodarsko politiko! Sedanje zasedanje) rimske zbornice bo zaključeno prihodnji četrtek. Tako poroča «Giornale dTtalia». Pričakovalo se je prvotno, da, bo še tekom tega zasedanja prišel do razprave načrt o volilni reformi. To pa se ne bo zgodilo, ampak zbornica bo zaključila razpravo o reformi zakonikov ter bo nato zaključila zasedanje. Načrt o volilni reformi bo izročen komisiji za notranje zadeve (govori se sicer tudi o posebni komisiji, katero naj bi imenoval predsednik zbornice on. De Nicola), katera bo načrt natančno proučila ter bo potrebovala v to svrha najmanj dvajset dni. Zbornica bo nato gotovo sklicana v juliju aH v avgustu ter bo v tem zasedanju absolviraia načrt za volilno reformo. Za potovanje v Rusijo« Rusko zastopstvo v Italiji javlja: V zadnjem časir je odpotovalo v Rusijo .po morju več tujcev, kateri so upali, dasi niso bili previđeni s pravilnim vizumom, da bodo) začasno pri-puščeni v Rusijo, čim se izkrcajo, ter da bodo lahko tam počakali« da jim pride naknadni vizum. Rusko zastopstvo v Italiji opozarja, da je vstop v Rusijo brez predhodnega vizuma s strani pristojnih uradov R. S. F, S. R. (ruske socijalistične feder. sovj.• republike) strogo prepovedan. Kongres jugoslovanskega nčitcljstva v Ljubljani. Kakor smo že poročali, se bo vršil letos dne 5. 6. in 7. avgusta v Ljubljani kongres vsega jugoslovanskega učiteljstva iz kraljevine. Za kongres vlada posebno zanimanje med učiteljevom izven Slovenije, tako da obeta v teh dneh posetiti Ljubljano do 3000 hrvatskih in srbskih učiteljev iz vseh delov države. V Ljubljani se »e osnoval poseben kongresni pripravljalni odbor, ki bo poskrbel gostom za udobnosti -stanovanja, hrane i. t. d. Po kongresu posetijo gostje zcameniteiŠe kraje v Sloveniji in prirede v to svrho več izletov. «Šol£ksi droštv©» ▼ Trstu. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se vpiše kot član «Šolskega društva*. Ako-ravnci šteje društvo že lepo število članov, vendar pogrešamio še nanovo ljuidi iz mesta, kateri se doslej niso odzvali opetovanim vabilom. «Šolsko društvo* ni, kakor si mogoče kdo predstavlja, društvo učiteljev in profesorjev. Ne, to je društvo, ki si je nadelo prevzvišeno nalogo skrbeti za našo šoli podvrženo mladino, za njen telesni in duševni razvoj, da ss pridobi znanje in sposobnosti za poznejše življenje. Saj je naša mladina toaš up, nalša bodočnost. Dolžnost vsakega našega človeka je, da po svojih močeh to društvo podpira. Naj bi ne bilo sestanka, izleta, prireditve, kjer bi se ne spomnili tega prekoristnega društva ter položili dar, mladini domu; na altar! Nov sleparski trik. Greš mirno po mestu svojo pet. Kar vidiš pred seboj starejšega moža, ki se pripogne k zemlji ter nekaj pobere. Ko se mu približaš, ti pokaže prstan ter pravi, da ga je našel hi, ker potrebuje denar, te prosi, naj mu daš 5 lir; saj to dobiš itak kot najditeljsko nagrado, a če se lastnik prstana ne javi, bo ,prstan tvoj. KJo ne bi (napravil take kupčije? Ko pa pozneje pregleda prstan mož, ki se razume na zlato, se izkaže, da je prstan vreden k večjemu* kakih 50 stetink. Pet lir ni mnogo, vendar pa človeka jezi, če na; tak način «not pade». Nacionalna milica ne more izvrševati hišnih preiskav. Poveljnik čet nacionalne milice general De Bono je izdal sledečo cikrožnico: «Z nekoliko strani je javljeno, da se zločinci, izdajajoči se za vojake nacionalne milice * ali noseči njih uniformo, predstavljajo v zasebnih stanovanjih ter izjavljajo, da imajo nalog izvršiti preiskavo. Če milica ni spremljana od kr. orožnikov ali pa uradnikov javne varnosti, /kateri edini so odgovorni in pooblaščeni, nima iz nobenega razloga in v nobeni okolnosti pravice izvrševati preiskave. Ce bi se torej dogodili taki primeri, kakor s® zgoraj omenjeni, se mora z njih povzročitelj^ postopati popolnoma kakor z navadnimi zlo- Poslano*) PREKLiC. Podpisani obžalujem in preklicujem vse žaljive besede, katere sem govoril dne 13. maja 1923 v gostilni g. Vičiča v Podgradu proti načelništvu „Mlekarne v Hrušici", ker sem se prepričal, da so iste popolnoma neutemeljene. Odolina, 31. maja 1923. 3i l Rlhard baron Marenzi. Podpisana se zahvaljujem, dobro poznani zavarovalnici „La Fenice" v Trstu za točno in pošteno izplačilo zavarovalne svote po pok. možu, kateri je bil še le malo časa zavarovan na doživetje. Dutovlje, 31. maja 1923. 3U Leopolda vd. Čuk. Opozarjamo one stranke v Rihembeigu, koje so pri nas zavarovane, da Bo njih pogodbe pravno* veljavne. Naše pravice In zahteve plačil uveljavimo pred sodnijo. Varujte se brezvestnih agentov! Nas zastopnik za Rihembei g je g. Leopold Karer. A. Ravnik, gen. zast. zav. dr. «Unioci» ustanov. 1. 1828. Gorica, Gor so V. E. 28. 1 Za Članke pod tem naslovom odgovarja niltvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva. PODLISTEK. WiLKIE COLLiNS: Ooipa v belem 1C0 To ni bila misel na otroka ne v njem ne v vas, sem nadaljeval trdno odločen, da jo potisnem v zadnje zatočišče; vaši tajni sestanki niso imeli vzrok v pregrešni ljubezni, ko vaju /e vaš mož presenetil pred zakritvijo cerkve... Njena roka se je hkratu povesila, a rdečica ie izginila z njenega obličja po teh besedah. Zapazil sem to izpremembo na njej. Videl sem. kako se jz ta trdosrčna, odločna, neustrašena ženska zdrznila od strahu, ki se mu ni mogla upreti, ko sem izgovoril zadnje tri besede — «pred zakristijo cerkve» — Kako minuto sva si stala nasproti ter se molče gledala. Ali mi še vedno nečete zaupati? sem rekel. Zopet jo je prevzela njena upornost in odgovorila je: Ne, nečem. Ali še vedno želite, da grem? Da. Po;dife — in ne pridite mi nikdar več. — Šel sem proti durim, obotavljal sem se tre-notek, predno sem jih odprl, in sem se §e enkrat obrnil k njej. i Svoj čas se utegne zgoditi, da vam bom imel sporočiti o gospodu Persivalu kakšno nepričakovano vest, sesn rekel, in tedaj pridem zopet. Nič takega mi ne morete sporočiti o gospodu Persivalu, na kar ne bi bila že pripravljena,- izvzemšr-- Ni izgovorila; njeno bledo obličje je postalo osorno, s tihimi, neopaznimi, mačjimi koraki se yz odmuzala na svoje prejšnje mesto. Izvzemši vest o njegovi smrti, je rekla* se zopet vsedla, in zaničljiv nasmešek ji je zao-• krožil krvoločne ustnice, a v njenih hudobnih ' očeh je vzplamtela luč sovraštva. IX. Zapustil sem hišo z občutkom, da mi je gospa Catherick proti evoji volji pomagala korak naprej. Prednor sem zavil za ogel, so vzbudila mofo pozornost neka vrata, ki so se zaprla za menoj. Ozrl sem se in na pragu hiš,;, ki je stala ravno nasproti bivališču gospe Catherick, sem videl »tati nekega moža v črni obleki. Naglih korakov je prihajal k oglu, kjer sem jaz stal. Spoznal sem v njem odvetniškega pisarja, ki je prišel pred menoj v Blackwater Paiik. Čakal sem na mestu, da bi te prepričal, če se bo spustil takrat z meno? v prepir. V moje veliko začudenje je šel naglo mimo mene, ne da bi rekel besedice in »e da bi mi pogledal v obraz Vlak je imel vsak čas odpihati in dva ali trije potniki, ki so prišli pozno, so se 6tiskali okoli majhne odprtine, kjer so izdajali vozne listke. Stopil sem k nj«?1 in sem prav razločno čul malega odvetniškega pisarja zahtevati listek v Bhfccjkwater Park. Nisem šel prej proč, dokler se nisem prepričal, da se je odpeljal z vlakom. Brezdvoma se je na ukaz gospoda Persivala nastanil tik bivališča gospe Catherick. Zvečerilo se je, ko sem odšel s postaje. Ni bilo mnogo tipanja, da bom mogel v temi in poleg tega v meni tujem kraju uspešno nadaljevati svoja raziskovanja. Zato sem se podal v prvo gostilno, kjer sem si naroČil večerjo in najel sobo. Nato sem napisal pismo Marijani, v katerem sem ji sporočil, da sem živ in zdrav in da upam na uspeh. Pri slovesu sem ji naročil, naj mi pošlje prvo pismo (ki sem ga. pričakoval naslednjega jutra) poitnoležeče v Welmingham in tudi zdaj sem £ pisal, naj tudi drugo pismo enako naslovi. Če bi bQ slučajno odsoten ob prihoda pošte, sem mogel naročiti poštnemu načelniku, da ga pošlje za menoj. Predno sem se vlegel k počitku, sem dobro pretehtal od začetka do konca svoj pomembni razgovor z gospo Ano Catherick ter si dobro predočil zaključke, ki sem jih poprej v naglici napravil. ] Dalje. uvideti, da so *i/7 „PEKATETE" cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje. Mali oglasi PUŠKAH De Luca popravlja orožje. Via Pa-rini 12 (vogal Antonio Caccia). 815 PRIJATELJI! pridite danes vsi v gostilno Če-hovin via Ud ine št. 37 pokušat pristno kap-Toči U L 3.60 816 it; __ __________ IJIUV ▼ ipn r ^ i PLES. Iščem privatnega učitelja (učiteljico) plesa. Ponudbe z navedbo plače pod ^Ples» na upravniStvo. 817 TRGOVSKA HISA, e n ona ost rop na, krasna, moderna, z velikim vrtom, je na prodaj. Natančnejša pojasnila v knjigarni J. Stoka, Trst, Via Milano 37. 770 BABICA, diplomirana, sprejme noseče. Ljubezniva oskrba, največja tajnost. Govori slovensko in nemško. Corso Garibaldi 23/1. 791 SLUŽKINJO, pridno, išče za takoj gospod sam (trgovec), deželL Naslov pri uprav-ništvu. 793 GOSTILNO na prometnem kraju vzamem takoj v najem. Naslov pri upravništvu. 805 HIŠA pripravna za vsako trgovino, se proda, eventuelno zamenja s hišo v Jugoslaviji. Pojasnila pri upravništvu 806 KUPUJEM žaklje vsake vrste. Zaloga via So-litario 21, Marija Bubnič. 775 URADNICA, zmožna slovenščine, nemščine, srbohrvaščine in italijanščine, knjigovodstva, stenografije, strojepisja, dobra raču-narica, išče službe. Cenjene ponudbe pod «Večletna praksa» na upravništvo. 810 VISOKOŠOLEC, vešč slovenščine, italijanščine, nemščine in nekoliko francoščine, išče primernega pisarniškega mesta. Sprejme tudi kakršnokoli instrukcijo. Naslov pri upravništvu. 811 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares $t, 6, I. _44 G. DOLUNA« Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ver valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 PLANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševaleč Andrej Pečar, Trst, via Molino a vento 5, III. (6) SREBRO, zlato in \>riljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco !5, II. 45 POZOR! Krene, korale, zlato, platin in zobov« fe pe najvišfih cenah plačuje edini grosisf Belleli Vita. via Madonnina 10. I. 32 ŽIVNOSTEHSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU EBta lima vena! iL Mazilo!. — Ustna palača. DelaUk* stavnic« In rezerv ni zaklad K Ć* Si. 233,003.000 Izrisuje kolatoo m tista is ojaliinis transakciji Uradna ure od 9-13 Kmetovalci! Pri Kmetijski Zadrugi v Ti*stc, via Rai-liaena 7 dobite kose vsake dolžine in sicer: * Kose- znamke «Merkur po 16 L komad; kose znamke »Vulkan* in «Triglav» po 12 L komad'; kose drugih dobrih m znanih znaimk po> 10, 8 in 6 L komadv (313) Uporabite priliko, dokler je čas! Zdravnik dr. CICERO MICHELANGELO In zo&ofehniK F1EL sprejemata « Sv« Petru na Krasu štev. 69 vsak dan od Z do 3. m Octova kislina Lane ,10 olje Jedka voda Snšilec Povlaka In email Oljnate barve Barve v prahu Štuk Čopiči Mazilo za vozove -Kristalizirana soda Lug Milo Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lufice Škrob »I!t---IS™ rmMttma um Ultramarin Naftalina žveplo Mddra galica Železna galica Smirck Stekliti papir Spaga Ovojni papir Papirnate vrečice Metle In krtače Konoplje Proso Oves Kava Poper Cimet Plment Paradižnikova kons. Neapeljske testenine mhicrmit« »O«« „Corticella" itd. itd. ANTON GAMBEL — Trsi Via Coroneo 1 a 312 Soda kristalizirana zajamčeno čista, bela centrifugalno sušena izvenredno izdatna raztopljiva in učinkovita. Izdelana po zadnjih tehničnih izkustvih z modernimi napravami. ERGA KEMIČNS-TEHNIČNI ZAVOD Trst, Via Pier Lulgi da Palestrina Ste v. 2. OGLAS. Podpisani odvetniki naznanjajo, da bodo njihove pisarnice ob sobotah od 16. junija do 15. septembra odprte samo od 8.30 do 13.30. Dr. Josip Abram, dr. Josip Agne« letto, dr. Ivan Marija Čok, dr. Josip Ferfolja, dr. Karel Ferluga, dr. Henrik Okretič, dr. Matej Pretner, dr. Joahim Ražem, dr, Josip Sedmak, dr. Edvard S1avik; dr. Gjorgje Vesel, dr. Mirko Vratović, dr. Josip Wilfan. 309 Stara znana zlatarna MIH. ZITRIN Corso Vi«. Em. Kil. 47 i 9 •kupuje in zamenjuje zlato, srebro in drage j kamne po najugodnejših cenah. - Lastna delavnica za izdelovanje in popravila vseh v to stroko spadajočih dtl. (53) OMno in Ronsumno Mivo pri Sv. Ivanu (pri cerkvi) __vknjižena zadruga z omejeno zavezo --- vabi na redni občni zbor ki se bo vršil 4' torek, 19. junija t I., Ob 18.30, v dru-štvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. V slučaju, da ne bi bilo ob določeni url navzoče zadostno Število članov, vrši se obfini 2bor aro pozneje ter bo sklepal brezpogojno ne gle^io na število navzočih Članov. (310 Tvrdka GIUSEPPE STRUČNE j M, tU l«ZZM 36(008011 UM«) nadaljuje LIKVIDACIJO m »li® Hw. Hk Aine is okraskov z 20* popustom na označenih cenah. V trstu, dne 10. junija 1923. place Jen. ?cer nima nobene žive duše svojcev.. Kubanski kozakj so prispeli v Trst. Prva predstava bo v torek. rako in telefonirali v Trst za pomoč. Od tu se je podal z avtomobilom na lice mesta zdravnik «Zelenega križa**, ki je odredil, da so ranjenca z istim: avtomobilom prepeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer so Aschacherja sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v 3 tednih. Nezaželjen obisk, V odsotnosti Alojzije Colussi so neznani zlikovci «obiskali» njeno stanovanje, ki se nahaja v ulici Pon-dares št. 3. Odnesli soi razno perilo v vrednosti okoli 1400 lir. Cohissijeva je naznanila tatvino orožnikom. Podružnica »Šolskega društva« pri Sv. Ivanu polaga vsem dobro mislečim na srce, da ima v svojem otroškem vrtcu vpisanih 117 otroik, katerim preskrbuje dnevno nad 80 kosil. S kakšnimi težkočami se je treba odboru borili za vzdrževanje refekcije in za pokriva-n;e ostalih stroškov, je gotovo vsakemu rojaku dobro znano. Še večja težkoča in naravnost nesreča je za to podružnico oziroma za otroški vrtec letos to, da s 24. avgustom t. 1. ostane brez strehe, ker so mu sedanji prostori odpovedani in drugih pa ne more dobili za nobeno ceno. Vsled tega ne preostaja odboru druzega nego misliti na zidanje lastnega paviljona. — Vprašanje je le, .kam po sredstva? Upati je, da bodo nekateri narodni ustanovi gotovo priskočili društvu na pomoč. Seveda pa bo to še vse premalo za tako velik strošek, ki £a dandanes zahteva zidanje. . - , a M __iJ__JLil ____A — rc^aiti, cia se naaj ..»juho.*.,* pijo za vedno, priskočite društvu na pomoč, dokler je čas, da ne bo kasneje vse vzdihovanj«* prevozno. V nedeljo, 17. t. m. bo dana vsakemu prilika, da na veselici pri sv. Ivanu položi dar za naše malčke domu na oltar. Kal na gorski planoti nad Kanalom, je priglasil potom svojega šolskega voditelja 6 usmiljenih gospodarjev ,ki sprejmejo tržaško št. jakobsko šolsko deco v počitniško oskrbo. Med n-iini je tudi prečastiti gospod kurat. To bodo lepe planinske počitnice naši deci, ki se okrepi telesno in duševno pri naših blagih Planincih. Hvaležnost naših malčkov vzkipi do neba in blagoslovi vsako delo teh naših zlalth ocrskih značajev in njih posneinalcev. B!?gor mu, kdor deli dobroto. Prošnja di usmiljenih src. Kakor smo priobčili že pred par dnevi, živi naša rojakinja gospa Sonja Simčič-Raab sedaj na Dunaju v strašni bedi. Odličen nas rojak nas prosi, da bi ponovili prošnjo do usmiljenih src na korist te nesrečnic2. Nje oče je bil c. kr. gozdar v trnovskem gozdu, zvesl sin naroda in iudi dopisnik < Edinost iUmrl je ored 12 letL So-prog gospe Sonje pa je že leto dni hudo in neozdravljivo bolan na pljučah in živčevju. Sili mu .kri iz nosa in ust. O kakem dohodku seveda ni govora. V hiši huda bolezen in absolutno pomanjkanje vsega. Naslov se !|Iasi: Sonja Simčič-Raab, Dunaj IV., Freundgasse 13 9. — Dalie se obrača do usmiljenih src i'0-ietni Fran Popen, ki se tudi nahaja v ob-vpaem položaju. Nekaj časa je bil v mestni ubožnici« odkoder so ga pa odslovili iz raz-lega, ki £a ni težko uganiti. Slovencc je! Sedaj ima svoje stanovanve v ljudskem prenočišču v ulici Pondares 4, dokler ga ne spode tudi od i tam. ker je brez vsakih: sredstev in ne more j T . - ati pienočnine. Mož je usmiljena vre- kasači,skega dvoraiv Rimu, ki se; na licu mesta prepriča o upravičenosti teh pntozb. V petek, dne 8. t. m. se je mudil v Gorici j predsednik kasacijskega dvora Biscaro. Nje-| gov obisk na goriškem tribunalu se spravlja v I zvezo z gori navedeno odločbo ju£tičnega mi-^ I nistra, ki bo na podlagi njegovega poročila iz- 3. D. A. Opozarjamo, da se vrši danes ob, dal primerna navodila. Nadamo se, da bo in vzpodbujevalna dirka S. D. A. j predsednik kasacijskega dvora uvidel kričečo Vsi oni, ki bi pri dirki lah:k0 pomagali, sol krivico, ki se dogaja našemu ljudstvu s tem, naprošeni, da se snidejo eno uro pred odhodom' da se mu odreka neposredni stik s sodnikom, v Bazovici. — Odbor. ki ga zakon zahteva, in da bodo na njegovo «UČ!le?jsko društvo za Trst in okolico* poziva vse svoje odbornike, da se udeleže odbore ve seje, ki se bo vršila v sredo, dne 13. t. m. oh i7. v navadnih prostorih. — Tajnica. Vesti x Goriikega Promocija. Dne 30. V. t. L je bil promoviran na zagrebškem vseučilišču za doktorja nray.> g. Josip bifiligoK avskultant pri deželnem sodišču v Ljubljani, rodom iz Gorice. Sovražnik Gorice. Kdo neki more biti sovražnik lepe, v bujnem zelenju smehljajoče se Soinčne Gorice, te izvedenke med mesu7~Ta lump je tržaški «Piccolo». Četrtkova številka «Voce deirisonzio» v uvodnem članku «Un nemico di Gorici a» ljuto napada v imenu užaljene deve — Gorice trčaškega kavalirja, ki se nikakor ne da očarati od solnčno-žgočih pogledov goriške deve. Potom svoje zastopnice mu goriška deva očita, da jo povsod zapostavlja, da, celo obrekuje, da se lovi le za dobičkom in da so mu tuja sentimentalna čustva. Ker ne poznamo debro njunega dosedanjega razmerja, izražamo le željo, da bi se parček kaj kmalu pobotal. Smrtna kosa. V petek, dne 8. t. m. je umrl v Gorici odv. dr. Pajer, sin nekdanjega goriškega deželnega glavarja. Počitniška akcija za revne otroke; Učiteljsko društvo v Gorici se je z vso ljubeznijo zavzelo za počitniško akcijo in našlo samo na Goriškem okrog 100 mest za naše otroke. Slava goriškemu uČiteljstvul Nadalje se je priglasila ga. Terezija Verbič, trgovka v II. Bistrici, ki prevzame enega otroka. Število pri nenadoma obolel. Glavna točka celega koncerta pa je bila P. H. Sattnerjeva kan tata «V pepelnični noči* za mešan zbor, soli in orkester. V celoti se je izvršitev lepo posrečila. Dirigent, zbor, solistka in oba solista ter orkester so se resno potrudili in njihov trud. je rodil lep uspehi Zadovoljni smo &e~ vračali iz koncertne dvorane prepričani, da' naše vrlo «Pevsko in glasbeno društvo* lepo napreduje in da se lahko zanesemo, da nam bo še večkrat pripravilo sličnih umetniških užitkov. Nittko Vodopivec. Ponarejen denar. Našemu ljudstvu priporočamo skrajno previdnost pri prejemanju posebno 100- in 1000-lirskih bankovcev. V Gorici in goriški okolici kroži namreč precejšnje število ponarejenega denarja. Celo v neko odvetniško pisarno je že zašel ponarejen sto-tak. Te dni so zopet aretirali nekega Josipa Sekulo, jugosl. državljana in njegovo ženo Ka-rolino Veirenstein, ker sta osumljena, da sta~* razpečavala ponarejene bankovce. Vino pristno. Cene ugodne« Gostiln Zadruge v Dobravljah, v Dornbergu, v Selu in Hranilnica ter Posojilnica v Rihembergu, ki so se združile v Vinarsko zvezo, se priporočajo gostilničarjem in vsem cenjenim odjemalcem za blagohotna naročila domačih vin v svojih lastnih kleteh in v skupni kleti, v Gorici, Via Mameli št. 8 (prej Via Scuole). Razprodaja vina v skupni kleti v Gorici se je pričela s 1. junijem 1923. Razprodaja se od 56 litrov naprej v vsaki množiei in po zelo ugodnih cenah. Vino pristno. soo Cene ugodiš. ĐAKOVI O priliki krsta svojega prvorojenca Aldota darujeta g. Ivan Rauber in njegova soproga g.a Ida podružnici «Š6h društva* pri Sv. Jakobu znesek L 60. Gosp. Iv. Rauber je že ob dveh veselih) dogodkih v družini podaril « Šol. društvu* lepe svote, ne pozabivši pri tem šolske refekcije, vsled česar se mu odbor iskreno zahvaljuje. Aldotu pa kličemo na mnoga leta! Ob zaključku dolge odbonove seje podružnice ccšol. dr.» pri Sv.. Jakobu so darovali odborniki L 23 za Šolsko refekcijo. Za Sonjo Simčič-Raab nam je doposlal gospod F. Zniderišč, ravnatelj realke v Idriji 5 L. Gosp. I. B. iz Doline je izročil «Šolskemu društvu« L 74, namenjeno za dneve za ••••» dobljenih mest je sicer veliko, toda še daleč avstrijske teron^ - . ne zadostuje. Prosimo ponovno vse one naše češkoslovaške krone •■*•*** družine po deželi, ki bi lahko prevzele kak- dir"rjt •» šnega otroka črez počitnice, da to naznanijo •••••••••••••• ali na vodstvo slovenske šole pri Sv. Jakobu, ali pa na upravo < Ženskega Sveta* v Trstu, j * „ntoslU tanki* cen tro, casella post. 384. j irjccrskj franki......... Uradni jezik na sodntjak. Vsled interrogacij angleški fanti papirnati •••••• slovenskih in nemških poslancev v rimski zbornici, se j«, kakor poroča «Der Tiroler«, justični minister Oviglio odločil, da odpošlje v najkrajšem v nove pokrajine enega člana Največja svetovna zavarovalnica Ustanovljena 1828. Kapitali v veljavi čez 70 miljard frankov Zavaruj*« proti «•«. Oliai B&m A, SCI GORICA VIA DUOHO ŠTEV, 4 GOR8CA Velika zaloga domačih dvokoles. Dvokoiesa inozemskih tovarn „Styrla" L 5S0, „Pučh" L 5S5, „Waffenrad" orig. — Šivalni stroji: „Neumann", „Gritzner", „Kaiser", „Rast & Gasser'\ za družine, za krojače in za šivilje. Stroji za umetno vezenje, gramofoni in vsi posamezni delf zgoraj imenovanih strojev. (225 Vse poprave se izvršujejo z vso točnostjo in trpežno. Piazza Savour prejela zastopstvo 2 s Um-'- KO "Sfj O tvrdke! $t. d naznanja tem :.. ____i___ V fS O P3 t« m •o" 1 ■o 2 Hu «s; IL - « U. Ti cj Mkg U. — -ss u. - gg l&i is c u. S-O* fig a. 1^2 & c — a « C« A C * Cl m n) tO . M m. JU £ potom slav. občinstvu, da je šivalnih stojev „PFAFF*4« "Z? — O rs O tJ JZ M J£ Er n Ji n - o > ^ 5 -o N H e -i C.g JJ. O u 2 S b « . = rS,-^ M > tc ^ — —"• ■*"• J® _ o 5 s 3 g n -S ZZ cz KO cg k - o o cj CJ > J- c, C3- N are a Vi "J . o-!slvo izgubilo vsako zaupanje do pravice in lja svoje člane, da se udeležijo dramatične zaikonov glede rabe uradnega jezika na sodnijah. Za korenito uvedbo italijanskega občinskega zakona. Naše občine se ne morejo sprijazniti z italijanskim občinskim zakonom, ki je tako različen od prejšnjega avstrijskega. Manjka pač zato izvežban upravni aparat, ;ki bi olajšal ta prehodni proces. Tak<9so razmišljali na sestanku v Vidmu, na katerega je povabil furlanski prefekt viceprefekta iz Gorice in pod-prefekia iz Gradiške, Tolmina in Tolmezza. Vsled tega se je sklenilo na sestanku spojiti občine v večje skupine in postaviti na oelo vsake skupine tehničnega komisarja, ki naj izvede primenjavo italijanskega občinskega in deželnega zakona in ki naj ustvari za vsako občino načrt preureditve v duhu italijanskega zakona. Kar mrgole ti komisarji! Za šolsko nadzorn&tvo v Trsta. Vsled n2-davne odredbe je podrejena furlanska pokrajina šolskemu nadxorništvu v Benetkah. Videm, Trst in seda* tudi Gorica protestirajo proti tej odredbi. Pretekli teden je imel odbor j£or&ke podružnice «Dante Alighieri* sejo, na kateri ie sprajei resolucijo, v kateri poziva Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V„ E. 28 POHIŠTVO. 33 Poročne sobe, masivne, z velikimi ogledali, zajamčeno, slavonsko delo od L 1200.— naprej, kuhinje L 750.—, stolice L 12—, železne postelje z mrežo L 160.—. TOmc, Via S. Lazsaro št- 10. cene. Wi!iatw »a Ctželo. Ukradena dteneiniče Zasebnica Marna 1 vlado, da prekliče to odredbo in priključi fur- Ursich, stami-ioča v ulici S. S. Martiri št. ?ansko ^poitra^irio šolskemu nadzerništvu v i t-, - Frstu. Tudi po našem mnentu je ta odredba s:nocrfcTun slediia z zanunamem neum'cstna V^edvsem radi njene nepraktično- s 35, je pred sinoćnjim siecna z zanimanjem n«ki predstavi v Id nem a to^raf u «Venus». Njena zamaknjenost je bila tako velika, da ni opazila, kako ji je neznani uzrocv*č spretno izr-iaknil denarnico, v kateri se je nahajal k sreči le neznaten znesek denarja. Tatvino je zapazila šele, ko je prsd-stava končala; tedaj ji ni seveda preo-siaja'o drugega, 4kakor naznanili tatvinja crrcEžnikoin na policijskem komisar!ah® v ulici Saniia. Nesrečen padec. Včeraj v prvih jutranjih urah se je mudila v neki zloglasni iviši v ulici Solitario gruča veselih ponočnjakov, med katerimi se je nahajal tudi 38ietni Ivan Ceccvin, stanujoč v ulici Li-mitanea št. 213. Mož je bil pijan, da se je komaj držal na nogah. Ko se je kcbacal po stopnicah, mu je naenkrat popolnoma /manjkalo ravnotežja, ielebml je po stopnicah, kakor je bil dclg in širok ter obležal sna daj nezavesten. Njegovi tovariši so mu pomagali zopet na noge in ko so zapazili, da ima Cecovin vso glavo krvavo-, so ga spremili v mestno bolnišnico-. Tam ie zdravnik ranjenega ponočnjaka pre-iskd ter ugotovil, da ima močno pretresene možgane. Cecovina so sprejeli v ki-mrgični oddelek v nevarnem stanju. Žrtev vojne. Raznovrsten eksplozivni material, ki leži raztresen in. skrit po krajih, koder je divjala vojna, zahteva še ■ '/edno nove žrtve. Zdi se, da vojni moleh ni ?e sit človeške krvi. Včeraj zjutraj je 34-letni Josip Ascha-cher, bivši vojni begunec, stanujoč v barakah v vasi Selo pri Tržiču, kopal v svojem vrtu pred barako. Pri tem je mož zadel z motiko ob šrspnel, ki je ležal skrit v zemlji. Sledil ie strašen pok in Aschacher se je zgradil na tia težko ranjen. Drobci Srapneia so mu na več mestih razmesarili desno stegno. Pok je privabil na lice mesta mnogo 1 j udi, ki so ranjenca prenesli v ba- sti, toda «Dante Aliglueri* navaja v resoluciji kot najvažnejši razlog asimilacijo teh nesrečnih tujerodoev, ;ki se iraemrjejo Slovenci. Spopolnitveni teč«) za *lektroUluiike. Kura teri} zavoda za pospeševanje male obrti pripravlja spopolnitveni tečaf za elektrotehnike, ki se bo vršil v mesecih juniju, juliju in avgustu ter septembru, in sicer trikrat na teden od 8—9 m pol zvečer. Tečaja se lahko udeležijo tako delodajalci in delojemalci elektrotehniki. Prijave se sprejemajo v Via MorelH št. 37, pritličje. Pevsko m glasbeno društvo v Gorici je priredilo dne 3. junija t. L prav lep in zanimiv koncert. Em. Adamičevega zbora «Bela breza» žal, nisem slišal, ker sem došel prepozno. Drugi mešan zbor, Pavčičev: ^Če rdeče rože zapade sneg> , bdi prav dobro podan. Namesto Devove «Kanglice» in Lajovčeve «Za-cvetela je roža«, katere bi imel peti tenorist g. Bratu?., pa nam ie zapel mešani zbor Lajo-vičev «Ples kralja Matjaža», ker je g. Bratuž JUSTA SUBAN Vrdela, Timlgnano štev. 1407 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in okolici svojo dobro založeno trgovino jestvln in kolonijalnoga blaga po konkurenčnih cenah. — Ima tudi veliko zalogo apna, cementa, peska, drv, oglja in petroleja. Postrežba točna. Pošilja se tudi na dom. Telefon 31-10. Sili? NOVI DOHODI' (46 Velika izbera poročnih m jedilnih sob, pohištva za pisarne, kuhinje, sa'one, posameznih kosov pohištva itd. po zmernih cenah. Zajamčena kakovost inpošlljatve na deželo lola Berlitz Trst — Via T«rre bisnea 21« III. Začetek novih tečijev in privatnega pouka v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, portugalskem in srbofarvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti. Pojasnila in vpisovanja: vsak dan od 9 do 21. Via Torre bianca 21, Trst. (54) MEHANIKI! Platišča L 10.—, zračna čreva L 3.—, verige 8.—, teki L11.—, pedali L 11.50, cevasta platišča L 30.—, ključi L —.80, zavore L 11.50, ročaji L 13.—, krogle 144 L Z— ročniki L 1.— Ltd. „LA C1CLKMJIDAZIONE". Trst - Via Rossini št 30, vrata 14 - Trst GLASOV novi In rabljeni vseh svetovnih zm cene brez konkurence. — Prodaja, zamenjava in poprava. Ignazio Neuherr« Trst, Via Saniia -26, 2. nadst- Plačajo se najvišje cene za rabljene g!asovir[e v vsakem stanju. 6I00AHHI Trst, m L Frnncesco d'Assisi 6. Zaloga in izdalovalnica sn^joličnih Sn zateznih peči in štedilnikov« Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč Iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) l. 1 i U? mi i j ~JZ ansna Podružnica v Trstu. »ogni m VaMiriuo 11 •o mM 11 lzwšyjj@ vse benčns posfe. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje 31 C) 4 0 Vloge na tekoče račune Vezane vloge obrestuje najugodnejše Glavni sedež banke: LJU3S.JAN/&. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novisad, Ptuj, Sarajevo, Split. Delniška glavnica in rezerve: Dinarjev 3S,0G9.£00»— ^el. št. 5-18. Uraduje od 9 do 12l/8 in od 141/8 do 16. tovom. Velika izbera kopit. Gumijevi početnik! vvPireliiM. Čistilo za čevlje „Brili" in „ Eda" Vse po no]nlž|lh cenah. U ppJaifc posebni mit i. 49 Via Udine (prei Belvedere) 49 Tel. immmmm m^mmm^ ceVljaiiskikCotrIbsciH: IZDELOVANJE ZGORNJIH DE10V IN VSAKOVRSTNO : ^ŠTEPAHJE. 41-38 j