CjufilJflRsit Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedLelj iti praznikov ot> 25. nri zvečer.
dlt«^! !lU*rav"litv0: K“'Od™rk0 Uli0° St0T' lB' ~ Zurodnikom >0 “0« govoriti v8ak dan od 11. do 12. uro. - Rokopisi se ne vračajo. - Inseratl: Šo.tutopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem poaav-J»n)i daje se popuet. - Velja za IJubljano v upravniStvu: za celo loto 6 gld., za pol leta 8 gld, za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr„ pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti volja .a celo —___________ leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden moeco 85 kr.	_
štev. 90.
V Ljubljani v sredo, 22. aprila 1885.
Položaj v Hrvatski.
Končane so dopolnilne volitve in poslanci sešli so se zopet v saborsko palačo, da se posvetujejo v kratkem zasedanji o proračunu in o nekaterih ne posebno važnih postavnih načrtih. Mirno, vsakdanje izvršilo se je otvorcnje sabora, od nobene strani ni se čula napoved boja, kakor se je to običajno godilo v prejšnjih saborih. Morda zaradi tega, ker so skupine strank ostale tudi po banjih dopolnilnih volitvah iste, kakeršne so bile prej.
Dopolnilne volitve so le v toliko zanimljive, ker se je pri njih pokazalo, da Starčevičeva beseda ni našla odmeva v Slavoniji, da njegov evangelij ne najde vernikov tam doli; vladiki Stross-mayerju pripetila se je pri teh volitvah tudi mala nezgodica, kandidat, najiskrenejši pristaš njegove stranke, propal je ravno v Strossmayerjevi vla-ttikovini.
če g, ogledamo zdanjo sestavo sabora po 8 *ankah, se nam pokaže, da ima večina 96 glasov namreč 42 od narodne stranko, 28 od srbskega kluba in 26 virilistov —, zmerna opozicija šteje 14, stranka prava 24 glasov in trije so »divjaki.“ Kakor razvidno, razpolaga narodna stranka s to-lko večino, da se jej ni treba bati, da bi jo nasprotniki kedaj preglasovali. Pred kratkim so se sicer raznesli po listih glasovi, da namerava srbski ub zapustiti narodno stranko ter nastopiti kot samosvojna stranka; kot vzrok temu odločenju navajal se je razpor, kateri je nastal med vlado Ul Srbi v budgetnem odseku zaradi neke podpore srbskih duhovnikov. Nu, pa te v6sti so bile prenagljene; kakor se je zdaj pokazalo, ni nobeden trezen opazovalec, niti Srbi sami, mislil na to, da
Listek.
Prisega po smrti veljavna.
(Dalje.)
ravno*Va radost in godba nas je pozdravila, kajti strelci pripravljali na izlet k novemu 0(^aljen’ ^ bilo °d mesta le dobre četrt ure
in veselja ondi ne bom popisaval, Veselja Sa ° Je %e ^aj enakega videl in vse take Le	So si podobne, kakor krajcar krajcarju.
H)al0 onienim, da je bil to dan, kakeršnih je srčn ’ ^an Ueskaljenega veselja, ki je tudi v meni
0 zadovoljnost obudil.
ko i	Je M Evald častni član strelskega društva,
tuk	8Va pri strelski mizi pod šatorom- Da
j. ni manjkalo dovtipnih napitnic in skaženih
P°nesrečenih govorov, tega nam ni prav nič
a posebej zatrjevati. Vsakdo nam bo tako
ad vrjel.
.. V največji radosti pričel sem igrati na slad* Ce in sem vse, kar sem zadel, med ženske raz-
bi mogel tako malenkosten razpor tolike posledice imeti, sicer pa ta razpor ni imel nikakega političnega značaja niti ni bil obrnen proti banu ali narodni stranki. Bila je čisto navadna zahteva, katera se takoj izpolniti ni mogla.
Po mirnem otvorenji in mirnih prvih sejah soditi, smemo se za trdno nadejati, da se je v hrvatsko deželnozborsko sednico vrnil zopet mir, da so se iz nje izpahnili oni škandalozni napadi in prizori, kateri so vlansko leto obračali oči vsega sveta na sč, da so poslanci sami uvideli, da taki nastopi nikakor ne mogo koristiti narodu, pač pa mu škodujejo, deželo pripravijo ob dobro ime. Sicer pa zabranjuje take prizore, kakeršni so se dogajali vlani, strogi poslovni red. Da bode morda tu in tam čul se še kak oster govor, da bode vznemirjal duhove, ko bode kak vrtoglav poslanec razvijal svoje visokoleteče črteže, je možno. A to le mimogredč; v deželnozborsko sednico vselil se je mir!
Vrnil pa se je mir tudi na deželo. Starče-vičijanci delujejo še vedno z istinito, občudovanja vredno neumornostjo, vedno še pridigujejo dosmrtno sovraštvo proti Madjarom, a to zdaj v mnogo mirnejši, dostojnejši obliki; strastno napadanje po listih se je nekoliko opustilo. Da se je mir povrnil na deželo, pa še najbolj jasno spri-čujejo slednje volitve. Povsodi so se mirno vršile, od nikoder se ni poročalo o izgredih, kar se je običajno godilo v prejšnjih letih. Seljak bavi se sicer še vedno s politiko, a zdaj mirneje, in ne pusti si takoj po političnih kričačih razvneti krvi. Narod prišel je sam do prepričanja, da mu neplodonosni, visokodoneči, sramoteči govori nikakor ne morejo koristiti, preveril se je, da so vse fraze, da hrvat-skemu narodu preti od vlade poguba, le goli hum-bug; v maso naroda prodrlo je prepričanje, da se
delil. Po polnem sem pa med tem pozabil na Evalda.
Med tem se je noč naredila. Gostje so se jeli umikati v sobe, nekteri so pa tudi že odhajali, če tudi večerni zrak še nikakor ni bil prehladen, da ravno nasprotno smo jako prijeten in izvanredno gorak večer imeli.
Ko sem se bil že vsega naveličal, jel sem na dom misliti, ob enem sem se pa po Evaldu ozirati začel. Povsod sem ga iskal, pregledal sem društvene prostore, kadilne kabinete, bil sem ondi, kjer so igrali — zastonj, Evalda ni, pa ga ni!
Uže sem hotel sam proti domu mahniti, kar mi iz neke osamljene sobe jako trdi glasovi na uho udarijo, in zdeli so se mi Evaldovi. Poslušam od kod mi glasovi prihajajo ter staknem v jako prijazen kabinet, kjer so bile duri le priprte. Kakor nalašč, bil je ta kraj pripravljen za kako malo družbico, ki je želela kozarček vina daleč od hrupa sama zitse v svoje pogovore zamotana
—	spiti.
Tukaj sem našel Evalda z nekim gospodom, v kteiem sem spoznal posestnika tovarne za puške,
le s treznim, mirnim delovanjem more doseči izpolnitev opravičenih hrvatskih zahtev in želja.
V Hrvatsko se je vrnil mir! In ta mir uporablja vlada, da ukrepa potrebne naredbe v blagor in prospeh naroda, osebito skuša zboljšati upravo ter povzdigniti kmetijstvo v zapadnem delu dežele, kjer narod stoka v bedi in nezadovoljnosti. Vlada pripravlja tudi znatno preustrojbo politične uprave in deloma tudi pravosodja. Te predloge predložila bode saboru v poletinskem zasedanji.
V Hrvatsko vrnil se je mir, in nadejamo se, da se bode tudi ohranil, da bode bratski nam narod hrvatski dosegel mirnim potem svoje pravice, da bode dosegel plodno sporazumljenje z Ogersko na podstavi opravičenih hrvatskih zahtev.
Zakonodavsko delovanje državnega zbora v minoli zakono-davski dobi.
Danes zatvoril se je državni zbor, in morda bode zanimalo čestite čitatelje, če jim v kratkih potezah predočimo zakonodavsko njegovo delovanje v minuli šestletni zakonodavski dobi. Zdanji državni zbor storil je na zakonodavskem polji toliko, kakor nobeden drugi prej; z zakoni uravnale so se vse zadeve javnega življenja, vnauje razmere, razmere v okupiranih proviucijah, vojaštvo, finance, poljedelstvo, promet, obrtnost, carinske in trgovinske zadeve, uk in bogočastje, pravosodje, upravne zadeve, volitvene zadeve itd. V vseh teh zadevah bilo je delovanje državnega zbora ravno tako marljivo, kakor uspešno, kakor se pač razvida po zdolaj navedenih zakonih. Sicer pa zaradi pomanjkanja prostora moremo navesti samo najvažnejše zakone. V vojaštvu naj omenimo: Podaljšanje brambenega zakona do konca 1889.leta
gospoda Leitholda, s kterim sem bil tudi že do dobrega znan.
Pred njima je stala na mizi steklenica vina in dva napolnjena kozarca. Smehljaje sem ju nagovoril: „Tukaj toraj staknem vaji še le po to-lišnem iskanji pri steklenici vina?"
Toda takoj sem stopil korak nazaj opraviče-vaje 8e: »Oprostita, prosim, vidim da vaji motim!", ko sem bil namreč videl, da je Evald v sredi govora pretrgal besedo pri mojem vstopu in — vsaj tako se mi je zdelo, nevoljno pred se zrl, ne da bi me bil količkaj opazil.
Leithold pa se je dvignil ter me po svoji stari uljudnosti pozdravi rekoč: „Vi naji pač ne morete motiti! Le pite z nama čašo vina.“ — V zadregi sem bil, da vam po pravici povem in to ne v mali, ko sem se vsedel.
„Ne, ne!“, vsklikue mahoma silno Evald bledega lica, „Vi naji ne motite in naji tudi ne morete motiti! Povejte nama pa vendar le, ali se mora slovesno storjena prisega držati ali ne?“
„To se ve da, zakaj bi pa sicer prisegali?"
„Ali zamore kaj tako prisego vničiti V“
Konečno omeniti še treba zakon o volilni reformi, po kateri se je, kakor znano, volilna pravica znatno razširila.
Proti povodnjim v Notranjski.
Uže v jednem prejšnjih listov smo omenili, katera sredstva je priporočal raziskovalec votlin in podzemeljskih jam g. Kraus na Dunaji. Danes podajemo v naslednjem še dodatne nasvete od g. Krausa k prejšnjemu dopisu:
„Kot dodatek mojemu razpravljanju o porečju Ljubljanice dovoljujem si naslanjajoč se na dosežne mi podatke izjaviti svojo misel o Račni dolini, ker me žene k temu človečanska dolžnost, ki zauka-zuje z vsemi močmi, priskočiti na pomoč prebivalcem te najnesrečnejše kotline kranjske ter zbrati vse, kar tiči v skromnih poročilih o Eačni dolini.
Naslednjim krajem v Račni dolini in zvunaj nje obrniti je zlasti pozornost:
1.) Šentjurskim studencem, o katerih se ne ve, od kod se napajajo.
2.) Ponikvam pri Zagracu, po katerih se odteka voda dobravskega otoka, ne ve se kam.
3.) Jami pri Ponikvah, iz katere se, kakor se trdi, odteka potok pri Mali Račni.
4.) Jami pri Mali Račni, kamor zginja ta potok.
5.) Jama pri Kerki, kjer se neki ona voda prikazuje zopet na dan.
Razen teh krajev bi se morale jomati v poštev kotline v obližji in rupe, od prvih zlasti one pri Veliki Loki, Lučki Dolini ali kotline pri Lučah, o katerih se nikakor ne vč, kam oddajajo svojo vodo.
Če bi se potrdila sumnja, da se prikazujejo iz rupe velikanskega studenca pri Krki vode Račne doline, prišlo bi se vsem nepriličnostim na isti način v okom, kakor postopa v tacih slučajih kra-ški komite) avstrijskega turistnega kluba, to se pravi, da se od kakega znanega odtoka, vretja, sledi' podzemeljska reka proti vodi gori ter se odpravlja z razstreljevanjem, kar zadržuje in za-jezuje vodo. Za to delo priporočiti bi bil gospod Malnar iz Struge, ki je pokazal uže pred nekaterimi leti na jednak projekt in komur ne manjka niti poznanja kraja niti sposobnosti.
Kar pa se tiče odtočnih razmer dobravskega potoka, niso le-te tako jasne, kakor prej imenovane. Zagraje prihajajo od nezadostnega preseka požiralnikov, v katere se ne more iti. Ne pre-ostajalo ne bo nič druzega, kakor poiskati v sosednem Golem Vrhu naravne predihe in po onih, na kojih dnu bi se našla tekoča voda slediti, v meri doline dalje prodirati; ob enem bi se moral razširjati kanal.
če pa tacih naravnih predihov ni, preostaja le še poslednje sredstvo: barvanje vode in opazo-
vanje, kje se bo prikazovala, da se potem od tod pričenši prodira proti vodi gori na uže naznanjeni način.
Mogoče je, da se kaže res pri prodiranji po studencu pri Krki rogovila v žlebu, po katerem se more, kakor javljajo poročila, precčj daleč iti; rogovila pa bi mogla držati le proti Lučam ali Zagracu. Jama pri Krki morala bi se tem gotoveje preiskati, ker bi se z razširjenjem tega podzemeljskega odtoka Račne doline ne napravljala nobeni niže ležeči kotlin kaka škoda, ker je od Krke pričenši dolina skozi in skozi odprta.
Ker razmer pri mlinu pri Mali Račni ne poznam niti iz lastne skušnje, niti nimam natanHoib podatkov, ne morem presoditi, če se bi moglo tudi od tod dalje prodirati proti jami pri Ponikvah; želeti pa bi bilo, da bi se ta kraj preiskal zaradi sosednje dobrepoljske doline, ker se sme misliti) da pripomorejo vode pri Ponikvah k poplavljenji dobrepoljske doline in da se potiskajo vanjo vsled podzemeljskega zajezovanja.
Ravno tako potrebno bilo bi tudi preiskati vodotok konec podpeške jame v dobrepoljski dolini, ker se v njem ne \6, niti odkod prihaja, niti kam zginja.
Posebno pa naj se tu povdarja, da se morajo premerjeni podzemeljski prostori vedno tudi vrhu zemlje zaznamenovati in se v meri, ki jo zazna-menujejo vrste dolov (dolin) iskati naravni predih "
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Volilno gibanje je posebno živahno v severni Češki. Liberalni agentje delajo na vse kripljo, da bi si osigurali kolikor možno obilo volilcev. Listi zjedinjene levice pa prinašajo dan za dnem visokodoneče članke, v katerih pozivljejo „ vrli nemški narod na delo proti zatiralcem nemštva". Pov-sodi nakopičijo toliko protislovij, izmišljotin, lažij, da jim pač uže resen človek več verovati ne more.
„Wiener Zeitung" objavila je zakon o cla,nJ! začasni odpravi porotnih sodnij v Boki Kotorski v Dalmaciji; dalje zakon o razširjenji olajšal Prl zemljiškem davku.
Nekov ogersk list prinaša uvodni članek, v katerem govori o odnošajih na Balkanskem polnotoku ter omenja, da je dandanes vsakdo prepričan, da se ne sme okupacijska politika razširiti, da je tudi zdanji minister za vnanje zadeve odločni nasprotnik razširjanju okupacijske politik®* Kot glavni vzrok navaja ta list: da bi se z dalnjo pridobitvijo ozemlja nikakor ne okrepila država, marveč bi se jej le povečale ovire. »Razen tegaM> pravi ta list, »bi bilo za tako akcijo treba dveh pogojev: Prvič denarja, drugič volje narodov v cesarstvu. Pozabiti pa se tudi ne sme, da pomnožite v slovanskega elementa ni v interesu države!“ Tako ogersk list, in podajemo to brez komentar8-
z določitvijo vojaške moči 800000 mož; zakon o vojaški taksi, brambeno novelo z dnč 2. oktobra
1882	in novi deželnobrambeni zakon z dnč 24ega maja 1883. V finančnih zadevah je omeniti: Zakone, kateri se tičejo podaljšanja veljavnosti zakona z dne 3. marcija 1868 o prostosti pristojbin in kolekov pri arondaciji zemljišč do 1. 1885 in podaljšanje prostosti davka pri novih zidanjih, prezidanjih ali dozidanjih, zakon o davku pri to-čarenji, določitev glavne svote zemljiškega davka za petnajst let, polajšanje pristojbin pri konvertiranji hipotekarnih dolgov, olajšave za morske parnike, kateri so bili napravljeni v inozemstvu, uravnava pristaniških pristojbin; zakon o hišnem davku z dne 9. februvarija 1882, obdačenje umetnega vina, zakon o obdačenji petroleja in žganja. Denarnih zadev tičejo se zakoni o čistosti zlatega denarja in zakon o pomnožitvi bakrenega drobiža. V poljedelstvu omeniti je v prvi vrsti agrarne zakone, in sicer komasacijski zakon, potem zakon o pospeševanji kmetijstva po vodnih gradnjah in uravnava ribarenja v rekah; uravnava rek in potokov se je pospešila z zakonom o škodljivem odvajanji gorskih vodži, potem z zakoni o napravi varstvenih gradenj na d<51enji Soči, o uravnavi Dunava v dolenji Avstrijski, o uravnavi Mure, Adiže, Drave in Glana. Tudi zakoni proti živinski kugi so velike važnosti.
Važne reforme so se izvele v zakonodavstvu gledč obrtnije: v prvi vrsti po obrtni noveli in nastavitvi obrtnih nadzornikov, po uravnavi vsakdanjega delavnega časa in nedeljskega počitka pri rudarstvu, potem o uporabljanji mladostnih delavcev in delavk in z izdavo delavskega reda. Gledč občil zavzima zakonodavstvo o železnicah prvo mesto; velike važnosti je naprava nekaterih krajevnih železnic in njih podaljšanje. Jednako važen je bil zakon o gradnji arlberške železnice, potem zakoni o česko-moravski in gališki transversalni železnici, o gradnji dalmatinskih državnih železnic, kakor tudi mnogobrojnih krajevnih železnic. Velike pomembe v zakonodavstvu je po-državljenje nekaterih ž el ez ni c, kakor Elizabetine zapadne železnice, Fran Josipove železnice, Rudolfove železnice i. t. d. Z upeljavo poštnih hranilnic storilo se je mnogo za to, da se ljudstvo, privaja štedenju ter se pospešuje narodni blagostan; tudi poštarstvo in telegrafstvo dobilo je mnogo olajšav.
Tudi gledč carine in trgovine so se sklenili važni zakoni, med temi novi carinski tarif, kateri daje naši industriji potrebno varstvo proti vnanji konkurenci. Gledč uka in bogočastja omeniti je treba v prvi vrsti zakon o kongrui in zakon o ustanovitvi češkega vseučilišča v Pragi. Zelo plodonosno bilo je delovanje državnega zbora tudi v pravosodstvu; mi omenimo samo zakon proti lihvarjem, red o zemljiških knjigah, zakon o razstrelnih tvarinah, zakon o posilnih delavnicah in o izvrševanji pravosodstva gledč deželne brambe.
„Pač, jaz mislim, da tedaj, kedar bi prisega ne potrjevala resnice kake trditve, temveč kako obljubo za bodočnost. V tem slučaji oseba, kateri se je obljuba s prisego zatrdila, lahko odstopi in prisega pride ob veljavo; — ali pa če dogodki, na katere se ob času priseganja še ni zamoglo ra-čuniti, obljubo nemogočo napravijo. Toda vsaka taka prisega je pa po mojih mislih jako lahko-mišljena, ker se nikdo ne more v kaki zadevi za bodočnost obvezati brez pridržka. "
„In če temu, ki je prisegel, dotični, katerim prisega velja, taiste ne odpustč?" vpraša Evald temno pred se zroč.
»Saj vam je že povedal in samo po sebi se razume, da se tedaj mora spolniti, če le ni obljuba po polnem nemogoča!”
„Ali slišiš, ljubi Evald," pravi Leithold, „če le ni obljuba po polnem nemogoča."
»Saj okoli tega se ravno vsa reč vrti! Jaz moram zvedeti, jaz, moram do gotovosti priti! On mora prisego spolniti! — drugače ga nič več ni in vsega vkup ni nit l — vsklikne Evald silno.
—	Oprostite mi še eno vprašanje. Ali je prisega duševnega ali telesnega pomena?"
»Jaz mislim, da obojega," mu odgovorim, »sploh pa duševnega, ker telo brez duha ne more nikake obljube delati ali svoje volje izraževati in pa, ker se v prisegi na najvišje in najčistejše bitje in najsvetejše bitje, na Boga, za pričo sklicujemo; — telesni pomen ji je pa ta, ker je s pomočjo telesa napravimo in kedar po krivem prisežemo, tudi s telesom zapademo sodniji."
»Če je torej prisega duševnega značaja, mora njena silna moč tudi po smrti veljavna biti?"
„Oh, ljubi Evald," rekel sem, »po smrti za telo preneha vsaka dolžnost!"
»Tako? — zahrohota se Evald zasramovalno, torej sami svojo vero zametujete, če tudi ste si jo z raznimi igračami ozaljšali! Sami sebe na laž stavite in vse je goljufija in sleparija! Vender, ne zamerite mi, pravi nekoliko mirneji ter se vsede; niste me namreč razumeli in vam to tudi ni mogoče bilo! Tukaj se ne gre za obljubo s prisego potrjeno, ki bi se morala v življenji dopolniti, temveč za obljubo, katore dopolnitev se še
le po smrti pričenja. — Ali se ne spominate več najinega pogovora od onega dnč? Vi verujete n& oui svet, to je na življenje duše po smrti telesa; torej tudi pripoznavate, da morajo duhovi ond' sebi primeren kraj imeti; duša mora i nadali® čutiti, misliti in delati. Ako torej s slovesno p*-1' sego napravim obljubo, tikajočo se moje duše še 1° po smrti, ali jo mora moja duša spolniti, ako splo'1 še živi ali ne? In Bog, ako je, katerega sem 11(1 pričo in tako rekoč za poroka poklical, ali ne bo sam take duše silil, da izpolni svojo prisego, *n tudi tedaj, če bi sama ne bila pri volji! KftJ pravite?"
Iz začetka sem mislil, da je mož pijan; toda njegovo jasno in premišljeno govorjenje me J0 ravno o nasprotnem prepričalo. Tudi njegovo ok<5 je bilo jasno in krepko, obraz pa nezmerno bled-Vender sem vstal, prijel za čašo in hoteč vso stvar na šaljivo stran zasukati, pravim:	»Drag11
gospoda! scšli smo se tukaj streljat, jest in pif’ in se sicer veselit, kako bi se pač torej ■— posebno pa uže jaz, ki nisem ne filozof ne bogoslovec s takimi modroslovno-bogoslovniini zavijačami pe
Tuje dežele.
Nemški cesar Viljem pooblastil je kneza Bismarcka, svoto 1200000 mark, katera se je nabrala povodom njegovega 70. rojstvenega dneva ter se za javne namene dala na razpolaganje, da °n določi o uporabi te svote ter mu potem poroča o tem.
Iz llima se poroča, da se cerkveni krogi resno bavijo z mislijo, naj se skliče občen koncil, kateri naj bi se posvetoval o administraciji cerkve. Papež sam se pridno udeležuje pri sestavljanji natančnega programa za ta zbor.
Gibanja Italijanov v Massauahu vzbujajo v egiptovskih krogih sumnje: domneva se namreč, da Italija namerava zasesti Kasalo. Vesti o zvezi med Italijo in Abesinijo so neresnične. Arabsk list poroča, da se bode vnela vojska med abesinskim kraljem in Italijanom prijaznim kraljem Menelikom v Šoi.
V	Grški vršile so se volitve. Natančen izid ni Se znan; gotovo pa je, da so bili izvoljeni vodje opozicije, minister za vnanje poslove pa je propal.
Med Kitajsko in Francosko vnel se je zopet mal razpor zaradi otoka Formoze. Koj, ko je došlo poročilo o odhodu iz Lang-Sona, brzojavil se je Courbetu ukaz, naj čete takoj ekspe-dira s Formoze v Tonking, da pride generalu Briereju na pomoč. Ko so se podpisale mirovne pogodbe, poslalo je novo ministerstvo nenadno nasproten ukaz Courbetu. Ta pa je uže pričel deloma zapuščati Formozo, in Kitajska zdaj ugovarja, da bi Francozi, zopet zaseli mesta, katera so uže zapustili. nTemps“ vender poroča, da ta ogodek ne bode stavil ovir, da se izvedejo mi-0Vne pogodbe.	J
Razmere v Danski so se zopet zboljšale pozicijski listi res da še vedno ščujejo narod, svetujejo mu, naj odpove plačevanje davka, in z vso gotovostjo zatrjujejo, da bode kmalu „upor buknil". Vender to so vse le besede, in od besed do dejanja je vender še precej dolga pot; isto-tako je bilo tudi samo prazno govoričenje o ob-oz i ministerstva. Vsa prizadevanja opozicije so razbila. Res da se je kmet in delavec v prejš-
imel ?68eCih mnogo brigal za ta 6ibanJ'a. ker je
cas, a Zdaj, ko ima delo na polji, ni ga volja,
, Viti se v pičlih prostih urah z neplodovito poetiko zaslepljenih radikalcev.
Razne vesti.
(Umor s strupom.) Pred par dnevi vzel je v nokem hotelu v Pešti mlad mož sobo za-so in za dve ndadi deklici, katero jo imol seboj. Ko se jo ta drugo Jutro iz ličtola oddalil, dobili so obo deklici v nezavesti ‘o krvaveči na tleh. Okolu ust imeli sta polno pen. Policija, koji se je cela zadova takoj naznanila, skušala jo nesrečnici zopet pripraviti k zavesti in to so jo tudi vsaj pri jodni toliko posrečilo, da je zamogla spregovoriti nekoliko besedij. Povedala je, da jima je dal mladi
^ali? Pijmo ga v božjem imenu, dokler nam je to ^ Mogoče — post multa secula pocula nulla!
dušena onem svetu same za 8(5 skrb<5!“ za >,	dobro,	pravi Leithold, ki je bil tudi
O Prijul — radujmo se življenja, mrtvi na tem SVetu naJ Pa v m‘ru podajo, dokler se k Prav*	tudi	sami ne vležemo ter ga od
® strani ne spoznamo !“
Lejtj, P^ne od jeze rudeč k višku in nad bii° ^Q °m zareži: „Fej te bodi! Tudi tebi bi našni0 e Pozabiti na slovesno prisego in da-J £a dn<5?«
ter
#^e nisem pozabil ne tega in ne onega
mi
ne -—»Diiji večer ni prav nič manj slovesen tebi; vender pa mislim, da se morava na spoštovanega prijatelja in gosta tolikanj t(jrati, da mu ne bova z najino čmernostjo in Sllobo kratila veselega dnč!“
% "^osim gospoda, na meni je, da me opro-
Y	a> ako sem morda z nepripravno šalo motil j^1) kakor vidim, v jako resni obravnavi, kalnih se jaz sam vedno rad vdeležujem. če vaji °tim, Vas bom pa, gospod Evald, v dvorani čakal!“
mož piti žganja. V noki steklonici so šo dobili ostanke od tega in zdravniki potrdili so, da jo bil med pijačo zmešan strup. Obe deklici prepeljali so na to umirajoči v bolnico. Policija začela je takoj zasledovati po mladom hudodelcu, a so ji do sedaj še ni posrečilo, zasačiti ga.
— (Se li pri smrti občutijo bolečino'?) Koliko ljudi si jo uže stavilo to vprašanje in koliko jo takih, ki so zlasti zaradi toga tak6 zolo boje smrti, ker mislijo, da jim bo tedaj, ko bode duša zapuščala tel6, trpeti grozne bolečine. Nek anglešk zdravnik, ki se tudi peča s tom vprašanjem, prišel jo do sklepa, da se pri smrti ne občutijo sam6 nikake bolečine, ampak da je človek, kadar umira, cel6 v nekaki prijetni omotici. V dokaz, da jo njegova trditev prava, navaja več slučajov. Tak6 so je Burnory branil, ko so ga hoteli, potem ko jo bil v vodo padel in so ga bili v&n potegnili, zopet k življenji zdramiti, tako prijetno se mu jo zdelo v smrtni omotici. Popotujoči Solandor vlegel se je v sneg, da bi tako občutil sladkobo tega načina smrti. Viljem Hunter obžaloval jo umirajoč, da no moro popisati, kako prijetno da jo, soliti so iz tega sveta. Uže Shakespeare pravi, da strah pred smrtjo obstoji v tem, da se bojimo prod negotovostjo.
(Stokel pos) popadel jo bil gospo in hčerko dvornega pevca	Philippi v	Wiosbadenu.	Ker je bilo od
tedaj preteklo	uže dokaj	časa in ker	sta se	mati in
hči uže popolnoma dobra počutila, da si so bili zdravniki zadnji vsled tega eno nogo odrezali, mi' slilo se je, da ni nikake nevarnosti več. Naenkrat pa je hči zopet obolela in pokazali so se nasledki pasjega popada. Vsa zdravniška pomoč bila je zaman, uboga deklica jo med strašnimi mukami izdihnila dušo. Mati nesrečne deklico jo sedaj v velikem strahu, kor se je bati,	da	se tudi pri nji	ne pokažejo isti	nasledki.
—	(Razmišljen	profesor.) O Simpsonu, pro
fosorju na vseučilišči v Teksasu v Ameriki pripovedujojo se naslednji zanimljivi dogodki. Nocoga večera sedel jo vos zamišljen in vtopljon v svoje študije, ko stopi jeden njogovih otrok v njegovo sobo. „Kaj hočeš? Danes mo ne smo živa duša motiti!" zagromi profesor uže od daleč	na	svojega sinka.	„Saj ti hočem	le lahko noč
voščiti, papa“, odgovoril jo prestrašoni otrok. „Nič“, zavpije zopet profosor, „za to jo jutri zjutraj tudi So časa dovolj!" — Nokcdaj pa prido k tomu učonjaku jodon njegovih prijateljev tor mu roče: „Vam je li uže znano, da jo vaš prijatolj Smith umrl?" — „Tako, umrl jo, revež ? Prav hudo mi je, da moram to slišati." — „Ali	ne pojdote	za pogrebom?” —	„0 gotovo, kedaj pa	ga bodo pokopali?« —	„Jutri	ob lOti
uri.“	—	„ Jutri? Mi je žal, da jutri	nimam časa,
pojdom pa prvi lepi dan v prihodnjem tednu.*
Domače stvari.
—	(Gosp. dr. Kulavic) bil jo dnč 20. t. m, sprejet v avdijenci pri Nj. veličanstvu cesarji.
—• (Imenovanje.) Praktikant pri deželni sodniji v Ljubljani, g. Albin Ogrinc, imenovan je av-skultantom za Kranjsko.
»Ne, ne, le tukaj še nekoliko potrpite, potem se popeljeva domov!" pravi na to prijazno in mi
v roko seže. „Saj veste, kako ste se mi v teh kratkih dneh najinega znanja prikupili; saj veste, kolikokrat sem se s svojimi zmedenimi nazori podvrgel vašim vedno jasnim mislim, katero sem vedno brez vsacega predsodka našel, če Vas torej ne dolgočasi, poslušajte vprašanje, s katerim se ravno nocoj pečava. Ravno nocoj je leto, ko smo ravno ob tem času in na ravno tem mestu tukaj ravno tako veseli sedeli, jaz, moj prijatelj Leithold in pa še jeden, ki ga u* več med nami. Sedel je, kjer Vi sedite. Prijatelji smo bili in rekli so nam „deteljica“. Prijaznost naša imela je svoje korenine še v naši mladosti, in se je še zdat.no okrepčala po slovesni prisegi, s^ katero smo si večno zvestobo do smrti obljubili. (Je tudi smo bili telesno leta in leta ločeni, za naše duševne razmere ni bilo nikake ločitve. Pisali smo si, dokler nas zopet leta niso zjedinila, ko sem bil nakupil posestvo, katero sem sedaj Vašemu svaku prodal."
(Dalje prihodnjič.)
— (Nova telegrafska zveza.) C. kr. trgovinsko ministerstvo dovolilo je, da se napravi telegrafska zveza med Železno Kapljo v Koroški in Kokro v Kranjski; po tem zvezala se bode telegrafska črta Železna Kaplja-Celovec in Kokra-Kranj.
— (Osebne vesti.) Visokorodnagospabaronovka Winkler vrnila se jo sinoči z jadrnim vlakom južne železnice z Roke, kjer je bila tri tedne pri bolnem svojem sinu, kateremu pa se je zdaj uže obrnilo na bolje. Gospod deželni predsednik peljal se jo svoji gospej soprogi naproti do šentpeterske postaje na južni železnici.
— (Patrijotično dožolno pomočno društvo za Kranjsko) imelo je dne 16. t. m. pod predsedstvom prvega podpredsednika g. c. kr. dvornega svetnika grofa Chorinskega reden občni zbor. Zborovanja udeležila sta se tudi vojaška svetnika društva: Gosp. c. kr. štabni nadzdravnik dr. Fran Stawa in g. c. kr. nadčastnik Anton Fukatko kot gosta. — Predsednik pozdravil jo došle gosto in zborovatelje tor se v gorkih besedah spominal pred kratkim umršega društvenega predsednika, vladnega svetovalca dr. Emila viteza S ti) c k la; nadalje vlansko leto umršega Karola barona Tin ti ja. Zborovalci so v znamenje spoštovanja in sožalja vzdignili se s sedežev. Predsednik omenja na daljo navzočnosti nj. c. in kr. visokosti gospoda nadvojvodo Karo la Ljudovika povodom pregledavanja naprav za prostovoljno zdravstveno oskrbovanje meseca novembra 1. 1. v Ljubljani tor omenjal pismo, v katerem se jo društvu izražalo zadovoljstvo. — Društveni tajnik g. Alojzij Merlak prečital je poročilo o društvenem delovanji v lota 1884. Iz poročila so razvida društveno premoženje, katero znaša vkupno 2876 gld. 83 kr. Društveno premoženjo so je v primeri z lotom
1883	pomnožilo za 650 gld. 47 kr. Podružna društva imajo premoženja 1404 gld. — Pri dopolnilnih volitvah v odbor izvoljeni so bili gg.: Adolf grof Lo-debur-Wicheln, dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški in Gabrijel Piccoli. — Konečno zahvalil se je predsednik vsem onim, kateri so društvo podpirali, in potem zaklical jo trikratni „slava!“ Najvišjemu pokrovitelju društva, Nj. veličanstvu cesarju, čemer je zbor navdušeno pritrdil. Na to so je zbor zaključil.
— (Včerajšnj emu »Slovenskemu Naroduh)
zopot ni všeč, ker smo omenili v štev. 88 našoga lista da so v kratkem proglasi od strani izvrševalnega odbora popravljeno izjavo, ki so ima razločovati od prejšnje (Narodove) zlasti v točki, ki so peča z dolenjsko železnico in vsled kojo je cela ta zadeva v obče taka, kakor jo je g. prof. Šuklje v našem listu razjasnil. Dasiravno je „Slovenec" to od nas naznanjeno popravljeno izjavo užo predvčerajšnjim priobčil, modrijani „Narodovi“ še vedno pričakujejo, kedaj se naše „prorokovanje“ uresniči. Ker pa smo prepričani, da se „Narodovi“ modrijani le zaradi tega tako nevedne do-lajo, da	no bi njih čitatolji prišli resnici	na dno,	nočemo v	toj zadevi šo	dalje časa zgubljevati. Ako	pa
„Slovenski Narod" pravi: „prof. Šukljo storil se jo s svojima člankoma o dolenjski železnici dosmrtno smešnega, so mož v tom oziru ne smo resnim smatrati. Vsa njegova žonijalnost tiči namreč v tem, da naj si Dolenjci železnico, ako jo hočejo imeti, sami zidajo. To je vonder neslana šala, ki ni dostojna niti deželnomu poslancu, niti kandidatu za državni zbor", odgovorimo mi lo sledečo : Profesor buklje je v omenjeuih dveh člankih pokazal, kako dobro da col položaj pozna in da ni nikakor pripravljen, vdati se iluzijam. Da naj si Dolenjci sami železnico zidajo,	ako jo kotč imeti,	nikdar	ni
rokel in	ta trditev je	le slaba iznajdba	častnih »Na-
rodovih11 gospodov, kojim bi le deseti del duševnih zmožnosti in resnicoljubja prof. Šukljeja iz dna sred žoleli. Naročniki „Narodovi" bi potem sigurno dobili tečnejega in vrednjega berila.
— (Petdesetletnica.) Iz Vipave so poroča: Dne 24. t. m. bode 50 lot protoklo, odkar jo v Planini nad Vipavo nastopil službo zlatomašnik, gospod Josip Nakus. Kodek slučaj to, da duhovnik službuje petdeset let na jednem kraji. Gosp. Nakus jo navzlic visoki starosti vender še zelo krepak.
— (Predavanje gosp. Ferd. Seidla v Krško m.) Gosp. Ferdinand Seidl, meščanski učitelj v Krškem, predaval bodo v nodeljo dn<5 26. t. m. ob
11.	uri dopoludnč v risarski dvorani v Krškem o
V civilni bolnici:
D n e 18. aprila. Fran Pauer, hišnik, usnjar, 60 1. možjansko napenanje.
Dne 20. aprila. Helena Pengov, gostinja, 83 1., ope-šanje.
Uže nekoliko dnij trosijo se tii po Ljubljani o moji hčeri Mariji Presoli sramotilna obrekovanja. Ker so vse te včsti neresnične in gola izmišljotina, Bvarim torej vsacega, kot take dalje raznašati, inače bodem zoper vsacega, o kojem to zvem, na podlagi § 488 drž. zak., neizprosno vložil zaradi razžaljenja časti tožbo pri sodniji, kar sem uže učinil zoper nekoga.
Karel Presoli
c. kr. uradni sluga c. kr. finančne prokurature v Ljubljani. ■rteK5BSE5Hffe5HSE5HSBSaiS2ISlSlff2Si52S252SHSfE5^
Meteorologično poročilo,
Stanjo barometra v ram
Mo-
Nebo krina v mm
Čas
opazovanja
Tempe-
ratura
Votrovi
! 7. zjutraj 2. pop.
| 9. zvečer
jasno
je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
(45) 30-1
BaTrnodržec
za deklice
po 60 lev. do 4
-iJffiflfa™	Premijiran na svetovnih izložbah:
v Londonu 1863.1., v Parizu 1867.1„ na Dunaji 1873.1. In v Parizu 1878. 1.
SL -L na plačiine obroke
glasoviri za mesto Dunaj in pmincije
dalje kratki glasoviri za koncert in salon
kakor tudi pianino iz tovarne svetoznane eksportne tvrdke: Gottfrled Cramer, Vilj.Mayer na Dunaji, po 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld, 550 gld.. 600 gld. do 650 gld. Glasoviri družili tvrdek od 280 gld. do 350 gld. •— Pianini od 350 gld. do 600 gld. (55) 15—1
Prodaja in posojilni zavod glasovirov A. Thierfelder-ja,
prikladni vsakemu životu, in se mogo prati v najgorkejši vodi ter 80 nikoli ne zlomijo, po tfltl. 8,50, 3,— 3-50
jedino pri	(45)	^
V založništvu našem izišla je na svitlo
Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
na Kongresnem trgu št. 2:
Službovnik za c. kr. vojstvo, I. in II. del, slovensko, po 30 kr.
Službovnik za o. kr. vojstvo, II. del 30 kr., III, del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnizonska in stražna služba, 30 kr. (slovensko-nemški).
Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski).
Slovnioa vojaška, 1 gld.
Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr
Osnova vojstva, 20 kr.	t	>
Zbirka najboljših kratkočasnio iz vseh stanov.
Nabral
An.ton Brezovnlls
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ig. v. Kleinmayr & M. Bamberg
• knjigotržnica v Ljubljani.
Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamborg v Ljubljani,
meteorologiji in vremenstvu". Vstopnina za osebo jo 30 kr. Vstopnina se bode porabila za popla-čevanjo brzojavnih vremenskih poročil. Kako se bodo vremenska poročila razglaševala, to bodo p. n. občinstvo po končanem govora samo določiti blagovolilo.
— (Kmetijsko potovalno predavanje) imel bode v nedeljo 26. t. m. tajnik c. kr. kmetijske družbe, gosp. Gustav Pirc, dopoludne po službi božji na Premu in popoludne po cerkvenem opravilu v Košani.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.41
Dunaj, 22. aprila, ob 1. uri popoludnč. Ravnokar se je končal prestolni govor.
Budimpešta, 22. aprila. Po več dnij trajajoči debati vsprejela je dolenja zbornica z 219 proti 133 glasom preustrojbo gorenje zbornice v obliki, vsprejeti od gorenje zbornice.
London, 22. aprila. V obeh zbornicah zahtevalo se je kredita 11 milijonov, od teh 4‘/2 milijona za Sudan, ostalo za splošne priprave izven Sudana. Granville in Gladstone govorila sta ter izrekla, da vlada resno želi z vsemi vlastmi ostati v prijateljskih razmerah ter z mirnimi sredstvi rešiti častno vsako zdanjo in bodočo prepirno zadevo. Gladstone je predlagal, naj se razgovor o kreditu preloži na ponedeljek. — »Standard11 poroča, da se je po včerajšnjem kabinetnem svčtu poslala v Petrograd depeša, katera ponavlja prejšnjo zahtevo, naj se postopanje Komarovo des-avouira. „Daily News“ poroča, da Lumsden pravi, da je položaj zdaj bolj resen nego prej.
Rim, 21. aprila. Včeraj so se telegrafično povabile vse vlasti k zdravstveni konferenci dn<5 15. maja v Rimu. Vse vlasti bodo zastopane po jednem pooblaščenci in po tehničnih delegiraneh.
Bruselj, 21. aprila. V zbornici prečitalo se je kraljevo pismo, katero zahteva pooblastilo za naslov »Suveren Kongodržave." Pismo izročilo se je odsekom.
London, 21. aprila. Kakor se 6uje, namerava vlada v kratkem poklicati vse čete nazaj iz Egipta in iz Sudana ter prepustiti turškim četam, da zasedejo ozemlje. Baje je kabinetu dalo do tega koraka povod prepričanje, da se vojski z Rusijo ni več mogoče izogniti.
Madrid, 21. aprila. V Španiji je popolen mir.
K ah ir a, 21. aprila. Vstaši zapustili so Berti in Sani ter odšli proti Berberu. Prebivalstvo v Berberu se je uprlo proti Mahdiju.
Ottava, 21. Vstaši so si baje osvojili fort Pitt ter pomorili posadko.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 22. aprila.
Jednotni drž. dolg v bankovcih................
>	»	>	>	srebru ...................
Zlata renta...................................
5% avstr, renta...............................
Delnice ndrodne banke.........................
Kreditne delnice..............................
London 10 lir sterling........................
20 frankovec..................................
Cekini c. kr..................................
100 drž. mark.................................
Tujoi.
Dn6 20. aprila.
Pri Maliči: Weiss, lesotržec; Russmann, Prodnigg, Samek, Heinerich, Supančič in Hertz, trgovci, z Dunaja. — Fischl, trgovec, iz Karlovca. — Buchler, trgovec, iz Prage. — Schmidthofen, trgovec, iz Trsta.
Pri Slonu: Schuster, ravnatelj,. 1 z Gradca. Gerlz, trgo-vec, s soprogo, iz Pišeč. — Petrovič trg. potov., iz Trsta. — Globotschnigg, trg. potov., iz Kranja. — Dem-scher, posestnik, iz Železnikov. ,
Pri Bavarskem dvoru: Poliacca in Spellar, zasebnika, iz Trsta. — Pettauer, trg. potov., iz Kamenika.
Pri Južnem kolodvora: Lehrmann, asistent, z rodbino, iz Lienca. — Matanovič, zasebnik, iz Trbiža. — Gerlutsch-nig s soprogo iz Ljubljane.
Pri Avstr, carji: Bekar, duhovnik, in Dettoni, posestnik, iz Sežane. — Dornig Marija in Ana; Bait Frančiška iz Tržiča.
Umrli so:
Dne 20. aprila. Katarina Pančur, delavka, 21 1., Cesta na Grad št. 5, jetika. — Karolina Zupančič, postre-ščekova hči, 4 1., Hrenove ulice št. 6, bramorica.
Dne 21. aprila. MarijaPišek, kramarica, 731., Kravja dolina št. 11, sušica.
Odgovorni uradnik i. Naglič.
gld.
80'90 81-45 105-30 96-60 856--281-70 126-15 9-96 5-88 61-65