285. štev.
V Ljubljani, sobota dne 12. oktobra 1912.
Leto 1.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj} v ponedeljkih pa o!» 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu meseSi.o K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletne K 10'—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1’70„ — Za inozemstvo celoletno K 80’—, — Naročnina st pošilja upravništvu.	:a
Telefon Številka 118.
••• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo In apravuifitvoi	st
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi m pošiljajo uredništva. Netrankirana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase Se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana iu zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju post pust *— Za odgovor je priložiti znamko, a
•••
...
Telefon številka 118.
m
MBŠ
Balkanska vojna.
Prepozno! — Ali bo kaj pomagalo? — Balkanska samozavest. — Glasovi v avstrijski delegaciji. — Črnogorske zmage. — Novo navdušenje. — Požar se širi.
— Nepričakovane sile.
Evropske velesile so torej podale balkanskim državam sledečo noto:
1. Velesile zavračajo energično vsako postopanje, ki bi moglo provzročiti, da se moti mir!
2. Opiraje se na članek 23. berlinske pogodbe prevzamejo velesile v korist prebivalstva na svoje rame skrb. da se izvedejo reforme v evropski Turčiji, pri čemer se samo po sebi razume, da relorme ne bodo na škodo sultanovi oblasti in teritorijalni nedotakljivosti turškega cesarstva. Ta izjava pa si pridržuje svobodo velesil za skupno poznejše proučevanje reforem.
3. Ako bi vkljub temu izbruhnila vojna med balkanskimi državami in turškim cesarstvom — ne bodo velesile na koncu vojne dopustile nikakih teritorijalnih izprememb in stoje na status quo. Velesile bodo pri porti storile skupno vse potrebne korake, ki slede iz gorenjih izjav.
To je torej vse, kar sc skuhali združeni evropski diplomatje. Vsak človek, ki je količkaj zasledoval balkanske dogodke — ve da je to taka kaša. ki je danes nihče ne bi mogel užitno prebaviti. Kaj naj bi dosegle — takele besede???
V	vročem požaru vsakdanjega boja — naj bi take evropske fraze imele kak upliv. Rekli smo že, da take obljube nič ne pomagajo — pa tudi take grožnje bi ne držale balkanskih držav od vojne.
Nota je pa sploh prišla prepozno. Predno so se mogli evropski diplomati zediniti — je vojna izbruhnila. Diplomati so pri vsem bili vendar tako dalekovidni, da so spoznali svojo počasnost. Zato so v noti bolj zavarovali sebe in evropske velesile — nego balkanske države In Turčijo. Nota bi krei ne bila nič izdala tudi če bi bila prišla pravočasno — še bolj brez pomena je sedaj, ko ie prišla prepozno^ Nekaj, teri pravijo, da ie počasnost diplomatov kriva, da je sploh prišlo do vojne. Danes je tudi temu težko verjeti, ker je bilo vprašanje, ali je sploh kaka sila na svetu, ki bi bila mogla pri teh razmerah zadržati vojno.
*
Tekom zadnjih let se je v balkanskih državah izvršil velik duševni preobrat. Evropska kultura je po osvobojenju dobila dohod na jug in balkanske države — posebno Srbija in Bolgarija — so zelo bitio napredovale. Oba naroda, ki bodeta poslej odločevala na Balkanu, -- srbski in bolgarski — sta hotela nekako dohiteti, kar sta za časa turške sužnosti zamu-dija. Ta utis dobi vsak, kdor stopi v Belgrad ali v Sofijo — ali kdor zasleduje kulturni in politični razvoj na jugu.
Dočim so balkanski narodi preje čakali vedno na kake milosti od Evrope — saj se je vedno trdilo, da so bili pc milosti Evrope osvobojeni — je mlajša generacija nastopila svoja pota — samozavesti in narodnega ponosa.
Posebno, ko se je pokazalo, da v Evropi ni tistih idealnih prijateljev, v katerih so nekdaj balkanski narodi videli svoje osvoboditelje.
Sebičnost za sebičnost. Ako mi kdo pomaga iz nesreče — sem mu dolžan hvaležnosti — ako pa on hvaležnost izrablja v dobiček — se mi to gnusi — in se zahvalim za njegove nadaljne dobrote.
Tako so balkanski narodi deloma okrepljeni po novi svoji narodni kulturi, deloma pa vsled prozornih namenov evropskih velesil stopili na svoje noge in hočejo tudi sami obračunati s Turčijo. Ako jih pri tem Evropa z dobrim in hudim pri miru pusti — ji bodo menda najbolj hvaležni.
*
V	avstrijski delegaciji govorniki niso mogli iti mimo balkanskih dogodkov. Dr. Kramaf je rekel, da bi bile morale velesile preprečiti vojno pred mobilizacijo. Ko so narodi pod orožjem, odločujejo sami o svoji usodi. Ako bi reforme res zagotovile turškim kristjanskim prebivalcem, da bodo živeli ket ljudje — kar pa ni mogoče drugače, kakor če se uvede evropska vlada — je bilo vzroka dovolj, da so balkanske armade mobilizirale. Kdo je provzro-čil mobilizacijo? Turčija!
Avstrija in Rusija bi morali sedaj enotno postopati. Ako Srbi in Bolgari s svojim junaštvom dosežejo to, kar Rusija leta 1865. ni smela doseči — zakaj bi bila Rusija proti temu? Zakai bi Bolgarija, Srbija, Crna Gora, Grecija ne sniele posesti dežele, ki so bile nekdaj njih last? Kle je tista evropska morala, ki bi jim to zabranila? Sedaj je čas, da si dobi Avstrija simpatije na jugu — in da ne žrtvuje svojih koristi — Mažarjem.
Tudi drugi govorniki so v tem smislu govorili.
Kaj pa so rekli gospod Berchthold?
»Obramba starodavnega protektorata kulta, ki ga izvršuje njegovo Veličanstvo v Albaniji za katoliško cerkev — je tudi nadalje predmet naše neutrudljive skrbi... Albanski nemiri motijo izvrševanje tega protektorata. Zato skušamo itd. Vedno se ne posreči itd. Z veseljem moram konstatirati itd.
Torej skrb za katoliške interese v Albaniji naj vodi celo avstrijsko politiko na jugu. Zato pravijo, da je bil Berchtholdov odgovor
—	medel. Tako medla je tudi avstrijska politika in ni dvoma, da ne v korist Balkanu pa na škodo Avstriji.
#
Črnogorski junaki torej zmagujejo. Prva neugodna poročila so napravila na nas utis, da ne pojde. Toda včerajšnji dan je prinesel toliko veselih poročil, da imamo najlepše nade. Kako so morala ta poročila uplivati na balkanske države, si Jahko mislimo Navdušenje, ki je včeraj polnilo Črno Ooro in Belgrad in Sofijo — se da komaj popisati.
Vojne čete se množe. V Srbiji in Bolgariji se je priglasilo toliko moštva pod orožje, da so jih morali mnogo poslati domov. V vojnih vrstah je danes večje število nego ga kažejo statistike. Vidi sc, da se začenja prava narodna vojna. Narod pa je sila. ki se ne izčrpa.
Zmagoviti Črnogorci.
Sijajne zmage črnogorske armade na vseh črtah.
MOJHOVAC PADEL. — BJELO POLJE V ČRNOGORSKIH ROKAH. - BERANE PADLE. — ČRNOGORSKA ZASTAVA NAD DEČIČEM. — PRED SKADROM.
VOJNE OPERACIJE JUŽNE ČRNOGORSKE ARMADE.
Cetinje, 10. oktobra. Črnogorska armada je dosedaj zmagovita na vsej črti. Armada se bojuje z velikanskim navdušenjem in si pridobiva zmago za zmago. Prvi veliki uspehi so malo črnogorsko armado tako silno vzpodbudili in ojunačili, da kar koprni po novih bojih.
Cetinje, 10. oktobra. Južna črnogorska armada, kateri poveljuje prestolonaslednik princ Danilo je otvorila vojno s kanonado iz utrdbe Gorice. Prisostvoval je sam kralj Nikita v spremstvu vojvod Boža in Saka Petroviča. Vspeh naše artiljerije je bil popoln. Turki so odgovarjali jako slabo, zadeli skoro nič. Bitka je trajala do pozne noči. Gorica je močna utrdba čisto blizu Podgorice, kjer se je nastanil kralj Nikita. Dočim so utrdbe 157 m nad morjem leži Podgorica popolnoma v ravnini. Trdnjavica Gorica je oddaljena komaj 5 km od turške meje. Iz Gorice je krasen kogled na turške utrdbe, ki'se vlečejo od Šapčanika do Rogaja ob reki Cijevni pa dalje od Dinoše do Pribe.
Cetinje, 10. oktobra. Topovi iz črnogorske utrdbe Gorica so bili v prvi vrsti naperjeni proti turškim utrdbam na Plavnici. Gromenje topov je trajalo neprestano več ur. Tekom pol ure le bila glavna turška utrdba že podobna razvalinam. Črnogorska godba ie ob tei priliki intonirala vojno himno, kar je povzročilo med Črnogorci velikansko navdušenje. Črnogorski junaki so s podvojeno silo pričeli nastavljati topove. Turki so v velikem neredu pobegnili iz svojih pozicij. Naši junaki so nato takoj naperili svoje topove na utrdbe pri Rogaju. V trenotku se je razvil bombardma na vsej fronti od Plavnice do Skadrskega jezera. Boj je bil silno hud. OddaleC ie bilo videti kolosalne uspehe Črnogorskih krogelj. Utrdba za utrdbo je padala v razvaline. Turki so se na vsej črti pričeli umikati nazaj. Proti večeru je bilo že vse ozemlje do trdnjave Dečič v črnogorskih rokah. Trdnjavo Dečič so Turki imenitno utrdili in pustili v njej veliko posadko, ki je dobila povelje, naj se bori do zadnjega. Boj pri De-čiču je bil silno krvav. Turška posadka se je obupno branila, a tudi Črnogorci so popolnoma izvršili svojo dolžnost. Prestolonaslednik Danilo je krvavi boj opazoval s Kakaričke gore in dajal potrebna povelja. Črnogorski junaki so kljub silnemu streljanju od strani Turkov neprestano prodirali naprej. Kroglje so švigale med njih vrstami, a šli so svojo pot naprej. Pozno na večer se je pričel krvavi boj tik pred utdrbama. Črnogorski junaki so divje naskakovali trdnjavo. Polagoma je prenehalo grmenje topov s turške strani. Bilo ie takoj opaziti, da se Turki pripravljajo na odhod. Ker je nastala temna noč, so se umaknili malo nazaj tudi črnogorski junaki. Takoj ko je napočila zora se je pričel znova boi za žive in mrtve. Poraz turške posadke je bil zagotovljen. Po triurnem zopetnem boju je trdnjav«} padla. Črnogorci so
vjeli posadko in dobili ko« plen tudi štiri topove. Vjet ie tudi poveljnik turške posadke.
Cetinje, 10. oktobra. Prvo veliko zmago pri Dečiču so Črnogorci pozdravili z velikanskim navdušenjem. Kralj Nikita je ves dan opazoval razvoj boja na raznih pozicijah od Podgorice do Skadra. Kralj Nikita je prejel povodom prve zmage celo vrsto pozdravnih brzojavk, med drugim iz Rusije, Srbije in Bolgarske. Petrograjsko slovansko dobrodelno društvo je odposlalo v Cetinje več denarja In sanitetnega materijaia.
Cetinje, 10. oktobra. Kako silno krvav boj je bil pred Dečičem, dokazuje dejstvo, da je padlo v boju 600 Turkov, Črnogorci pa imajo okolu 400 mrtvih in ranjenih. Poveljnika turške posadke so odpeljali v Podgorico z ostalimi ujetniki. Danes ga je kralj sprejel, v posebni avdijenci.
Cetinje, 10. oktobra. Po bitki pri Dečiču se je mahoma pojavila južna črnogorska armada pred mestom Fozi, potem ko je zavzela vas Slpčanik. Tu je prišlo zopet do krvavega boja. Na obeh straneh so se borili kakor levi. Po par urnem boju je padlo tudi mesto Tuzi v roke črnogorskih junakov.
Cetinje, 10. oktobra. Črnogorski junaki so na potu proti Skadru. Na potu jih kristijani navdušeno pozdravljajo kot rešitelje in se jim trumoma pridružujejo. Malisori so večjidel prestopili na stran Črnogorcev, katere na vsem potu v bojih jako izborno in uspešno podpirajo.
OPERACIJE SEVERNE ČRNOGORSKE ARMADE. BOJI OKOLO BERANA.
Cetinje. 10. oktobra. Tudi severna črnogorska armada je zmagovita. Semkaj je došlo poročilo, da le sedaj padla tudi že trdnjava Berana.
Cetinje, 10. oktobra. Berane so padle. Boji so trajali cele tri dni in so bili grozni. Črnogorska armada se je takoj prvi dan vrgla z vso silo na trdnjavo in parkrat vrgla posadko iz mesta. Toda Turki so se bojevali kot levi in naši so se morali ponovno umakniti nazaj^ posebno ko so Turki dobili precejšnjo pomoč. Včeraj je padlo mesto po lOurnem boju v naše roke. Ponoči so Turki z vso silo naskočili trdnjavo, nakar so se naši iz previdnosti umaknili. Turki so si dobro v svesti velikega pomena te trdnjave in zato so jo sklenili braniti do zadnje kaplje krvi. Vse je kazalo, da bodo boji divjali še par dni. Danes so Črnogorci uprizorili generalni naskok na mesto. Bombardma je trajal neprestano več ur. Po zraku je švigalo na tisoče krogelj. Vmes so pokale tudi bombe. General Sava Vukotič se ie osebno udeležil boja, kar je med vojaki povzročilo velikansko navdušenje. Na večer je nad Berano že zaplapolala črnogorska trikolora. Prebivalci mesta Berane, ki so povečini jako sovražni Turkom, so zmagovalce sprejeli s silnim navdušenjem v svojo sredo.
Cetinje, 10. oktobra. Bjelo polje je v črnogorskih rokah. Padla je tudi že trdnjava Moj-kovac. General Sava Vukotič koraka s svojo armado porti jugovzhodu, kjer leži Kosovo polje.
TURŠKI BEGUNCI V ČRNIGORI.
Cetinje, 10. oktobra. V luke Bar in Ulcinja je prišlo silno mnogo turških beguncev. Turške oblasti po morju ne morejo izvrševati one kontrole, kakor na suhem. Begunce je ukazala črnogorska vlada vse razorožiti. Orožje je bilo
LISTEK,
M. ZEVAKO:
V senci Jezuita.
In če se je izkušal lišpati š čutom za umetnost in poezijo, če je obešal takorekoč čipkaste petlje na svoj bojni meč, če si je odeval jeklo oklepa z bleščečo vezenino, je delal to zato, ker sta ga navdajali umetnost in poezija z nekakšnim praznovernim spoštovanjem; čudil se je genijem svoje dobe, in ugajalo bi mu bilo, pridobiti si njih uvaževanje. Skoraj vsi veliki vojaki so bili takšni: primerjajmo le Friderika Pruskega in v starih časih Aleksandra Makedonca. Takšni ljudje počenjajo vse mogoče, samo da bi se pririnili med mislece. Zdi se, kakor da bi se sramovali svojega klavskega poklica. Napoleon je morda edino izmed teh krvavih bitij, ki je ušlo potrebi, iskati si na tak način odveze za svoje pokolje, kajti on je vselej in javno kazal najpopolnejše preziranje vsega, kar ni bilo mašina za moritev.
Ljubezen do književnosti in umetnosti je bila Francu I. potemtakem le okras, pajčolan, ki je pregrinjal njegove prave misli. In njegova misel je bila misel boja — ne vojne, ne strategije, ki zahteva hladnega računarja in kompliciranega poizvedovanja — marveč boja v najenostavnejšem romenu besede: radost nad zadajanjem ran, radost nad tem, da planeš krvav in črn od smodnika nad čedo ljudi.
Saj je itak vsak hip preklical svoboščine, ki jih je dajal književnikom. Venomer je omahoval med željo, postati enak Marotu in Rab-lčju ter se ovekovečiti ob njuni strani, in med hrepenenjem po klanju, ki je neza-Npno do sle-
hernega premišljevanja in pisarije.
Odtod čudna nestalnost, ki mu jo beleži zgodovina.
Čitatelj naj nam oprosti, da smo se s to opredelitvijo oddaljili od prave povesti. Bila je potrebna, da smo mu pokazali Franca I. v njegovi pravi podobi, kakršna se razodeva našemu boljšemu spoznanju.
Premislimo zdaj. kai je pomenila Žileta v očeh takšnega bojevnika?
Majhno dekletce. Igračica.
In vendar je bila v njem strast,^ ki je besnela nad odporom te najnovejše žrtve.
Izkušal si je dopovedati, da je ta strast očetovska ljubezen. In če hočemo biti pravični, mu verjemimo da je bilo to njegovo resnično prepričanje; saj vemo, da ni bil sposoben, či-tati v svoji duši.
In ko se mu je zazdelo, da je našel zaključno rešitev, si ni rekel niti enkrat, da na-merja storiti nekaj nečuvenega — kakor si ni rekel tega, ko je obvestil Ferona o Magdale-nini nezvestobi in mu sam izročil ključ od hiše svojega prešuštva z njegovo ženo.
Zjutraj zarana je dal poklicati svoje tri zveste.
Ese, Sansak in La Šatenjre, ki so se jim bile rane že skoro zacelile, so bili prenočili v Luvru, kakor več dvorjanov, ki so dejali, da hočejo braniti kralja, ako bi rokovnjači obnovili napad na palačo — v resnici pa so se bali iti sami domov.
Trojica se je poklonila kralju, ki jih je pustil govoriti, ne da bi jim prekinil besedo; zdelo se je, da premišlja, ko je sedel v svojem velikem naslonjaču cb kaminu.
Zdajci pa je vprašal kralj:’
»La Satenjrč, kako ti ugaja vojvodinja Fontenbloška?«!
Dvorjanska trojica se je osuplo spogledala med seboj.
»Sir,« je dejal La Šatenjre, »gospodična Fontenbloška se mi zdi redka krasotica...«
»Res je krasna,« je reke! kralj, majaje z glavo. »Td je gola resnica. Pa ti, Sansak?«
»Sir, meni se zdi, da je vredna vsega občudovanja.«
»T udi to še ni preveč. In ti, Esč?«
»Oči mi je zaslepila, sil.«
»Izvrstno. Torej se strinjate vsi trije v mnenju, da je vojvoairna lepa ženska, vredna ljubezni moškega srca?«
To pot so se spogledali dvorjani že z ne-pokojem. Ali so govorili nemara prenaglo? Ali bi bili morali izjaviti, da je Žiletina lepota brezpomembna? Vse je šlo za to, kaj misli kralj v resnici.
Na srečo pa jih ie rešil zadrege on sam.
_ »No, to dokazuje, da imate dobre oči. A zdaj me poslušajte: vojvodinja dobi za doto moja fontenbloška posestva, in omožiti jo imam namen čimpreje.«
Nemir dične trojice se je izpremenil v osuplost. ..
, Ali ni bila nova vojvodinja kraljeva me-tresa?
Nemara se je je bii naveličal?
Kaj je tičalo za vsem tem?
»Iskal sem.« je povzel Franc I. in vstal, »iskal sem moža za njo... a drugega primernega ne vidim kakor enega izmed vas treh ...«
»Sir!« so vzkliknili vsi trije dvorjani zavzeti.
»Da, da! Eden vas treh postane njen mož. Kateri? Tega še sam ne vem. Vsekakor tisti, ki mi dokaže... «
»Sir! Vse smo pripravljeni tvegati za takšno odlikovanje..
Kralj je molčal nekaj trenotkov.
Nato je izpregovoril z ravnodušnim glasom :
»Vojvodinja Fontenbloška čo žena tistega, ki spravi rokovnjača Manfreda živega ali mr-vega v mojo oblast!«
Takšen je bil uspeh Francevega tuhtanja.
Dati Zileto tistemu, ki mu izroči njega, ki ga ona ljubi!
Trojica se je naklonila do tal, mrmraje hvaležne fraze, ki jih je prekinil kralj z besedami:'
»Gospodje, kar sem rekel, sem rekel. Ni moja navada, preklicevati dano besedo. Tisti imed vas treh, ki mi pripelje predrzneža, bo soprog vojvodinje.«
»Sir! Kdaj naj se odpravimo na lov?«
»Takoj!« je odgovoril kralj.
Tisti dan zvečer so sedeli vsi trije žlahtni prijatelji pri »Vedeževaiki. to je, v gostini, na-zvani s tem imenom po Rableju samem, ki je prav pogostoma zahajal tja.
Ta gostilna je ležala ravno v sredi pariškega prometa, ob ustju ceste Sen-Deni. Nje lastnika sta bila zakonska Gregoar. Mož je bil žolčnat debeluliar, ki je stal vedno ves razgret pred kuhinjskim ognjiščem in obračal nad žerjavico raznovrstno perotnino. Bil je vrl mož, ali bolje rečeno, to. kar imenujejo navadno vrlega moža: človek, ki je prodajal svoje vino, čim najdražje se je dalo, sicer pa se je brigal edino za to, da je kopičil svoj prihranek sold za soldom. Gospa Gregorajeva je bila spretna, svetlooka mamica, ki jo je Rabič na-zival »prepelizhizo, topezho se v letih ustah med kushovainem«. Bila je čudovito bujna, da-si ni bilo v nje kipečih okroglinah nobene pretiranosti; gubice so se ji delale povsod:	na
licih, na podbradku in na komolcih nje vedno golih rok,
razdeljeno med črnogorske vojake. Zlasti mnogo je turških beguncev iz Macednlje. Tukajšnji prebivalci se zanje čisto nič ne brigajo, ker je vse navdušeno za vojno.
VSPEH SRBSKE MOBILIZACIJE.
Belgrad. 10. oktobra. Vspeh srbske mobilizacije je nad vse povoljen. Dosedaj je pod orožjem na 400.000 vojakov in prostovoljcev.
ALBANCI ZA SRBE
Belgrad, 10. oktobra. Isa-beg Boljetinac je obljubil Srbom, da bo odločno stopil na njih stran.
PRINCI KARAGJORGJEVIČI.
Belgrad, 10. oktobra. Semkaj sta došla princa Aleksander in Aleksis Karagjorgjevič. Vest. da bo državni svet radi sedanjega položaja na Balkanu sklican na izvanredno sejo, se tu odločno dementira.
-	PRINC GJORGJE — POVELJNIK
SEVERNE PODONAVSKE DIVIZIJE.
Belgrad, 10. oktobra. Princ Gjorgje je imenovan poveljnikom severne podonavske divizije srbske armade.
ODHOD BOLGARSKE CARSKE GARDE IZ SOFIJE.
Sofija. 10. oktobra. Včeraj ob 3. uri popoldne je odšla med velikanskim slavljem carska konjeniška garda iz Sofije in odpotovala na mejo. Tu se z vso gotovostjo trdi, da izbruhne turško-bolgarska vojna v nedeljo.
Sofija, 10. oktobra. Bolgarski kralj Ferdinand in njegova sinova Boris in Ciril sta odpotovala v Plovdiv.
BOJI NA TURŠKO-BOLGARSKI MEJI.
London, 10. oktobra. Reuter Bureau poroča, da je pri Tmiru in Klismi ob bolgarsko-turški meji prišlo do zelo hudih spopadov med bolgarskimi in turškimi četami. Podrobnosti in izid bojev ni znan.
ZA BOLGARSKE REVEŽE.
Sofija, 10. oktobra. Kraljica je danes obiskala vse tukajšnje bolnišnice in nakazala siromakom podpore. Občinski svet v Varni je 'dovolil 50.000 K kot podporo onim družinam, katerih starši, oziroma otroci so šli v vojno. Tudi trgovci in drugi bogatejši ljudje so nabrali y isto svrho 20.000 K.
RUSKI AVIJATIKI V SRBIJI.
Sofija, 10. oktobra. Danes je došlo semkaj pet ruskih avijatikov.
Slovenska zemlja.
Cerklje pri Kranju.
V	nedeljo, dne 6. oktobra 1912 je imelo tukajšnje prostovoljno gasilno društvo vrtno veselico. Četudi je bilo slabo deževno vreme, se Je vendar udeležilo veselice slavno prostovol}-no gasilno društvo s svojo godbo iz Kranja v polnem številu. Gasilno društvo iz Komenda Je bilo zastopano po svojem gospodu podnačel-niku. Tudi gasilno društvo iz Vogljan pri Šenčurju je poslalo svojo deputacijo. — Vsem udeležencem, zlasti pa slavnemu gasilnemu društvu iz Kranja in njegovi godbi, katera je z malimi prenehljaji neprenehoma zelo dobro igrala, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. — Zahvaljujemo se tudi vsem tistim, katerim ni bilo mogoče priti na veselico in so poslali za vstopnino bodisi po pošti ali osebno. Zapomnili pa si. bodemo gasilni društvi iz Šenčurja in iz Zg. Brnika pri Cerkljah, kateri se nista hoteli udeležiti naše veselice, dasiravno je prvo eno uro in drugo pa samo četrt ure oddaljeno od Cerkelj. Veselica je v tako slabem vremenu nepričakovano dobro izpadla. Čistega dobička je 415 K 66 v. Tudi se je popolnoma mirno končala, dasiravno je že bil menda bol v nekem časopisu naprej napovedan. — Odbor Prostovoljnega gasilnega društva v Cerkljah na Gorenjskem.
Iz Hrenoviške občine
ge nam poroča: Poštni urad je večkrat ob nedeljah In praznikih zaprt že ob 10. uri, čeravno so uradne ure do enajstih in bi morala biti uradnica prisotna. Vse to menda radi luksusa gospodične uradnice, ki neznakam odpotuje. Okoličani imamo ravno v tem času na pošti
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
Konec.
Ozka kozja steza se je vila med skalami, talčo da sem našel brez težave svojo pot. Na St. Heleni se je lahko reklo po pravici, da vodi tvsaka pot k cesarju. Prišel šeni do vrat. Nobene straže — šel sem dalje. Še ena vrata — spet nobene straže l Povprašal sem se z začudenjem, kaj je s tistim kordonom, ki ga je omenil Fourneau. Zdaj sem til na vrhu, zakaj ravno pred mano je gorela luč. Skril sem se in se oziral na vse strani, a niti tu ni bilo duha ne sluha o sovražniku. Ko sem stopil bliže, sem videl hišo. dolgo, nizko poslopje z verando. Po stezi pred njo se je izprehajala moška postava. Splazil sem se biiže, da si jo ogledam. Morda je bil sam prokleti Hudson Lowe. Kakšno zmagoslavje, če bi mogel cesarja tudi maščevati, ne le osvoboditi! Toda verjetnejše je bilo, da je navadna angleška straža. Zlezel sem še bliže; mož je obstal pred razsvetljenim oknom. tako da sem ga videl razločneje. Ne, to ni bil vojak, marveč duhovnik. Začudil sem se, kaj počenja takšen človek na tem kraju ob ‘dveh popolnoči. Ali je bil Anglež aK Francoz? Ako spada k hiši, - sem dejal sam pri sebi, se mu lahko zaupam. Splazil sem se torej še malo bliže: ta hip pa krene mož v hišo. Zdaj sem Imel prosto pot; zavedal sem se dragocenosti vsake sekunde. Sključen sem stekel naglo proti
največ opravka in zato odločno zahtevamo, da se uradna ura natančno drži. Uradnica je nastavljena radi nas. Tudi bi ne bilo napačno, če bi se na pošti malo boij držala disciplina in ne bi prihajale v uradne prostore razne neuradne osebe. Vse kar je prav. — Okoličani.
DNEVNI PREGLED.
Nemškonacionalna hujskarija in vojna na Balkanu. Razni nemški avstrijski listi so že na najpodlejši način pričeli blatiti slovanske balkanske narode, ki se bojujejo proti Turkom. Komaj je izbruhnila vojna, so že polni samih vesti o slovanskih porazih. Seveda mora vsak trezen človek na prvi pogled zapaziti, da so vsa ta poročila izmišljena, ali pa poročila iz Carigrada, katerim seveda ni pripisovati nobenih verjetnosti. Turška si je dobro v svesti slabega položaja, v katerem se nahaja in zato je tudi odklonila vse vojne poročevalce, ki hočejo poročati objektivno. Opozarjamo vse naše prijatelje, naj čitajo nemške liste z veliko rezervo. Mi smo ukrenili vse potrebne korake, da dobimo z bojišča popolnoma resnična poročila in smo zato tudi trdno prepričani, da bo občinstvo z veseljem vsak dan poseglo po našem listu.
Deželni poslanec kot posredovalec. Prejeli smo sledečo novico: Prav je, da poslanci posredujejo med ljudstvom in med onimi, ki hočejo ljudstvu vladati. Ljudstvo voli poslance zato, da varujejo njegove koristi. Toda tudi poslančeve pravice imajo svoje meje. To je skusil tudi poslanec Jarc. preteklo sredo. Stvar je bila taka: Neki gospod si je naročil voz iz Zirov do Škofje Loke na kolodvor. Med potom pa je dohitel nekega svojega znanca in ga je povabil na voz. Ko so se pripeljali na kolodvor, je voznik zahteval več, nego doma. češ da je voz za dve osebi dražji, nego za eno osebo. Vsled tega je prišlo med gospodom in voznikom do malega nasprotja, kajti gospod je trdil, da je plačal voz, in da lahko povabi k sebi, kogar hoče. Med prepir pa se je naenkrat vtaknila tretja — vozniku in gospodu neznana oseba — to je bil poslanec Jarc. ki je bil ravno na kolodvoru. Začel se je potegovati za voznika in je precej samozavestno nastopil proti tujcu. Tujega gospoda je to razjezilo in je v svoji razdraženosti nagnal poslanca Jarca s precej neprijetno psovko. Rekel je: Jaz rajše sam dam vozniku par kron. nečem pa da bi se vtikali vmes drugi. Poslanec Jarc je bil vsled besede »Tepp«, ki ]e menda padla, razžaljen in je naročil sprevodniku, naj izroči onega gospoda v Ljubljani na južnem kolodvoru policiji Gospod pa se je med potom do Ljubljane informiral, kdo je bil oni gospod, ki se je za voznika potegoval — in ko je zvedel, da je to poslanec Jarc. je rekel, da mu je žal, da ga ni še bolj nagnal. Ljudje pa so mu svetovali, naj na državnem kolodvoru izstopi, kar je previdni gospod tudi storil. Poslanec Jarc je nato izstopil na južnem polodvoru in je v svoji kratkovidnosti dal aretirati popolnoma drugega človeka, ki je potem z največjim trudom dokazal svojo nedolžnost in so ga izpustili. Kako se je stvar končala, nam ni znano, pa menda poučno dovolj, da se tudi poslanec ne sme povsod vtikati.
Še enkrat gasilna društva. (Poročilo z dežele.) Ko so bili pri letošnji skupščini gasilnih društev izvoljeni v odbor »Zveze« možje, ki so že dolgo vrsto let delali za razvoj slovenskega gasilstva in so brez vsake politike skušali izpopolniti gasilsko organizacijo — se je oglasil »Slovenec«, češ da bo treba napraviti red v gasilstvu. Mi smo na skupščini volili može, ki jih poznamo kot zveste načelnike požarnih bramb in nihče ni hotel s tem uganjati politike. Politiko hočejo med nas zanesti deželni odborniki. Njim ni na tem. da so društva nepristranska, oni hočejo imeti klerikalna gasilna društva. Letos je bilo mnogo slučajev, da so klerikalci po deželi nastopili proti gasilnim društvom za to, ker niso ta društva bila pod farov-ško komando. Slovenski gasilci naj pokažejo, da nečejo služiti nikomur drugemu nego »Bližnjemu v pomoč«. Ako deželni odbor zahteva kaj drugega, je zanj sramota.
Zopet imenitna iznajdba šmarskega župana. Gostilničarski vestnik poroča: Večkrat smo že povdarjali v našem listu, da nekateri gostilničarji popolnoma piezro poravnati naročnino za naše glasilo. Prisiljeni smo bili sestaviti listo takih grešnikov in med temi greš-
razsvetljenemu oknu. Tam dvignem glavo in pogledam skozi steklo pred mano je ležalo mrtvo truplo cesarjevo! ■
Prijatelji, podrlo me je na peščeno pot, kakor da so me ustrelili v^ glavo. Moj strah je bil tolikšen, da se čudim še dandanašnji, kako sem ga preživel. Vendar pa sem se spravil čez pol ure spet pokoncu; trepetaje z vsemli udi in šklepetaje z zobmi sem stal ob steni in strmel s srepimi pogledi norca v mrtvečevo sobo.
Ležal je na odru sreai sobe, mirno, pokojno in veličanstveno; še zdaj je razodeval njegov obraz tisto tajno moč, ki nam je lajšala srca ob dnevu bitke. Njegove blede ustnice so bile okrivljene v jedva vidnem smehljaju; polodprte oči so se zdele obrnjene vame. Bil je obilnejši kakor takrat, ko sem ga videl poslednjič pri Waterloou; na njegovem obrazu je bila mila poteza, ki je nisem opazil nikoli v življenja. Na obeh straneh je gorela vrsta sveč; to je bila luč ki sva se je razveselila s kapitanom na morju, luč, ki me je vodila po valovih in ki sem jo pozdravil kot zvezdo nade! Kakor v megli sem zapazil polagoma, da pokleka okrog mrtvega mnogo ljudi; ves mali dvor, možje in žene, ki so delili njegovo usodo, Bertrand, njegova soproga, duhovnik, Mon-tholon — vsi so bili tu. Tudi jaz b’ bil rad pomolil, a bolest mi je preveč težila srce. Treba se je bilo posloviti; toda nisem se mogel ločiti od njega, ne da mu dam znamenje. Ne oziraje ge nato, :ali me kdo v.idi ali ne, sem se izravnal
niki je bil tudi g. Jakob Kastelic, gostilničar v. Velikem Vrhu, ki je dobival list še od ustanovitve sem, ne da bi se vsaj enkrat spomnil, da je treba poravnati naročnino ali pa v pravem roku vrniti list. Seveda se nam niti sanjalo ni, da je g. Kastelic ob enem tudi župan. Zato smo se precej*začudili, ko dobimo te dni uradni dopis županstva občine Šmarje na Dolenjskem s pripombo: »Službeno poštnine prosto«, ker smo se nadejali vsega prej kakor pa, da je to odgovor na naš opomin. Zaradi originalnosti navajamo dobesedno ta dopis. Glasi se: »Št. 53. Slavno Vredništvo gostilničarskima Vestnika v Ljubljani! Na ta dopis, jest izjavlem, de ker se jest nisem nobenkrat podpisal, v ta drušba, toku tud nisem kontent plačat men ga ni treba pošilet ker ga jest tud naberem ne. Žup. Šmarje 2/10 1912 J. Kastelic 1. r.« Na naš dopis gostilničarju Kastelicu v njegovi zasebni zadevi srno torej debili ekshibiran, poštnine prost in uradni odgovor g. župana Kastelica. Precej kotnodno, mar ne? Morda g. župan Kastelic naroča in ekshibira tudi vino za svojo gostilno. Zanimivo bi bilo zvedeti, ali so vsi ti dopisi tudi res ekshibirani v protokolu in kaj pravita k temu postopanju poštna uprava ter okr. glavarstvo. Šmarski župan je napravil tekom enega leta že toliko takih zanimivosti — da je res zadnji čas, da oblast vmes poseže. To je že druga javno znana »zloraba uradne oblasti.« Mislimo, da le materijala že več kot dovolj. Volitve so še pred sodiščem, zadeva zaradi zastav je v teku — pričakujemo, da se vse čim preje reši, da bo šmarska občina prosta takih nezmožnih županov.
Lep eksemplar župana je dobrunjski župan Korbar. Zanj se zanima zdaj orožništvo, ker je dal pri zadnjih občinskih volitvah volilni zapisnik, preden ga je odposlal na c. kr. glavarstvo, nekoliko popraviti. Ta možakar se je nekoč izrazil, da je samo zato klerikalec, da ima Šušteršiča na svoji strani. No, zdaj ima zopet lepo priliko pritiskati kljuke pri svojem patronu. A če ga bo Šušteršič še naprej ščitil, bo dobil od svojih voiilcev neprijeten odgovor, kajti drugič se ne bodo dali niti od Povšeta pregovoriti, da bi volili zaščitnika svojega največjega sovražnika.
Delavstvo v Vevčah stavka. Včeraj zjutraj je ravnatelj papirnice poklical več delavcev v svojj pisarno in jim povedal, da bo odpustil od dela pet delavcev. Rekel jim je tudi, da to napravi po svoji volji. Tako je prelomil obljubo, ki jo je dat delavcem, namreč, da v podobnem slučaju odpusti le one delavce, ki pridejo zadnji v službo. Delavce je to zelo razjarilo, zapustili so delo in se odločili za stavko.
Delo nemškega SchuLvereina na Štajerskem. Nemško časopisje je te dni objavilo zanimivo statistiko, koliko je nemški Schulverein doslej že žrtvoval in storil za spodnještajersko »nemštvo«. Ne bo škodovalo, ako pokličemo suhe številke našim odločilnim političnim čini-teljem in pa vodstvu naše C. M. D. v spomin:
V	Š t. Ili u (močen steber nemškega mostu do Adriie ga imenujejo nemški listi!) je ustanovil nemško šolo s stroški 90.000 K. Letos se je že otvoril tretji razred. V Cršaku se je otvo-rila nemška šola pred dvemi leti, na S1 a d k i gori obstoji že 26 let. Krog Maribora so napravili venec nemških šol: v P obrežu, na Tezni, v Razvanju, v Radvanju, v Studencih in v Leitersbergu. Izdalo se je zanje nad 20.000 K. Nemški šoli sta tudi v Marenbergu in na Muti. Nad 21.000 K sta stali Schulverein. V Vuzenici se je ustanovila druga Roseggerjeva šola s stroški
35.000 K. Nemška šola na Bregu pri Ptuju je stala 27.000 K, y Ormožu nemška šola in nemški otroški vrtec 60.000 K. Istotako nemška šola v Ljutomeru; ona v Št. Lenartu pa 76.000 K. Šola in otroški vrtec v Slov. Bistrici staneta 60.000 K, ravnokar otvorjena Roseggerjeva šola na P r a g a r-s k e m 45.000 K, Rosegger jeva šola v Peklu
40.000 K. Za nemško ljudsko šolo v Celju je dal Schulverein 115.000 K; z velikanskimi svotami podpira Schulverein tudi šoli v Štorah in Vojniku. Šola v Laškemtrgu je stala 60.000 K, v Hrastniku 80.000 K. Nad
250.000 K je izdal Schulverein za šolo v S e v-n i c i, ki obstoji že 30 let. a je dežela vendar noče prevzeti, ker je število otrok premalo. Za nemško šolo v Brežicah je izdal Schulver-ein že nad 74.000 K. Šoli in otroška vrtca na polzeli iti v Velenju staneta nad 120.000
pokoncu pred svojim mrtvim vojskovodjo, udaril s petami, dvignil roko in mu salutiral poslednjikrat. Nato sem se obrnil in odhitel v temno noč, pred mano pa je plavala slika bledih, smehljajočih se ustnic in upadlih sivih oči...
Bilo mi je, kakor 'da sem izostal le malo časa, toda mož v čolnu je dejal, da so bile dolge ure. šele ko je on omenil to, sem zapazil. da se je vzdignil veter in da se valovi bučno razbijajo ob pečinah. Dvakrat sva poizkusila odriniti Čoln, in dvakrat ga je vrglo morje nazaj. Tretjikrat pa ga je zadel silen val in mu vlomil dno. Brtz pomoči sva čakala zdaj poleg njega, dokler se ni zdanilo; toda jutranji svit nama ni pokazal drugega kakor razburkano morje. O »Črnerr labodu« ni bilo duha ne sluha. Da vidiva dalje, sva gledala na grič, toda v vsem širnem krogozoru se ni svetilo na morju nobeno jadro.
Izginil je bil. Ali se je potopil, ali ga je spet zavzela angleška posadka, ali se mu je pripetila kaka drugačna čudna usoda, ne vem in nisem izvedel nikoli. Tudi kapitana Fourneaua nisem videl nikoli več, da bi mu poročal o uspehu svoje misije. Sam sem se predal Angležem; rekla sva jim s čolnarjem, da sva edina preživela posadko ladije, ki se je potopila. Med njihovimi oficirji sem našel tisto velikodušno gostoljubje ki ga zmerom povdarjam pri Angležih, toda minilo je več dolgih mesecev, preden se je ponudila prilika za povratek v 'drago "deželo, ki zunai nje al prave steče za
kron, velikanske svote tudi šole v S1 o V. Gradcu, Konjicah in Vitanju. Šoli v Rog. S l a t i n i in R og a t c u staneta nad
127.000	K. Z vsem ima Schulverein na Štajerskem 16 lastnih šol, mnogo šolskih stavb je podprl z denarjem. 9 šol še vedno sam vzdržuje in 5 otroških vrtcev, 3 šole prevzete v javno upravo. Dva m i 1 j o n a kron je izdal Schulverein od 1. 1880 do 1912 za Štajersko. Velikanska svota! In kaj smo mi postavili temu nasproti? Niti razmeroma toliko, kaj šele, če vzamemo v poštev, da smo mi v ofenzivi.
Zveza narodnih društev na Štajerskem se je začela pridno gibati. Število članic raste. Kmalu bo doseženo število 100. Tekom letošnje zime se bo izvršilo več novih ustanovitev. Za predavanja ima društvo tudi skioptik na razpolago. Narodnjaki, izrabite v društvih jesenski in zimski čas za prireditve, posebej za predavanja! Delo v društvih, izobraževalno delo je podlaga političnih uspehov, to načelo je prodrlo tudi v vodilne kroge narodne stranke.
En starček je živel... Kmet Anton Divjak iz Komorivca pri Sevnici je 6. t. m. umrl. Bil je poštena duša, sovražil je abstinente, bil je vesel in obče priljubljen. Naj v miru počiva!
Izprehod v Belo Krajino. Na slovenskem književnem trgu se je pojavila krasna knjiga: Izprehod v Belo Krajino. Obsega celih 464 strani in stane 5 kron. To je X. zvezek zbranih spisov našega Janeza Trdine, ki je znan po svojih Gorjancih.
Vijesti. Izšla je novemberska številka Vi-jesti, revija hrvaškega društva inženirjev in arhitektov v Zagrebu in društva inženirjev v Ljubljani z naslednjo, bogato in zanimivo vsebino: Ing. Dragotin Gustinčič (Ljubljana): Sistematično uničevanje pašnikov v Suhi Krajini.
— Ing. Aleksander Kaiser (Zagreb); Vodo-spreme od pojačanog betona (11 črteža). — Ing. Miroslav Kasal (Ljubljana): Grafična določitev vplivnice za momente kontinuirličnega nosilca čez dve polji (2 črteža.) — Dipl. ing. A. Carnelutti (Zagreb):	Analytiški proračun kontinuirnog nosioca preko tri otvora (Svrše-tak; 2 črteža). — Dr. Mihajlo Joanovič (Zagreb): O čiščenju pitke vode ozonom (Svrše-tak; 5 slika). — Mijo Philippovič (Zagreb): Naše naučno putovanje u Tirol (13 slika). —
— Osobne vijesti. — Društvene vijesti: Zapisnik odborske sjednice od 15. rujna 1912. —. Različito: Iz koncepine službe trgovinskih in obrtniških zbornic. Bogatstvo Bosne na železni rudi. IzvještaJ o regulaciji Save kod Zagreba mjeseca kolovoza 1912. — Pregled časopisa.
Ljubljana.
— Včeraj je bil ves dan velik naval pred Učiteljsko tiskarno v Frančiškanski ulici, kjer je naše uredništvo razobesilo velik zemljevid in z zastavicami natančno označilo, kje stoje armade balkanskih držav in kje Turki. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da bomo na tej tabli priobčevali tudi vsa najnovejša brzojavna in telefonska poročila. Natančnejši podatki bodo seveda v ,. Dnevu" samem, po katerem naj občinstvo pridno posega. Cim bolj nas bo občinstvo podpiralo, tem lažje bomo postregli lahko občinstvu tudi mi.
KlorSiroiri se izgovarjajo glede podpor gasilnim u,.. m. f*"5 da niso nekatera društva dobila podpor vsieu pomankljivosti — druga ker niso bili dani predpogoji. Mi poznamo te
fpredpogoje. — Dalje piše „Slovenec“: Ce tudi iberalna stranka proti temu protestira, sledi iz teda samo to, da je deželni odbor v živo zadel, ko je pokazal, da hoče tudi po liberalnih gasilnih društvih imeti red. Gasilna društva ne smejo biti več za štafažo liberalni stranki, ampak naj služijo svojemu humanitarnemu namenu! Ako se reforme deželnega odločno in dosledno izvedejo, potem je liberalizem izgubil vso moč, ki jo je v gasilstvu in po gasilstvu imel. — Vse to je le pesek v oči, kajti gasilna društva do danes niso bila politična in je bila med njimi najlepša sloga, ki je tudi potrebna. Sele sedaj so pod novim geslom klerikalci zanesli prepir, ki bo razvoju gasilstva le v škodo.
— Za mestni dekliški licej je zvišalo naučno ministrstvo državno podporo na letnih
10.000	K.
— Seja občinskega sveta v Ljubljani se
vrši v soboto, dne 19. t. m. ter se nadaljuje dnevni red, ki je bil prekinjen.
— Iz pisarne Slovenskega deželnega gledališča. Nocoj, v soboto 12. oktobra (nepar), se prvič na slovenskem odru uprizori dvodejanjska
človeka, ki je Francoz tako z dušo in telesom kakor jaz.
In zdaj, ko sem vam povedal, kako sem se poslovil od svojega gospoda in zapovednika, se hočem posloviti tudi od vas, dragi prijatelji moji, ki ste tako potrpežljivo poslušali dolgovezne istorije starega, onemoglega vojaka. Po Rusiji. Italiji, Nemčiji, Španjolski, Portugalski in Angliji — po vseh deželah ste mi sledili in videli skozi moje kalne oči vsaj nekoliko bleska in sijaja tiste velike dobe; naslikal sem vam medlo senco mož, ki se je takrat tresla zemlja ob njihovih stopinjah. Ohranite to v svojem srcu in sporočite otrokom, zakaj spomin na veliko dobo je najdragocenejši zaklad, ki ga more narod imeti. Kakor se hrani drevo s svojimi lastnimi odpadlimi listi, tako naj rode tudi ti junaki in ti minuli dnevi novo, cvetočo pokole-nje junakov, vladarjev in modrijanov. Jaz odhajam zdaj v Gaskonjo toda moje besede ostanejo tukaj v vašem spominu, in ko bo etienne Gerard že zdavnaj pozabljen, se bo nemara se tuintam ogrelo kako srce ali okrepil kak duh ob zamirajočem odmevu besed, ki jih je govoril v vaši družbi. Messieurs, star vojak, salutira in vam kliče: :«Adieu!«
KONEC.
Spominjajte se dijaškega društva .Domovina" l
komedija „B o u b o u r o c h e", ki jo je napisal najznamenitejši sodobni francoski dramatik Ge-orges Courteiine. Duhovito izvedena igra orisuje zgodbo dobrodušnega moškega, ki tako slepo veruje v zvestobo svoje izvoljenke, da ga niti najjasnejši dokazi ne morejo preveriti o njeni prevejani goljufivosti. V srce se nam smili poosebljena dobrodušnost Boubourocheva, pa se spričo njegove brezmejne naivnosti vendarle ne moremo ubraniti presrčnemu smehu, ker je pisatelj bridko resnico Boubourochevega srčnega romana odel v tako šaljivo obliko, da gledalec včasih popolnoma pozabi na resnobna lica, ki se skrivajo za temi režečimi se krinkami. V izbirčnem Parizu je Boubourochi doživel največje uspehe. Upajmo, da ga bo tudi v Ljubljani. Vloga Boubourocha je poverjena gosp. A. Ve-r o v š k u . ostale partije, ki prav tako zahtevajo dobrih igralcev, so v rokah gospe Š e t r i 1 o v e in gg. Bohuslav, Povhe, Skrbinšek,
B u k š e k, Danilo in Peček. Zatem se drugič v sezoni poje Blodkova enodejanjska komična opera »V vodnjaku" z gdč. Richterjevo v vlogi Jerice. Opera, ki se je po dvanajstih letih na našem odru prvič zopet pela v torek, je le-ta spričo svoje resnično uzorne prireditve doživela največji uspeh, kar so enodušno priznavale vse ocene naših listov. Glasbeni krogi je ne morejo prehvaliti zaradi njene prikupne priprostosti in neprisiljene iskrenosti, hvali jo pa tudi odlični nastop naših pevk in pevcev.
V očigled vsemu temu je intendanca za trdno preverjena, da slavno občinstvo gledališča, ki si resno prizadeva nuditi vsestranski dobre predstave, ne bode hotelo stavljati v nevarnost s tem, da se neoporečno dobrih gledaliških prireditev ne bi udeleževalo v zadostnem številu. Kakor apelira slavno občinstvo na intendanco, da naj mu daje dobrih predstav, tako si intendanca dovoljuje apelirati na slavno občinstvo, naj jo v njenem prizadevanju podpira z mnogo-brojnim posetom, ker bi sicer letošnja poskusna sezona oo krivdi sl. občinstva resnično utegnila biti poslednja sezona slovenskega gledališča. —
V nedeljo popoldne se izven abonmaja (za lože nepar) ob izdatno znižanih c e-nah predvsem za ljubiielje slovenskega gledališča z dežele prvič ponovi danska komedija „V e 1 i.k i m r t v e c", velezabavna, hu-morja, dovtipov in satire polna „vesela žalo-igra“, ki je ob svoji premijeri v četrtek vzbujala največjo veselost in žela enodušno pohvalo naše kritike. Vodilno vlogo pesnika Cederlunda i£Ta g. Bohuslav, ostale vloge so v rokah naših najboljših moči. Za neparabonente se »Veliki mrtvec" ponovi prihodnji teden enkrat zvečer. Ne dvomimo,_ da bo ta duhovita m nad vse zabavna komedija slovensko gledališče še parkrat napolnila do zadnjega kotička. Saj tudi res ne nudi kmalu katera druga komedija tolikanj izborne zabave. — V nedeljo zvečer se pravtako izven abonmaja (za lože par) v prvi vrsti za čestite posetnike z dežele uprizorita zgoraj orisana komedija ,Boubou-roche" in opera »V vodnjaku".
—	Dopis iz Zelene jame. V Zeleni jami stanuje bogat posestnik, gostilničar in strojevodja na južni železnici itd. Mož je bil skozinskoz navdušen socialdemokrat, vendar je bil dobrega in mehkega srca in se da pregovoriti na to ali ono stran, ako se mu privošči dobro besedo in lep pogled. Ko je Oražem videl, da ga lahko pridobi zase, mu je obljubil, da lahko postane občinski odbornik. Mož je precej častihlepen in tako je postal Oražmov občinski podrepnik. Njegovi ženi to na videz ni bilo 'po volji in je pridno obiskovala napredne shode. To pa je bila sama prevara — kajti iz naslednjega se da spoznati, da sta postala oba klerikalca.
— Ko je lansko leto starejši sin obiskoval obrtno šolo, je prosil za deželno podporo in jo je tudi dobil. Oražem mu je podpisal ubožno spričevalo —- in je šlo. 100 kron je tudi denar. Mož pa ni tako potreben, plača 72 kron osebne dohodnine in se sam rad pobaha, da je najtrdnejši v Zeleni jami; ona ima pa tudi nekaj hranilnih knjižnic. Mi možu vsega tega bogastva ne zavidamo, ampak ga omenjamo le zato, da se dokaže, kako je Oražem pridobil soc. demokrate za občinski odbor v Mostah. Treba je pa povedati tudi zato, ler letos upa zopet na podporo
— pa ne le za enega sina, ampak celo za dva. Ker mislimo, da je mnogo še bolj potrebnih učencev, opozarjamo na ta slučaj, da se ne bodo z deželnimi podporami kupovali klerikalni občinski svetniki. — Tako se torej gospodari pri nas v Mostah pod Oražmovo vlado. Da je vse zgoraj navedeno res, jamči več prič, zato naj si Oražem in njegovi ljudje ne mislijo, da ne vemo, kaj se godi.
—	Rekordov Slovenci ne dosegamo ne na tem ne na onem polju — lahko pa ga dosežemo s tem, da v nekaj dneh pokupimo in razprodamo sokolske razglednice, ki naznanjajo III. vseslovenski sokolski zlet. S tem bomo svetu pokazali, da se zavedamo svojih dolžnosti do sokolstva in da ga hočemo podpirati pri njegovem delu. Pošiljajmo torej po vsem svetu sokolske razglednice.
Vloin v vilo »Danico« na Dolenjski cesti. Včeraj ponoči so vlomili v špecerijsko trgovino v viii »Danici«, katere lastnik je gospod Plankar, neznani storilci in so pokradli 450 K v manjšem denarju, nekaj denarnic in drugega galanterijskega blaga. — Včeraj popoldne je 'dobilo uredništvo »Dneva« zalepko z naslednjo zanimivo vsebino. Cenjeni g. urednik! Gotovo boste slišali o vlomu v vilo »Danico« na Dolenjski cesti, toda ne pišite o moji aretaciji, zakaj dobili me ne bodo živega. Sem sicer siromak. toda kar je sodnija sejala, to naj žanje. Podpis: Ze trinajstkratni vlomilec in sodrugi. Oprostite!!! — če je to šala ali pa potegnenje policije za nos, za to uredništvo ni odgovorno.
Turške grozovitosti na Balkanu, kaže slika v »Ilustrovanem Tedniku«: transport z verigami vklenjenih bolgarskih in srbskih vstašev iz Salonika v Malo Azijo. Razun tega priobčuje »Ilustr. Tednik« šo 9 slik z Balkana: Sobranje, kjer so bolgarski poslanci z velikim navdušenjem sklenili mobilizacijo, general Nikolajev, bolgarski vojni minister; bolgarski rezervisti y,
Sofiji; turški vojni minister Našim paša; srbski rezervisti zapuščajo rodilo vas ter se poslavljajo od svojcev, srbska artiljerija odhaja na mejo; srbska kavalerija v Kragujevacu in v Belgradu, srbski vojni minister. »Ilustrovani Tednik ima še 4 slike o osebju slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, priobčuje tudi pregledho tedensko poročile o dogodkih na Balkanu.
— Skrajna surovost. V Mestu v vodiški župniji je predvčerajšnjem umoril Franc Burgar, Lukanov podomače, svojega brata Janeza. Udaril ga je s sekirinim ušesom dvakrat po glavi, na kar se je Janez Burgar zgrudil mrtev na tla. Po groznem činu je šel morilec sam na vodiško orožniško postajo in se je prijavil. Vzrok umora:	Pred	nekaj	meseci	je prišel
Franc Burgar domov iz Amerike in je prinesel s seboj nekaj denarja, s katerim je začel popravljati domačo hišo. Njegov brat Janez pa ga je vedno gledal postrani, ker mu ni privoščil, da bi bil brat, ki je mlajši od njega, gospodar na domačem posestvu. Nastali so večkrat prepiri med njima in nekoč je ranil Janez Franceta z nožem v levo roko, kar pa poslednji ni zapazil. Predvčerajšnjem pa se je starejši brat bahal pred drugimi, češ. da je France zdaj bolj ponižen, ko mu jv. nu.. puščal kri. To pa je France zvedel in ko se je napotil Janez zvečer po opravkih v vaško kovačnico, je vzel France sekirico in je šel za njim. Ko ga je do-šel, ga je mahnil dvakrat s sekiro po glavi, kar je povzročilo bratovo smrt.
Kinematograf »Ideal.«. Spored za soboto 12., nedeljo 13. in pondeljek 14. oktobra. 1. Od Siona do Champery. (Potovalna slika.) 2. Prijateljica. (Velekomično.) 3. Gospa bojazljivca. (Drama.) 4. Čudežni otrok. (Ameriška veseloigra.) 5. Četa Dyones. (Varietna slika.) 6. Smrtna žetev. (Senzacijska mavna drama z Wando Treumann in Vigi Larsen. Vitaskopifilm Co., Berlin.) Samo zvečer. 7. Nauke si zavaruje življenje. (Velekomično.) V torek »Srčno zlato« Nordiskfilm Co. z gospodom in gospo Wieth v glavni ulogi. Samo zvečer. Pripravlja se: »Mož brez vesti.«
DRUŠTVA.
— Sokol II. vabi vse svoje člane, vse napredno občinstvo in prijatelje sokolstva, k Steinerju na Opekarsko cesto, kjer bode imel Sokol II. svojo vinsko trgatev. Spored je raznovrsten. Za zabavo je preskrbljeno. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 30 vin.
»Narodno - socijalne Zveze« (N. S. Z.) odbor se je konštituiral sledeče: predsednik Juvan, podpredsednik Černy, tajnik Poljšak, blagajnik Rus. Uradne ure bodo vsako nedeljo in praznik od 10. do 12. ure dopoldne ter vsako sredo in soboto od 5. do 8. ure zvečer. N. S. Z. ima svoj sedež v Ljubljani v Narodnem domu.
Z rednim poslovanjem prične N. S. Z. dne
3.	novembra t. 1., dotedaj pa se uredi notranje poslovanje in vse pripravi, prijave pa sprejema odbor že sedaj. Priredi še tudi ta mesec več društvenih shodov oz. sestankov po § 2., da se razjasni svoj pomen in namen N. S. Z. Dne 13. t. m. §c vrši shod ob 10. uri dopoldne za delavce Zabkarjeve in Tonniesove tovarne, dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer v gostilni Možina za delavstvo mestne plinarne; dne 20. t. m. za delavstvo lim- in kolinske tovarne pri Paušku; dne 26. t. m. pri Moharju v Šiški ob pol 8. uri zvečer; dne 27. t. m. pri Vodniku v Spodnji Šiški ob 10. uri dopoldne za delavstvo pivovarne »Union«. Natančnejše se še objavi. Odbor ima vsako sredo ob 8. uri v društvenih prostorih redne seje; izredne se skličejo po potrebi. Odbor N. S. Z. prične z resnim delom v korist slovenskega delavstva. Agitirajte za »Narodno-socialno zvezo« in pridobivajte članov. Ko uredi odbor N. S. Z. razmere v Ljubljani, skliceval ko tudi po drugih krajih na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem shode in sestanke ter ustanavljal skupine in podružnice. Zavedno slovensko delavstvo se naj strne v močno narodno armado sebi v pomoč, narodu v korist!
—	Družba sv. Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1912. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Zgodbe sv. pisma, 18. zvezek (zadnji). 2. Koledar za leto 1913. 3. Balade in romance. 4. Podobe iz misijonskih dežel 2. zvezek. 5. Slovenske Večernice, 66. zvezek. 6. Zgodovina slovenskega naroda, 2. zvezek. Kdor je plačal 60 vin. za broš., oziroma 1 krono za vezan izvod, prejme kot 7. knjigo: Razne povesti, Kdor je doplačal 80 vin. za vezan izvod z rdečo obrezo, oziroma 1 K 30 vin. a vezan izvod z zlato obrezo, prejme kot 8. knjigo: Evangeljska skladnica. Družba se bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro. Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči:	1. Amerika, Afrika,
Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Lavantinska škofija. 5. Ljubljanska škofija. 6. Goriška nadškofija. 7. Tržaško-koprska škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti dekaniji ali župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpretnemhe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj pošljejo po prejemu »aviza« takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem čč. gg.jmverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, vljudno naznanjamo, da se nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko. Vsakemu zaboju so tudi priložene vpisovalne pole in potrdilni listki za prihodnje leto. Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
—	V zvezo dramatičnih društev, ki ima 27. t. m. v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor,
sta pristopila pevsko društvo »Svoboda« v Idriji in dramatično društvo v Mariboru.
—	Slovensko Izobraževalno društvo v Opatiji uprizori dne 20. t. m. Fr. Govekarjevo narodno igro »Deseti brat«. To društvo že več let prav pridno uprizarja različne igre ter je središče Slovencev v Opatiji in okolici.
Odgovor na poziv „Slov. Naroda" št. 226.
(Ker uredništvo »Slov. Naroda" kljub svojemu pozivu na odgovor ni sprejelo naslednje izjave, jo priobčimo tu).
Umetniško kvaliteto g. Hinko Smrekarjevih grafik in karikatur presojali smo kot upodabljajoči umetniki izključno iz strokovnega stališča in jih sprejeli v razstavo ne oziraje se na morebitno politično vsebino posameznih risb.
—	Naši sodbi pridružil se je tudi tovariš g. R. Jakopič, kar tudi s svojim podpisom v dostavku potrjuje.
Protestiramo, da bi se hotele iz teh ali onih nagibov pri nas upeljati navade, ki so nedostojne kulturnega naroda, da bi pri izberi umetnin za razstave odločali — nestrokovnjaki.
Najodličnejše evropske glave so dostopne za humor in se vesele karikatur, tudi svojih lastnih, ki jih celo nabirajo. Tudi g. dr. Tavčar se je, ob priliki otvoritve sedanje razstave Smrekarjevemu naziranju o svoji osobnosti smejal. Ravno takega gentelmena smo imeli priliko opazovati g. dež. šol. nadzornika Levca — čemu tedaj ste gospodje bolj papežki kot — papež sam .. • čemu podtikate risbam tendence, ki jih absolutno ne vsebujejo in ki jih Vi navajate z besedami dr. Tavčar — politični »šoštar", Levec — starikasti »idiot".
Očitate g. Hinko Smrekarju in našemu klubu dvojno mero oziroma bojazen pred »S. L. S.“. Blagovolite se potruditi na razstavo, po vsem soditi tega še niste storili, našli boste v zloglasnem kabinetu (»nagajivi kamrici") stvari, s katerimi se »S. L. S." gotovo ne bode hotela
strinjati.
Ker se hoče na vsak način tirati od iz-vestne strani politiko v naš klub, izjavljamo, da v klubu moramo in hočemo zastopati edino in brezobzirno le umetniška načela, da izključujemo vsako politiko in da se protivi našim umetniškim načelom najemati kritike ali na nje uplivati.
V	Ljubljani, dne 7. oktobra 1912.
Za »Klub S. U.*:
M. Sternen, I. Franke, It. Vavpotič, Ferdo Vesel.
Pridružujem se umetniški sodbi »Kluba S. U." glede risb in karikatur g. Hinko Smrekarja.
R. Jakopič.
Balkanska vojna.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
AVSTRIJA SE PRIPRAVLJA.
Dunaj, U. oktobra. Danes so bili vpoklicani vsi rezevni častniki 14. in 15. kora in odposlani v Dubrovnik v Dalmacijo. Kakor se govori, se v kratkem izvrši mobilizacija praškega vojnega kora.
ITALIJANSKO - TURŠKA MIROVNA POGAJANJA RAZBITA. ITALIJANSKO BRODOV-JE ODIDE V EGEJSKO MORJE.
Rim, 11. oktobra, »Tribuna« prinaša danes iz mesta Ouchy, kjer se vrše italijansko-turška mirovna pogajanja naravnost senzacionalno vest,da so se pogajanja nenadoma popolnoma razdrla. Včerai je bila mirovna pogodba že sko-ro podpisana, kar so danes turški zastopniki prišli nepričakovano s čisto novimi zahtevami iz katerih ic razvidno, da hočejo Turki pogajanja razbiti in z. vso silo nadaljevati vojno.
Rim, 11 oktobra. »Agenzia Stefani« poroča, da je italijansko brodovje, ki se sedaj nahaja v Sredozemskem morju dobilo ukaz, naj bo vsak čas pripravljeno, da odide v Egejsko morje.
NAPAD ČRNOGORCEV NA AVSTRIJSKO LADIJO.
Trst, 11. oktobra. Semkaj je došlo poročilo, da so vse vesti, da so Črnogorci pri Baru obstreljevali neki »Lloydov« parnik popolnoma izmišljene.
BOJI NA BJELEM POLJI.
Podgorica, U. oktobra. General Savo Vu-kotič, katerega armada ie bila zmagovita na Bielein polju, pri Mojkovcu in pri Berani, prodira sedaj proti jugu.
Carigrad, 11. oktobra. Turška poročila zatrjujejo, da Beta ne še vedno niso padle.
KDAJ NAPOVESTA SRBIJA IN BOLGARSKA VOJNO.
Belgrad, 11. oktobra. Tu pričakujejo, da bo Srbija napovedala vojno jutri. Bolgarska pa v nedeljo.
Carigrad. 11. oktobra'. Poslaniki Srbije, Grške in Bolgarske dosedaj še niso odpotovali iz Carigrada, vendar pa imajo že vse pripravljeno za odhod.
ISA BOLJETINAC NA TURŠKI STRANI.
London, 11. oktobra. »Times« je dobil iz Carigrada porpeilo, da je I$a beg Boljetinac
sporočil turški vladi, da je pripravljen s 100 tisoč Albanci takoj napasti Srbe, ako bi napovedali Turčiji vojno. Poročilo se še ne potrjuje in je treba ‘udi vzeti z vso rezervo na znanje. (Beležimo to vest kot kronisti, kljub temu, da je debela turška raca. Boljetinac stoji odločno na strani Srbov in jih bo v boju tudi gotovo podpiral. Op. ured.)
POVELJNIKI BAI KANSKIH DRŽAV ODPOTOVALI NA MEJO.
Sofija. 11. oktobra. Poveljnik grške armade prestolonaslednik Konstantin, poveljnik bolgarske vojske general Savov in srbski poveljnik general Putnik so danes odpotovati k armadam na mejo, da odredijo zadnje odredbe pred izbruhom vojne.
RUSKI VOJNI MINISTER O EVROPSKI VOJNI.
Petrograd, 11. oktobra. Ruski vojni minister general Suhomlinov je v Moskvi izjavil, da bo Rusija takoj,, kakor hitro bi pričela Avstrija vojno na Balkanu aktivno posegla v vojno, nakar bi namah izbruhnila evropska vojna. Ta Izjava je tu vzbudila velikansko senzacijo.
DELEGACIJE.
Dunaj, 11. oktobra. Na današnji seji avstrijske delegacije so bili sprejeti bosenski krediti. Jutri se vrši seja vojnega odseka, na kateri se bo razpravljalo o novih vojnih kreditih.
BOSENSKI SABORSKI PREDSEDNIK NA DUNAJU.
Dunaj, 11. oktobra. Predsednik bosenskega sabora, Vojeslav Šola. je danes dospel na Dunaj, kjer je bil sprejet od cesarja v posebni av-dijencL
Radi nepričakovanih zaprek so izostala zadnja telefonska poročila z Dunaja.
Odgovorni urednik Radlvoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Ugodna prilika. Lepa, malo rabljena ph-nova peč, vredna 160 K se dobi sedaj pod ceno 70 K. Poizve se pri trgovcu Matej Orehku, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.	706—2
Pojasnilo.
Podpisani vprašam Vas, g. H. Sevar, če ste bili zopet pijani ko ste mojega otroka po rokah tepli in ženo po tlaka suvali ter prileteli nad njo še celo v stanovanje? Je ti to trgovska izobrazba? Tepite raje svojo hčerko in odganjajte fante. Moje otroke bom že sam tepel. Sramujte se. To Vam je prvo svarilo.
Jurij Hren, hišnik Trubarjeva ul. 2.
Prazne sode
od malage in konjaka po 16, 32, 64, 120, 200 in 300 litrov ima naprodaj
trgovina s špecerijo, delikatesami in vinama Miklošičeva cesta štev. 8.
Vabila
Letake
Plakate *si
Poročne karte Mrliške liste Račune
Letne zaključke Hranilniške knjižice Cenike
Razglednice Koledarje a i. t. d.
priporoča
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani, r. z. z
v * ,
i i .fini i
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Celo
noč odprto^*'
Celo noč »/.-^odprto
Čevljarskega učenca
sprejme čevljarski mojster
FRAN ZDEŠAR, Sodna ulica štev. 2.
človeški muzej
za
anatomijo, embriologijo, patologijo in plastične umotvore.
Muzej vsebuje: Anatomijo človeka, operacije, amputacije, notranje in zunanje bolezni, ki se dogajajo v človeškem življenju, na naravno-velikih preparatih.
Vstop je dovoljen le odraslim osebam. — Katalogi pri blagajni. — Vsako uro se razloži ana-tomiška Venera. — Odprto od zjutraj do 10. ure zvečer v Lateriuanovem drevoredu.
Otvoritev v nedeljo, 13. oktobra 1912.
K obilni udeležbi vabi vljudno
Ravnateljstvo.
Posebna specialiteta likerja
»Zdravnik želodca"
se dobi v vseh boljših lokalih ter tam, kjer so razvidni dotični plakati, ali pa direktno pri
Idivro NebeniItu v &iški
pri Ljubljani.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesljoniranl optik in strokovnjak svoj optični zavod.
Daljnoglede, toplo* mere, in zrakoraere vseh vrst. Očala, ščipalniki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na | zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vi ste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah
priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela.
Med bralce tega časopisa
razdelimo 3000 parov
izvrslnih, zelo elegantnih usnjenih čevljev na vrvice iz najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, zato, da spoznajo naSo tvrdko.
Le zaslužek na delu K 13-75 za 3 pare čevljev se plača.
Čevlji veljajo sicer 42 kron.
Pošljemo vsacemu po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovoljena, zato nič rizika. PoSilja se proti povzetju ali denar naprej. Raz-poSilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev
FRANC HUMANN
AlolBgftKsc štev,
, DUNAJ, II.,
3/10. F.
Še le Ib Vaš ga priporočila bodemo Imeli korist.
fr rJ, V: fr d, !C a.fr flt .ta J
Gramofoni - automati 1!
d e=a o tovarniška zaloga a ca a
tč * >8 S® o
s«i
N
o n g
O H N
■ na
o
-n O e as
• ? * I § & I n
m
Im vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam Spedjelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica ca popravila.
Ptttte p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte ti	a!	mojo	zalogo.	ti
Vse potrebUiie la mkoustno kolesje v zalogi.
Ti
Mednarodno »pedioijeiko podjetje
R RANZINGER, Ljubljana.
TX® tamovlj»no 1S7"©.	Telefon	štev.	60.
fodjetje u prevoznino c. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v meetu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.	257
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900.
Odlikovana ■
Pariz 1985 S.
London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam
zalogo Israsnili
nagrobnih vencev in trakov
z napisi.
-.. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
::	Cene brez konkurence.
FR. IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg št 13-13.
MIHAEL KASTNER, Ljubljana
• IIIIIUItlHMIHIHHHHIIIHIHa •HlllliniHHHIHIHHHHIHIIH
Kongresni trg štev. 10
■IHUHHHHHIIHHIHHMHHIM
IHHHHHHHIHHHHHHHHIIM
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živnso sol; patrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin m motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže \ aftns&g*.
V nobenem glavnih mest
avstrijske monarhije
ne dobite tako velike detailirane trgovine, ki bi imela v zalogi toliko
damske konfekcije
kot moja. — Imam ogromno zalogo najmodernejših in najelegantnejših
inaiiteljev, paletotov, ragnalov. gledaliških plaščev kakor tudi kostumov do najfinejšega izdelka. — Bluse, krila, spodlljft krila, pletene jopice kakor tudi
obleke za otroke in dečke
fino izdelane, po Čudovito nizkih cenah. — Nobenemu ni pri meni težka izbira jopic, paletOtOV in kostumov za deklice.
Na deželo pošiljam brez povzetja na izbiro. — Postrežba točna.
»Angleško skladišče oblek“
O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Družba sv. Cirila in Metoda
poživlja in prosi cenjene somišljenike, da se poslužujejo edino-le
Ciril-Metodovili vžigalic,
kajti edino od teh ima družba podporo. Vsaka druga znamka se naj odločno .	' . * . ’ zavrne! ’ . * . ‘	.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Dolžnost nas veže ter poživljamo vse g§ brate „Sokole“, da se poslužujejo edino-le
Ciril-Metodovih vžigalic.
Na ta način se bode zvišal promet, kar .*. bode tudi Sokolstvu v prid. .*.
Slovenska sokolska zveza.