51. številka.
<▼ Trstu, t Četrtek zveSer dne 20. aprila 1897.)
Tečaj XXII.
„■DIltOlT"
Izkaj« P* trikrat na »eden t l«stth ta-ianjih ob torkih, 6«tr«klh
n lobotKh. Zjntranje izdanje izdaja ob 6. ari zjutraj, Ttierno pa ob 7. ari veAer. — Obojno iidanje stane: Jedenmeaeb . t. 1.—, iaven Avstrija f. 1.50 aa tri anaeo , . .	.	. 4,SO
h pol leta . . . 6.— . » ■ n teto . . „ 12,— . ■ ,18.— iir*6*ifl« I« plačevati laprtj ■« mrttfe« Aru priložene aaroonlne ■• iprmvi «• Mira.
j >aami£ae Številke ■« dobivajo t pro-
£ajfc!uir&h tobftk« p J.ratu po 9 nvA, irsvBu Trsta 4 avl.
EDINOST
Oglasi aa raiune po tarifa ▼ petitu; n aaaiove t debelini Srkami te plaŠnje proator, kolikor obaega navadnih vratio.
Poslana, osmrtnico in javne zahvale, do« miti oglati itd. te računaio po pogodbi
Tai dopi«i naj ae pošiljajo uradjtttvn ulica Cnaerma it. 18. Vsako piano mora biti frmkovano, ker nefrankovana ae ne »nrojomajo. Rokopisi ie ue vra&ajo.
reklaranoij« lis ogiaie apre-
;ej»B ti>i'f	ulic,« Kolino pic-
colo hftt. II. iittdflt. Naro&niao ia oglatie ie plačevati loco Trst. (Mt>rte reklam« oijft ao preat« |;ofttn»n«j,
Cl
ko.
, f etUnomU jm mm'
Na pragu nove dobe ?
Po oficijoznih listih Avstrije, Nemčije ia Italije so nam pravili in Ministri teh držav so nam zatrjevali v dotičnih parlamentih o vsaki priliki, da trbjmuz^isža — /veza med imenovanimi tremi državami — je izključno defenzivnega značaj a, da jej je jedini namen obramba, oziroma ohranitev evropskega mira. Proslavljala se je trozveza kakor pravi blagoslov božji za vso Evropo, kakor ona široka, zanesljiva podlaga, na kateri sloni evropski mir. Trojna zveza stoji zvesto na straži, da vročekrvni Francozi ne zanetijo plamena vojne aed Nemčijo in Fraucijo, oni Francozi, ki ne morejo pozabiti poraza, ki so ga doživeli v letu 1870. in ki ne morejo pozabiti onih dveh lepih in bogatih pokrajin, ki so j a zgubili v tisti grozni in zanje toli nesrečni vojni. Francoze treba držati na uzdi, da ne bodo mogli uveljaviti svoje politike maščevanja.
Trojna zveza pa naj brzda tudi silovito, požrešno, skrajno sebično in po vekšauju svojega območja hlepenečo Rusijo. Iz kratka: evropskemu mira preti nevarnost le od Rusije in Fraucozke. Zato je trebalo ustvariti kombinacijo, zvezo treh srednjeevropskih držav, ki bode svojo ogromno vojaško silo impuuovala rečenima kaliteljicama mitu.
Tako ue nam je ozoačala trojna ;zveza. In malo ne veleizdajalec je bil v naši Avstriji oui, ki ni do zaduje pičico verjel temu označanju. In da bode tem trdmša vera v nevarnost, ki preti Avstriji od nasilne Rusije, pripovedovali so plašnim dušicam o strašni pošasti, ki preži noč in dan, da bi porušila našo državo in z isto zatrla hkratu tudi vso evropsko kulturo in civilizacijo. Nevarnost je bila torej eminentna, skrajna. Azijatsko barbarstvo je prežalo na nas, potreba je bila torej nojna, da se združijo vsi na borbo za evropske kulturo, ta dragoceui zaklad. — Ta velika pošast je bil — p a n s 1 a v i z e m. Panslavizera pojavlja povsodi svoje mreže, za vsakim oglom se potika po par ruskih agitatorjev, ruski rublji zavajajo avstrijske Slovane k nezvestobi do lastne države in lastnega vladarja, k veleizdajstvu.
Tako se je tolmačilo evropsko položenje lahkoverni in nerazsodni javno-sti.
Mi avstrijski Slovani i»a smo žalostjo in ogorčenjem v srcu gledali na to divjo gonjo in pomilovati smo to „razsvitljeno, kulturno in civilizovano javnost", kateri so t* izmišljotine brezvestnih politikov in časnikarjev služile kakor jedini kriterij za presojanje činiteljev v veliki evropski politiki in tudi za presojanj« činiteljev, borečih se za načela, po katerih naj bi se uredila tudi naša notranja avstrijska politika 1
Hinc illae lacrumae, v tem grmu je tičal zajec! In uaša trdna vera je ta, da le v tem grma, vsaj kolikor se dostaje naših Nemcev in Italijanov. Le-ti so potrebovali pošasti „panslavizma", kakor potrebuje riba vode. Z namišljeno nevarnostjo, ki preti obstauku države od .panslavizma", so opravičevali svojo germanizatorično, nasilno in avstrijskim Slovanom sovražno politiko. Argumentirali so povsem logično: Rusija je notoriška soviažnica Avstriji, ta Rusija je v tajnih zvezah % avstrijskimi Slovani, torej vsa narodna stremljenj* avstrijskih Slovanov nimajo dražega namena, nego gladiti pot Rusiji — ergo? Zaključek jim je bil seveda kaj lahek: v interesu državo treba zatirati avstrijske Slovane.
In izvajali do ta nauk neizprosno doslednostjo in železno krutostjo. O interesih avstrijske države so govorili, na vseneraško idejo so mislili. O nevarnosti panslavizma so govorili, na popolno po-nemčenje Avstrije so mislili. In vspevali so izborno. Na najdrzniši način so zlorabljali pojm .jedinstvenosti države' v ta namen, da so propagirali idejo, ki je v resnici nevarna avstrijski državi — velenemško idejo; ono idejo, za katero je te dni vnemal grašk« srca znani nemško-na-cijonalni srditež in drž. poslanec Wolf, vsklikuivši: aMi Nemci ne popustimo, niti če gre vsa Avstrija na k osel
Do te točke so torej že dospeli nemški na-cijonalci v Avstriji; to je sad mnogoletne slavo-tobske politike v Avstriji t Tak je bil torej namen našim nasprotnikom, ko so kričali vedno, da notranja politika mora biti v soglasju z vnanjo poli*
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
90
ROMAN.
— Francoski spiral Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Ko je zjutraj pričela delati, so se počasi odprla njena vrata. .Dobro jutro, mamsell Zizi..." Sedaj jo je vedno klical z njenim otroškim imenom, in ne dd *e povedati, kako lepo se je to glasilo.
Zvečer sla skupaj čakala .očeta", in on jej je pripovedoval tako grozne stvari o svojih potovanjih, da jo je bilo strah.
.Kaj pa ti je? Vsa si izpremenjena 1* je dejala gospa Delobelleova, čudeča se, da je nekaj 6asa sčm tako vesela in gibčna. Kajti mala Šepalka sedaj ni več čepela malodašno kakor kakova babica v avojem naslonjaču, marveč ustajala vsaki hip, lahno, kakor da so jej vzrastle pevoti, šla k okna, stala tam nekaj časa visoko vsklonjena ter šepetaje vprašala mater : ,Se-li kaj vidi, kadar ne hodita ?"
Doslej je bila nečimerna le na zalo glavico •vojo, sedaj pa že na vso lično postavo. Nekaj časa sćm je bila res zel6 nečimerna, to je moral
tiko države. Rusofobstvu na zunaj je moralo slediti slavofobstv® na znotraj. Po vsej pravici trdimo lahko cel6 : da so naši nasprotniki zahtevali slavo« fobstva v vnanji politiki v prvi vrsti zato, da so tem laže dušili slovanstvo na znotraj.
Imenitno so omeli tudi naši Italijani izkoriščati vuanjo politiko Avstrije, oziroma zvezo naše države z Italijo. Pod tem naslovom so se razni italijanski parlamentarci, in po pritisku istih tudi oficijelna Italija — seveda na skritem, za kulisami — najdrzniše vtikali v naše avstrijsko-znotranje stvari, v kolikor se iste dotikajo oduošajev V naših primorskih deželah, tako, da je v nas prepričanje obče, da je drznost naše progresovske stranke v prvi vrsti iskala zaslombe v evropski konstelaciji. Saj bi bila sicer naša primorska „po« litika" naravnost nerazumljiva. Ljudem v nas, ki po trikrat na dan obračajo svoj obraz v Meko ob reki Tiberi, istim ljudem, je bilo — kakor Ne mcem — glavno orožje zoper nas — namišljeni panslavi-zem naš. Vse narodno stremljenje primorskih Slovanov jim ni bilo nič druzeg«, nego pojav panslavizma, delo ruskih rubljev. Tako so na najdrz-niši način falziflkovali dejstva lažmi in obrekovanjem. Izborno jim je vspevalo: o tem pričajo vsi današnji odnošaji na Primorskem, o tem priča razmerje 11:4 v zastopstvu te dožele v pmh-mentn na Dunaja, o tem priča vse rnučeništvo, ki je mora prenašati slovensko prebivalstvo te dežele.
In kakor rečeno : to neugodno položenje avstrijskih Slovanov je posledica Akcije, na kateri je slonela toliko let naša vnanja politika, domnevanje, da je Rusija, kakor negovateljica in redi-teljica panslavizma, najbolj nevarna evropskemu miru.
Mi smo vedeli, da je to laž in prevara, ali splošna struja je bila premočna, da bi se mogli avstrijski Slovani vspešno boriti proti njej. Ni pre-ostajalo torej dražega, nego čakati potrpežljivo, da dejstva prično govoriti svoj železni govor, da dejstva potržejo mreže spletek in intrig.
Tako smo računali in tako je prišlo. Bistriti se je jelo že lani, ko so .Hamburger Nachrichten" prinesle tista glasovita .razkritja" BLsmarckova,
opaziti vsakdo. Celo ptičice in hrošči so imeli nenavadno ko»etno podobo.
D&, Dćsirće Delobelleova je bila sila srečna. Že nekaj dnij je govoril Fran, da jih sprovedena kmete. Ker oče, ki je bil vedno tako dober in velikodušen, ni imel nič proti t«mu, da se mati in hči nekoliko razvedrite, so se odpeljali neko nedeljo zjutraj vsi štirje.
Lepšega vremena, nego je bil ta dan, si ni mogoče misliti. Ddsirćji so solze zalile oči, ko je ob šestih zjutraj odprla okno ter skozi jutranjo meglo videla gorko, svetlo solnce; ko se je spomnila drevja, polja in potij, vse divne prirode, katere toliko časa ni videla in jo sedaj poidravi ob roki svojega Frana. S pobožnim veseljem je uživala zvonjenje, šum pariških ulic, dvigajoči se do njenega okna, nedeljsko gizdavost, revežev jedini užitek ob praznikih, žareči se celd ogljarjem z obraza, vso jutranjo zarjo te*a nenavadnega dne.
Sinoči jej je Fran prinesel majhen solnčnik s koščenim ročajem ; sama si je pripravila preprosto obleko, kakoršna se spodobi mali levici, ki bi rada ostala neopažena; in vendar je komaj devotf, ako male Šepalko imenujemo dražestno.
Točno ob devetih pripeljal Be je Fran v vozu, 1
katerega je najel za ves dan, ter šel po stopni-eah po svoje goste. Opiraje se ob držaj, šla je mamsell Zizi pogumno sama doli; mama Delobelle šla je zadej, pazeča na njo, sloveči igralec z vrhno snknjo na roki pa je s Franom letel naprej odpirat vrata voza.
Kako krasna je bila vožnja 1 Kako krasna okolica, reka, drevje!
Ne vprašajte, kam so se peljali... D6sir6e sama ni vedela. Povem vam le to, da se jej je solnce tam zdelo svetleje, nego drugod, ptice ve-seleje, gozdi bolj senčnati... in to gotovo ni pretirano.
Ko je bila Se otrok, je preživela tam pa tam kakov dan na kmetih, v sveže« zraku; pozneje pa jo je neprsstano delo, revščina in vsem bolnikom lastno veselje do mirnega sedenja zadrževalo v starem pariškem okraju, v katerem je stanovala. Njeno vedno jednako, popolnoma zadostujoče jej ebzorje so bile visoke strehe, okna z železnimi balkoni in tvorniški dimniki, kojih novi zidovi od rndeče opeke so se živo ločili od črnih poslopij prejšnjih plemenitaških dvorcev.
(Pride še.)
katera so razkrila vso perfiinost politik« »telesnega kancelarja* nemškega. Bisnoarck je bil inicijator, pričetoik politike trezveze, one politike, ki se je oslanjala na domnevanje, da Rusija in Fran*
cija kajeti *trašne naklepe, nevarne za evropski mfr : kar bkrata swo pa izvedeli, da je ista Nemčija za avstrijskim hrbtom iskala zvez s prav tisto Rusijo, ki je baje poosebljena nevarnost in zloba. Po teh razkritjih že je otemnel ugled trozveze in Bvet je H majati z glavo. — Ali dejstva so jela govoriti še glasneje in jasneje. PriSle so homatije v Bolgarski, v Armeniji in na Kreti in prišla je sedanja grško-turska vojna. Same najlepše prilike, da bi bila mogla Rusija izvesti pripisovane jej zlobne in peklenske nakane. Mesto pa, <la je Rusija (kakor se jej jejpodtikalo neprestano) razvnela vojne furije na Balkanu, vedla m« je tako taktno, tako hladno, trezno in lojalno, d;i smemo reči, da je nje zasluga, da ni tekla evropska kri v potokih. Naravna posledic* lojalnosti Rusije je sedanje potovanje našega modrega cesarja v Peterburgl Vedno se je govorilo, daje Rusija nevarna evropskemu miru, a glej pravice božje: sedaj, ko je evropski mir res v nevarnosti, obrača Evropa zaupljivo svoje oči v — Petrograd. Trozvezi so natvezali nalogo ohranitve evropskega miru ; a sedaj je naš -- povdarjamo še enkrat — modri vladar pohitel v Petrograd, da ustanovi potrebno za ohranitev miru v sporazumljenju s prav tisto državo, od katere jedine je baje pretila nevarnost.
Tako bijejo fakta naše nasprotnike po zobeh. Po prisrčnih zdravijcah, ki sta ja izustila cesar Fran Josip in car Nikolaj v Peterburgu, je porušena podlaga, ki je opravičevala obstanek trozveze in je ua^topila, nova doba v na*i vuanji po- * litiki, doba spoiazumljenja z Rusijo. V onih ! zdravijcah je povedano na slovesen način, da Rusija ni tista pošast, kakor so nam jo slikali slavo- j fobski intriganti. Nadejamo &e, da je sedaj kraj rusofobstvu v naši vnanji politiki in dosledno mora j biti tudi kraj oni politiki v notranjosti naše države, i ki je slonela na domnevanju, da Rusija goji sovražne '' naklepe proti Avstriji in da se v ta namen na taj- ' nem poslužuje avstrijskih Slovanov ! Danes pa kli- ' četno mi. da 'nanja poliivUa muvn J>iti v soglasju !
z notranjo, Z rusofobstvom na zunaj mora nehati ' slavofobstvo na znotraj 1 To je naravna posledica dejstvu, da se protislovanska politika v Avstriji ne I da več zagovarjati s „koristijo države4. Rusija je , pripoznana sedaj, kakor lojalen Činitelj v svetovni j politiki ; istotako morajopripoznati avstrijsko sloran- ! stvo lojalnim činiteljem v notranji politiki. Nehati se mora krivična in zajedno tudi nezmiselna borba proti nam, nezmiselna tembolj, ker Slovani sestavljamo večino prebivalstva v državi
Po potovanju cesarja Frana Jo?ip^ v Peter-burg mora priti do nove dobe tudi v Avstriji, kajti sedaj so postavljeni na laž m oui politiki, ki so urejali naše zveze izkljnčno le se stališča svojega ruso- iu slavofobstva. Nismo toliko najivni, da bi mislili, da se vse premeni kar čez noč, ali nova doba mora priti v nedaljnji bodočnosti.
Ta s roja razmotrivanja hočemo zaključiti z besedami, ki jih je napisal konservativni „Slovenec* : ,Mi z veseljem pozdravljamo danes našega vladarja v ruski prestolnici. Najuovejaa zgodovina / nam kaže, da je bil vsak pohod našega vladarja na Rusko dobrodejeu za Avstrijo in da naša država nima bolj naravne in zanesljive zaveznice, nego je Iiuskau.
PolitiAke vesti.
V TRSTU, dne 29. april* 1837.
Cesar Fran Josip v Peterburgu. .Slov. Narodu" brzojavljajo z Dunaja, da napitnici ce-saija Frana Josipa in carja Nikolaja vzbujati velikansko seoaacijo. Ni čudo 1 Ti napitnici sti bili tako topli, da po svoji — kako bi rekli hitro ? — temperaturi nisti bili niti podobni tistemu hladiemu konvencijonalnemu tonu, navadnemu na sestankih vladarjev, ki se vrše le vsled dolžne uljudnosti ali kurtuazije. Glasno, razločno in očevidnim namenom, da ju čuje ves sver, sta povdarjala oba monarha, da se strinjata v uazorih in da hočeta solidarno delati za — mir, z* blaginjo svojih narodov 1 In ako hočemo prav ceniti toploto carja Nikolaja ob tej priliki, pemisliti moramo malo nazaj, na njegov zadnji obisk v Nemčiji, v Vratolavi. Takrat so nemški krogi storili vse možno, da bi
zvabili carja na torišče politike, da bi izvabili is nst mogočnega carja kako izjavo politiškega pomena, katera bi se mogla tolmačiti kakor znak zopetnega zbližanj* med Rusijo in Nemčijo. Ali car Nikolaj je ostal hladen, ledeuomrzel in zapet gori do vratu ter ni spregovoril niti jedne same besedice več, nego je moral, nego je zahtevala od njega navadna uljudnost. Ta hladna rezerva je bila takrat povod globokoumnim razmišljevanjem o značaju, nravi in temperamentu carja Nikolaja. Mnogi so seveda rekali, da ta mračnost je posledica žalostnih političkih odnošajev, v katerih mora živeti car; nevarnost, ki mu preti od vseh strani, da mu je pritisnila tudi tisti mračni in plašni izraz na Jice! — Ubogi novinarski šmoki 1 Ne mračnost, ampak iskrenost značaja je silila takrat carja, da ni hlinil soglasja, kjer ga ni bilo. Na sedanjem ■estanku z Franom Josipom pa Nikolaj ni več tisti „mračni vznemirjeni" car, ampak mož, ki poklada tople akcente v svoie napitniee, ker je vesel, da more govoriti tako, kakor mu narekujeta srce in solidarnost interesov med Rusijo in Avstro Ogersko. Zato tolika prememba, zato taka toplota, ki vzbuja senzacijo; zato je ta sestanek res epohalen, svetovne, zgodovinske važnoiti.
O tej važnosti govorimo mi danes na prvem mestu. „ReichsAVehr" pa piše: Ponosnim sijajem, kakoranega more nuditi le car ruski, je bil naš cesar vsprejet v Peterburgu. Daleč preko one mere, ki jo določa dvorni ceremonijel o sestankih monarhov, sezajo znaki simpatije in prijateljstva, katerimi je car izrazil svoj*1 zadoščenje na tem obisku ob sedanjih okolnostih. Iz prisrčnosti obojestranskega pozdravljanja, iz gorostasnosti vsprejema odseva na zunaj nezgrešljivi namen, da se povzdigne veliko tehtajoča politiška važnost sestanka. Dogodki na jugovzhodu silijo do odiočtb iu dejanj. Uprav zato ne bode trebalo svetu čakati dolgo, da izve, o čem sta se sporazumela cesarja in državniki".
O viprejemu na kolodvoru v Peterburgu čitamo še nastopna poročila: Car Nikolaj je došel v uniformi avstrijskih pešcev. Izborno mu je pristojala ta uniiorma. Ob 10 uri 40 m. je dospel vlak. Godba je svirala avstrijsko himno in častna stotuija je prezentirala. Salonski vo/. se je ustavil ravno prod sijajnim šatorom. Ko sta o©««* Fran Josip in nadvojvoda Oton ostavljala vlak, so se razlegaii burni tiiuraH-kJici. Car Nikolaj je hitel naproti cesarju Franu Josipu. Monarha sta se objemala in poljubovala. Pozdravljanje je izražalo največo prisrčnost. Oba oesarja sta obhodila fronto častne stotnije. Vojaki so pozdravljali cesarja Frana Josipa vsklikaujem: „Zdorovo!" Potem je pozdravil našega cesarja načelnik peterburski.
Uhod v mesto je bil pravi triumfalni sprevod. Hura-klici vojakov in navdušeno vsklikasje ogromne množice je pozdravljalo vladarja. Na oknih, balkonih iu cel<S po strehah so ljudje mahali klobuki in robci. Vse skupaj je napravljalo neopi-sen utis in je bil to velikau*k prizor brez primere.
Današnje vesti javljajo: Vojaška parada na čast Franu Josipu je bila sijajna. Udeležilo se je je : 54 bataljonov, 54 eskadron iu 140 topov. Vojakom jn zapovedoval veliki knez Vladimir. Na čeln vojaštvu, ki je defiliralo, je bil car. Ko pa se je približal bataljon Keksholmskega grenadirskega polka, prevzel je cesar Fran Josip poveljstvo. Med dnevom je cesar obiskoval iu vsprejemal. Zvečer je bila slavnostna predstava v gledališču. Vsklika-nje občinstva v gledališšn je trajala po več minut. Mesto je bilo zop^t sijajno razvitljeno.
Državni zbor. Vzbornici poslancev vlada velika napetost. To je kazala včerajšuja seja, v kateri se je glasovalo petkrat po imenu — radi forualnosti. — Na dnevnem redu je bil vladui zakonski načrt o ,chekih* in predloga o trgovinski pogodbi z Bolgarsko. Obojno je bilo v prvem čitanju, ko se navadno ne vrši ničesar druzega, nego d* se stvar izroči odseku. — Nemci so stavili nujni predlog, da se odpravi jezikovna naredba za Moravsko, a zahtevali so, da se o tem predlogu razpravlja poprej, nego o rečenima načrtama. V tem zmislu so stavili predlog in so zahtevali glasovanje po imenih. Padli so. Slovani in uemški katoliki so glasovali proti njim. Pri zakonski osnovi o chekih so stavili nemški liberalci predloga, jednega, da se izbere poseben odsek 36 členov, drugega za poseben odsek 32 členov, v obeh pa, da se glasuje po imenih. Glasovalo se je torej zopet dvakrat, toda obakrat so zopet pali Nemoi.
V isti stvari je stavil posl. Abrahamovi« predlog, da se v obfo isvoli justični odsek. Nemški nacijonalci in liberalci so zopet zahtevali glasovanje po imenih. Glastvalo se je četrtikrat. In petikrat o določanja dnevnega reda za bodočo sejo, v petek dne 30. t m. Nemci so hoteli, de se postavi njihov niyni predlog na prvo mesto, a propali so zopet, petikrat. Seja je torej minila ob dolgočasnem govoru jednega Nemca iz Moravske, ob glasovanju, interpelacijah in čitanju nujnih pred-logov.
Nujna predloga glede Primorsko prideta morda na dnevni red jutri v petek. Parlamentarna komisija večine je sklenila soglasno, da je glasovati za ta dva predlog«. V prvi vrsti zato, ker sta ta dva predloga stavljena od jednega kluba večine, v drugo pa zato, ker sta predloga pravi č n a in ker ne zahtevata drugega, nego vršenje obstoječih zakonov. To menda ni posebno prav iz* vestnim krogom, povsem krivo obveščenim. Naj se češejo 1
Med interpelacijami je bila tudi ona grofa Coroniuija !n tovarišev radi postopanja namestnika Rinaldinija proti knezo* nadškofu v Gorici o zadnjih državnozbor-•kih volitvah in radi dejstva, daje nadškof obolel vsled tega.
Shod v Št. Petru pri Gorici. .Primorec11
piše :
„Kaj takega še ni bilo v naši okolici. Na majhno vabilo v zadnji „Soči" in naznanilo v „P. L.* se je zbralo tak6 veliko ljudstva »a shodu, da ni bilo mogoče zborovati v dvorani. S privoljenjem vladnega komisarja se je vršil shod na dvorišču, govorniki so stali na hodniku pred dvorano. Dvorišča je bilo natlačeno polno, vse črno, glava pri glavi, istotako v veži pred dvoriščem in še zunaj na cesti so stali ljudje. Cenili so na 1600 oseb. Vrtojbenci so prišli za čitalniško zastavo, na kateri je bil cesarski orel pečen iz kruha ter primerno okrasen in v narodnih barvah napis: Živela naša državna poslanca 1 Fantje so peli pod zastavo našo „narodno goriško himno" : „Le pustite, naj kričijo", — Shod je pozdravil sklicatelj dr. A. Gregor* č i č, na kar se je izvolil predsednikom dež. posl. B e r b u č in zapisnikarjem urednik Štrucelj. — Po kratkem pozdravu predsednika je govoril drž, poslanec dr. Ant. Gregorčič o položaju v državnem zboru, v državi in na Primorskem sploh. Govoril je nad pet četrt ure. Poslušalci so ga Že iz početka in potem med govorom mnogokrat burno pozdravljali. Več i/, tega govora * .Soči". — Za poslancem je govoril domači kapelan K n a v s o delavskem vprašanju, zlasti o razmerah v tovarnah. Tudi ta govornik je zbudil često viharno pritrjevanje. — Konečno je nastopil še deželni poslanec in odbornik dr. Henrik Turna, že ob nastopu burno pozdravljen. Iu govoril je, govoril, a poslušalcem se je src6 širilo radosti, da je — tako govoril. Omenjal je namreč najuovejše odnošaje v Gorici in okolici, protestoval proti njim in prosil državnega poslanca, naj prvo, kar stori na Dunaju, povzdigne svoj glas proti takim razmeram. — Vladni zastopnik Piinčič (Prinzig) je Štirikrat posegel vmes, a dr. T. je protestoval tudi proti temu, dasenan hočejo usta mašiti, ko tolike množice tu zbranega ljudstva hočejo dati le odduška svojemu žaljenemu srcu, žaljeni časti in prositi svojega poslanca, da se ta potegne zanj. Zborovalci so govorniku neprestano viharno pritijevali in ploskali, kajti goap. poslanec jim je govoril iz dna žaljene slovenske duSe. — Potem je govoril še o samopomoči slovenskega naroda, o raznih zadrugah, o varčnosti in treznosti, o medsebojni ljubezni in zaupanju in konečno zarotil poslušalce z vsklikom: Svoji k svojim I — Predsednik je zahvalil vse tri govornike (viharnimi : živili 1), zahvalil pa tudi zborovalce, ki so se ve<* čas tako uzorno vedli, izrazil svoje veselje, da so se zbrali pod narodno trobojnico, ki je okrašena tudi s črno-remenimi trakovi, ki so znak naše neomahljive udanosti do presvetlega cesaija, kateremu zakliče trikratni: Živio 1 In zagrmelo je po dvorišču in po vasi, kakor iz enega grla!
Tako se je vršil ta uprav velikanski shod t i k mesta goriškega. To je bila sijajna manifestacija zavednosti in p o 1 i-tiške zrelosti našega naroda. Slava mu 1 Kdor ima tak narod za seboj, ta z mirno vestjo lahko popeva ž njim:
Le postite, naj kliči jo,
Naj razsajajo, norijo, »
........«1111
Grško-turška vojna. Neko zasebno porodilo iz Londona zatrjuje, da hoče Angleška posredovati v prid Grški. Toda to vest beležimo le kakor kroničarji ter bi svetovali, da počakamo službenega potrdila, predno jej verujemo. Glasi se: Valed brzojavnega ukaza od strani lord Salisbur-ryja, se je sešel ministerski svćt v nujno posvetovanje, da ukrepa o položaju na Vstoku in o vprašanju morebitnega posredovanja. Govori se, daje izrecna želja kraljice Viktorije, da Angleška takoj priskoči kralju Juriju v pomoč.
V Atenah se je ljudstvo pomirilo povsem, odkar se je splošno doznalo, da je princ Konstantin res odpozvan. Tako trde jedni. Drugi pa trde zopet, da prestolonaslednik ni odpozvan, ampak da ostane vrhovni poveljnik v Tesaliji. In sinoči •o prišle brzojavke na Dunaj, ki govore o gibanju proti dinastiji in da je poslednja v veliki nevarnosti. Zlasti da vlada razburjenost zoper prestolonaslednika, princa Konstantina, katerega dolži uarod, da je zakrivil poraz Grkov v bitki pri Mati-ju in beg v Farsalo, kar je demoralizovalo vojsko (?). Revolucija da je prav blizu. Govori se, da je kralj pripravljen odstopiti prestol svojemn drugorojenemu sinu, princu Juriju, kateri je jedini člen dinastije, ki je dandanes še nekoliko popularen. Slednjič go-?or6 cel6, da na Danskem že iščejo vilo, v kateri naj bi bival kralj Jurij. No, mi menimo, da so vse to vesti prenagljene in da je eventuvalno abdikacijo (odstop) kralja smatrati kakor zadnje, skrajno sredstvo. Sicer pa je krivično od teh ljubih Grku v, da si pijejo sedaj svojo jezo na dinastijo. baj kralj ni silil v konflikte, ampak javno meneuje ga je elementarno silo potiskalo naprej. Mi smo nverjeni, da bi Grki danes istotako grozili kralju, ako bi se ne bil udal javnemu mene-nju. Potem morajo pomisliti Grki na veliko premoč turško in so morali vsakako biti pripravljeni na poraze.
Iz Aten javljajo, da so se začeli Grki zopet gibati v Epiru. Polkovnik Manos poroča namreč iz Arte, da so Grki zasedli progo Philippiades-Janiuo. Radi bi zajeli posadko Prevese, toda teh je 3.000 mož. Mauos zatorej zahteva pomoči.
Grški parlament se je že parkrat sešel, toda ni mogel razpravljati, ker ni došlo zadostno število poslancev.
Različne vesti.
0 tržaških volitvah je povedala svoje menenje tudi mariborska . Sttdsteierisehe Post". Hujše nego poraz v veleposestvu goriškem nas je zadel poraz v III. kolegiju tržaškem, poraz izkušeuega, vitežkim križcem F. an Josipovega reda odlikovanega patrijota Ivana Nabergoja. Zmagal je Gari-baldinec. Takega vspeha ne bi bil pričakoval nikdo, kdor ne pozna pobližje zvijače in zavratuosti italia-oissimov. Ta vspeh se je dosegel več noma po na-silstvu tržaškega magistrata. — Tu našteva list vse tiste že poznane nezakonitosti, ki so se dogajale o volitvi v III. kolegija, in pravi potem: Že iz teh vzrokov se mora uničiti izvolitev Maurouerja. A tudi ženske so se mešale v agitacijo. Pericam okolice so pisale pretilna pisma, da se nimajo nadejati več ninac^ga dela, ako ne prisilijo svoje može, da bodo glasovali za Mauronerja. Ako je še kaj pravičnosti, ta volitev se ne more odobriti. Toda na stvari je žalostuo to, da veriflkacijskit odsek dela prepočasi. Morda preidejo 4—5 let, predno bode odločala zbornica o tej volitvi in potem bode itak blizu pri kraju 61etna doba tega državnega zbora. Prosinio torej gospode v verifikacijskem odseku,, da bi se pogosteje shajali v seje in da bi delovali nekoliko hitreje.
Perfidne denuncijacije. .Hrvatsko pravo* od dne 24. t. m. je priobčilo .odprto pismo" nekega popa Stipe Vučetida, ki je poznan le potem, daje prijatelj in zaveznik onih „čistili" v Zagrebu, kateri so v najtesneji zvezi — z židovstvom. To samo že znači dovolj rečenega gospoda. Še bolj ga pa označuje to, da v omenjenem odprtem pismu — ne da bi navajal kontraktnih dokazo? — poleg druzih denuncijacij obdolžuje urednika lista „Pen-siero Slavo*, gosp. Antona J a k i <J a, že vnovič, da je v službi Rusije. Mi smo že enkrat rekli temi
gospodo, da ako bi bilo tadi to res, vendar nikakor ne pristoji Slovana, da takim načinom denuncira svejega brata po krvi, kajti take posle naj vrše oni, ki so poklicani sa to. Gosp. Vučetid se sklicuje tudi na poznanega hrvatskega rodoljuba dr.a Andreja Bakarčiča, odvetnika na Reki, kateri gospod da je baje potrdil, pred gospodom Josipom Gržaničem, da je Jakić v službi Rusije.
Da se pa vidi perfidna denuncija, priobčujemo tu sledeče pismo dra. Bakarčiča : Gospodine Uredniče l Molim Vas da uvrstite u Vaš cienjeni list sliedeče :
Neki pop Stipe Vučetić piše izmedju ostaloga u broju 442. „Hrvatskoga prava" : da je Jakič u ruskoj službi, te da ću i ja to možda posvjedočiti jer da sam to iskreno očitovao Gosp. Josipu Gr-žaniću.
Kad bi poznavao pop VuČetic1 pravila uljudbe, prije nego li je o mene zadeo, imao me je upitati za razjašnjenje, te bi doznao bio, da nisam nikada očitovao Gržaniću, da je Jakič, urednik .Pensiero Slavo" u ruskoj službi.
Nevjeiujent, da je to priobćio Josip Gržanič popu Vučetiću.
Biti če, da je pop htjeo potvoriti Gržanić*, da laže, ili, što je mnogo gorje, da podlo i kukavno denuncira.
Znhvaljujud Vam unapried jesam Vaš odani
Dr. Andre Bakardid Rieka, 26. Travnja 1897. Iz Kopra nam pišejo: Vč«raj zvečer ob napaden je bil gojenec II. hrv. tečaja B e -n a ž i č v ulici, kjer omenjeni gojenec stanuje in kjer je c. k. učiteljišče in c. k. orožua postaja.
Napadalec je udaril ubogega mladeniča s tako silo s palico po čeljusti, da se mu je mahoma vlila kri. Gojenec ima vso čeljust črno in mora iskati pomoči pri zdravnika. — Živela osebna varnosti
Drug dopisnik nam piše: Vrnili so se naši dijaki v Koper z upom, da bodo mogli v miru nadaljevati svoje studije, ali varali so se. To spričuje Vam že znani zločinski napad na morju. Da bi pa bila stvar dovršena s tem I Ali čujte, kaj se še vedno ponavlja t Slovenski kaudidatje ne morejo niti jedno noč počivati v miru, kajti vsaki večer divja razdivjana laška druhal pred njih stanovanji, metaje kamenje v vrata in okna in kričć: .fora i ščavi, e morte ai ščavi", To se ponavlja vsaki večer. A to se ne godi samo jjitil jeuiiu, ac-pak skero pred vsako hišo, v kateri bivajo slovanski dijaki. — Iz tega izprevidimo, da ni ubogim preganjanim dijakom nikakor mogoče izpolnjevati svojih dijaških dolžnosti. — G. ravnatelj Markelj je zatrdil slov. učiteljiščnikom pred njih begom iz mesta in o njih vrnitvi, da so popolnoma varni v Kopra. Ali čujte, kaj jim je te dni zapovedal! Rekel je: .Ostanite kolikor mogoče vsaki na svojem domut ker, ako se vam kaj zgodi, imamo jaz in vi sitnosti". Kako se ta ukaz vjema s prejšnjo trditvijo, prečastiti gospod ravnatelj? Ali ste vendar izprevideli, da niso slovenski dijaki tako varni, kakor ste trdili? — Slov. gojenci pa še do sedaj niso dobili šti-pendijev, ki so si jih zaslužili pravično; italijanski pa so jih že dobili. V zahvalo pa pohajkujejo ital. učiteljiščniki skoro vsi z „ margerito" na prsih, kar gotovo žali vsako, ne le slovensko nego tudi avstrijsko oko. A Vi, g. ravnatelj, niste opazili tega, Vi, ki sicer gledate tako ostro, da noben dijak nima cvetlice v nedrih? Ali pa dela „mar-gevita" izjemo P Sploh pa gledajo ital. učiteljiščniki svoje slovanske sošolce zelo srpo in marsikdaj pade, četudi bnlj natihoma, psovka : sciavi! Pravil mi je neki slov. gojenec, da se med telovaduiško uro čita: .Piccolo", .Mattino" itd. Ali g. učitelj telovadbe ne opaža ali noče opaziti tega ?
Nekaterim slov. kandidatom, sprehajajočim se ob obrežji, zadonela je krasna pesem, ki se pričenja ta o-le:
E piutosto d* esser sciavi,
D' quela razza brutta, sporca —--
Studi se človeku zares. Kaj so morali pogoltniti še le tisti ubogi gojenci 1 ?
A kdo je kriv na vsem tem ? Kdo bi lahko zaprečil vse to ? Neka oseba, je bila kaznovana te dni radi izgredov na 6 dnevov zapora, je rekla : .Titto fossi altro e anehe io noi fossi arestato,
se fossi il si g. Markelj nn altro nomo 1" Poglejmo, ali bi bil gosp. ravnatelj res lahko 'kaj storil za slov. dijake! Gotovo I S prve bi bil meral ostro nastopati proti ital. učiteljiščnikom, ki eo okoli hodeči z mestno sodrgo upili in izzivljali, in mir bi bil zavladal v šolskem poslopji. Kasneje, ko so bili naši dijaki napadeni, bi moral hitro to sporočiti in zahtevati nujne pomoči, bodisi te ali one. Ali on je čakal in aič storil, pravi .cunctator"; zdaj pa hoče svojo glavo povleči iz zanjke. Ne boš! Nismo pozabili, kako se je ravnatelj umejal o napadu na slov. gojence prt-1 učiteljiščem. In Vi stariši na noge I Branite svoje sinove! A do vas, naši poslanci, gledamo z nestrpnim pričakovanjem.
Stražar.
Za sežansko žensko podružnico družbo sv. Cirila in Metoda so darovali : V veseli družbi pevskega društva „Tomaj" se je nabralo med pevci in prijatelji petja 6 kron 20 st., g. Ant. Macarol, učitelj v Avberu 40 st., preostanek prodane slike 10 st., G. g. Milko Šašelj, »Vatovlje 1 krono. Med tržaškimi rodoljubi in roioljubkami se je nabralo pri Maši v Sežani .za piruhe" 6 K., gospa Marija Pregelj 1 krono. Srčna zahvala I
Členom .Del. podp. društva" se »naznanja: Ker se občni zbor radi prepičle udeležbe družabnikov ni mogal vršiti dne 25 t. m., se bode vršil dne 9. maja ob 4. uri pop. v telovadnici ,Tr4a« škega Sokola", ulica Farneto.
Učiteljsko društvo za sežanski šolski okraj bode imelo svoj redni letni občni zbor v 6. dan maja meseca t. 1. v Sežani ob 10. uri dop. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo ; 2. Letno poročilo o društvenem delovanju ; 3. Blagajnikovo poročilo ; 4. Predavanje. 5. Volitev delegatov za prihodnji „Zavezin" zbor; 6. Volitev društvenega vodstva. 7. Nasveti. — Za pevske vaje naj vsakdo prinese seboj „Pesmarico*. K obilni udeležbi uljudno vabi
ODBOR.
Nova orožniška postaja. V področju deželnega orožniškega poveljstva št. 7, in sicer v Po« mjanu, okraj Koper, osnovala je nova žardarme-rijska postaja. Potrebno je b>lo.
Štrajk v Bolcanu. V Bolcanu so tamošnji zidarji — kakih B00 jih je, — ustavili delo. Zbrali so se pred hišo najznamenitojega arhitekta ter zahtevali, da jim poskrbi povišanje mezde in pa znižanje dela na 8 ur na dan. Arhitekt je odbil štrajkovce in orožniki so jih razgnali. S tem pa seveda še ni dokazano definitivno, da so bile zahteva delavcev pretirane.
Vabilo. Narodna Čitalnica v Dekanih prirsdl na prvo nedeljo majnika, t. j. 2. maja t. I. ob 4»/» popoludne, veselico s plesom. Spored: 1.) Jenko: „Naprej", godba. 2.) Pozdrav. 3.) Haydn: „Ces. himna", godba. 4.) Kocjančid: .Izpoved*, poje moški zbor s Črnikala. 5.) „Vienac hrvatskih n&-rodnih popievaka", udarajo škedenjski tamburaši. 6.) Sattner: „Za dom med bojni grom*, poje možki zbor s Tinjana. 7.) Godba. 8.) Gregorčič: „Domovini", deklamacija. 9.) .Sretan imendan* udarajo Skedenjci tamburaši. 10.) M. B.: .Istarskim Sokolovom", poje možki zbor iz Dekani. 11.) Godba. 12.) „Domovina moja", udarajo škedenjski tamburaši. 13.) „Eno uro doktor", burka v enem dejanji 14.) Godba, 15.) Po pol urnem odmoru — Ples. Vstopuiua k veselici 30 nvč.; k plesu /a moške 40 za žensko 20 nč., sedeži po 10 nvč. K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Imena darovalcev za uboge rodbine zaprtih okoličanov. V Lokvi so darovali: Anton Muha deželni poslanec 5 gold., Avgust Pra-protuik 3 gla., Ivan Fabiani in Anton Milavc po 2 gld., Gospa iz Sežane v veseli družbi v Lokvi, X., Rudolf Božeglav, Štefan Kalister, Fran Prem-rov, Janez Obersnel, Andrej Obersnel, Marija Pakii, N. N., Jožef Božeglav in Jožef Čok po 1 gld. F. R. S. 1 gld. 80 nč. Katarina Kljun, Janez Fidel, Neimenovan, N. N. iz Trsta, Andrej Kran-kovič in Jožef Frankovič po 50 nč. N. N. 30 nč. Andrej Fonda, Anton Rapotec, Gašpar Rapotec in Jožef Pavlovič po 25 nč. Matilda Tosti, Anton Fonda, Janez Cerkvenik in Skok Andrej po 20|nč.
Na Kontoveljn so darovali: Magdalena ud. Ipavec 2 gld. Žužek in Zimec z Mokolanov po 1 gld. Jože Stokov 60 nč. Anton Štokič starešina, Jernej od Cera, Janez Mesar, Simon Droničev, Robek, Toni ta Trinajsti, Tine Birsov, Vane Star-iina, Japa Prašljev, Toni se Šoci (Bizjak), Šeme
Stoka z Dolenjevasi in Blaž Fakioo? po 50 nvfi. Toni Dnkter in Anton Stare po 40 Vane Pakca, Kandleta, Matevž, Vane Mežnarjev, Jože Pek, Drejče Papei, Miha Štegandor, Josip Slarc Drno«, in Vekoslav Salvadori po 30 nč. Miha (ed Cera, Tine Štefčev in Vane Gergotov po 95 nč. Beitjan Stare s Podferneda, Jakob Stare., Miha z Ulče, Japa Filip, Pepa Eomara, Marija Škerk, Fl.ka, Križe Zaje, Boštjan ta Trinajsti, Martine Mežnar, Pepi Droničev, Pepi ta Trinajsti, Japa Cilen, France Štegandov, Štolfa Vincenc, Šeme Kranjčev, Japa Zimec, Valentin Čugla, Josip Gerljauc, Toni a Podferneda in N. N. po 20 nč. Štef s Podškolja, Toni s Podškolja, Janez s Klanca, Mezinec, Matičen Šardo, Nune Toni Štegandov, Tine Birsov, Blaž Štegandov, Toni Lekač, Ludvik Širca, Tomaž Kapns in Jožef Regent po 10 nvč. Lizika Karlova 1 gold.
Patrijotiiki milijonarji. Nedavno smo prijavili nekoliko imen in izdatnih svot, katere so darovali grški bogataši svoji domovini, a danes nam je zabeležiti z nova par takih pojavov patrijotizma. Milijonar Averos, ki je bil leta 1895. podaril pol milijona frankov v povzdigo sijaja olimpiških iger, je priobčil grški vladi, da ji je poslal trideset milijonov fftnkov za vojne stroške. (1)
Kakor poročajo iz Aten, prihajajo od vseh strani j darila in bogata volila za vojn d blagajno. Znani milijonar Zaffiropulo v Marzelju je podaril v ta namen 3 milijona frankov. Neki milijonar grške narodnosti, bivajoči v Aleksandriji, je poklonil 1 milijon, dve trgovski tvrđki v Trstu pa 100 tisoč frankov.
Kitajska etiketa. V vsakdanjem občevanju s Kitajci se je treba posluževati stroge etikete in drugih ceremonij, ki se morajo Evropejcu naravnost studiti. Ako se razgovarjata dva Kitajca, zahteva že preprosta — seveda akitajskau — uljudnost, da jeden drugega obsipata z najlepšimi frazami in se povzdigujeta v nebo, v tem, ko samega sebe in vse, kar je njiju, gazita v blato. Vsaifdanji Kitajski pozdrav in pogovor bi se torej pričel tako-le nekaico: „Katero je Vašega Visoko-rodja prečastito ime ?■ —, Moj ničvredni pridevek je Slan-Li\ — „Kje se vzdiguje Vaša krasna^palača ?■ — ,Moj raidrti pasji hlev stoji v Suhongu*.
—	„Koliko krepkih, cvetočih otrok imate?" — jlmatn 5 zanikernih, grintovih mehov 1' — sKak6 je kaj zdravje Vaše preblage, plemenite soproge ?M
—	,Moja stara, grda pošast skoro razpoči od predebelega zdravja!'---
Taka „uljudnost* pa naj grč vendar rakom žvižgat!
Loterijske Številke, izžrebaue dud 24 t. m.:
Praga Lvov
53, 26,
74, 4,
15,
34,
59, 42,
73. 43
Le pustite I
(Napev kakor „Lmbč pur che i onnti e aubi",)
Le pustite, naj besnijo, Pese ta svojo naj rohnijo, Naša pesem je slovenska, Naša pesem aaj doni :
Le pustite, naj kričijo, Naj razsajajo, norijo, Saj ta zemlja je slovenska, Brez Slovencev Tržaške ni 1
Le pustite, saj bojč se, Saj že mrzlica jih trese, Ker Slovan i/, spanja vstaja, Ker Slovan tu gre na dan!
Le pustite, naj norijo, V žolči svoji se vtopijo, „Svojim k svojim !• mi hitimo, „Svoji k svojim I* naj veljd I
Pu „Primorcu".
K l o p o t e c
Novela. (Z v r š e t e k.) Ridi lepšega ni odgovorila takoj; oblila jo je običajna rudečica in zrla je nemo doli v naročje preko obilnih pr=»ij.
Ko pa je odprla svoje ustnice — zazibal se
je na njih jesenski smehljaj — da bi rekla: da, sapel je na imiklavškem hriba moj klopotec.
Vstrašila se je; trepetala je po vsem životu, ker bila je babjeverna in je mislila, da ji klic od zgoraj brani molitev s majorjem.
Rešila je svoje premoženje in svojo dekliško čast. —
Major P. pa ni bil babjeveren, a biljeaagle
jeze. Z grdo kletvico zapustil je svojo izvoljenko ter prisegal maščevanje mojemu klopotcu.
Zaprl se je za ves teden v svojo sobo, ter napisal grozen članek proti mojemn klopotcu. Naštel mu je toliko grehov, da bi lahko izdal spo« vedne bukvice.
Jedro članka pa je bilo britko za mene, ker zahtevalo je, da se nemudoma odstrani klopotec, ta sramota za vse celjsko mesto in še za tri bližnje fare v Savinjski dolini.
Ta pisani nad svoje jeze zanesel je major lastnoročno v uredništvo zakotnega lističa: „Deutsche Wacht*.
Urednik ga je sprejel z veseljem, saj mu je, kakor običajno, manjkalo gradiva, in je velikimi pokloni spremil majorja v svoje pisarne, vesel, da bode lahko koncem leta izkazal med sotrud-niki .Deutsche Wachte" gospoda majorja P....
Veliko razburjenost je zbudil majorjev članek.
Če sta se srečala dva Celjana, gotovo sta rekla : ,Tak škandal za naše nemSl-o mesto. Pereat slovenski klopotec lw
Že drugi dan vabil me je celjski župan v svojo pisarno. S sladkim uradnim obrazom prosil me je, da naj rešim Celje klopotca.
Naštel mi je pa tudi neke zakone, katere bi mi pokazali svojo moč, če bi se proti vil.
Kaj sem hotel? Šel sem h KriŽmanu, da mi je dal dva učenca, ki naj bi spravila moj klopotec s tepke.
Čudno je utripalo moje srce, ko sem korakal z dečkoma na hrib.
Veselo sta se splezala na tepko, a jaz sem šel iskat Španjolko, da bi jo pozdravil in ji povedal usodo klopotca.
Ni bila sama.
Zagorel mož je sedel poleg nje na divanu — bil je, kar sem opazil nevoljno, prav pri njej in jo je držal za roko.
Kri mi je šiniia v glavo.
Ona je vstala, mi molila roko in rekla: .Predstavljam Vam svojega moža — sinoči se je pripeljal po-mć — a Tebi, dragi Goncales', — njegovo ime — „mojega ljubeznjivega hišnega gospodarja, ki se je res očetovsko trudil, da se je dobro godilo Tvoji Mercedes" — Tableaux 1
Vsaka beseda je bila oster nož v moje srce. Skoro da me ni zapustila zavest. V pravem času pridirjal je jeden učencev Križmanov z vestjo, da jima je klopotec padel s tepke.
Vsi smo šli k tepki.
Ves potrt je ležal na zeleni trati moj klopo-| tec. Nisem mogel žalovati, ker bil sem nesrečniši, \ uego klopoteć....	Ivan Grotnozenski.
Trgovinsko brzojavk« ln w ^atl.
Bodlmpttta. Pianiea *aje««n 0.91 6.91 Pienioa m
•po nI a d 1807 7.70 do 7 72 Htm i* spomlad —.-----
Rž n i spomlad 6.15—6.20. Koruza za ma.i-juni 1897. 3 34 3.35
konica nova o4 7* kil. 7 80 7 85 A 79 kilo.
7	86 7-90 od SO kil. f. 7.95-8 -., od Si. ki«, f.
8	05 , od H9 kil. for. —,--.—. leoin^D 5' — 8'—
proso 5 80* ~ S 85.
PSenica: Srednje ponudbe zaradi pomanjkanja kupcef,
{»redalo te jo nekoliko met. |L Trg miron, mlačen. Vreme: epo.
Fraij*. NeraQnir*ni tladk«r for. 11.55 do —. Noti po f. 11.70. mlačno.
Pr^n, Contrifugai nori, pontu/l.' ■<;	Trst g
carino rred 0'f'>o$iIjatev pracej 31'— 31*50 Concaoe 83*75 33'—(Jetforn; 33"76'-~\ V	t" uh JM-
Hovpo.	F.puto*	i za april 47.50
ta avgust 48.75 mlačno.
Eombnrg. bantot i»oori Ii.frr.tui, raaj 38 75. M jull 40.—, 2ft september 40.50 za december 44.25. mlačno.
Dannjikrt hor ::i 5JO. rtpriln r 1.
DrJiiivni lio.« v papirja M „ v srebra Avstrijska, renta v zlatu „ „ v krou&h
Kreditno »koij? . . , London lOLst. . . .
20 murk
100 Italj. I i.
dar-M	»čerai
101-35	101.25
10130	101.25
. 122 50	
. 100.90	1C0.80
. 853.75	352.65
119.50	tl9.R0
9.52	».53
;1.72	11.73
. 45.10	45.05
St. 5129.
Razglas.
Dne 12. maja t 1. ob 10. uri predpoludne vršila so bode pri podpisanem uradu javna dražba lovov davčnih občin : Štjak, Rodik in Lokva.
Lovi oddajejo se za dobo 8 let. Vzklicna cena za lov v Štjaku znaša 71 gld., za lov v Eođiku 206 gld., za lov v Lokvi 250 gld.
Natančneji pogoji dražbe in zakupa morejo se pregledati pri tem c. k. okrajnem glavarstvu in pri županstvih v Štjaku, Eodiku in Lokvi.
C. kr. okrajno glavarstvo.
Sežana 27. aprila 1897.
Kolo, močan cesten stroj,
BSy8tem Nanmami",
pnevmatični obroč, jako dobro ohranjeno, je po ceni na prodaj. — Poizve se pri vratarju (portirju) via Stadion štev. 16.
Najnovejie vesti«
Peterburg 29. Carica je vsprejela včeraj grofa Golubovskega. Poslednji je potem obiskal ruskega ministra za vnauje stvari, grofa Muravjeva, s katerim se je razgovarjal dlje časa. Cesar Fran Josip je popoludne vsprejel grofa Muravjeva.
Carigrad 28. Edhem paša javlja, da je prva devizija, ua potu v Thkalo, zasela Zarkos. Oficijelna brzojavka iz Epira od 27. javlja, da so bili Grki tepeni v boju pri Houdozaki ter da so bežali. Pričakovati je akcije grškr-ga brodovja pred Dardanelami. Turki se pripravljajo na obrambo.
Atene 29. Včeraj je bila zbornica nesklepčna. Ljudstvo je prirejalo ovacije voditeljem opozicije,
Pristno brnsko sukneno blago.
Jeden odrezek 3-10 m. dolg, zadosten za jedno možko obleko stane samo
[gl. 3.10 iz dobre I
4 10 „ I pristne 4.80
6.— i7. bolj&o J ovčne 7.75 iz fino t . „ 9.— Iz fineje I volne. |„ 10.60 i7. naj ti noje j Jeden odiezok za črno salonsko obleko gl. 10. Blago za v. lino Buknjo, loden, Peruvionne, Doskingo, blago za državno uradnike, fini Knmmgarno in Cheviot itd. razpošilja po tovarniških cenah poznana, roolna in poznana
ztz Kiesel-Amhof v Brnu BriNL
Uzorci zastonj in franko. Pošiljatve po uzorcih. Pozor 1 P. n. občinstvo opozarje 8e posebno, da Be blago dobiva mnogo ceneje, ako Be direktno narodi mosto pri preku-povalcih. Firma Kiesel-Amhof v Brnu (Briinn) razpošilja vse blago po resničnih tovarniških cenah brez dodatka rabata kojega krojači dobivajo.
Naznanilo.
Spodaj podpisani raznaSalef? lista „Elinost* ■osebno Raliiju. Splošno 'se misli, da je" odstop { ki ie zajeiluo URAR priporoča se toplo p. n. ob"
miuisterstva Deiyannis neizogiben.
činstvo za popravljanje vsakovrsinih ur. Udan-
Lvisuin i/cjaiiiiio	,	-— ■— i j---j ----------------- — ----
Riltl 28. „Agenzia Štefani" javlja iz Sude: : Fri derik Colja, t ratar liiSe št. S via Solitario Radi slabega vremena se italijanski vojaki niso j mogli izkrcati v Hierapetra (na Kreti). Admiral ^ Cauevaro je sklenil počakati z izkrcanjem. Med j S
tem odide v Kandijo jeden cel bataljon pešcev.
Za elabotne
bolehave vnled pomanjkanja krvi na živoih, blede in sik' slabotne otroke ; izvrstnega »kusa iu preitikušenega učinka je
železnate vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunaj Bka cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska Bteklenica velja 1 gld:, pet pollitorskih steklenic 4 gld. 50 kr.

Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o fie r n I cvet* (Mlllcfiorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kokor proti plabomu probavljanju in homoroidam. Jeden omot 7« ozdravljanje, Htoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
Pft(\XUcR „ni dna ifiori" Trst, vciiki tsg.


Lastnik konsorcii usta ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni nredn:k : F»*»n Godnšk. —	Dolenc v Tr^tn.