« Velja po pošti: == .ja oelo leto napre] . K 26-— aa pol leta » . » 13'— za četrt » * . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 sa Nemčijo oeloletno » 29*— za ostalo inozemstvo » 35'— sa V upravništvn: ss Za oelo leto napre] zt pol leta » za četrt » » za en meseo K 22-40 » 11-20 » 5-60 » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v. Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enoBtolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popnst. Izhaja: vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne. w Uredniitvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/IH. Bokopisl se ne vračajo; nefrankirana pisma se na b= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. n Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = ....... Upravniškega telefona štev. 138. ^^ Današnja številka obsega 6 strani. Predsednik ..Slovanske Enote" o ebstrnkuji. Predsednik »Slovanske Enote« Udr-žal je na velikem zborovanju češke agrarne stranke poročal o političnem položaju. Njegova izvajanja se bistveno popolnoma krijejo s tem, kar je govoril dr. Šusteršič v Ljubljani, in kar smo mi pisali o položaju. Izjava načelnika »Slovanske Enote« je političen dogodek, ki bo podobno pretresel avstrijsko politično javnost, kakor sta jo govora dr. Šusteršiča in dr. Kreka. Tu podajemo glavne misli njegovega govora. Češki agrarci so glasovali za aneksijo Bosne in Hercegovine, s katero se je pomnožilo slovansko prebivalstvo naše države za dva milijona duš. Dali so cesarju, kar je cesarjevega. A Vsenemci so glasovali proti aneksiji, in od tega časa Nemci delajo z vsemi zvijačami, da bi vzdržali svojo nadvlado nad večino avstrijskega prebivalstva, ki je slovansko. Veleizdajni-ški pravdi v Zagrebu in Pragi sta znamenji tega protislovanskega boja. Bienertho-va vlada je tako v službi nemškega življa, da-je celo pri predlogi o lokalnih železnicah na Češkem nastopala čisto pristransko. Nemškim podjetjem je zagotovila 25 do 30%, češkim pa le 6% podpor. To je vrhunec pristranosti. Obstrukcijo proti Bienerthovi vladi smatra agrarna stranka kot čisto politično zadevo. Vladne stranke so z obstrukcijo preprečile, da ni bil sprejet predlog dr. Susteršičev. S tem je postala obstrukcija pod Bienerthovo vlado »hoffahig«. Moral je slediti od slovanske strani dokaz, da proti nemškemu terorizmu nismo brez moči. Zistem nemške hegemonije se mora streti. Današnji vladni zistem je persifla-ža in razžaljenje pravičnosti, je glavni vzrok prepirom in razkolu med avstrijskimi narodi in neusmiljeni grobokop avstrijske države. Današnji Bienerthov kabinet je po vsem svojem značaju bolj vsenemški kakor katerikoli kabinet zadnjih dvajset let. Ko so Nemci z obstrukcijo razbili češki deželni zbor, je vlada le z ramami zmajevala in je prisegala, da nima nobene moči, da bi Nemce privedla do pameti. Danes je goljufivost in lažnjivost teh izgovorov jasna. Vlada potrebuje za uresničenje finančnih načrtov Bilinskega delavnega češkega zbora, in zato bo češki deželni zbor tudi delaven vkljub žvenketu obstrukcijskega orožja. Tam se bo videlo, kdo je bil generalissimus obstrukcije v LISTEK, Dr. L. Lčnard. 1. Kako pri nas umirajo. Tiho kot prikazen je vstopila Loinovšica iz Lomovja v izbo, kjer je ležala bolnica, zaprla za sabo vrata in sc približala postelji. Bolnici ise je zaiskrilo v očeh in z obraza se ji jc videlo, da bi se rada dvignila ali vsaj podala roko v pozdrav — a zaman. Smrt 'ji jc že uklenila ude. Samo v očeh ji še kipi življenje, — bujno, pomladno življenje; na obrazu, na prsih, na rokah ji pa že počiva smrt. Pomlad, najbujnejša, najrazkošnejša pomlad vlada v prirodi. v letih življenja kipeče pomladi sc nahaja 'bolnica — a sredi opojne vonjave pomladnega cvetja jc ledena smrt razgrnila svo-j šotor. Loinovšica prisede na klopico k peči, odpre jerbašček ter izvleče iz njega mladega, pisanega petelinčka ter ga pokaže bolnici: »Tegale sem ti prinesla.« — Bolnica se spet napne, da bi izvlekla izpod odeje roko ter se dotaknila živalicc, a zaman. Komaj, da še zašepeče poglasuo: Saj ni potreba«. češkem deželnem zboru. Vemo, s kom nam je opraviti. Avstrija je v geografičnem in etno-grafičnem oziru do dveh tretjin slovanska. Zato mora biti pa tudi politično slovanska! V to svrho moramo združiti vse svoje moči. V to svrho smo spomladi ustanovili »Slovansko Enoto« in zdaj v času počitnic moramo storiti vse, da pod njenim praporom združimo tudi one slovanske polke, ki stoie še ob strani. Ru-sini pojdejo z. nami že gotovo roko v roki. V pridružitev Po iakov gotovo verujemo, kajti že naravni socialni razvoj jih bo prisilil, da opuste tradicije filogermanske šlaličičke politike. Ne sme nas vstrašiti slučajni začasni neuspeh, ampak nas mora le vzpodbuditi k silnejšemu naporu, da združimo vse slovanske valove v eno strugo. Slovani niso gospodstvaželjni, a razbiti morajo nemško nadvlado. Zato se Nemci tako grozno boje »Slovanske Enote« in vse store, da bi jo izpodkopali. A goreča želja Nemcev po razpadu »Slovanske Enote« v njenih početkih bodi nam znamenje za bodočnost! Državna uprava sc bo morala zavedati, da so narodi njeni krtihodajalci. Zato se pa ne bodo narodi učili jezika svojih uradnikov, ampak uradniki se bodo učili jezika naroda. Glede bližnje bodočnosti izjavlja Udr-žal: Temeljni ton političnega položaja v zimskem zasedanju državnega zbora je odvisen od prihodnjega zasedanja češkega deželnega zbora. Kako sc bodo Nemci obnašali v češkem deželnem zboru, bu brez dvoma jako vplivalo na taktiko »Slovanske Enote«. Slednjič pozivlje Udržal vse slovanske poslance, naj sc oklenejo »Slovanske Enote«. Kdor v Avstriji pošteno misli in hoče res. da se ta država ohrani, mora odobravati in podpirati »Slovansko Enoto«, bo tudi od »Slovanske Enote« vselej pozdravljen in bo v njej našel razum za pravičnost proti vsem slovanskim narodom. Izvajanja predsednika »Slovanske Enote« so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Nihče ni ugovarjal. Sprejeta resolucija izreka popolno zaupanje agrarni stranki. »Venkov« pripominja k Udržalovernu govoru: Ta shod je pobil vse nade onih, ki so že sanjali o tem, da bo v jeseni slovanska obstrukcija strta ali da sama od sebe premine. Po tej odločni izjavi ni nobenega dvoma več o trdnem namenu naše delegacije, ki jc prepričana, da mora njena pravična stvar doseči tudi pravično rešitev. Trdni sklep, v boju ne odnehati in vztra- Pri postelji je stala mati. ki je ves čas ■bolezni stregla lastnoročno bolnici. Kaj se še škodujete — prične mati — saj ne potrebuje.« »Nisem imela druzega prinesti.« »Saj ni treba ničesar.« ■ Naj ga zavžije, saj ne bo več dolgo živela.« »Saj ne more ničesar več.* »Morda pa malo juhe.« »Tudi ne more.« v Potem pa ne bo več dolgo. Ali so gospod še prišli ?« »Danes so bili spet pri njej. Pa toliko časa sta bila sama. Potem mi ie pa rekla: .Z gospodom jc pa vedno dovoli govoriti.' Skoraj vsak dan pridejo k nji pogledat, mimogrede, ko gredo od mase. ' -Za'bolnike so pa naš gospod res, da ni tacili.« »Saj to je poglavitno. Kako bi ljudje umirali, če bi ne bilo gospodov.« Med tem jc Loinovšica razvezala pe-telinčku noge ter ga spustila na tla, kjer sta se pod mizo sprehajala še dva njegova vrstnika, toda nekoliko večja od njega. Tudi niti so prinesle prijazne obiskovalke, zdaj sta se pa že udala v svojo usodo in sprijaznila med sabo ter sc skupaj veselita negotovega življenja. Novi prišlec pa ne tako, ampak se takoj, ko se začuti na prostih nogah, zakadi na domačina in ' jati na začetem potu, so volivci odobrili, in poslanci, ki imajo tako oporo v ljudstvu, bodo slovansko stvar tudi privedli 1 do zmage! Podobno jc govoril na drugem shodu poslanec dr. Velich. Poslanec Ploj naenkrat razglaša v svoji »Slogi«, da absolutno treba skupnega nastopa jugoslovanskih poslancev v državnem zboru. Jasno jc, da so počit-i niče ugodno vplivale na njegove možgane. Poprej je namreč ravno poslanec dr. Ploj razširjal novico, da je sklenila »Zveza južnih Slavena« soglasno, da izstopi iz »Narodne Zveze«! Res zelo čudno-skriv-nostna so pota tega slovenskega »liof-rata«. Najprej sam razglaša, da jc »Narodna zveza« razbita, potem pa sam to dementuje. Mož torej reterira — kajti hitro se je pokazalo, da za svojo in Hribarjevo zgolj osebno politiko velikega dela hrvaških poslancev ne dobi. Tudi je vse-obče javno mnenje na Slovenskem tako odločno na strani odločne, odkrite iu poštene politike »Slovenskega kluba«, da mora ž njim vsakdo računati. Da pa »hof-rat« Ploj ob priliki svoje velike retirade vrže nekaj kamenčkov na dr. Šusterši-čeve kranjske pristaše«, vzbuja le splošno veselost. > Komanda dr. Šusteršiče-vih kranjskih pristašev,« to je strašilo, s katerim hoče napraviti še nekaj efekta. Hw.i se pa s svojim efektom« jako moti. Minuli so že tisli časi, ki so bili ugodni za take puhlice. Sai vsak politični abecedar /e zna, da je c d i u o s t le potem mogoča, če odločuje večina. Vsa komanda dr. Šu-steršičevih kranjskih pristašev jc pa obstojala zgolj v tem, da so se vedno držali onega, kar ie sklenila »Narodna zveza«. V Hribarjevi in Plojevi družbi naj se pa iščejo tisti, ki se niso držali, kar je sklenila Narodna zveza« in se celo včasih niso ozirali na to, za kar so sami glasovali. Ravno v tej družbi naj se pa tudi iščejo tisti, ki so zahrbtno in zavratno podirali, kar jc prej sklenila »Narodna zveza«. Poslanci S. L. S. so prenašali z nadčloveško potrpežljivostjo zahrbtnosti izvestnih slovenskih poslancev, to pa le z ozirom na usodni politični položaj, v katerem niso hoteli pnd nikakim pogojem kazati razkola jugoslovanske delegacije skupnemu narodnemu sovražniku. Mnogokrat jc vzkipela glede na postopanje Plojcve družbe poslancem Slovenskega kluba« kri iu ogorčeno so izjavljali, da je nemogoče skupno delo s takimi tovariši, kakoršna sta Ploj in Hribar. A vselej je odločila dr. j Šusteršičeva pomirjevalna beseda za pri- prične se strahovit boj, ki se'slednjič konča s popolno zmago novodošleca. Domačina sc stisneta v kota pod klopi, prišlec pa skoči na mizo in zapoje zmagovito. Bolnici sc smehljaj prikaže na ustnicah, mati prične kregati petelinčka, ga poditi z mize, kujon zleti pa kot za nalašč z mize na polico iu zapoje še bo\i pre-širno. Loinovšica jc vidno v zadregi, ker je prinesla takega pretepača m sc prične opravičevati: Nisem vedela, da jc grdoba tako poredna. Juhica bi te pa le pokrep-čala. Ali naj ti ga jaz zakoljem?« »Ni treba.« »Veš kaj, nič ne bo s tabo, nič. Umrla boš. Sai moramo vsi umreti. Kogar ima Bog raje, ga hitreje pokliče, nas pušča pa za ostanke.« Materi se prikaže bolest na obrazu. Nikar ne jokaj, saj boš ti tudi umrla. Vsi pojdemo.« Bolnica zapazi, da prihaja materi težko iu reče: •Mama, prinesite vode. Mati zgine v kuhinjo po vode ter so vrne čez nekaj časa z rdeče zateklimi očmi in č;:Šico vode. Med tem je Loinovšica dalje tolažila bolnico, da ji bo treba umreti, ko se je mati vrnila, je pa počasi vstala, vzela košarico in se poslovila. Petelinček sc jc pa med tem pomiril ni pričel pod nrzo zobati. Taki obiski so se pri bolnici neprene- zanesljivost in jugoslovanska delcgacija jc pokazala do zadnjega časa kolikor toliko enotno falango nasproti sovražniku. Pokazala jo jc kljub Ploju in Hribarju, ki bi bila že davno rad videla, da se razbije edinost jugoslovanskih poslancev, da bi tako ložje ribarila v kalnem brez kontrole dr. Šusteršičcvih pristašev. A kljub vsemu, kar je bilo, smo za to, da se ohrani edinost jugoslovanske delegacije in naj se po možnosti še bolj utrdi. Ugotoviti sc pa mora in naravnost za-jamčiti temeljno načelo, da mora to, kar sklene večina jugoslovanskih poslancev v skupni seji, biti obvezno za vsakega člana skupne narodne j e d n o t c. Tako se to načelo ne spoštuje, potem o kaki »edinosti« ni mogoče govoriti. Majoritctno načelo mora veljati — in zoper to, kar jc večina sklenila, ne sme nihče nastopati, ne odkrito in ne zahrbtno, tudi kak »hofrat« ne! 1. avgusta 1909. Danes dopoldne je bila skupščina Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Veliki prostor pred cerkvijo jc bil poln najrazličnejšega ljudstva, posebno zanimivo jc bilo gledati Slovake iu Hanakc v slikovitih narodnih nošah. Z vzvišene tribune so se glasili pozdravni govori v vseli slovanskih jezikih. V imenu Slovencev je pozdravil g. dr. Perne. Navdušeno so poslušalci pozdravljali vsakega govornika. Ob in. je bila slovesna sv. maša po slovanskem obredu, ki jo je služil inetropolit Szepty-cki ob obilni asistenci navzočih duhovnikov vzhodnega obreda. Med sv. mašo so češki bogoslovci peli rusinske in cerkveno-slovanske pesmi. Na udeležence je to petje napravilo nepopisen vtis. Navzoči Rusini so se jako pohvalno izražali o spretnem zboru bogo-slovccv, ki sc je znal neprisiljeno vtopiti v duha rusinske poezije. Slovesnost je trajala dve uri. Pred in po božji službi jc vse ljudstvo navdušeno pelo Ciril-Meto-dijsko himno. Med tem pa se je v veliki dvorani vršilo za udeležence kongresa posvetovanje zapadne sekcije, ki so jo vodili Palmieri, Gratieux, Franco. Palmieri je govoril o metodi, po kateri naj se razpravlja med katoliki in pravoslavnimi o razpornih točkah. Kot poglavitno sredstvo, da se doseže sporazum-ljenje med vzhodnimi in zapadnimi teologi, je priporočal milobo pri presojanju nasprotnikovih argumentov. Bogoslovna veda jc božja veda. torej bodi polemika mirna. Zapadnjaki naj sc varujejo, da ne hoiiia1 ves dolgi čas njene bolezni vrstili. 'I oda zdaj jc šlo že h koncu. Ko jc Loinovšica odšla, jc bolnica poprosila mater: Mama, pokličite mi Julko.« Ko pride soseda .lulka, reče bolnica materi: »Mama, zdaj naji pa pustite nekoliko sami.« Ko sta se pogovorili, pokliče spet mater in ji reče: »Mama, sem jo naprosila, da liie bo napravila na odru. da ne hote vi imeli preveč skrbi. Takrat boste tako vsi zmešani.« Potem je šc prosila, naj bi ji poklicali Doijškovcga strica. Tudi on pride takoj. Bolnica potegne z veliko težavo denarnico izpod blazinice terimi odšteje nekaj denarja: Stri c. bodite tako dobri in pojdite v Radeče k Podlesuiku, ter kupite belo tanjčico, da me bodo / njo pogrnili, ko b■'•:! ležala na odru. Mimogrede se pa še oglasite pri mizarju Slaku iu ga vprašajte, če je že naredil krsto. Z njegovo ženo smo si bile taki prijateljici. Moji sestri je tudi on delal krsto, sem jo pa še jaz pri njem .naročila. Čc jc že narejena, naj jo še nocoj prinese, da jo vidim. Danes ie meri zadiii dan. Naj bo bela, taka. kot je bila sestrina, toda manj nakitja naj da nanjo.« Ko je odšel, je še naročila radi jame in zvonenja. Jama naj sc skopljc poleg cerkvenih vrat. tam. kjer počiva >estra. da bo vsakdo, kdor gre v cerkev, moral bodo podcenjevali pravoslavnih teoloških ! del. Ruška bogoslovna literatura je jako obsežna, žal. da jo premalo poznamo. Ke-dor se hoče o tem prepričati, naj pregleda obširni »Nomenclator«, ki izhaja kot priloga časopisa »Slov. iit. theol.«; tu so zbrana najnovejša ruska in grška bogoslovna dela. Vzhodnim priporoča, naj rabijo po seminarjih novejše učne knjige. Pred vsem pa priporoča dobro proučevanje obredov. Katoliška cerkev je vesoljna, ne pozna razlike med narodnostni«, sprejema v svojo sredo bogatine kakor revne plebejce, ona tudi ne daje prednosti . enemu obredu pred drugim. Zato je nespameten ugovor, da je latinski obred aristokratski, slovanski pa demokratski. Katoliški cerkvi so vsi obredi enakovredni. Teh predsodkov se je treba otresti, čeprav je hiter preobrat nemogoč, ker smo mi že od mladosti vajeni na svoj nauk, kakor pravoslavni na svojega. Za Palmierjem so še govorili Franco, Szeptycki, Suciu, Jugie, Gratieux. Vsi so povdarjali in z vzgledi pokazali, da je treba dobro ločiti med naukom vzhodne cerkve in med naukom vzhodnih teologov. Vzhodna cerkev je bistveno ista kot za-padna, ker pravoslavna cerkev priznava ; prvih sedem cerkvenih zborov, v katerih : je obsežen ves nauk katoliške cerkve. Zato je treba nasprotnike zavračati z argumenti njihove cerkve in če pravoslavni teologi, ki se štejejo za zveste sinove svoje cerkve, nasprotujejo katoliški cerkvi, jim lahko povemo, da ne spadajo niti v pravoslavno cerkev. Popoldne ob treh so se začela glavna zborovanja. Predsednik metropolit Szep-tycki poda kratko poročilo o Ciril-Meto-dijskem gibanju od zadnjega shoda. Delo pred 2 leti začeto, je napredovalo, v časopisih so se živahno razpravljala vprašanja, ki spadajo v naše področje. Avgusta 1908. so Slovenci, Hrvatje in Bolgari imeli svoj poseben sestanek v tem smislu v Zagrebu. Nova publikacija, ki se je med tem porodila, da propagira naše ideje je ruski v latinski transskripciji pisani »Velehradskij vestnik« (Praga). Sv. oče blagoslavlja naše delo in nas vzpodbuja, da nadaljujemo, kar smo začeli. Tudi med pravoslavnimi bogoslovci se vzbuja zanimanje za nas. To se kaže v tem, da pošiljajo našim listom svoje knjige v oceno. Eni so danes med nami, drugi so želeli priti, a so zadržani morali izostati. Namen našega gibanja je, da bi se versko bolje spoznali, vsaka politika je izključena. To je najbolj katoliško, pa tudi najbolj orthodoksno. Očitale so se nam pan-slavistične tendence; toda dokazati se nam ne da niti najmanjšega. Burno pozdravljen nastopi nato pravoslavni prost Maljcev, ki se z velikim zanimanjem udeležuje shoda in z neprisiljeno prijaznostjo občuje z udeleženci shoda. »Pozdravljam vas, dragi bratje, v Jezusu Kristusu,« tako začne govor; potem sc iskreno zahvaljuje za prijazno vabilo na shod, ker mu je to vabilo izpolnilo željo, ki jo je že dolgo gojil v svojem srcu. Ze 25 let je živel v bližini Velehrada, v Berolinu, in si opetovano želel obiskati to sveto zemljo, slovansko Palestino. L. 1885 se je praznovala tu slovesno tisočlet-nica Metodove smrti; na to ga je spomnila ikona s svetilko . ki so jo ob tej priliki darovali Rusi na Velehrad in visi sedaj v Cirilki. Zeli, da bi se 1910., ko se k 1000-letnici pridruži novo četrtletje (1910), praznoval nov jubilej. Kulturna in ekonomična vzajemnost med Slovani se v Rusiji podpira po raznih shodih in časopisih, le v bogoslovno-cerkvenem oziru se premalo poznamo med seboj. Nato preide k svojemu referatu »O sledovih epikleze v molitvi latinske maše »Jube haec per-ierri«, ki ga konča z verzi iz službe božje v čast sv. Cirilu in Metodu, kjiir se moli za mir in slogo med vsemi narodi. Govoril je v ruščini. Nato nastopi P. Palmieri s svojim referatom o nauku kijovske cerkvene akademije o Brezmadežnem spočetju. Od ruske strani se je v »Cerkovnem včstniku« izrazila bojazen, da bo shod imel preveč katol. misijonarskega značaja v smislu rimske propagande. Govornik je prepričan. da bo njegov govor ravno nasprotno dokazal ,ker je strogo na zgodovinskem stališču. V svojem govoru je na podiagi zgodovinskih virov dokazal, da je kijov- i ska akademija še v 18. stoletju vedno učila nauk o Brezmadežnem spočetju popolnoma v smislu rimske cerkve. O istem predmetu je govoril P. Jugie iz Carigrada. On je zopet na strogo zgodovinski podlagi dokazal, iz grške bogoslovne literature, da se je v isti nepokvarjena tradicija o Brezmadežnem snočetju v smislu rimske cerkve tudi po XI. stoletju do XV. stol. ohranila. Navedel je veliko sedaj še sploh neznane literature. Po glavnem zborovanju se je vršilo posvetovanje splošne praktične sekcije, kjer se je soglasno sklenilo, da se ustanovi velehrajska akademija, katere namen bo pospeševati slovansko bogoslovno znanost. Podrobnosti se bodo v na-daljnih sejah določile. Shod so dosedaj brzojavno pozdravili ali opravičili svojo odsotnost med drugimi: škof brnski; dr. Hulka, škof budjeje-viški; škof litomeriški; Posilovič, zagr. nadškof; dr. Hruban; Ignac. Wurm, Tum-pacli; škof iz Kraljevega Gradca; škof iz Olomuca. Odposlala se je tudi udanostna brzojavka sv. očetu. Slovensko ljudstvo! Nepopisna nesreča je zadela dne 24. julija naše brate v ormoškem okraju jn nekater.fo občinah mariborskega rn šentlenarskega okraja. Nenavadno huda toča je naredila velikansko škodo na poslopjih. na vrtovih, njivah, vinogradih in travnikih. Škoda znaša na milijone. Zemlja iz-,gleda 'kakor opustošena. Kar je pustila suša še zelenega prikliti iz zemlje, pobila je sedaj toča. Ljudstvo je zbegano in prestrašeno. Beda in pomanjkanje zreta mu že iz bližnje bodočnosti grozeče v oči. Da se priteče poškodovancem vsaj nekoliko na pomoč, osnoval sc je spodaj podpisani 'pomožni odbor, ki se obrača do vsega slovenskega ljudstva s srčno prošnjo, da pomaga hudo prizadetim prebivalcem. Vsak dar se bo hvaležno sprejel. Naši bratje so v stiskah in nadlogah, pritečimo jim brzo na pomoč, pokažimo jim dejanski svoje sočutje. Darovi se naj blagovolijo pošiljati na naslov; Josip Ozmec, župnik in deželni poslanec, Št. Lovrenc na Dravskem poiju. 0'bjavfli se bodo v 'slovenskih listih. Maribor-Št. Lovrenc, dne 2. avgusta ,1909. Josip Ozmec, župnik in deželni poslanec v Št. Lovrencu na Dravskem polju. Jakob Caf, dekan v Št Tomažu; Josip Keček, župan na Hardeku; dr. Korošec, državni in deželni poslanec v Mariboru; Tomaž Korpar, živinozdravnik v OslušoV-cih; Anton Meško, župan in deželni poslanec v Lahoncih; Ivan Meško, župan v Tr-govišču; Ivan Roškar, predsednik »Slovenske Kmečke zveze«, državni in deželni poslanec v Malni. Obstrukclja v ogrskem državnem zboru? Iz Budimpešte poroča!o: Cirof Batthv-anyi je izjavil, da bo skupina, ki jc za samostojno ogrs/ko banko, neomajano ostala pri svoji zahtevi. Ako se bo Ko-šutova frakcija v jeseni proti vila tej zahtevi, tedaj bo Justhova bančna skupina z obstrukcijo . onemogočHa do tedaj vsako delo v parlamentu, da se razpusti sabor. »Pri novih volitvah bo narod pomedel vse protivnike mažarsko samostalne banke.« Strašna nevihta s toto. V ljubljanski okolici napravila toča silno škodo. O kolu pol 4. ure včeraj popoldne ie zatemnelo nebo. Nevarni tem nosi vkasti oblaki so prepregli nebo. Nastala je taka tema. da so po ljubljansk.il pisarnah morali prižigati luči. Silen piš je dvigal oblake prahu visoko nad hiše, pritisk vetrov je bil tolik, da se je bilo bati, da polomi drevje, vendar razun viharja, groma in naliva nismo v Ljubljani druzega občutili. Čudno je, da je naliv segal samo do trnovskega pristana, naprej po Opekarski cesti je bilo le nekaj kaplj e dežja. Silno pa je prizadeta ljubljanska okolica! Toča je'popoldne padala severno od Liubljane, tako n. pr. v Šiški .Št. Vidu in v Medvodah. V občini Št. Vid je toča v nekaterih vaseh popolnoma, v dragih deloma potolkla. Najhujše so prizadete vasi: Vižmarje, Brod, Gunclje, Toškočelo, Dvor. Podutfk, deloma Št. Vid, Pol-jane, Kamnagorica, Medno, Staneče. Podutikom je celo četrt ure bila »suha« toča, stari ljudje ne pomnijo ta'ke toče. Toča je v šentvidski okolici padala debela kot orehi, pobila je tudi več šip, n. pr. v škofovih zavodih. Nekateri poljski pridelki so popolnoma uničeni in tudi sadje, katerega je bilo po tleh vse zeleno. Popoldne je zanesla toča proti Igu ležečim krajem, tem hujše s podvojenimi močmi jih je pa obiskala zvečer. Z Iga nam poročajo: Popoldne so vetrovi odvrnili od nas pogubonosne oblake, ob tri četrt na osem zvečer pa so se nagromadili nad ižansko občino strašni oblaki. Nakrat se usuje toča debela kot kur';a jajca. Tekom petih minut je toča v ižanski občini vse pobila. Uničeni so popolnoma vsi pridelki. Škode je samo v ižanski občini nad 80.000 K. Še danes zjutraj je toča ležala na kupe, da bi -jo lahko z lopatami metaJ proč. Celo žito v kozolcih, kar ga je bilo proti severu, je toča popolnoma oklestila. Na hišah, ki so obrnjene proti severu, je toča pobila vse šipe. Na tleh leže pobiti tiči. Toča je segala do iškološkega mostu, od tu dalje ni sledu toče. Suša na Notranjskem. — Tudi letos strašna suša na Gornji Pivki (Notranjsko). Občini Zagorje in Knežak, ki se raztezate od Št. Petra na Krasu do Trnovega, imata večinoma plitvo, kamenito zemljo. Vsa dolina in bližnji bregovi so slkoraj popolnoma brez drevja zlasti hribje blizu Knežaka in Bača, skupno nekako tri ure v dolžino in toliko na širino. V teh krajih je zavladala v zadnjih treh tednih zopet letos kakor lani ali pa še strašnejša suša. Julijsko solnce neusmiljeno pripeka na zemljo in med tem ko so imeli 'skoraj povsod po okolici pred enim tednom mnogo 'blagodejnega dežja, ga ni padlo na naši Gornji Pivki niti kapljice. Vsled tega je začela pešati trava in otava tako zelo, da se je bati enakega pomanj kanja krme, kakor lansko leto; zakaj škodovala je prvi travi aprilska rn majnikova mimo nje. Zvoniti mora pa v »trajbo«, kot revežem in otrokom, ne pa »klenkati«. — > Saj zdaj klenka že vsakemu otroku,« je dodala z neko ironijo. Ko je ukrenila vse, se je nekoliko oddahnila. potem pa vprašala: »Ali so gospod doma?« »Menda so. Bi jih še rada?« »Za sedaj ne. Pač pa ponoči, ko bom umirala.« i »Ce bodo hoteli priti še enkrat, ker so te že prevideji ?« »Saj so rekli, da pridejo, samo če jih pokličete.« t>Ce bo treba, jih bomo že poklicali.« »Seveda bo treba.« »Ali bi še kaj rada?« »Druzega ničesar več.« Tekom dneva jo je prišla še obiskat njena najboljša prijateljica, Tončika. »Kako ti je? Danes si videti nekoliko bolj sveža.« »Danes je moj zadnji dan.« »Ne govori tako. Boš videla, da bove še večkrat skupaj.« »Nc bove ne. Samo eno bi te še prosila. Obljubila si. da mi prideš zatisnit oči. Ali boš prišla?« »Seveda bom. A to šc ne bo tako kmalu.« »Jutri me ne bo več.« »Bomo videle.« O polnoči se je pričel smrtni boj. Mlade, življenja kipeče narave smrt ne premaga tako lahko. Boj je trajal do jutra. Bolnica-zagrabi razpelo, mati ji pomore, da ga pritisne na usta, potem pa za-šepeče: »Molite!« Po izbi se razleže molitev. Potem se ozre okrog in zašepeče v drugič: »Gospoda!« »Pošljite po gospoda,« se odzovejo glasovi. Toda gospod so daleč, pot slaba, noč temna--ne morejo priti tako kmalu. Med tem se je noč polagoma pomikala proti koncu. Že so se prikazovali prvi znaki jutra. Njena duša jc do najmanjše pičice pripravljena na odhod, vendar nekaj še manjka. Kadar zaškripljejo vrata, obrne bolnica oči od razpela proti izhodu iu pogleda prišleca. »Gospoda ni.« Na vzhodu pričenja prva zora rde^iti nebo. v zvoniku se oglase zvonovi — zvoni »dan«, kajti danes je velik praznik, je »Gospodov dan«. V tem trenotku se od-pro vrata in v izbo vstopijo »gospod :. Bolnici sc poslednjič zaiskrl oko. Gospod pristopijo k postelji iu prično moliti molitve za umirajoče. Bolnica jim sledi z umom. dasiravno ne more več od govarjati z jezikom. Koncem molitev vzamejo razpelo, ga pritisnejo bolnici na ustni in reko »Jezus«. Bolnica zbere zadnje svoje sile in spregovori trikrat razločno, da se jc sli šalo po celi izbi: »Jezus, Jezus, Jezus.« »Zdaj moram pa v cerkev — rečejo ,gospod — ker danes je praznik in Go^ spodov dan. Maševal bom zate, oo maš. pa pridem spet pogledat. Saj ne pojdeš še tako kmalu.« Nato se obrnejo k vratom. Med vratrni se srečajo z gospodično Tončiko ki je prihitela v največji naglici in stopi urno k postelji. Bolnica še živi in ima široko odpr oči. Tončika stopi k postelji, položi pr .na o>5i in jih sklene, v njenem naročju obstane mrtvo truplo. Med tem je zora porudcčila nebo prvi žarki padejo na posteljo na. mrliča. V zvoniku pa zvone zvonovi »Gospodov dan« in od vseli strani hite ljudje v cerkev k službi božji. te ste pa in suša toliko, da Knežani na oddaljene bre-gOvite travnike večina njih niti kosit ne pojde, ker se nikakor ne izplača. Pa tudi na zagorskih gornjih bregovih se je nako. silo po sodbi vseh 'kmetov manj sena kot a ni. Zopet preti naši-ma občinama gospodarska kriza radi pomanjkanja krme in še mnogo hujša, ker še lanskoletne, zlasti Zagorci nismo preboleli. Okrajno glavarstvo v Postojni naj blagovoli nujno povprašati županstvi Zagorje in Knežak o tem žalostnem stanju ter ukreniti, da se pomožna akcija čim hitreje vpelje in izvrši. Končno si dovoljujemo za dokaz teh žalostnih razmer navesti dejstvo, da je v zagorski mlekarni v teku treh tednov padla dnevna m/nožina mleka za — sto itrov, čemur je krivo edino popolno pomanjkanje paše. Srbsko najvišje sodišče proti kralju Petru in princu JurlJu. »Agramer Tagblatt« objavlja zanimivo razsodbo belgrajskega naivišjega sodišča z ozirom na prepoved lista »Zvono«, ki je bil ustavljen zaradi napada na princa Jurija. Uredništvo sc je pritožilo. Najvišje sodišče je listovo masreglovanje odpravilo in svojo razsodbo sledeče utemeljilo: Ker kralj ni obnašanju in vzgoji prihodnjega srbskega vladarja posvetil dovolj pozornosti,dasi ni bil v to kot oče, kot .vladar in najvišji vojaški povel;nik le upravičen, marveč celo' obvezan, so podaniki dolžni, da ga opozore na njegovo visoko dolžnost 'bodisi po časopisju ali na kak drug dopusten način. Kralj ali prestolonaslednik, ki postopa tako, da vzbudi lahko sovraštvo v ljudstvu, da ga ljudstvo ne ljubi, le škoduje deželi in ljudstvu. Splošno znano je, da je prejšnji prestolonaslednik marsikaj zagrešil, kar bi bil z ozirom na svojo pozicijo in na svoj ugled moral opustiti. Mogoče je to storil zaradi svojega neukrot.jivega temperamenta, a kralj je dolžan, da strogo pazi na obnašanje svojega sina, ker drugače lahko popolnoma izgubi "vsako zaupanje ljudstva. Z ozirom na dogodke, ki jih je list razinotrivaj in kritikoval ni povoda, da sc list prepove. Razsodbo je podpisal višji sodnik Radi-voljevid, načelnik radikalne stranke. Razumno, da vzbuja velikansko senzacijo. Grozodejstva španskih socialistov in anarhistov. Cimdalje groznejša (poročila dohajajo s Španskega o podrobnostih socialnode-mokraške španske sodrge. Svoje divje sovraštvo so izpustile rdeče zveri v človeški podobi proti samostanom in bolnišnicam, ki niso bili v nobeni zvezi z maroškimi zmešnjavami. V Barceloni ni nobenega samostana, nobene cerkve več. Po socialnih demokratih in anarhisth nahujskana dru-.lial je požgala vse cerkve in samostane. Katoliška cerkev ima nad sto novih muče-nikov. »Daily Telegraph«, ki mu nihče no more očitati 'klerikalnih aspiracij, objavlja poročilo svojega poročevalca o muce-niški smrti več Tcatoliških duhovnikov. Razdivjana druhal jih je pomorila več, ki so s križem v roki čakali, da so jih pobili, drugi so pa z lastnimi telesi branili oltarje pred podivjanimi anarhističnimi in social-nodemokratičnimi skrunitelji. Nunske samostane so 'zažgali, zapahnili vrata in ko je došel oddelek »Rdečega 'križa«, da reši redovnice, so rešitelje zapodili. Ko so se pokazale na oknu redovnice, so jih zapodili nazaj v plamen. Po bolnišnicah so metali iz postelj bolnike in najsurovejše postopali z redovnicami, bolniškimi strežnicami. A omejili se niso zgolj na duhovnike, redovnike in redovnice. Divja tolpa je pplenila celc mestne dele! Niti mrličev niso spoštovali. Anarhisti in socialni demokrati so udri na pokopališče, kje,- so razbili vsa znamenja krščanstva, podrli kapelico, odstranili križe z gomil. Sodrga je navalila na Marijino šolo, spodila redovnice in otroke v kapelico, opustošila oltar in jo nato 'zažgala. Zgorelo je ob tej pril ki veliko redovnic in otrok. Razdivjana druhal se je ob teli krvoločnih prizorih smejala ... Od 26. do 31. julija so razdejali socialni demokrati in anarhisti v Barceloni 35 samostanov in cerkva! Ali je v Barceloni miruo? Poročila si nasprotujejo. Medtem ko uradna poročila trde, da se je v Barcelono povrnil mir in da se je že odpeTal iz Barcelone na Francosko prvi vlak. pa trde druga poročila, da je 3. t. m. v Barceloni ,še trajal pouličen boj, da je bilo veliko vstašev ranjenih in da so ustrelili 50 revolucionarjev brez sodnega postopanja. Trdi sc celo. da obstreljuje artiljerija po vsta-ših zasedena mestna dela. Baje sta sc tudi uprla dva bataljona 17. pešpolka in so vojaki usmrtili več častnikov. Po najnovejših poročil.h jc padlo v Barceloni 3000 oseb. V M on s Juizu so dale vojne oblasti (usmrtiti 250 vstašev. Kralj Alfonz Jn ministrski predsednik Manra obsojena na smrt. Iz Katalonije sc poroča, da so obsodili revolucionarji kralja Alfonza in min. predsednika- Mauro na smrt. Baje je /c pripravljena neka angleška vojna ladja, da odpelje kraljico z otroci na varno. Francozi bombardirali Palamos. Iz Londona se poroča, da je bombardirala francoska križanca »Temeraire« mesto Palamos, ker so stavkajoči delavci zažgali neko francosko tvornico in umorili tvorniskega ravnatelja. Po ostalem Španskem Je po vladnih 'poročilih mirno, zasebna pomočila pa trde, da traja splošna stavka po ,0'brežniih- industrijskih krajih. Frloratske jn nronseratske gore so polne vstašev. Don Jaime o položaju. Sedanji prctendent Kariistov Don Jailme izjavlja, da je njegova stranka stranka"reda. Nikdar bi ne vodil lahko-imišljene vojske proti Španski in ne bo .nikdar prostovoljno 'izzval državljanske vojske. Če bi se moral povrniti na Špansko na čelu armade, bi to storil le, da napravi mir. Maroška vojska ni več za ustaviti. Popularnost španskega viteškega kralja gine brez njegove krivde. V znak .svoje miroljubnosti se je umaknil v Strohsdorf. Zeli Španski srečo. Vojska v Afriki. Neka španska topničarka jc pri Pe-iionu zaplenila ladjo s 50 Mavri, 20 Mavrov se je udalo, ostali so poskakali v jnorje. Mavri so 2. t. m. ponoči napadli peko utrjeno hišo. Španci so jih pognali v 'beg. Izgubili so_ Španci enega častnika .in 40 ranjencev. Španska vlada je skle-jiila. da prekine vse diplomatske zveze z ■maroškim poslaništvom v Maroku, dokler maroški sultan ne odgovori na špansko i zahtevo glede na povračilo škode, ki so jo Maročani povzročili Špancem pri Meli'li. Španski oglediihi poročajo, da imajo Kabili veliko numicijc in živil. Kabili imajo popolnoma moderno orožje. ŠPANSKE IZGUBE DNE 27. JULIJA OB BITKI PRI MELILLI. Pariz, .1 avgusta. »Eclairov« madridski dopisnik sc obrača proti pretiranim poročilom francoskega časopisja o bitki pri Melilli dne 27. julija. Padla nista dva generala, marveč bil jc ubit le general Pintos, generala Marino jc le lahko oplazila kroglja na roki. Izmišljeno je tudi poročilo, da so bili prisiljeni Španci zapustiti nekatere postojanke. ■ __ Češki deželni zbor skliče vlada v tritedensko zasedanje dne 27. septembra. Ce nc bo obstrukcije, sc skliče tudi decembra. Vlada prepusti kompromisna pogajanja strankam. ČEŠKI AGRARCI ZA OBSTRUKCIJO. Dr. Viškovsky je poročal, kakor smo /e včeraj omenili, na shodu čeških agrar-.cev v Chynovu o obstrukciji, ki jo je .označil za nujno brauibo proti Slovanom .sovražnemu nastopanji Bienerthove vlade. »Slovanska Jednota« ie bila v parlamentu edina stranka, ki je imela tudi dovolj moči, da sc je ustavila drugim proti-Jjudskim nameram Biencrtliovim. Slovanske akcijske stranke pa niso Imele in nimajo obstrukcije za nekak kupčijski predmet in so zavrnile vsak vladni poskus, da bi si dale obstrukcijo odkupiti. Geslo: i3rez češkega deželnega zbora nobenega državnega zbora — jc bilo o pravem času izdano, in le tako jc mogoče sploh prisiliti .Nemce, da dopuste češki deželni zbor de-Jovati, na kar polagajo češki agrarci veliko važnost. Zborovalci so odobrili obstrukcijo in izrekli zaupanje agrarni .stranki. Tudi državni poslanec Bukvaj jc. kakor smo že včeraj kratko poročali, govoril na shodu v Paračovu o taktiki slovanskih strank. Trializcm ie 'le nujna posledica razmer in se mora razviti iz dualiz-ma pod vtisom aneksije Bosne iu Hercegovine. Bukvaj jc dokazal, da jc obstrukcija edina mogoča uspešna taktika na slovanski strani in obžaluje, da so se našli slovanski poslanci, ki niso marali zanjo. .Tudi na tem shodu sc je izrekla zaupnica slovanskim akcijskim strankam. OBISKI ANGLEŠKEGA KRALJA. "Listi poročajo, da obišče angleški kraij Edvard zasebno cesarja Franca Jožefa 11. ali 12. t. ni. Obiskati namerava tudi nemškega cesarja Viljema. NOVA TROZVEZA. »Aurore« piše, da tvori cdsle: rusko angleško prijateljstvo bistven del franco-,sko-angleške zveze in da zdaj obstoja dejansko rusko-francosko-angleška trozveza. CARJEV DAR. Chcrbourg, avgusta. Car je podaril clicrbourškim revežem lo.ooo fY. MLADOTURKI ZA VOJSKO PROTI GRŠKI. Mlado turški odbor je sklenil, da ako .vlada v osmih dneh povol.ino nc reši krc- čanskega vprašanja, sestavijo narodno armado, ki vdere v Tesalijo, Mladotiirško časopisje litijska na vojsko in zahteva, naj se stavi Grški ultimatum. Dnevne novice* ■ : Evharistični shod v Dubrovniku. Na evharistični shod, ki se jc pričel .k t. m., pričakujejo N škofov. Kot govornik jc naznanjen' tudi ljubljanski knezoškbf dr. A. B. Jeglič. — Iz K o t o r a smo včeraj zvečer dobili brzojavko: Došli srečno semkaj. Zvonovi, zastave iu ljudstvo nas pozdravljajo, od vseli strani poka, prekrasno, veličanstveno. H- Za plonkanje priporočamo »Nemškemu Narodu«, 'ki goni zdaj vedno staro lajno o razžaljenih Hribarjih in Plojih, naj porabi za napade na nas uvodnik včerajšnje večerne »Tagespost«, ki bluva ogenj in žveplo na nas, ker prirejajo naši poslanci svojim volivcem shode, ne da bi vprašali milostnega »Tagespoštinega« dovoljenja. »Tagespost« še vedno ponavlja' neumno laž, da bi Susteršič rad postal minister, »Narod« tudi. »Tagespost« se jezi na naše časopisje, »Narod« tudi. Ej, kako lepo iz: gleda zveza kranjskega liberalnega časopisja z graško nemško liberalno »Tagespost«. Upamo, da nas »Nemški Narod« uboga iu preplonka »Tagespoštin« čkvnck, ki še glede na »izbrane« pomplimente naši stranki prekaša »Narod«. -I Zadružni kurz za duhovnike iu uči-i tel.ie se prične v pondeljek 9. t. m. ob 10. dopoldne. Trajal bo do vštetega petka. Vsak dan bo dopoldne od 8.—10. ure predavanje, na to bo dopoldne in pa popoldne praktičen pouk v knjigovodstvu. Kdor se želi udeležiti kurza, naj se nemudoma oglasi v Zadružni zvezi. -f- Iz Krškega sc nam piše: Pretečem) nedeljo je slavil krški Sokol razvitje .svojega novega prapora. S tem je bil kdriu-,žen tudi nekak sestanek Sokolov iz. Hrvatskega, Štajerskega in Kranjskega. PiU šlo jc na slavlje kakih -400 Sokolov — a števši seveda tudi mladi naraščaj. Čudno ,pri tej slavnosti .ie vsekako bilo, da Sokoli ,niso imeli sv. maše — niti ni bila zastava blagoslovljena po cerkvenih obredih! Značilno je pač to za dandanašnje odnošajc v Sokotetvu in kakšen duh pač veje med Sokolci, se je pokazalo v nedeljo na .Krškem. ~r Nečuveii napad hrvaškega* lista na1 slovensko duhovščino. Zagrebške deča--Rove »Novosti« pravijo o tcin, zakaj zastava krškega »Sokola« preteklo nedeljo' ni bila blagoslovljena, a samo razvita: »lit povijc doba naše svečerištvb drži Ša sov^ i ažnicima (iieprijateljinia) slovehskog?f naroda. Zato mi nc inožemoslijedifi nikn--"-ga, tko proti našemu narodu radi/«'-— Mi zagrebškim »Novostim« nc bomo ponavljali, kako naša duhovščina deluje za narod na mejah, ne kako sc do poslednjega vinarja žrtvuje za narod v izobraževalnih društvih, saj tako dokazovanje bi bilo za nas preponiževalno. Od lista, ki je celo o hrvaških razmerah najslabše informiran, uc moremo zahtevati, da bi poznal razmere na Slovenskem, l.c to rečemo: Noben slovenski duhovnik — še ni podpi-savai pogodbe Nemcem, kot je to storil prvak »slovenskih« tiberalcev Ivan Hribar! Sramota za hrvaški list pa je, da v sedanjih časih psuje slovensko duhovščino, ko bi ravno najnavadnejši takt mu moral velevati, da v času, ko se Hrvat in/ Slovenec zbližujeta bolj kot kedaj.prej. ife, naseda lažem, radi katerih liberalna stranka propada no celi Sloveniji. Bi atom Hrvatom priporočamo, da proti takih) časnikarskim »izrastkom« ravno tako oči-' ločno nastopijo, kot smo mi nastopili na Slovenskem. Na lažeh in nizkotnih napadih nc bomo gradili svoje narodne bodočnosti, pač pa na temelju medsebojnega, spoznavanja, spoštovanja in ljubezni. -f- Iz Kranja. Novi »Ljudski Dom« nc da liberalcem pokoja. »Gorenjec« besni in v prvi vrsti napada g. dekana. Ima čisto prav! iz hvaležnosti utegne liberalcem g. dekan še katero zagosti, da se bodo jezili. Tudi g. Pavšlarja liberalci nc morejo, ker jc on cclo g. Majdiča jako temeljito položil na tla po dolgi pravdi in mu vzel turbine. Zopet sama zavist, ki bevska i/. liberalne duše na g. Pavšlarja. Ne privoščijo mu prenovljene hiše in hujškajo g. župana, naj mu nič več nc pusti popravljati hiše, ker sc dela prah, ki odganja od Kranja letoviščarje. Ta jc bosa i Letoviščarje od Kranja odganja vse kaj drugega, ki ue traja samo par tednov, kakor Pavšlarjev prah. anmak stalno. Odganjajo jih nočni nemiri in tufenje po ulicah. Ubogi policaji se ponočnjakov boje dotakniti, da ne pridejo ob kruh. Letoviščarje odganja poleg manj vzornih stranišč zlasti neznosen smrad, ki puhti iz Fokovc tovarne. Smrdljivi loj kar lega na pljuča, pa še danes si ne upajo pri »Gorenjcu zapisati besede: »Ven iz sredine mesta s to kugo! Lttoviščarje pa odganjajo tudi naši na-prednjaki, ki imajo naprednost samo na jeziku. Govore mnogo o napredku, zato da ložie skrivajo nazadovanje in pa to, v kakšne škripec so zabredli pri mestnem | gospodarstvu, posebno še s popolnoma ponesrečeno kanalizacijo mesta, pri kateri bodo meščani imeli priliko občudovati dragoceno vrtoglavost, ki bo s pomočjo vodovodnega odseka pospešila napredovanje v plačevanju previsokih do-klad na davke. Iz deželnega odbora. Odsotnega deželnega odbornika gosp. prof. Evgena .1 a r c a nadomešča v mesecu avgustu namestnik dež. odb. dež. poslanec nadučitelj gosp. R a v n i k a r. H- Zdravje nadškofa Posiloviča v Zagrebu se je toliko izboljšalo, da bo v kratkem popolnoma ozdravel. 4- Sestanek treh kranjskih škofov. Na domu .premil. Škota Trobca so se 29. in. m. zbrali trije škofje: Jakob Trobec iz St. Cloud v Minnesoti, Jožef S t a r i h a jz Leada v Južni Palioti in knezoškof dr. Anton B. Jeglič. Škof Trobec odpotuje 15. t. m. nazaj v svojo škofijo v "Ameriko, škof Starih a, ki jc, kakor znano, radi bolehnosti resigniral na svojo škofijo, s e p a s t a I n o n a s e I i v L j u b I j a n :. — O velikem ogn u v Št. Vidu na Dolenjskem se nam piše: Strahovit požar je uničil v nedeljo 1. avgusta v Št. Vidu na Dolenjskem trem gospodarjem vsa gospodarska poslopja s hišami, hlevi in kozolci vred. Ogenj je nastal ob 1. popoldne na južni strani vasi, kjer je, ne ve se še kako, začel goreti Strmečev kozolec, do vrha poln žita. Plamen jc v dobri četrt uri ob strahoviti vročini imel v svoji oblasti tri hiše, tri hleve, dva kozolca in eno kaščo za žito. Pogled na celotno pogorišče je bil strašen, vročina neznosna, vode nobene, ljudstvo zmešano, krik in strah nepopisen. Sreča največja, da jc le lahna sapa pihljala od vzhoda proti zahodu in je takovniči! ogenj samo zahodni del vasi, ker sicer bi bila ob tem pomanjkanju vode brez dvoma izgubljena vsa vas s cerkvijo vred. Zgoreli so tudi trije prešiči, drugo živino so oteli. Človeških žrtev hvala Bogu ui bilo. Velika-sreča je bila tudi. da je čakalo ravno mnogo zunanjega ljudstva na popoldansko službo božjo, zlasti deklet, ki so prav mnogo pripomogle, da se je požar omejil. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje Gcrbečevo, Jurjevo, Haupt-mauovo ter Strmečev.kozolec do tal. Ker so imenovani v trenutku prišli ob vse imetje in so bili le za malenkostne vsote zavarovani, priporočajo sc usmiljenim srcem zlasti znancem v blagohotno podporo. — Spremembe v tržaški škofiji. Č. g. Arbanasjch, dosedaj kaplan v Brezovici, prestavljen jc v Bilje kot prvi kaplan; v Brezovico nastavljen je na novo za kaplana č. g. Frančišek S. Magdič. Pomanjkanje duhovščine v tržaški škofiji ie letos zelo občutno. Umrl je v Brnu višji inženir državne železniške družbe Andrej. P a v 1 i č , rodom Slovenec. V Št. Andrežu pri Gorici je umrla ga. Marija Z a v a d I a v -B a n d.e I j, stara 58 let. — Tatvina pisem in razglednic. Iz Bohinjske Bistrice se nam piše: V noči med 1. in 2. avg. je ukradel tukajšnjemu pismonoši do sedaj neznani zlikovec nekaj pisem in razglednic, naslovljenih proti Gorici iu Trstu. Ob času, ko jc pismo-noša odpravljal pošto na vlaku, prišlemu iz Trsta, porabil ie hudobnež to priliko in odnesel iz čakalnice, zavitek s pismi. — Elektrificiranje železnic je že nekaj časa predmet obširnih študij v železniškem ministrstvu. Proučava se potreba sil za vse železnice, ležeče v obsegu vodnih sil, katerih je 4000 kilometrov, splošna načela za električni obrat, nadalje podrobni načrti za tiste proge, ki so radi znatnega padca, zaradi tunelov in radi bližine vodnih sil tehnično iu gospodarsko najbolj pripravne za elektrificiranje. Prvi del študij se dovrši še letos. Od podrobnih načrtov jc že izdelan tisti za progo Opčiiie-Trst ter za premikanje na tržaškem državnem kolodvoru; v delu pa so i-ačrti za arlberško in bohinjsko železnico. Posebne proge, ki so v bližnjem času namenjene za električni obrat, so sledeče: Trst - Herpclje - Kozina, Trst - Sv. Sava, Trst-Buje, Trst-Barkovlje. Gorica-Ajdov-ščina, Bolcan-Mcran. Meran-Mals, Mals-Landeck. Sclnvarzach-Št. Vid-Špital-Mil-statsko jczero-BcIjak-Podroščica, Stai-iiach-lrdning-Attnang-Piichhcim. — Z Iga. — Volitev župana v »svi-slih«. Dne 2. avgusta se je imela vršiti volitev- novega občinskega starešinstva za občino Matena-Iška Loka. V zadnjem času jc županuval tej občini Anton Jcre, mož. kateri je bil ob začetku županovanja čisto čin »klerikalec«, tekom časa svojega županovanja pa .ie postal velik prijatelj liberalnih gosposkih škrieov iu ponižni somišljenik ljubljanskega dr. Novaka, kateri ga pridno zalaga s svojo modrostjo. Za občinski blagor je skrbel posebno s tem, da si je kot novoizvoljeni župan napravil gostilno iu je za drag denar pridno napajal ,žejne popotnike po dnevi in po noči brez •ozira na policijsko uro. Ljudje so komaj čakali, da ga pošljejo v penzijon. Zupan .ie čutil nevarnost, zato pa je skušal čas 1 jiov.1i volitev kolikor mogoče prikrili. Sta- : ■i a navada je bila, da se -.ie volitev \ eduo I javno oklicala, a sedaj pa jc župan kar na-popal razglas novih volitev na desko in le (svojim najboljšim prijateljem zaupal to veliko skrivnost. Možje S. L. S. so zvedeli za volitev šele dan pred volitvijo. Drugo jutro ob določeni uri se zbero na volišču. Volitev bi se imela pričeti ob 9. uri. Čakajo komisarja iz Ljubljane do pol 11. ure. Na poziv enega volivcev, ali jc županstvo povabilo komisarja k volitvi, izjavita 'župan in njegov tajnik, da je županstvo zahtevalo komisarja dne 18. julija pod tek. štev. 12,\ a prejelo ni nikakega odgovora. .Na to izjavo podpišejo vsi volivci S. L. S. protest, da bi se volitev vršila, ga odpoš-Jjejo na glavarstvo in skupno zapuste volišče. Kje pač tiči vzrok, da ni bilo niti g. komisarja, niti nikakega sporočila od glavarstva? Ali jc c. kr. okrajno glavarstvo ,za ljubljansko okolico tako malomarno, da ,ljudem napravlja toliko nepotrebnih potov, dela, truda in razburjenj! Zahtevam.> pojasnila! Ko so volivci S. I.. S. odšli z volišča, pa je Anton Jere začel s svojimi prijatelji volitev. Ko so med seboj izvolili nov odbor, takoj se je zbral poinoštevilno .v Jeretovih svisiih in tamkaj so privatno potrdili Jereta za župana še za, tri leta. Radovedni smo. kaj poreče k tej volitvi v svisl.h c. kr. okra',:no glavarstvo?! — Volivec. — Napad. Pod Prevalom nad Solkanom jc napadel s »fovčem« 46ietuega Antona Lazarja neki Ivan Širok iz Krom-berga ter mu prizadjal več nevarnih ran; .najmanjša je dolga 7 cm. Lazarja so prenesli onesveščenega v goriško bolnišnico. Širok baje ni pri pameti. — Umrl jc v Samoboru dne 2. t. m. kr. okrajni zdravnik v pokoju dr. Milan vitez Biščan. — Bjornson v Opatiji. Slavni norveški pisatelj iu dramaturg Bjornstjerne Bjornson pride za nekaj tednov v Opatijo, da ondi popolnoma ozdravi. — Aretiran trgovec z dekleti. Na Reki so prijeli 47 let starega Jožefa Stan-zerja iz Maribora, ki je zadnji čas bil hišnik in čevljar v Trstu. Ž njim so aretirali tudi 20-lctno Julijo Zupane iz Zidanega mosta, katero je hotel oddati na .Reki. — Poštarica se je ustrelila. V Trstu sc jc ustrelila 42 let stara poštarica Ana Rzeha, pravijo, da radi »nesrečne ljubezni«. — »Banca popolare«. »Gorica« poroča: Dne t. m. se je vršil v gledališčih dvorani shod delničarjev propalega denarnega zavoda »Banca popolare«. Že predvčerajšnjim se je zbralo v Korminu mnogo delničarjev iz Furlanije in iz Vidma. da sc posvetujejo, kako stališče da zavzamejo na shodu. Sklenili so, da ne odstopijo pod nobenim pogojem od svoje zahteve, da jim mora biti povrnjen ves denar. — Kako narašča pravdanje. To razvidno bode najbolje iz številk, kako naraščajo odvetniki. Leta 1871 je nastopil na Kranjskem prvi advokat, leta 1879 sta bila že dva, leta. 1882 že trije. leta 1884 pet, leta 1886 šest, leta 18% že 18, leta 1900 že 29 in leta 1908 že 39, Jasno jc, da imajo vsi ti advokati dovolj dela in zaslužka in da delo celo od dne do dne narašča. drugače bi pač nc bilo mogoče razlagati tako močnega naraščanja tega stanu. Seveda to razmerje ni samo na Kranjskem, ampak še bolj v drugih deželah in večjih mestih. Tako ie bilo koncem lanskega leta v Galiciji 1117 odvetnikov, na Češkem 1192, na Nižje-Avstrijskem pa celo 1247. Na celem Avstrijskem je bilo koncem lanskega leta 4894 odvetnikov in med tenui je odprlo na novo pisarne lansko leto celih 260. To je bilanca odvetniškega stanu, ki je. kakor kaže, za ta stan aktivna, ki pa -je po svojem svojstvu nujno pasivna za druge sloje, posebno za kmeta. Gotovo .ie potreben tudi odvetniški stan, tako potreben, da če bi ga ne bilo, bi se ga moralo šele ustvariti. Odvetnik, ki brani pravice in drži neomadeževano svojo čast ter jemlje pošteno zasluženo plačilo, je obče spoštovan. Ne more se pa prezreti, da prinese življenjski konkurenčni boj seboj tudi izrodke, ki pozabijo na vzvišen namen odvetništva in nc delajo z zavestjo, da branijo pravico in odvračajo krivico, ampak z zavestjo, da morajo živeti in služiti čim več. če tudi za ceno gmotnega uničenja svojega klijenta. — Umrla je na Dunaju slavna igralka starega dvornega gledališča Viljemina M i 11 c r w u r z e r, stara (>l Irt. LiuMiait^s mm. lj Polževo. Slovenski Narod« je 14 let po potresu iznašel novo idejo«. Treba bi bilo ohraniti spomine na staro Ljubljano in ustanoviti nekako društvo, slično češkemu Klubu za starou Prahu«. Veseli nas, da se magistralna gospoda vsaj čez 10 let spomni na stvari, ua katere sc jo je že opozarjalo v -Slovenskem Listu < in ob neštetih drugih prilikah. Kako lepo imajo Čehi ohranjeno svojo staro Praho! Slikarji mojstri so s svoumi čopiči ohranili spomin na stare zgodovinske praške ulice in hiše. Vsaka ulica, takorekoč vsaka hiša, je ohranjena spominu, Seve imajo Cehi slikarje, ki pokrajino res naslikajo, ,ne pa satiro platno popackajo. Kdor je videl na raznih čeških razstavah v Pragi te Slike, obžaloval je. da se pri nas ni pravočasno skrbelo za kaj stičnega. Tako pa ,so kljub opominom gospodje na magistratu zaspali, ko so se podirale znamenite jiiše in ulice v Ljubljani in niso se niti na to spomnili, da bi staro Ljubljano vsaj fotografirali. Ce sedaj iščeš raznih slik .-stare Ljubljane«, ne dobiš jih. Sedaj ie prepozno pisarjenje po -Narodu ! Kljub temu pa smo za to, da se vsaj sedaj osnuje Klub za staro Ljubljano«. Mnogo -starega« res sedaj ni več mogoče rešiti, kvečjemu klub lahko šc napravi Zanckovo sliko za predsobo ljubljanskih županov. Torej le na delo polžarji, da Vam tudi ta .spomin »na stare čase« ne odide. I i Izlet delavstva tobačne tovarne na Sveto Goro pri Gorici. Podporno društvo delavstva ljubljanske c. kr. tobačne tovarne bo. kakor ponavadi tudi letos priredilo skupni izlet. Za letos so si izbrali Sveto Goro pri Gorici. Oglasilo se je do -IdO udeležencev. V soboto, 7. avgusta ob polu 11.. zvečer jih bo odpeljal posebni \ lak iz Šiške skozi Bohinj v Gorico. Ob polu 4. zjutraj v nedeljo pridejo do Gorice. Od tu sc bodo pomikali peš proti svojemu cilju — slavnemu svetišču svetogorske M. B., kjer bodo ob 7. uri imeli govor iu romarsko sv. mašo. Petje bodo preskrbele delavke tobačne tovarne. Po končanih pobožnostih se bodo vrnili v nižavo in obiskali mesto Gorico. Ob 4. uri bodo imeli popoldansko sv. opravilo v prijazni samostanski -cerkvici na Kostanjevici. Ob polu 7. zvečerjih bo odpeljal vlak iz^ Goriškega in o polnoči bodo zopet v Šiški. Izletniki bodo prinesli seboj krasen venec in ga bodo položili na rakev kardinala Missije, ki počiva na Sveti Gori. S tem bodo zavedni delavci počastili spomin na njega, ki je kot bivši nadpastir ljubljanske ir. goriške škofije mnogo pripomogel k duhovnemu prerojenju med slovenskim ljudstvom. Ij Umrla je v Karunovih ulicah št. 5 Elizabeta Smerajec, posestnika vdova, v 87. letu. lj Nagloma ie umrl včeraj brivski jnojster Edvard C r a m e r o. li Aretovana je bila po orožništvu na Viču 18-letna natakarica Ivana Pav-š n e r j e v a . rodom iz Ljubljane, ker je dne 24. Julija v Medvodah poneverila gostilničarju Juliju Novljanu 247 K in po-pustivši 'službo, natihoma pobegnila. Izročena je bila deželnemu sodišču. Ij Na Brezovici so dne 22. julija ustrelili velikega psa (dogo), ki je imel na ušesih in na levi strani hrbta temnorjave lise, kratko dlako, visoke noge in odsekan rep. Uradno ie dognano, da ie bil ta pes .stekel in sc ne vč, odkod je prišel in čigav je. Ij Ulic, cesta in trgov v Ljubljani jc bilo 1. avgusta t. I. 221. hiš pa 1855. V desetih letih je število hiš naraslo za 296, število ulic in trgov pa za 27. li Nezgoda na električni železnici. Ko jc včeraj dopoldne šla po Prešernovi ulici 72-letna Frančiška Boštolceva in tik pred došlini električnim vozom hotela čez tir, jo je voz zadel m palmi! na stran ter jo na rokah poškodoval. Ko jo je došli zdrav-jiik g. dr. Demeter BIeiweis vitez Trste-jiiški obvezal, je šla sama domov. Boštolceva je nekoliko gluha. lj Cirkus Central, pod ravnateljstvom Otomarja Hermanna, pride v kratkem v Ljubljano. Ij Društvo strojnikov. Krajevna skupina Ljubljana in okolica zveze avstrijskih strojnikov skliče v nedeljo, dne S. avgusta, ob pol 10. uri dopoldne javno protestno zborovanje radi reforme v izpitih za Strojnike in kurjače v hotelu štrukelj. Kolodvorske ulice v Ljubljani. Vab jo se vsi člani društva. 'kakor gg. strojevodji državne in južne železnice, da sc gotovo tega protestnega zborovanja zanesljivo polno-številno udeleže. Posebno se vabijo na to protestno zborovanje c. kr. vlada, gg. in-dustrialci, državni in deželni poslanci. — Odbor. li Pogrešajo od nedelje 86-letuega Antona Zrimšeka. Kdor zna zanj, naj tr> .naznani Antonu Novljanu, Stari trg Št. 9, JI. nadstr. li Ukradena hraniinična knjižica. Dne 22. minulega meseca je bila posestnici Marijani Vi.dičevi iz Stovnika št. 1.3 ukradena Jiranilnična knjižica Mestne hranilnice v Kamniku z vlogo 1470 K. Celo vlogo z obrestmi 18 K 81 v. sta pri kamniški hranilnici še isti dan dvignila dva neznanca ,v starosti 19 do 24 let in potem naglo odšla proti Sutni. Oblastva ju zasledujej >. Štajerske novice. š Poročil se je v Celju gospftd K' u -dolf S t e r m e c k i z gdčno. Fanico Vabič. š Pri občinskih volitvah na Bize i-skem so zmagali liberalci. š Novorojenčka s prerezanim vratom so našli blizu Strassganga pri Gradcu. š Ugodna prilika za nakup. Gospod, ki nam je poslal notico O trgovini, ki jc naprodaj v malem mestu, naj nam pošlje svoj natančni naslov, ker sc jc oglasil pošten kupec. š Proti mesarjem se vrši v Mariboru zborovanje. »Marburger Zeitung« se pritožuje. da mesarji nočejo prodajati mesa ceneje, dasi je cena živine vsled pomanjkanja krme padla. Darovi. V SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV so poslali: 172. Revček A h d r e j č e k v Smledniku, 20 K: 17.5. J. B. M a 11 y v Tržiču. 20 K; 174. J o s. S t f i n a r, župnik od Sv. Trojice. za pomoč od meje, kjer šc živi rodbina Krpana Martina. 20 K; 175. Franc A h a č i č, Tržič, 20 K: J 7(i. Anton Sušil ik, profesor, Tržič 20 K; 177. Anton Demšar, kaplan, Tržič 20 K: 178. Dr. Vinko Š a r a b o n , Tržič 20 K: 179. Ivan Oblak, knezoškofijski du hovni svetnik in župnik na Bledu 20 K: 180., 18L, 182. Hranilnica in posojilnica n a Bledu 60 K; Ob 4 0 1 c t n i c i v Tržiču zbrani g g. sošolci so darovali 120 K: 183. Franc S c h \v c i g c r, dekan v Leskovcu, 20 K; 184. F r a n c S p e n d a I, župnik in duhovni svetnik v Tržiču, 20 K; 185. Mihael Saje, župnik in duhovni svetnik v Štangi, 20 K; 186. J a n c z B e r 1 i c, župnik v Srednji vasi, 20 K; 187. A n t o n L o v š i n, župnik v pokoju, 20 K; 188. Jakob K a I a n, župnik v pokoju, 20 K; 189. Alojzij K o c m u r, odvetniški so-licitator v Ljubljani, 11 a čast voditeljem slovanske obstrukcije v državnem zboru, 20 K. To je prava beseda! Pozdravljamo slovansko obštrukcijo v državnem zboru z darovi za obmeine Slovence! Razne stvari. K severnemu tečaju. Zcppelin in profesor Hergcsell že gradita zrakoplov, s .katerim leta 1910. poletita na severni tečaj. Z njima hoče konkurirati profesor Schiitte v Gdanskem, ki si tudi gradi v .ta namen zrakoplov in je svoje načrte že predložil nemškemu česanju. Spomenik Adama Mickiewicza v Parizu. Slavni poljski pesnik Adam Mickie-\vicz (rcci Mickjevič) jc preživel v Parizu 20 let in je spisal tam svoja najkrasnejša .dela »Gospoda Tadeja« in četrti del Dedov« in je kot profesor slovanskih literatur v College de France razširjal prvi .med Francozi znanje o duševnem življenju .slovanskega sveta. Sedaj se je sestavil v Parizu pod predsedništvom prijatelja Slovanov, slavnega zgodovinarja prof. E. Denisa odbor, ki hoče postaviti pesniku dostojni spomenik. Materinska ljubezen ptice. V Schone-bergtt pri Magdeburgu je pričela goreti hiša, na kateri je imela štorklja svoje gnezdo. V gnezdu so bili trije negodni mladiči. Ko se je ogenj začel oprijemati strehe, je starka obupno letala okolo gnezda, ko pa je bil plamen žc čisto blizo, je sedla na gnezdo in mladiče pokrila s svojimi peruti. Zgorela jc z mladimi vred. Gozdi v plamenu. Bcrolinski »Lokal-anzeiger« poroča iz Švice od 2. t. 111.: V engadinski dolini pod Snežnikom Lisclie-ner so vsi gozdi od 2000 do 2600 metrov višine v plamenu. Požar nudi ob zahajajočem solncu veličastnostrašen pogled. Gasilci iz več krajev se trudijo, da bi požar pogasili. Bleriotov letalni stroj v muzeju. List >Matin< je za ln.noo frankov kupil letalni stroj, s katerim je Bleriot poletel preko Kanala, ter ga je stavil na razpolago francoski vladi. Stroj shranijo v muzeju. Ble-riotu so iz Anglije in Amerike ponujali za stroj do pol milijona frankov. Missa Leonis XIII. Perossi je »glasbil novo zadušnico v spomin smrti Leona XIII. Maša mila naslov Missa Leonis XIII.« in obstoji fz petih delov: Kvrie, Dies irac. Offertorium, Sanctus in Libera me. Ta zadušnica sc bo prednašaia vselej ob smrti papežev. Pasja čutljivost. 28. 111. 111. se jc v Tc-rezinu na grobu svoje matere zastrupila neka dekla. Spremljal io jc gospodinjili pes, ki ie ostal pri njej tudi noteni. ko sc je zgrudila na grob. Ker se pa lc ni ganila, je pes tekel domov, prijel gospodinjo za krilo in jo vlekel in cvilil toliko časa, da 11111 jc slediia. Tako so našli dekleta, ki je nezavestna ležala na grobu svoje mateie. Kamelje meso. V Parizu prodajajo kamelje meso. Velika tvrdka se je kupčtj-sko zvezala z dvema mesarjema v Algiru, ki ji pošiljata meso. Meso je podobno govejemu mesu. Ie boli trdo je kot goveje. Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smod-ke le z vžigalicami »Za obmejne Slo- TUDI V KAMNIŠKEM OKRAJU NAPRAVILA TOČA SILNO ŠKODO! Na drugem mestu poročamo o strašnem neurju v ljubljanski okolici. Tudi v kamniški okolici ie napravila, kakor se nam poroča ob sklepu lista, toča veliko škodo. Iz Don\žal smo dobili poročilo: Vče-,raj, 3. t. 111., malo pred četrto uro popoldne so sc pridrvili pogubonosiii oblaki ,od jugozahoda proti severo-vzhodu. Iz oblakov se je usula toča, debela kot orehi. Popolnoma jc uničila vse poljske pridelke, kar jih je šc na polju: proso, fižol, deteljo jn vso drugo zelenjavo, v krajih: Dobrno, .Trzin, Depalavas, Stob, Domžale, Študa ,iii polovico v občini Jarše. Toča je zemljo pokrila tako visoko, da je bilo polje vi- ; deli, kakor bi bilo pokrito s snegom, i Škodo približno cenijo na 200.000 K. Lansko leto je te kraje na vso moč zadela suša, sedaj pa .ic toča vse vzela. Jse Kot naravna lamiznavoda n M zdravilna voda zoper leihoče organskega dihanja in :oper bolesti želodca in mehurja najbolje priporoča. TRJŽIVE CENE, Cene veljajo za 50 kf. Budimpešta 4 avgusta Pšenica za oktober......1394 Pšenica za maj 1910.....1414 Rž za oktober I. 1909............1012 Oves za oktober..............7'68 Koruza za julij 1909 ..........7 77 Koruza za maj I. 1910..........710 Efektiv: višje. i Vliilna r. morjem 306 2 m, sred. zraCni tlak 736U mm. D m a Čil opa-»UT.Bju 3lin|« barometra s mm Temperatura po Celzija Vetrovi rtebo •S b M s»a uS ™ 3 9. zveS. 7340 120 p. m. szah. nevihta 7. zjutr. 355 116 si. vzhod dež 246 2. pop. 35 7 129 sr. jvzh. » Srednja včerajšnja tem?. 17-5», norm 19'6'. Včeraj popoldne in zvečer nevihta. SRBSKO ŠOLSKO DRUŠTVO. Dubrovnik, 4. avgusta. Pred 16 leti je zapustil neki Srb Vutkovič svoje premo- j ženje 300.000 K za ustanovitev srbskega šolskega društva, z določilom, da se društvo ustanovi 15 let po njegovi smrti. Včeraj sc je v Dubrovniku ustanovila »Srbska Šolska Mati Cd«. j UBOJ PRI SV. IVANU ZELINI. Zagreb, 4. avgusta. Odvetnik dr. Ma-rinič. ki je ustrelil pri Sv. Ivanu Zelini svojega političnega nasprotnika Puceka, izročen je zdravnikom, da preiščejo njegovo duševno stanje. KUGA MED REDOVNICAMI. Ka kuta, 4. avgusta. Med redovnicami »Presidenty Hospita!« se je pojavila kuga. 13 redovnic je že žrtev kuge. VELIK POŽAR NA JAPONSKEM. Osaka, 4. avgusta. Ogenj je uničil ves severni del Osake. Zgorelo je 14.500 hiš, 11 javnih zgradb. 10 tovarn in 4 banke. Bati se je insolvence. POTRES NA PORTUGALSKEM. Lisabona, 4. avgusta. V pretekli noči sta bila tu dva močna potresna sunka, ki sta izzvala v prebivalstvu veliko paniko. Škoda ni velika. ANGLEŠKA IN ZRAKOPLOVSTVO. London, 4. avgusta. Angleška vlada je odredila 78.000 lir za proučavanje zračne plovitbe. Parlament bo to postavko odobril. IZ ŠPANSKE. London, 4. avgusta. Od španske meje nove vesti pobijajo optimistična poročila španske vlade. Barcelono in mnogo drugih katalonskih krajev imajo še vednO vstaši v rokah. Vlada je naznanila generalnemu kapitanu, da ne more poslati novih čet na pomoč. Po Kataloniji nameravajo ustaši proglasiti guerila-vojsko. 2156 l-l Žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti naše ljube matere in stare matere, gospe Elizabete Snerajc posestnikove vdove ki je včeraj dne 3. t. m. ob >/4^« uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 87. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojnice se bode v četrtek dne 5. t. m. ob 5. uri popoldne v Karunovi ulici št. 5 slovesno blagoslovilo in potem prepeljalo na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. Svete maše se bodo darovale v župni cerkvi sv. Janeza Krst-nika. V Trnovem, dne 4. avgusta 1909. Žalujoči ostali. v Bohoričevi ulici 3, Vodmat Ie naprodaj pod zelo usodnimi pogoji. Več se izve pri 2157 (t) Htioifu Haupfmaimu, Resljeva cesta. se takoj ceno prodajo. — Kje, pove I. GrobMc v Ljubljani. 2140 3-1 2 2153 2 1 ■ ©PV£TM!K ^mmmmmmm PR. IVAN F€RM€VC SI USOJA NAZNANITI PA J€ OTVORIL SVOJO ©P>V£TNIŠK@ PISARN© V V RIŠI ZDRAVNIKA G. P»R- B. ŠTUP)£CA, POŠTNA ULICA 19. ■ ■ ■ ■ B ■ B ■ ■IIRCiailIIIRRSI!inHiS!9PBlQinaBilllKVIIIIt)|Rn|||H| B BBBBBBBIRBBBBBBBI i " " I BBBBBB sffilslis IIVVIIIIIIRVIlllVIIRIVIRIIVIIRRIIIIIRIBIIIIIfllllllll B.a RlllllVi Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka SinOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete Ii pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu -.Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. »1. ZagaV. f 1163, Si* I. V. fovavnižka znamka. 0 rekonstrukcij? kabineta. »Čeoli« se bovi s prihodnjim kabinetom. Največji nasprotniki rekonstrukcije kabinota so po njegovih izvajanjih nemški nacionalci in liberalci, ki vedo, da bi morala vsaka rekonstrukcija okrep.ti v kabinetu krščansko-socialni vpliv. Krščanski socialci se nc pehajo za ministrskimi port-ielji, ker so dovolj močni, da tudi tedaj dosežejo svoj smoter, če nimajo večine v .vladi. Zdaj imajo enega samega svojega pristaša v kabinetu, in ta jim zadostuje kot stražar pri vladi. Skoro kot gotovo pa se sme smatrati, da je ravno ta dr. Weis-Jdrdmer tisti mož, ki bo izvedel rekonstrukcijo kabineta ali pa sestavo nove .vlade. In tega se nacionalni in literarni Nemci najbolj boje .Dve leti ne dela nNeue .Freie Presse« nič drugega, kakor da bi onemogočila krščanskim socialcem vodilno vlogo. In tukaj ima svoje prste vmes .zlasti predstojnik prezidialne pisarne ministrskega predsednika sekcijski načelnik Sieghard, katerega ozke zveze z judovsko Žurnalrstiko so znane. Ta Siegbard pa ne deljue zdaj samo ,na nemške liberalne liste, ampak steguje ,svoje prste tudi že v uredništva slovenskih Iiberalnjh listov, da bi jih nahujskal ,v boj proti krščanskim socialcem. Na dlani leži. zakaj Sieghard dela s Jako vnemo, da bi si ohranii Bienertha. Tak šef. kakor je Bienerth, je odvisen od .svojega vodilnega uradnika, ako bi pa prišel na krmilo odločen krščanski socialec z jasnimi cilji, tedaj bi Sieghard moral takoj pobasati culico in razdrla bi se vsa ta fina pajčevina, 'ki jo je Sieghard napredel jz palače ministrskega predsednika v .uredništva listov, koder kuhajo duševno hrano avstrijskim politikom njegovi judovski rojaki. Ljubljansko katol. mladeniško društvo pri Dev. Mar. v Polju. Od Dev. Mar. v Polju se nam piše: .Ljubljansko katol. mladeniško društvo nas je razveselilo v nedeljo, dne 1. t. mes., z jako razvedrilno in poučno prireditvijo v .»Društvenem domu«. Napolnili smo do zadnjega kotička dvorano in tudi vztrajali .tri ure v hudi vročini, kar je pač dokaz, da nas 'je nastop vrlih Ljubljančanov v .vsakem oziru zadovoljil. Govornik, gosp. profesor dr. J. Jerše, nam jc podal svoja jzvajaira o namenu in pomenu katoliškega miadeniškega društva v tako prikupijivi .obliki, da se nam jc društvo takoj prav posebno priljubilo, in ko so vrli društve-jiiki nastopili kot pevci, tamburaši in .igralci, smo jasno spoznali, da društvo .zavedno izvršuje svojo nalogo in da vrši lepo izobraževalno, socialno delo. Do 80 društveuikov jc prišlo iz Ljubljane in nad polovico jiih je nastopilo pri pevskih in tamburaških točkah ter v igri, pa o vsakem moramo1 reči, da je bil na svojem mestu in da je pripomogel k skupnemu, ce-Jotnemu lepemu uspehu. Oprostilo se nam bo pač, da se ne spuščamo v oceno posameznosti. Splošno moramo opomniti, da so bili vsi sološpevi (»Pogled v nedolžno oko«. »Mornar«), dvospevi (»Na tujih tleh«), čveterospevi in zbori premišljeno, s pravim umevanjem prednašani in da so mladi tamburaši spretno, reči smemo, z neko eleganco izvajali tamburaške točke. Zlasti pa nas je presenetilo dovršeno igra-Jije igre »Novi sinjegrajski župan«. Poizvedovali smo, odkod tolika spretnost in sigurnost v nastopu pri mladeničih, ki si morajo s pridnim delom služiti vsakdanjega kruha, in smo zvedeli, da mladeniče ne-utrudljivo vadi starosta katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, g. Vrančič. Jgra »Novi sinjegrajski župan« jc pokazala, da je dosegel naravnost krasne uspehe. — Ljubljansko katoliško društvo nam je priredilo lep dan, in blagrovati smemo mladeniče, ki imajo tako lepo urejeno društvo. Naročajte ..Slovenca" lica seaam IV 28 tipk, 84 pism. je priznano Hoilel VI 32 tipk, 06plsm, samopismca s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje in ra-striranje, tabulatorjem in najboljšo uredbo za 2009 slovenščino. 24 -1 Cenike pošilja na željo zastonj in franko Glavno zastopstvo za južni del monarhije Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20, kjer se stroj vsak čas lahko pogleda in poskusi. GospodICm plemenitega značaja poštena in pridna se želi poročiti s pridnim in poštenim gospodom. Le resne ponudbe s pravim imenom in ako mogoče s sliko naj se blagovolijo poslati na upravo Slovenca pod šifro »Zvestoba' do 20. avgusta. Na pisma brez naslova se Pp ne bode oziralo 2152 1 — 1 s primerno šolsko izobrazbo sprejmeta se v trgovino knjig in papirja Jlnt. llmek v Brežicah. 2154 3-1 ne orMra efl 5, do 1 Z8. avpsta 1909. 2C96 Izurjen »VB 9 2-1 ki je izvežban v vseh delih te stroke, dobi takoj trajno delo. Vprašanje na upravo tega lista. se sprejme v večjo trgovino mešanega blaga. Prednost imajo-one na deželi. Luka Senica trgovec, Šmarje pri Sevnici, Štajersko. 2142 3 1 Podružnice Spljet, Celovec In Trst - Delniška glavnica -K 1,000.000. Ljubljanska kreditna dober in spreten risar z lepo pisavo, slovenščine in nemščine popolnoma zmožen v govoru in pisavi, če le mogoče stenograf se sprejme takoj. Plača po delu 20—30 K na teden. Ponudbe pod »pomožno moč" se naslovijo na upravo Slovenca. 2149 2-1 sprejme takoj R. Sušnik, cerijo in železnino. trgovina s špe-2143 3-1 Ii i 11 | ...... Meseca julija 1909 vložilo je 1503 strank kron 1,356.552'83, 1527 strank pa dvignilo kron 1,214.708-46. Stanje vlog koncem meseca julija 1909 kron 2150 36,189.894.28. ■ ■■aaaaBaBBacr.aKBcaaazaBaaG^BannBBaaDratiUMaaanKan C □ BasBaioaiCDBaaanaananaticaaiaiiDLjaaaoiiiiiaBagaBuaciau s S 3 Domača elektrotehnična obrt : - ■ u elektrotehnik ■ Gradišče štev. 17 \ 5 priporoča svojo elektroinšt^lacijsko obrt • S slav. občinstvu v mestu in na deželi za uva- S J janje vsakovrstnih signalnih in varnost- ■ S nih električnih napraV, kot hišnih zvon- ; 3 cev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in S S preskusujeni strelovode na njihovo odvodno g S zmožnost na znanstveni podlugi. Izvršujem g 5 tudi druga v mojo stroko spadajoča na- J J ročila. — Postregel bodeni vestno in točno. * 3 Pokličite me, ako Je Vaš oloktrični obrat moten! 2 S " « 2139 Velespoštovanjem (1) 5 | FR. SM, dnmoča elektrotehnična obrt Ljuiiljaiia j Gradišče štev. 17. ■ a S naaasiHDBaKnBmiicngiiB^.B.aafEnaziiuaziEsuaKGBBGaaoKala Za Šport In r«rt met. Zaloga koles Piich, (Stgria), Globus. Regent In aruaib iueclalnlh znamk ter posameznih delov. Izposojevanje koles prejem koles zn emoJMe. : poniklanje ter popravila : soGidno in ceno. Karol Čameralk n«, Gunajska c. št. S, Popolna sc lahko poceni kupi. 2127 3—1 Naslov se izve pri upravništvu Slovenca. Takoj sc sprejme zdravo, krepko 14—16 let staro s primerno šolsko 1255 3—1 UCtvIflvVF izobrazbo kot v trgovino mešanega blaga. I. Rudman, Krškavas, Dolenjsko. v pokoju, želi službe pri graščini ali v kaki lesni trgovini. Ponudbe na npr. »Slov.« 1992 5-1 za dva konja in dve šupi s podstrešjem za krmo se takoj odda. — Več pri D. Rovšeku, fotografu, Kolodvorske ulice 35. 1774 (i) Q:Q fclBftKSB0BBBBQflDBBftB3)lRQBBEfCKCJQCBB30l2EQBMC!BBlčr]B. Dež. lekarna priMariji pomagaj'* 11. Leustek Ljubljana, Resljeva o. I zraven cesarja Franc Jožeforega jnbil. mosta priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje BSpSSS ijivo. Mala Bteklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Taono = chmin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melnsine ustna in zobna Vftrffa deluje izborno proti zobobolu in gnji-» w!Ju |obi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Kled. Cognaca, Malega, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. Grame f oni I Priporočam svojo zalogo zlatih, srob. tula ■cikel, žepnih in različnih stenekih ur, vsake vrste budilk, zlate veriiioe, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kine&kega srobra orodje. reMRMACniiA in najnovejše slovenske plo-urnmoione šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno in po nizki ceni popravljajo 2393 36 JK Staro zlato In srebro kakor tudi ^dSSkirt^ffisk drago kamenje kupujem ali vza-meni v zameno. jS^^^^SUi^' Ceniki na zahte- v° poštnine ^SoMSilS^Sfeik prosto. Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: „Spacijal" Puch-kolesa ....... K 150-— „Cnrier" kolesa........... 115-— Najboljše pneninatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 661— naprej. (i) Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko oenaja. ■■^.-.c*.—.....— Cecikl zastonj ln poštnine prosto. ^ odličnim spoštovanjem urar ln trgovoo v Ljubljani, pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 1913 t Eavnokar so izšle nove dvostranske slovenske plošte za industrijsko podjetje združeno z malo kmetijo išče zanesljiva, domača ivrdka. Dotičnik mora biti popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik z odličnimi spričevali. Ako je žena njegova dobra kuharica, lahko prevzame ona gospodinjstvo. Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 K. Služba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi. Lastnoročne ponudbe, opremljene s prepisi spričeval je vložiti poti „STALNA SLUŽBA" na upravništvo »Slovenca". 2095 m Cena 4'— krone in po 2 K 50 v. Velika zaloga na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte tako] brezplačno Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd, 'iosm. zobo ggjgggšsa in raznih plošč. .*. urar in optik .*. Ljubljana, Stari trg 26 Ljubljana, Spifal.-Stritar. ul 7 Do J. avgusta 11 prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtov, prtičev, žepnih robcev, kravat, švicarskih vezil, nogavic in perila. C. kr. oblastveno potrjeno učilišče za krojno risanje 1558 20-1 FRANJA JESIH Ljubljanay Stari trg št. 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. Prilika je zelo ugodna samo proti takojšnjemu plačilu. Anton Sare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. je naprodaj. Prodaja se posamezno ali vsi skupaj. Poizve se na Dolenjski cesti v gostilni »pri Plankarju«. 2122 Proda se iz proste roke 10-1 U <£> w Slot>enci, pozor! pri nakupovanju pencet?. pridna in trezna delavca, posebno izvežbana v izdelovanju zlate obreze, sprejme takoj Družba sv. Mohorja v Celovcu, kateri naj se pošljejo ponudbe z zahtevano teden-2131 sko plačo. 5-1 v Jaršah št. 23 blizu novega pokopališča Sv. Križa v Ljubljani. Hiša je tik nove šole in je pripravna za različne namene, posebno za vpokojenega, ki želi iniru. Blizu hiše so tudi lepi gozdovi za izprehajališča. Več se izve na Martinovi cesii št. 32. v Ljubljani. BS &ra», iz hrastovega lesa in sicer: 30 komadov od 6 do 8 hektov 10 „15 do 18 „ priporoča največjo zalogo krasnih Razpisuje se služba občinskega zdravnika za mestno občino P u n a t na otoku Krku. Letna plača K 2400-—. Treba je dokazati: 1. usposobljenost iz vsega zdravilstva, 2. avstrijsko državljanstvo, 3. znanje hrvatskega jezika. Zdravnik sme imeti domačo lekarno. Drugi pogoji so na vpogled pri podpisanem uradu. Prošnje je treba doposlati do 31. avgusta 1.1. Občinsko predstojnistvo Punat, dne 22. julija 1909. 2070 1 Načelnik: F. Orlič. oddaja po primerni ceni: M. Rosner & Co 295 v Ljubljani, 156-1 Eunanja naroetla se izvršujejo :: hitro in točno. :: - Gene brez konkurence! - v Bermu p* P®iin, Istra posreduj® brezplačno pri prodaja -viajwa.fr