St. 87.
V Maribora* vtorek 30. julija.
V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na todon. vtorek. četrtek in soboto, ter volja po pošti projeoian. za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na tlom, za celo leto 10 gold., za pol lota 5 gold., za četrt lota 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele za celo loto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila so plačuje od «teUtistopH6 petit-vrste 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat ao plaća štempolj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. —
Rokopisi bo no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški tulci hišn. štev. 220. O o r a v n i š t v o. na katero nai se blagovolilo polil iarl naročnine, reklamacijo, oznanila,  t. i. administrativne reči. je v riskamici: K. 8 k a za in dr., v koroški ulici hišn. št. 229
Dopisi.
Iz k<»«*T4»VMlt«»flr** okrilju. 25.julija, flzv. dop.'| Te dni je bil po kočevskem glavarstva (ne vem, če tudi drugod ali ne ?) razposlan županom, takrat izjemno tudi slovenski — sledeči zanimivi ukaz, ki zasluži, da ga do besedice natanko tukaj razglasimo: „Na občinskega glavarja v X.! „Ker nekateri duhovni prižnico krivo rabijo, da tamkev politične zadeve neizmerno razlagajo, važnost postav podkopujejo in med tem celo občni mir kratijo, je država primorana državnim postavam dostojno spoštovanje varovati, protipravne dela z vsim postavnim sredki zavrniti in kazen-sko-sodniški obravnavi podvreči.
„Kcr so občinski uradi, posebno pa njih predstojniki po postavi zavezani vse kažnjive iz urad-ske dolžnosti za zasledovalne dela, katere ali sami zapazijo, ali po družili poz vejo, kazenski sodni ji naznaniti; tako Va*r zavol;o iffiftuu, katerega sem od visoeega c. k. deželnega predsedništva prijel, pozvam, da spolnivši se vaše službino dolžnosti vsaki kaznivi govor duhovnika na prižnici precej cT*Tc. preiskavni sodniji v Kočovji naznanite in tud men fccz to berš poročite. Kavno tako mi imate tud čez vsako pridgo, v kateri bc politično zadeve razgovarjajo, poročiti."
Izmed sto opomb, ki bi se dale tukaj pt ista viti, naj jih samo par zadostuje :
1) Pod slovitim Scdlnitzkim so bile najete kot špieeljni nalašč zato sposobne, brezznačajne, nič vredne duše; — zdaj pa se tirja, da bi župani, med katerimi jo gotovo nar večji del postavnih poštenjakov, ta zaničtjivi posel o pravljali! — Spiceljne smo nekdaj še mali študenti črtili kot črnega vraga — ker res maločastna jo njihova služba; — kako bi se le županom podalo ? —
2) Je vprašanje, kako bo vedel župan, ki je na deželi, večjidel priprost kmet, razloč ti, kaj so politične zadeve? — Saj Še mnogoteri javni varhi postave tega ne vedo. Je nekod
tak človek (v zabrnjeni besedi pa še celo z lažmi) ondotne duhovnike črnil in tožil glavarstvu zarad čisto nepolitične zadeve, misleč, da kar nekatere ljudi v ušesa bode, je koj politično hudodelstvo, s katerim se mir kalt. Kaj pa da — če bi n. p. pohotni kuže ji govoriti znali, bi gotovo tožili pri kaki sodbi onega, ki jih je na očitnem trgu zarad nepristojne pasje obna?te- **-pole-nom spodrepil. Tat, goljuf, pijanec itd. se enako sme čez pridige pritožiti, da mu mir kalijo, ker prepovedujejo take reči, katere on najbolj ljubi. — Oj to je dobro, da je bog tem postavam že pred 1800 leti ušel! dandanašnji bi bil koj denunciran, da „kali mir!u —
3) Državne postave jj katerim ima denunciranje varovati veljave,   so ali dobre,   ali pa niso dobre. Ako so dobre — ne bodo duhovniki gotovo nikdar zoper nje' govorili,  in če bi kateri  tudi   kedaj   kaj rekel proti njim, — ljudje booV, kar je dobrega vendar le vedno čislali; — ako pa nijso dobre,  čemu treba „dati jim spoštovanje" — in  ..varovati na-taučno spolnovanje" s pomočjo spiceljnov? O«!  Kopitni |<»> i<'4>. 19. julija. — [Izv. dop.j   „Novice" v roke vzemši,  začudil sem se, da je pisanje o našem „dobrom gospodarstvu" dognano.   Nadjal sem se, še kake dve leti o tem brati j a pisatelj (meščan V) je prestrigel svojo brezkončno štreno, iz katere je na motovilo vil in vil in vil! Ne vem kaj se mu pripetilo.   Ker so „Novice" toliko te morske kače donašale, hočem tudi jaz nekoliko o tem izpregovoriti, toda ne o „dobrom gospodarji", temuč o „dobrih gospodarjih".   Nikar se me pa ne bojte, jaz ne bodem s svojim dopiroin celega pol leta nadlegoval vaših bralcev, leinuČ hočem prav kratko govoiiti. Aloj zij Gač, o katerem je bilo ono brezkončno govor jenje,  trgovec i. t. d.  je flegma tiče n Človek, kateri se v nobeno reč  mnogo  rad ne vtika; je pa vendar pri vsem tem  prav  dober gospodar. On je edeu tistih  mož,   ki hi  narodu našemu ne
bili protivniki,  ako bi  ne bili rinjeni  iz narodnega taborja.   Take je treba  pridobivati  ne pa zmerjati.   S svojo varčnostjo si je toliko pridobil, da je hišo kupil in  na istem  mestu drugo večjo postavil, tako da v našem mestu lepše ne gleŠtamo. Meščan! kokoSefl gospodar je Oač ki je hišo kupil,  podrl  in   lepo  poslopje postavil? Kakošen gospodar je pa stotnik  Franc Kalin, ki jc tisto hišo Gaču prodal V Naše mesto je zarad strašnih požarov revno, to >sak ve.   Je pa spet Gač kriv tega kaj ne V  Le uej pretirajte!  —  Kdo je tisti denar spravil kterega je ranjki župan za gasilnico pustil ? Kaj ne njegov namestnik ? Dober gospodar? Po Kostanjevici vidimo mnogokrat o lepem vremenu vse blatno in mokro po tleb. Treba bi bilo posipati.   Kje so pa tisti novci, katere je pobral od trgovcev o semanjih dnevih, da, bi trg posipal V Dober gospodar je skoraj vse spravil.. — Kdo je v ,,NovK*ah" omenjeni pergament zapravil? Oni K., ki ga je imel v svoji oblasti.   Revež ne zna ne brati ne pisati- moral je tedaj, kadar jc bilo treba k sodniji iti. vse pisanje  soboj  vzeti,  in tako se ve, da se je tako dobro izgubilo. — H kakošnim gospodarjem bomo  pa nekega „kcnfusionsratha" šteli, ki je pri sv. Miklavžu zvon ubil? — Se je nekaj takih gospodarjev ,  pa za denes jih pustim. Ako bo pa treba, bom pa tudi te naštel, in o prvih bolj obširno govoril. —  — K  sklepu pa le toliko se rečem, da v našem mesticu ne bode mira in edinosti, dokler se dva, katera sta vsega kriva, ne odpravita.   Da zve vse slovensko ljudstvo katera  dva  sta:  ju  bom  imenoval  če  bo treba. Naj   bi   slavno   višje   oblastuijstvo   njihovo se vendar   milo   na  nas   ozrlo,   saj   ima pritožbe že zoper  obadva in ved6  kako  se  nam godi, in kako željno že ljubega miru pričakujemo. — In še to  rečem:  za  narodno  življenje in narodno  politiko so najbolj  škodljivi taki narodnjaki,  ki hočejo z glavo zid prehiti v socijalnom življenji, ki svoje  osobne nasprotnike javno taku dolgo za narodove nasprotnike razkriča-vajo, da ti  res narodni  nasprotniki,  in  to jako škodljivi postanejo.   Mnogo trgovcev in bogatih
Listek.
Robovij in njih cMBvobojeE\je«
V časih, kakoršni so naši; v časih, ko zdaj tu zdaj tam kaka iskra šine iz navidezno mrtvega pepolišča; v časih, ko se godi marsikaj, kar je podobno zgodovinskim stikljajem, ki so imeli burne nasledke; dandenes, ko n mednarodno društvo" „intcrnationale" svojimi hitro muo/.cčmii se udi in silnimi pripomočki propreza že celo ESvropO in sapo zapira kapitalistom dobro pasočim se ob žuljih siromašnega delavca, in vladarjem nemajo-čim poslušnega ušesa za zahteve zavedujočega se ljudstva in izbujoiiih narodov — dandeuašnji nij čuda, ako marsikatera dobra duša strepeta pred besedo, katera v logičnem zlogu stoji z vsemi enakimi zgodovinskimi dogodki. Le - ta strašna beseda se imenuje upor, preobrat ali revolucija iu vodno še straši vso tiste, ki za to besedo ne vidijo druzega, nego krvi, in smrti, stoka iu gorje. Ali jc res tako, ali (ker vsaka stvar ima dve plati) se ne dii tej strašilni besedi pridobiti tudi boljše strani? Gotovo, kakor hitro razločujemo preobrat po surovi sili in po duhu ; ka
kor hitro vidimo razvita zgodovinska dejanja, ki pričujejo, da človeški hočem more biti krepkejše. mimo naravi zakonit ga moraš. Ali jasneje povedano: da Človeška volja more naravi zakonito moraš s krvavega bojišča pretirati v nekrvave meje duha.
Naravoslovje nas uči, da tisek in protitisek no ostajata niti nista ostala zmerom enaka, marveč, da moči se znienjavajo, pO Čemer zdaj ta, zdaj ta prevaguje. Prav tako v svetovni zgodovini. Oba prikaza sta si tako podobna, da sama omenitev že zadostuje. V prirodi, kakor v člove-čanski zgodovini neprestana prcuienjava; tu kakor tam tiho, skrivnostno snovanje, zdaj pospešujoč, kakor pomladansko solnee, zdaj ovirajoč, kakor slana jesenska. Tu kakor tam navidezno — dasi globoko prirej na — nenadna burjava, silen potres, da podira najstarša in najgizdavejŠa poslopja.
Tu kakor tam strašna preklici ja! — Samo očiščeni človeški duh ne omahuje v sredi straho-zgod, ki ga obdajajo. On ve, kaj morajo stvari, kaj hoče duh božji; on vč, da po poslednjem, najtršem boji pride najtišji mir.
Kdo ne ve, da naše zemlje podoba spremenja
se vsak dau, vsako uro, da minuto vsako! Zim ski mrazovi polagoma prezajo granitovno prape-čevje, kakor apnikovc, planinsko grintovce; dež spira, plazovi pehajo gromadno skalovje z vrhov gora v doline. Pomladni in jesenski sopeti ženi") razno sodrgo neprenehoma drobeč jo v valeče reke, in po malo letih globoko v dnu morja počiva peščen zrn poleg nešteviliiih bratcev, ki so pred kratkim še v podobi mogočno sprijetega storžiča na čelu sinje goro kljubovale proti zvezdatim ne-bo80ml Toda s tem nij še končana velikanska igra v stvarjcuji. Goneče notranje moči polagoma pa nepresledno vzdigujejo posamna mesta zem-skega površja: morskega brezdna livade vstajajo v podobi zalih otokov, po drugi strani pa se spet utrjeno kopno pogreza pod morje. Dotle bi vso še dobro bilo, ker človek more ubežati s polagoma pogreza jočih se tal; oteti more vsaj ljubega samega sebe. Po zdaj pa začne velikan na enkrat zibati in majati se v notranjih temeljnih stiskih; debel dim se vali kvišku; žrjava lava pokončevaje vre preko dežele. Zemlja se stresa, odpirajo se brezdua in požirajo cela mesta B prebivalo! vred. Kdor je priča bil takemu prizoru. (kakor v Lisa-bomi 155), pač ga ne pozabi vse svoje žive dni!
domaćih ljudi, ki nemajo političnega uobraženja, ne ločijo po tem narodne nase svete stvari od nekaterih osob narodnih. To nam strašno škoduje. In to so storili oni dolgopeti dopisi v „Nov.u tudi. Hodimo preudarni, mirni, imejmo potrpljenje in ljubezen med sabo, pa bode s časom vse narodno poštah*, če prav ne bo vse v en rog trobilo, kar nij ravno sila in potreba.
iz Rranjaliefffi« (S oi s k <».) [izv. dop.j
Iz graških nemških listov izvemo večkrat novice v zadevi nemških Sol glede materijalne podpore šolstvu in učiteljevu. Tako je graško mestno svetovalstvo uc davno svoje ljudske šole za več razredov pomnožilo. Kavno zdaj pa se čita, da je vsemu učiteljstvu plače za 20°/0 na leto povišalo. Tedaj dobe učitelji po 1 10 gld. doklade na leto. Tudi za Mednje šole o redno kaj stori. Na državne stroške se bode napravila v Gradcu nova višja realka, srenja paška bode k temu vse da tudi nekaj pripomogla. Na nemškem Štajerskem se zdaj sploh ljudske šole ali na novo postavljajo ali pa močno razširjujejo. Sploh se vidi, da Nemci skazujejo veliko pozornost šolam; zlasti -i skušajo učitelje pridobiti. Ker so v Gradcu učiteljem plače poboljšali, bodo najbrže to storili tudi v Mariboru, v Cclji itd. Ljubljanskim učiteljem so bile dane tudi letos doklade — in to od uom-škutarjev. Kaj pa Slovenci store za svoje narodne učitelje V Več bi morali! Poznamo učitelja , ki je doeedaj služil v narodnem trgu na Kranjskem. Bil je izvrstna moč; na 4razredni šoli, kjer pa so bili samo 3 učitelji, bil je ravnatelj, učitelj, organist, duša mnogih društev, izveden v gospodarstvu itd. A. za vso to dobival je ineuda le — 30O gold. plače , akoravno je absol-viral gimnazij z maturo.
Se ve, da pod temi okoliščinami mu nij bilo živeti; prosil je na Štajersko in dobil službo z 850 gold. —
Kolike važnosti je pri Nemcih učiteljski stan, kaže to, da več okrajnih zastopništev na Štajerskem razpisuje ustanove po 200, 150 i J00 na leto za tiste, dijake, ki hočejo postati učitelji in se zavezati toliko iu toliko let učitelji biti.
Posnemanja vredno tudi za kranjske srenje in šolske oblasti; kajti pri nas se število učiteljev in šol skoraj zmanjšuje. Kaka škoda narodu! Da nemarnost vlada v šolskih zadevah v marsičem pri nas, priča tudi to, da razpisi učiteljskih služeb ss ne razglašajo v šolskem listu v rTov." niti ne v slovenskih listih, ampak le v nemški „Laibacherici", katere naši učitelji ne čitajo. In vendar govori šolska postava, da naj se uči t. službe tudi v šolskih listih razglašajo. To se more očitati skoro vsem okrajnim šolskim svetom. Nekateri teli uradov pri razpisu služeb uč. še celo tega ne povedo , koliko dohodkov jc skopčeno s službo. —Kdo naj potem kompetira za tako službo?
In vendar, takoj potem spet sije ljubo soluce, na-depolno zelenje raste po rušiščih nekedanjega veličastva in velcduh božji odobruje, kar je zgodilo se.
Čisto enako podobo razvitka nam podaje zgodovina človeštva, samo da v višji dovršenosti. Razvija se počasi, a neprestano, če tudi večkrat nevidno za trenotje; tudi ona sem ter tje z uničujočo silo prodira vse ograje, da stvari nove: revoltu je. A tukaj se naravo- in zgodovinosloveo ločita z do tu-sem obema cuako tekočega tiru. Preobrati bo sicer zakoniti po naravi, nehali bodo stoprv koncem vstrajajočega stvar jenja, ker nijso nič dražega, nego da odlično izrazu jejo protislovja načelo, na katero je utemeljeno vse ustvarjeno. Vendar v tem, ko človeka obdajajoča narava le po sili kaže, da je delavna, ko sama dela le s surovo telesno močjo, ne meneč se, naj tudi pokončajo, more človek s pomočjo svojih samovlast-nili duhovitih moči tako brzdati in voditi telesne sile, da celo prekucije prevažnih nasledkov tako mirno za občno stanje stekajo, kakor hi ne bilo zgodilo se ničesar. Človeku nij, da bi moral, ampak on more, čo hoče; in sicer vse to, kar doseza njegov duh.   Človek mora  sicer jesti in
Tako razpisuje okrajni šolski svet v Postojni službe, a uc pove, kaki dohodki so pri tej službi.
Iz <*<»ljttk«k okolici', 24. julija .[Izv. dop.j*) Pri vsaki priliki nam Slovencem nemšku-tarji in vsi politični nasprotniki pravijo, da kalimo mir meil prebivalci naše zemlje, da hujskamo Slovence nad Nemec. Naj zato denes poročam o dogodku, kateri jasno kaže, od kod izvira neprijateljstvo med našim ljudstvom in tujim uascljen-cem na naši zemlji.
Celjsko pevsko društvo, katero je skoz in skoz prusko-nemško po svojem mišljenji, je napravilo 21« t. m. izlet v Vojnik, da bi tam praznovalo odhod enega svojih udov iz Celja. Ko društvo zvečer okolo osmih zopet iz Vojnika proti < clju odrine, sreča gredoč v Skofji vesi štiri kmetske fante In brez vsakega vzroka udari sin celjskega državnega uradnika, komis pri trgovcu Schmidl-u, enega izmed onih fantov z dežnikom po nosu iu mu reče: du vvindisclier, 'maš korajžoV Fantje se iz prva za to ne zmenijo dosti in gredo svojo pot naprej, satno eden izmed njih vrže kamen na celjske pevce. Zato začnejo pevci misliti, da fantje bežijo in precej jo udari celo pevsko društvo za kmetskimi fanti. Ti pa se pri nekem plotu ustavijo, izderejo iz njega kole in precej je nekoliko pevcev na tleh, drugi v koruzi in ostali na begu. Usmiljenja vredni pridejo potem po različnih potih pevci v Celje, nekateri brez klobukov, drugi brez dežnikov, mnogi pa vsi pobiti. Dr. \Vornbergcr, isti možiček, ki je o binkoštili ljubljanskim nem-čuijem, ko so v Celje prišli, pravil, da se v Celji Slovencev nij treba hati, je cela dva dni iz nosa krvavel. Posebno junaštvo pa je hotel storiti meščanski sin Kakuseh. Ko namreč pevsko društvo tako v resnici „miserabile vinu" v mesto dojde, hotel je Rakuš, naj bi precej šel ves „Turnverein" z zastavo v Skofjo ves in se maščeval nad nesramnimi kmetskimi fanti, ki so ne dajo od nem-Skutarskih mlečnikov po nosovih tolči. Junaško znhtcvanjc Itakuseh-cvo nij našlo milosti pri njegovih tovariših — menda iz lebko uinljivili razlogov. Nasledek tega od udov celjskega pevskega društva provociranoga tepežapaje hudo sovraštvo med meščani in okoličani in ako se okolo Celja pošteni slovenski prebivalci začnejo proti nemšku-tarskim meščanom tako obnašati, kakor se ljubljanska okolica proti ljubljanskim nemčurjem. tedaj naj si »čuvarji sami povejo, kaj jc temu vzrok.
Iz ZiB^reliu 28. jul. dop. j Izv. dop.j „Obzor" javlja, da se je v proračun vojniške krajine svota 3.'» miljonov gold. kot prihod iz krajin* skih gozdov postavila« Dolgo se nij prav vedelo, kaj bo iz tega denarja? v kateri žep bo padel V in na kaj se bo potrošil,? Nj. veličanstvo je sicer odredilo, da se imajo dohodki iz prodaje krajin-*) l'o nepriliki zakasneno. Uredu
spati; on mora vsakemu tisku postaviti protitisek ; da on mora celo po zakonu narave rcvoltovati, ker zlasti duševni tisek iu protitisek se uc dasta po preračunu spraviti v ravnovažje, kakor ravnove-ljavnc naravne moči na katerikoli mašini. Ali, da doženc, kar biti mora, to je v njegovi prosti volji. To nas uči zgodovina tudi nanašajem na revolucije, katerih le najodlicneje omeniti hočemo glede njihove narave, t. j. angleške in f rano ozke. Takoj s početka moramo opozoriti, kako samovlastno se razločujete obe. Prc-vagajoča mrzla grmanska kri v angleškem narodu jc do zdaj dala samo temu narodu posrečiti Be, da je revolucije vršil v najvišji podobi, t. j. pre-bojeval jih po čisto nekrvavem poti, v govorniških dvoranah se silo duha. Fraucozje z Lebko unet-Ijivo, gorko romansko krvjo še zmerom nijso uineli rcvoltovati, da ue bi prelivali krvi. Francoska mora, Angleška že hoče. Pri angleški revoluciji v sredi 17. stoletja pač vidimo še nadvlado-vati surovo naravno silo. A človek bi dejal, da prva poskušnja nij mogla bolje ponašati se, tembolj, ko jc že s Kemikom VII. nastopivŠim na prestol 1-185. jel rabeljev meč gospodovati in me-šariti do 1G45, ko jo padel Karel I.. Poldrugo
Hkih gozdov za delanje željeznic, za prekope, za izsušenjc raočvirjev, za ceste in za ustrojenje škol upotrebiti. Kljubu tej pievišnjej odredbi smo pa vendar bili v Htrahu, da se zadevni dohodki ne bodo v te svrhe potrošili, nego da se bo iz njih kakor iz Lonjskopolja in iz limito-soli „kšeft" za kake lačenbergarskc grofe i u barone naredil. „Obzor" pa javlja v naše popolno pornirjenje, da je Molinarv, vrhovni zapovednik vojniške krajine, iz-posloval, da se bo od proraeuuanega prihoda svota 21 miljonov gold. na i/delanje raznih železniških črt, za sremski prekop med Donavo in Savo, iu za regulacijo reke Gačke upotrebila. Ogerski finančni minister Kerkapolv potuje ravno sedaj v zadevi krajinskih gozdov in železnic po gornjej voj. krajini in po našem primorji.
Glede oživotvoreuja vseučilišča v Zagrebu prinaša „Obzor" veselo vest, da bo ne mara žo prihodnje školsko loto ustrojeno. Popolno vseučilišče se ve da še ne. Mi smo pa že zadovoljni, če se bo 1. oktobra t. 1. vsaj lilozolična fakulteta odprla. Potem bi imeli v Zagrebu tri popolne vse-čiliščue fakultete, bogoslovno, juridično in filozo-lično. Kar se pa medicinske fakultete tiče, bo gotovo še nekoliko let preteklo — Zagreb mora vsaj do mesta 50.000 stauovnikov narasti — dok jo bodemo mogli, ne dobiti, ampak vzdržavati! Sicer pa sangviniki tudi to fakulteto že za I. oktober t. 1. prerokujejo. Mnogo lagljc nego medicina bi se dala tehnika ustrojiti. Ona nij odvisna od ničesa drugega, nego samo od denarnih sredstev.
Dotacijo za naše gledališče, proraeunano na .'12.000 gold. zmanjšal je odbor za deželni proračun za tekoče leto na 28.QQ0 gold. Naše gledališče bode tedaj letos samo 4000 gold. več dotacije imelo nego lani. „Mala ribica, dobra ribica" pravi nemški pregovor. Živkovič potezal se jc v odboru za to, da naj sc na mesto oper v prihodnje raje drame bolj negujejo. Ta njegov nasvet nij bil sprejet. Faktum jc, da večina našega občinstva za drame še nij dovolj izobražena. Drame bi sc gotovo pred eelo, ali na pol praznimi stolci igrale, opero in operete pa „hiŠo" zmerom kolikor toliko napol jjiijejo. Stipendije za medicinar je in tehnike povisil jc proračunski odbor od letnih ;J15 gold.   na letne 500 gold.
Uauchijanska stranka je še vsa penasta zarad tiaska, ki ga je s svojimi izmišljenimi memorandi, pri saborskih volitvah, s svojimi nasveti pri Lon-yayu in v sabornici naredila. Njeni pristaši, po Kauchu s službami nagrađene kreature, maščujejo se grd«t zlasti nad kmečkimi volilci. Bati se jc, da se narod v lastno obranbo ne bo z orožjem proti njim vzdignil, če jih vikša roka ne bo v njihovem delovanji obustavila. „Obzor:' rabi za njih postopanje izraze : tursko, brutalno iu bestijalno ! Naj bolj sc o tem odlikujejo — naj zvedo tudi Slovenci njih imena: Krcivoj podžupan zagrb.
stoletje jc ljudstvo trpelo svoje rablje; na posled samo pograbi sekiro in glavo odcepi Karlu, ki jc bil mnogo inenj zadolžil nego predniki njegovi. Zdi se, da Henrika Vil. vsi nasledniki so hoteli skušati se, kdo bode grše zaničeval splošne ljudske pravice, starodavne, svete zakone itd. Slovita,//v e-zdua dvorana" (petorica kabinetni sodbi čisto nič odgovornih sodnikov) je izrekala sodbo za sodbo na smrt. Parlament je bil oklenen sra motnim strahom pred smrtjo ali prosto podkupljen. Zatirano ljudstvo, mesti da je ljubilo vladarja, je krivilo se, a ne kakor črv, nego kakor vitki tiger z na polu zatisnenimi očmi in skritimi parklji, da bi po krvožejnein skoku se srdito radostjo zagrizel sc v žrtvo in srebal. Tako mora Karel trpeti za svojih prednikov grehe, ko je bil njegov oče Jakob 1. že poprej uzročil razpor med narodom i" kraljem.
Ko je Karel jel vladati, je zatiranega ljudstva protitisek že kljubovaje čutil sc v parlamentih , in Karel, kateremu bi nikdo ue bil smel za zelo jemati, da jc svoje nazore ravnal po načelu, češ, da po „božji milosti" je nezmotljiv vladar, (saj so nesramni sladkači vladarje od nekedaj ob-dr zavali v nesrečni zmotnjavi, da so vsaj pol u bo