Za poduk in kratek oas. Spomini iz jutrovih dežcl. 1'iše F. S. Špgula. 1. V Trsl! Napoiiil jo dan sv. .ložpfa lola 1889, ko scni so odpravljal na božjo pot v .Jeruzalem. Dober pompn je lo. Sveti .ložef, ki si varno pripeljal dplp .lezusa v Kgipt in od tam se povrnil v Nazarel, bodi tudi moj vodnik! Dne 20. marcija dospel sein v Trst. Večer sein sc sešel s svojimi sopopotniki (dve gospe, osem gospodov, med njimi štirje duhovniki) iz vseh stranij in sicer dva iz škofije Dunajskp, ostali po pdnpm iz gkolij Frajburgke, Monakovskp, llipolitske, Goriške, lirnskc, Trierske, Kolonjskp, Olomuške in Spkovske. Združili smo se v tako zvano avstrijsko 3. romarsko truino (karavano) v .leruzalpm. Za prpzidpnta volili sino kanonika (.sedaj že pokojnega) .ložofa Marušiča iz Gorico. Hili smo polni svclega navdugpnja in večpr je hitro mineval med vcrskimi pogovori. Diip 21. uiarcija točno o poldne sp gane z nami Llovdova ladija »Eltore». Hil je krasen dan, inor.je mirno in urno ,je plula ladija tje ob lepi Istprski obali. Vgtric Pulja dobi nas prva noč na morji. Bili smo prav dobrc voljp, in kdor je bil tako srečen, da jp iniel »močen želodec«, da sp ga ni poprijela »morska bolpzpn«, moral je to pomorsko vožnjo iinenovati krasno. Posebno novineu jp poniorsko življpnje jako zaniinivo. Urp in ure sein sedel na ozadji ladije in glcdal iz vigine doli v ppnpčp se morskp valove. Ali pa sein stopil na »kljun« ladije in zrl v jadranskem morju zpIpiio. v srodozeinskpm niodro vodo. Pi.jali (beli morski golobi) so s čudno vairajnosijo spipinljali ladijo. Kedar so sp pa utrudili. popadali so v vodo in se po valovih zibali, kakor v zibelki. Vcčer solnce brpz žarka v vodi zginp a brez šlevila lučie se prikaže na jasnein nobu. Na ure daleč pa za^namlja svolel Irak -- odnak rimski costi na npbu — pot. kodpr je plula hubja. V zncmirjpni vodi žari.jo sp namrcč brez.štpvilnp inilijarde inorskih, tako nialih živalic, da jih s prostim okom nikar no zapazimo, imcnujpjo jih učenjaki infiisorije.. Le onpga pol dncva, ki smo ga prebili vštric oloka Kandi.jp (Kreta), ko nas je zasačila burja tako, da je inorala ladija vstaviti sp in se prepustiti valovom, bilo jo strašno in zinislil seni si na slovensko prislovieo: nKdor moliti nc zna, Naj se na niorjc poda!J 0, kaj je človok proti božji vspgamogočnosti! Naga mogočna želczna ladija, dolga 94 metrov. 10 m. giroka in 9 ni. globoka, ki je nosila v sebi težo 1,967.000 kilogramov, skakala jp, kakor orohova lupinja, po valovih, ki so se vzdigovali vigp, kakor jp marsikatpri hrib slovenskih goric. Avstrijski romarji in npka družba iz Poljskega zbrali sino se vsako večer k skupni molitvi svetpga rožnpga vpnca. V Trslu smo namcravali spboj vzeti ludi altar za sv. mago. Scdaj bi to jaz odsvetoval. NaSla bi sp pač tpžko priložnosl, da l)i se opravljala doslojno sv. (laritov na ladiji, k.jpr jp blizo 300 Ijudij različnih vpr in gp različnigpga ini.šljcnja tako tesno skupaj. V nedeljo snio sc inorali leda.j zadovoljiti s tako imenovano »suho ali poinorsko maSo«. Eden je molil po časi magnp niolilvp, po vsakpm odsiavku se jp pa zapela kitica kake pobožnp ppsmi; koncem so impli g. prezidpnl času in kraju primerno pridigo. llrana na ladijah avstrijske Llovdovc družbo jo obilna in dobra. Za zajutrck erno kavo, ob 10. uri južino s tremi tečniini jedili, ob 5. uri obed z oricni večinoma nipsenimi jpdili, večer ob 8. uri čaj, kolikor ga so pol.jubi. Bodete rekli, to-jo vpliko! .le pa ludi tck na inorju velikansk! Sniešnica. Viničar pride li kmelu ler ga prosi na.j ga vzame v viničarijo. »Povpm vain«, rpčp nui, »boljgpga in pogtpnpjgpga človcka iip najdetp. .laz zastopim vsako dplo v vinogradu, nikomur nič ne ukradom; postavim: jaz po zimi rajp kogp pletem, kakor bi kaj vzel«. »Od kod pa dobig leske za vitre?« vpraSa ga kmpi, »Loske — Ipskc? Teh, vain rečem, np rnorpin vidcti : k.jpr jo najdeni, usokam jo jaz tor silno sovražim žo od leta 1848, ko sem bil v vojakih«. '