PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. Dos tale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 187 (9192)
TRST, sobota, 14. avgusta 1976
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
OB PRERAČUNANI RREZRRIŽNOSTI VELESIL, ARARSKEGA SVETA IN POLITIČNIH ČINITELJEV NA ZAHODU
POKOL V TAL ZAATARU ZAOSTRUJE POLITIČNO KRIZO TER UTIRA POT K CEPITVI ENOTNE LIBANONSKE DRŽAVE
Krščanski maronitski oddelki so z zvijačo spravili civiliste in palestinske bojevnike na plan ter jih kosili s strojnicami ■ Sirija zaprla mejo z Libanonom ■ V Italiji številne pobude za pomoč Palestincem in naprednjakom
BEJRUT, 13. — Po zavzetju palestinskega begunskega taborišča Tal Zaatar ter po strahovitem pokolu, ki so ga zagrešili falangisti in druge desničarske krščansko-maronitske enote, se položaj v Libanonu vedno bolj zaostruje. Prebivalstvo v četrtih, ki so na črti fronte ter posebno v četrti Kiaen, kjer živi pretežno muslimansko prebivalstvo na meji s krščanskim področjem, zapušča svoje domove, ker se boji, da bi krščanske sile utegnile razbiti obrambne položaje. Tudi nekatere druge krščanske četrti na zahodnem delu Bejruta so v pripravljenosti, ker se prebivalstvo boji, da bo prišlo do povračilnih akcij. Celo radijske postaje, ki jih nadzorujejo desničarske sile, so že pozvale prebivalstvo na zahod-mesta, naj zapusti o-
nih predelih grožena področja. V zelo obljudeni krščansko-sirski četrti Museitbe, ki je pod nadzorstvom naprednjakov, so varnostne sile postavile cestne bloke, da bi preprečile incidente. Danes je ponovno prišlo do bombardiranja številnih četrti na zahodu: na Hambro, na okolico arabske univerze, na Kjan ter na palestinsko taborišče Borje Al Baraj-ne.
Ali so dokončno utihnile puške in strojnice v Tal Zaataru? Krščanski desničarji z ministrom za notranje zadeve Camillom Chamunom na čelu trdijo, da v Tal Zaataru ni več nobenega odporniškega gnezda.
Verjetno pa ta trditev ne odgovarja resnici, saj je bilo slišati še danes streljanje na nekaterih področjih. Po nekaterih vesteh, naj bi se pritisku krščanskih maronitskih čet upiralo še dvesto ali tristo palestinskih bojevnikov. Res pa je, da so ti potisnjeni le v omejeno število zgradb. Njihov upor je treba pripisati izključno neomajni volji, da drago prodajo svoje življenje, ker vedo, da sovražnik ne bo imel z njimi usmiljenja.
No, tu pa se odpira najbolj tragična stran tega libanonskega konflikta, ki se je včeraj, le začasno zaključila v Tal Zaataru. Danes je taborišče (pravzaprav gre za večje področje, kjer so zrastle zgradbe, pa tudi tovarne in kjer je palestinski delavec predstavljal ceneno delovno silo) otipljiva slika razdejanja in smrti. Tuji dopisniki, ki so včeraj obiskali to taborišče, so naši: na vsakem koraku mrtve gverilce, Palestince in tudi naprednjake, moške in ženske. Trupla mnogih ležijo še pod ruševinami hiš, tako' da' bodo moral, uporabiti buldožerje, da bi jih izkopali ter preprečili epidemije.
Obstajajo zelo prepričljivi dokazi, da so se konservativne desničarske sile, ki so napredovale skozi Tal Zaatar s križem na oklepnih vozilih, poslužile sramotne zvijače, da bi spravile civilno prebivalstvo in palestinske borce ter naprednjake na Plan. Do taborišča so prišli ter najavili, da prihajajo vozila Mednarodnega rdečega križa, ki naj bi poskrbela za evakuacijo civilnega prebivalstva. Ko so se ljudje in borci znašli zunaj zaklonišč, sc falangisti Planil; nanje ter ločili moške od trinajstega leta naprej, od žensk, otrok in starcev. Prizori, ki so si sledili hrug za drugim so bili strahotni. Nekatere .roške, mladeniče in starejše, so pob'li pred očmi njihovih mater, sester, žena. Istočasno se je bpgajai še en drug prizor: begunci ki so se v brezglavnem strahu napotili proti izhodu, noseč s seboj culi-Ce in nekaj svojega bornega imetja, so Padli v zasedo krščanskih maro-n tov, ki so začeli streljati nanje z vsem orožjem. Tako je padlo morda na stotine ljudi, največ žensk in °wck ter starcev.
Koliko časa je trajal ta pokol? zadnjih vesteh se je krvavo obračunavanje zaključilo šele danes. Krščanski poveljnik Gemayel je iz-Javil, (ja jma v svojih rokah nekaj stotin ujetnikov in da bo z njimi ravnal po mednarodnih konvencijah. Koliko pa je prej padlo mladih Palestincev. se ne ve. Zdi se, da so krščansko - maronitski bojevniki spoštovali v določeni meri le borce, ki so Pripadali libanonskim naprednim enotam. Za Palestince ni bilo usmiljenja.
Sedaj se vsi sprašujejo, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh. V palestinskih krogih menijo, da bodo krščanski desničarji verjetno osredotočili vso svojo ofenzivno silo na palestinske in napredne položaje pri Abituri v Metnu, tako da bi si zagotovili nadzorstvo nad hribovjem. Opazili so že močne koncentracije vojaških sil v bližini mesta Jezine, kjer se nahajajo sirske čete, ki so se umaknile iž Saide. Zato je predstavnik Arabske zveze Sabrj El Koli skušal doseči, da bi se Palestinci in naprednjaki umaknili z Metna, kjer naj bi njihove položaje zasedli zeleni šlemi Arabske zveze.
Medtem je Sirija zaprla mejo z Libanonom. Uradno so to pobudo o-pravičili s premiki sirskih čet, ki naj bi zamenjale oddelke, ki so v Libanonu, širijo pa se tudi glasovi, na je v zadnjih časih prišlo v Damasku do številnih bombnih atentatov, kar naj bi dokazovalo, da je sirska vlada sprejela zgornji ukrep tuni zarad; varnostnih razlogov.
Na vsak način je Sirija, kot zgleda, trdno odločena, da se ne bo pogovarjala s predstavniki Palestincev.
pomeni, da Damask hoče rešiti vprašanje Palestincev z njihovo likvidacijo. Ves arabski svet gleda na tragedijo v Bejrutu nekako z viška.
Tudi Egipt se je do sedaj omejil le na splošne obsodbe ter pozive na arabsko javnost in arabske politične sile, da bi nudile pomoč Palestincem.
V nekaterih krogim menijo, da predstavlja padec Tal Zaatara pravzaprav uvod v razcepitev Libanona na dve državi: na eni strani krščansko - maronitska, na drugi strani pa muslimanska. Ta razdelitev seveda v ničemer ne upošteva tragičnega vprašanja Palestincev, ki žive izven svoje domovine, nekateri že trideset let,
drugi pa od tedaj, ko je kralj Husein likvidiral palestinsko gibanje v Jordaniji.
Vendar pa kljub hudemu udarcu. Palestinci in libanonski naprednjaki ne nameravajo kloniti. Predstavnik libanonskih naprednjakov Džumblat je izjavil, da se bodo še naprej borili in da bo boj zeio dolg. Podobno stališče so zavzeli tudi libanonski komunisti. Vse te sile pa se zavzemajo za celovitost in nedeljivost Libanona.
V evropskih zahodnih državah so žaioigra v Tal Zaataru ter sploh vse strahotne posledice libanonske državljanske vojne povzročile močan odmev. V ospredje seveda stopajo predvsem človekoljubni, humanitarni nagibi, ker se demokratična in kulturna zavest. ne more sprijazniti s strahotami, ki so se v teh dneh odigrale. Poleg teh nagibov pa so tudi treznejše politične ocene, ki postav-
ljajo na zatožno klop, zaradi liba-, pobudo na primer je sprejela dežela
Emilia - Romagna. Njenemu zgledu je sledil deželni svet Piemonta. Pridružile so se tudi razne pokrajinske u-prave, politične in stanovske organizacije. V tem smislu so napovedale svojo akcijo tudi rimske ACLI. Ta organizacija je pozvala -še posebej «brate v Kristusu» to je krščanske maronite, naj prenehajo s pokoli.
nonskih dogodkov, več ali manj vse odgovorne činitelje, začenši z ZDA in Sovjetsko zvezo, zahodne države, arabski svet, Sirijo še posebej ter tudi Vatikan, ki v odločilnih trenutkih ni hotel ali znal. vplivati na krščansko maronitsko skupnost.
Posebno v Italiji pa si sledijo številne pobude, političnega, in človekoljubnega značaja, številne pokrajinske in deželne uprave so sprejele sklepe, ki zadevajo zbiranje pomoči za Palestince in druge žrtve državljanske vojne v Libanonu. Množijo se pozivi posebno za zbiranje krvne plazme (liofilizirane, ker v Libanonu ni več mogoče ohraniti plazme v hladilnikih), antibiotikov, sulfamidov, tablet proti vročini, razkuževainih sredstev v prahu, povojev, najrazličnejšega materiala za prve posege ter mleka v prahu za otroke. Tako
Tajništvo italijanske radikalne stranke je izdalo poročilo v katerem ostro obsoja mednarodno brezbrižnost na zahodu spričo dogodkov v Libanonu. Fodobna stališča je zavzel tudi PDUP. Demokristjanski «Il Popolo» pa bo jutri objavil članek v katerem poziva italijanske politične odgovorne siie, naj se zavzemajo za pravično rešitev libanonske krize. Zanimivo je, da «Il Popolo» zastopa stališče nedeljivosti in celovitosti hbanonske države.
POLEMIKA 0 IZJAVAH AVSTRIJSKEGA DIPLOMATA DR. PAURA
Tanjug o avstrijskem potvarjanju resnice o položaju v Koroški in na Gradiščanskem
Avstrijska vlada izročila noto Jugoslaviji v zvezi s položajem in pravicami Jugoslovanskih narodnostnih manjšin v Avstriji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Podtajnik v zveznem tajništvu za zunanje zadeve Novak Pribičevič je danes sprejel avstrijskega veleposlanika v Beogradu Alexandra Otta. Sprejem je zahteval avstrijski diplomat, ki je Pribičeviču izročil noto avstrijske vlade kot odgovor na noto jugoslovanske vlade z dne 23. julija letos. Izmenjava not se nanaša na položaj in pravice jugoslovanskih narodnostnih manjšin v Avstriji.
Medtem pa je Tanjug danes objavil komentar svojega diplomatskega urednika Mladena Gavriloviča z naslovom «Imaginacije dunajskega izvedenca Pahra», in sicer v zvezi z nedavnim posegom vplivnega avstrijskega diplomata dr. Willibalda Pahra v razpravo na zasedanju odbora Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije.
PREDSEDNIK TITO PRISPEL KOT PRVI DRŽAVNI POGLAVAR V COLOMBO
Jugoslavija bo predložila konferenci neuvrščenih dokumenta o razorožitvi in o vlogi Združenih narodov
Romunija, Filipini, Portugalska, Avstrija, Finska, Švica in Švedska spre jeti kot gosti na konferenco Arabci bodo predlagali izključitev Izraela iz svetovne organizacije - Prvi pogovori med Titom in Bandaranaike
COLOMBO, 13. — Zunanji ministri neuvrščenega sveta so se danes sporazumeli, da bodo Romunija, Filipini in Portugalska sodelovali na peti konferenci na vrhu kot gostje, tako da bo vseh gostov sedem, poleg omenjenih treh držav še Avstrija, Švica, Finska in Švedska. Romunija in Filipini sta si prizadevali dobiti status opazovalca na summitu, vendar se ministrska konferenca s tem ni strinjala in potrdila veljavnost meril, ki so jih sprejeli že pred beograjsko konferenco, poudarjajoč, da jih je tre--------:------
ba upoštevati zlasti kar zadeva pol- go v razoroževanju. Za zdaj sicer
nepravne člane in opazovalce, medtem ko za goste lahko veljajo prožnejša merila.
Iz krogov jugoslovanske delegacije se je zvedelo, da bo Jugoslavija predložila konferenci v Colombo v sprejem dva dokumenta — o razorožitvi in o vlogi Združenih narodov. Kot zahteva procedura, bodo o tem najprej razpravljali v političnem odboru ministrske konference.
Jugoslovanska delegacija se je te akcija lotila na podlagi široko razširjenega nezadovoljstva v neuvrščenem svetu zaradi razmer na področju oborožitve. Položaj je namreč takšen, da velike sile ne želijo tako širokega prizorišča za u-smerjanje procesa razorožitve in vse to praktično odtujujejo iz mehanizma Združenih narodov. Zato bo Jugoslavija predlagala, da bi Združeni narodi dobili ustrezno vlo-
podrobnosti jugoslovanskega predloga nišo znane, vendar Tanjug poroča, da Jugoslavija utegne predlagati med drugim nujno prepoved proizvodnje in kopičenja jedrskega orožja, spoštovanje obstoječih območij miru brez jedrskega orožja in podobne ukrepe. Poleg tega gre za zamisel, da bi velike sile začele pogajanja o odpravi vojaških oporišč na tujih ozemljih.
Z drugim dokumentom, o Združenih narodih. Jugoslavija želi, da bi konferenca neuvrščenih pomagala pri okrepitvi vloge svetovne organizacije v mednarodnih odnosih in pri nadaljnjem uveljavljanju Združenih narodov kot instrumenta za ohranitev miru, sodelovanja, neodvisnosti in neoviranega razvoja držav.
V Colombu se je tudi zvedelo, da bodo Arabci, kot kaže, vendarle zahtevali, da peti summit neuvršče-
PREDSEDNIK RK SZDL RIBIČIČ PRED KONFERENCO NEUVRŠČENIH
Pred pričetkom 5. konference neuvrščenih držav v Colombu je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, dal TV studiu Koper -Capodistria sledečo izjavo:
menzionatila slika sveta je dobila tretjo razsežnost, globino in barvo. Brez neuvrščenosti, je rekel tov. Tito, bi bil svet v vsakem pogledu si-romašnejši. Neuvrščenost ' ni kot bi
začela z delom 5. kon- i° nekateri hoteli predstaviti naper-
Te dni bo ferenca neuvrščenih, 85 neuvrščenih držav v Colombu. Na vsaki od dosedanjih konjerenc je bilo podvojeno število udeleženk. Novoosvobo-jene dežele, ki jih je na fevdalnem kolonialnem pogorišču, vzniklo v zadnjih 20 letih več kot prej v dvesto ali sto letih se niso priključevale blokom, pač pa so se priključile neodvisni neuvrščeni politiki. Tako danes velika večina članic Organizacije združenih narodov pripada politiki neuvrščenosti, njej pripadajo skoraj vse dežele v razvoju, vsi tisti narodi v svetu, ki bi jih lahko imenovali po Cankarju «narode proletarce». Od konference do konference se je torej gibanje širilo in preraslo v univerzalno svetovno politiko, od konference do konference pa je tudi poglabljalo svoj lasten gospodarski, politični program. Gibanje neuvrščenosti ne razpolaga kot bloki z vojaško silo ali z ptom-sko bombo. To ni gibanje bogatih dežela, ki lahko svojo politiko vsiljujejo z bogatimi sredstvi. To gibanje tudi nima svojega zaprtega gospodarskega trga. Tudi razlike v razvitosti in kulturi so med članicami neuvrščenosti prej večje kot v blokovskih zvezah. Propagandni aparat neuvrščenih ne moremo primerjati s svetovnimi propagandnimi trusti. In vendar kljub vsem tem dejstvom gibanje neuvrščenosti vpliva danes močneje na svet in tudi na ponašanje blokov in velikih sil, kot katerakoli vojaška in politična zveza blokov. Neuvrščenost jc kot gibanje majhnih in velikih siromašnih narodov in neodvisnih dežel u-stvarilo alternativo atomskemu uničenju, politiki nasilje in blokovski delitvi sveta. Prineslo je človeštvu novo nado in perspektivo. Dvodi-
j ena proti interesom delavskega razreda razvitih dežela. Nasprotno, združuje razredno z nacionalnim, združuje proces osvoboditve dela s procesom osamosvajanje, narodov. Prek neuvrščenosti se siromašna ljudstva povezujejo, povezujejo svoj interes politične in gospodarske e-mancipacije z interesom delavskega razreda v razvitih deželah. Pomeni, da se s procesom osvoboditve dela, s samoupravljanjem, s socializmom v vsej njegovi univerzalni razsežnosti različnih poti in oblik utirajo pota neuvrščeni politiki.
Kaj bo prinesel svetu Colombo? Ali lahko napovedujemo pozitiven rezultat 5. konference? Lahko, kajti na nobeni od dosedanjih konferenc niso bili prisotni neuvrščeni v tako velikem številu, pred nobeno niso bili tako ustvarjalni in aktivni, za nobeno se niso tako intenzivno pripravljali. Tako se na konferenco neuvrščenih ne pripravljajo samo neuvrščene dežele. Tudi tiste sile v svetu, ki branijo stari svet, ki so proti spremenjenim ekonomskem in družbenopolitičnim odnosom se pripravljajo na to konferenco, skušajo z raznimi intrigami in raznimi sredstvi preprečiti, da bi ta konferenca uspela oziroma, da bi uspela zmagovito. Kajti gibanje neuvrščenosti se uspešno in vztrajno približuje tistim mestom v svetovno gospodarskem in političnem sistemu, ko začenja ogrožati celokupei. sistem monopolov in privilegijev, sistem privilegijev in monopolov transnacionalnih družb zaprtih blokovskih gospodarskih struktur imperializma in hegemonizma v svetu. Jugoslovanski narodi z zaupanjem pričakujemo pozitivni izid te velike bitke za preobrazbo sveta.
nih podpre zahtevo po izključitvi I-zraela iz Združenih narodov. Predlog o tem izvira iz palestinske o-svobodilne organizacije, danes pa so ga, kot poroča Tanjug, sprejele vse arabske države in naj bi ga voditeljem neuvrščenega sveta posredovali kot skupen arabski predlog. Za zdaj ni jasno, s kolikšno enotnostjo šo Arabci sprejeli ta predlog, saj je znano, da šo imele arabske države doslej različna stališča in da jih je večina menila, da bi bila izključitev Izraela iz svetovne organizacije nekoristna, saj so Združeni narodi vendarle e-dini forum, v katerem je mogoče izvajati mednarodni pritisk na Tel Aviv.
Jugoslovanski predsednik Tito je ot prvi državni poglavar dopoldne dopotoval v glavno mesto Sri Lanke na peto konferenco voditeljev neuvrščenega sveta, ki se bo začela v ponedeljek. S Titom so prispeli člani jugoslovanske delegacije Stane Dolanc, Cvijetin Mijatovič in Berislav šefer, medtem ko se jim je Miloš Minic pridružil v Colombu, kjer je že nekaj dni in sodeluje na ministrski konferenci neuvrščenih. Jugoslovanska voditelja so pozdravili najvišji predstavniki Sri Lanke na čelu s predsednico vlade Sirimavo Bandaranaike in predsednikom republike Wiiliamom Gopa-lawo. Tito se je po slovesnem sprejemu. kakršen je predviden za vse tuje državnike, ki bodo prispeli na summit v Colombo, odpeljal ‘z letališča v hotel «Lanka Intercontinen-tal» na obali Indijskega oceana. To bo njegova začasna rezidenca v Colombu. Med poletom iz Beograda se je Tito za eno uro ustavil v Abu Dabiju ob Perzijskem zalivu, med poletom pa je iz letala poslal pozdravne brzojavke voditeljem vseh držav, katere je preletel.
Jugoslovanski predsednik se je popoldne sešel in pogovarjal z ministrsko predsednico Sri Lanke Sirimavo Bandaranaike. V pogovoru, ki je trajal uro in pol in minil v zelo prijateljskem razpoloženju, je tekla beseda predvsem o vprašanjih, ki se nanašajo na bližnjo vrhunsko konferenco. Z obeh strani so izrazili zadovoljstvo nad dobrimi pripravami tega zgodovinskega srečanja. V tem kontekstu so izmenjali tudi mnenja o nekaterih najbolj perečih mednarodnih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu petega summita. Tito in Bandaranaike sta izrazila tudi zadovoljstvo nad razvojem prijateljskega in plodnega vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Sri Lanko.
Visok primanjkljaj italijanske plačilne bilance v juniju
RIM, 13. — Po podatkih, ki jih je objavil osrednji italijanski bančni zavod Banca d’Italia, je primanjkljaj italijanske plačilne bilance junija znašal 119 milijard lir. Kljub negativnemu poteku italijanskih računov s tujino se je torej ohranil na enaki ravni kot v maju. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je primanjkljaj v italijanski plačilni bilanci dosegel 2.389 milijard lir ter se je tako obnovil položaj iz leta 1974, ki je bil porazen za italijansko gospodarstvo. Lani, je v prvih šestih mesecih znašal primanjkljaj italijanske plačilne bilance samo 304 milijarde br, medtem ko je do
konca leta 1974 dosegel 3.600 milijard.
Banca d’Italia je objavila tudi začasne podatke o itahjanskih valutnih rezervah ob koncu letošnjega jubja. Italijanske rezerve so v juliju močno poskočile, predvsem zaradi dotoka tuje valute, ki jo prinašajo turisti. Viliju so torej te, rezerve dosegle vsoto 4.012 milijard in 300 milijonov lir, namesto prejšnjih 2.812 milijard.
OPEČ pripravlja zvišanje ccn nafte
DUNAJ, 13. — Gospodarska komisija organizacije OPEČ se bo sestala na Dunaju 23. avgusta. Vest je sporočil neki glasnik organizacije, vendar pa ni navedel dnevnega
reda sestanka. Skoraj gotovo pa je, da bo komisija obravnavala vprašanje cene petroleja. V zadnjih dneh sta se sestali dve podkomisiji, ki sta pripravili poročila, o katerih bo razpravljala gospodarska komisija. Ta pa bo o zaključkih svojega dela poročala svetu ministrov za petrolej organizacije OPEČ, ki se bo sestal v Qataru 15. decembra. Zelo verjetno bodo na vseh teh sestankih zastopali stališče, da: je treba zvišati ceno nafte.
NEW YORK, 13. - Nekateri strokovnjaki menijo, da se bo morda cena zlata znižala na 90 ali 100 dolarjev za unčo. Do januarja lanskega leta so nekateri menili, da bi se utegnila cena zlata zvišati na 300 dolarjev za unčo. Pri tem so računali na destodstotno inflacijo.
Tanjugov urednik opozarja, da je dr. Pahr med bivanjem v New Yorku dal intervju avstrijskemu radiu (objavil ga je delno tudi «Kart-ner Tageszeitung») in v njem med drugim izjavil: «. . .V nekaterih delih Jugoslavije so močna nacionalna vrenja, ki so lahko vzrok za tršo jugoslovansko politiko do Avstrije». Komentar se nato glasi: «Gospod Pahr apologetsko išče vzroke za sedanje razmere na Koroškem in Gradiščanskem v političnem življenju sosednje Jugoslavije. Tako dela uslugo samo tistim elementom v Avstriji, kj si že desetletja prizadevajo porušiti vse mostove sodelovanja med narodi sosednjih držav na jugu Evrope, ki jih tako predano, pa tudi s težavami gradijo. Namesto da bi se ta avstrijski diplomat zamislil nad tistim, kar se dogaja na Koroškem, in poskrbel za izpolnitev mednarodnih obveznosti Avstrije do slovenske in hrvatske manjšine, skuša na nenavaden način odgovornost avstrijske vlade zvaliti na sosednjo Jugoslavijo. Seveda v teh poskusih Pahr ni mogel storiti nič drugega, kot da se je zatekel k dezinformacijam in grobemu vmešavanju v notranje zadeve Jugoslavije».
Tanjugov diplomatski urednik se sprašuje: «Mar slovesno odkritje spomenika pripadnikom Abwerkamf-verbunda in šovinistični nastopi članstva Heimatdiensta ne vznemirjajo dunajskega diplomata, ki nas je pred nekaj tedni tu, v Beogradu, skušal prepričati, kako da mi v Jugoslaviji ne razumemo 'novih avstrijskih zakonov o manjšinah’, ki bodo menda med drugimi tudi brzdali dejavnost tistih, katerih doktrina temelji na 'rasni čistosti’ naroda, jezika in o-koija». Tanjug opozarja, da pravih vzrokov za takšno stanje na Koroškem in Gradiščanskem ni mogoče iskati v Jugoslaviji. To je jasno vsakomur, ki pošteno gleda na ta problem. S samim tem je to jasno tudi Willibaldu Pahru. «Toda če je cilj revizija državne pogodbe, potem je. treba najti tudi 'razloge za takšno potezo’. Willibald Pahr jih odkriva v svojih pogledih prek avstrijskih meja — v sosednji Jugoslaviji, in meni. da je to prava priložnost, da bi pred avstrijsko in svetovno javnostjo zameglili zadeve. Ali se bo ta cvet Pahrove imaginacije uresničil?», se sprašuje ob koncu jugoslovanska a-gencija in odgovarja: «Očividci sedanjega divjanja pripadnikov šovinističnih organizacij, kakšna je Heimatdienst, so številni. Težko je
tudi predpostaviti, da bodo zapirali oči pred dogajanji na Koroškem in Gradiščanskem in da bodo kar tako na lahko sprejeli podobo razmer, ki jim jo daje ta dunajski diplomat».
VLADO BARABAŠ
RIM, 13. — V teku vrste stikov, ki jih je novoizvoljeni tajnik PSI Craxi imel s tujimi diplomatskimi predstavniki, se je sestal z ameriškim veleposlanikom Volpejem, s svetnikom pri sovjetskem veleposlaništvu Uranovom in z veleposlanikom LR Kitajske Han Ke-huo. Med temi pogovori je tekla beseda o prijateljskih odnosih, ki jih ima PSI s političnimi silami v prijateljskih državah.
Pred pozitivnim zaključkom pogajanj za obnovitev delovne pogodbe poljskih delavcev
RIM, 13. — Na sedežu ministrstva za delo so še vedno v teku pogajanja med delodajalci in zastopniki poljskih delavcev, prisotna pa sta tudi novi minister za delo Tina Anseimi in podtajnik Bosco. Kot kaže, so dosegli delni sporazum, ki zadeva zahtevo sindikalnih organizacij po nadzorstvu nad investicijami o ravni zaposlitve in o kulturnih načrtih. Sindikalne organizacije zahtevajo tudi povišek 23.000 lir na minimalno plačo, ki bi tako poskočila od 152 tisoč na 175 tisoč mesečno. Vse kaže, c’a je s tem to dolgo pogajanje, pri katerem so delodajalci nastopili izredno trdovratno, zaključeno.
Pogajanja so se začela 25. junija, čeprav so sindikalne organizacije objavile svoje zahteve že konec a-priia. Po štirih zasedanjih so se pogajanja razbila zaradi nepopustljivosti delodajalcev. Prvi poskus posredovanja, ki ga je sprožil prejšnji minister za delo Toros, je propadel, posredovanje njegove naslednice Tine Anseimi pa je, kot kaže, imelo več uspeha.
V svoji današnji izjavi pravi generalni tajnik FISBA-CISL Sartori, da se pogajanja zaradi nepopustljivosti delodajalcev še niso zaključila, da pa se bodo po vsej verjetnosti zaključila v kratkem.
.........................................................................mmitnillllllil.■iiiiiiimiiii.IIIIIIIIIIHIIIIIIIII itili! llillllin..
VSI TRIJE POSEGI SO TRAJALI MANJ KOT POL URE
Prvi trije terapevtski splavi v milanski kliniki Mangiagalli

(iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiii! iiiiiii iiiiiitmimi....iiimitiiiiiu!immiiMi!iiiiiHiiini>iiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiuiiiitiiiiiii!iiitiiiiiM
Žaioigra taborišča Tal Zaatar se je zaključila: na ulicah in cestah tega bejrutskega predmestja so obležale stotine in stotine palestinskih borcev, žensk in o-trok, ki so jih krščansko-maronit-ski bojevniki hladnokrvno pobili. Ves svet se je zdrznil zaradi tega množičnega pokola, toda i-stočasno je ostal brezbrižen do dogajanj na Bližnjem vzhodu. Brezbrižen le do neke mere, ker nekatere sile računajo na likvidacijo palestinskega odporniškega gibanja ter s tem tudi na likvidacijo palestinskega vprašanja. Tako si utira pot zamisel cepitve Libanona na dve ločeni drža-
vi: na eni strani krščansko-maro-nitske, na drugi pa muslimanske. O Palestincih se ne govori. Za to, kar se je zgodilo so odgovorne v isti meri velesile, arabske države, druge politične in državne skupnosti na svetu ter še posebej na Zahodu, vštevši tudi odgovorne verske skupnosti.
Jugoslovanska delegacija na konferenci neuvrščenih v Colombu bo, kot se je izvedelo, predložila v sprejem dve resoluciji —
o razorožitvi in o vlogi Združenih narodov. Arabske države pa so se, kot kaže, zedinile in bodo skupno predlagale, naj neuvrščeni podprejo njihovo zahtevo po izključitvi Izraela iz svetovne organizacije.
Po dveh dneh silovitih spopadov med demonstranti in policijo, ki so po uradnem poročilu zahtevali 29 človeških žrtev, po pričevanju očividcev pa najmanj 50, je v črnskih mestih o-krog Copetowna, včeraj popoldne zavladalo premirje, ki pa je bolj podobno zatišju pred novim neurjem kot pa prvemu koraku na poti popuščanja napetosti.
MILAN, 13. — Tri ženske, ki so stanovale na območju, ki ga je o-nesnažil oblak strupenega dioksina, so se danes podvrgle terapevtskemu splavu. Poseg so opravili v ginekolo. ški kliniki Mangiagalli v Milanu. Vse tri nosečnice, katerih imen niso sporočili, bile pa so stare 22, 28 in 29 let, so bile med osmim in enajstim tednom nosečnosti.
Posegi so bili zelo kratki, vsak je trajal samo 6 do 7 minut in so popolnoma uspeli. Fetuse bodo sedaj podvrgli celi vrstj analiz, da bi u-gotovili, ali so na njih nastale anomalije. Ves proces bo trajal več mesecev, opravili pa ga bodo v laboratoriju za kromosomsko patologijo iste klinike. Del tega materiala bodo poslali tudi v Pariz, kjer ga bo analiziral znanj francoski izvedenec prof. Bouet.
Vse nosečnice, ki so danes splavile, se dobro počutijo. Za svoj korak so se odločile zavestno in po tehtnem predarku. Frej so se posvetovale s psihologom, ki ga je dala na razpolago dežela. Po tej prvi fazi bo sedaj nastopil krajši premor, dva do tri dni. nakar bodo izvedli še nekaj terapevtskih splavov. V kliniki Mangiagalli že čakajo na vrsto tri ženske z onesnaženega območja. Tudi one se bodo posvetovale s psihologom. vse pa kaže, da so se odločile, saj je strah pred nevarnostjo učinkov dioksina prevelik.
Danes so medtem izvedli obdukcijo trupla novorojenčka, ki se je rodil mrtev pred dvema dnevoma v bolnišnici v Desiu. Zdravnik, ki je obdukcijo izvedel, trdi, da je nemogoče, da bi njegovo smrt povzročil dioksin. Kljub temu je pretor iz Desia sklenil naročiti istemu zdravniku, naj izvede obdukcijo še enkrat.
Telefoto ANSA: Nosečnice še vedno čakajo vrsto v raznih posvetovalnicah, ki jih je dežela Lombardija postavila v Sevesu. Mnoge se bodo v prihodnjih dneh odločile za terapevtski splav.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO NAPOVEDI PROMETNIH ORGANOV
Od danes do ponedeljka velik vrvež na vseh cestah tržaške pokrajine
Velikošmarenska mrzlica pa letos predvidoma ne bo dosegla obsega prejšnjih let • Kje preživljajo Tržačani dopuste - Star problem: zaprte trgovine
Vse kaže, da letošnji veliki šmaren ne bo prinesel tistega množičnega bega iz mesta v počitniške kraje, ki je bil značilen za prejšnja leta. Čeprav prometna policija napoveduje za danes, jutri in pojutrišnjem izreden vrvež na vseh cestah naše pokrajine, bo pa vendarle vse to ostalo tokrat v bolj omejenem obsegu.
Vzrokov za 'to upadanje počitniške mrzlice je več, glavni pa so trije. Najprej dejstvo, da tokrat veliki šmaren sovpada z nedeljo in da torej ni mogoče računati na dva dni praznika zaporedoma ali vsaj tako blizu drug drugemu, da bi ju lahko povezali z «mostom», ki je že postal prava italijanska značilnost.
Drugi vzrok je muhavost vremena. Meteorologi sicer napovedujejo da bo po treh tednih kolebanja med soncem in dežjem le nastopilo ugodnejše obdobje, ko bodo temperature spet dosegle poprečno raven v tem času, nihče pa še ne ve povedati, ali je to obdobje že nastopilo z včerajšnjim sončnim dnem, ali smo še v prehodni fazi. Vsekakor je skoraj gotovo, da bo druga polovica avgusta z vremenskega vidika neprimerno boljša od prve.
Tretji element pa je gospodarskega značaja. Gospodarska kriza, ki pretresa celotno državo, se mogoče najmanj kaže prav v turizmu, vendar ima tudi tu svoje posledice. To se pozna predvsem pri trajanju dopustov (vedno bolj redki so tisti, ki si lahko privoščijo cel mesec pri morju ali v hribih), pa tudi pri izbiri letoviščarskih krajev. Tako je na primer zaradi neugodnega menjalnega tečaja lire znatno padel obisk Tržačanov v Jugoslavijo in predvsem v Dalmacijo, pa tuoi sicer so potovanja v tujino mnogo manj številna kot v prejšnjih letih. Pri tem se naši someščani raje odločijo za organizirane izlete, s katerimi lahko že vnaprej dokaj točno izračunajo, koliko jih bo stvar stala, poleg tega pa se z rezervacijo hotelov preko potovalnih agencij izogibajo formalnostim za prenos valute čez mejo. Vsekakor' pa gre ponavadi za krajše izlete (največ en teden), katerih cilji so predvsem evropske prestolnice (London, Pariz, Dunaj in glavna mesta vzhodnih držav). Tudi pri križarjenjih imajo letos prednost krajše plovbe v sorazmerno bližnje kraje (Egejsko morje) t pa čeprav so nam v potovalnih uradih povedali, da so si nekateri naši someščani — očitno bolj premožni — privoščili celo Karibsko morje. Na daljšo pot so se podali tudi tisti, ki imajo sorodnike v tujini (na primer v ZDA), medtem ko se je marsikdo med mladino podal do daljnega Pakistana
Toda to so že izjeme, pa čeprav ne tako redke. Večina Tržačanov se je odločila za bližnje kraje, ki so ze tradicionalno poletno zbirališče naših someščanov: Gradež in Lignano ob morju, v hribih pa Sappada, Pustertai in nekoliko manj Dolomiti. Pač pa smo letos zabeležili porast potovanj v južno Italijo, predvsem v Apulijo in Kalabrijo, kjer obljubljajo čisto morje in zmerne ceste. Tudi nekateri tradicionalni obiskovalci Dalmacije so se tokrat odločili za to alternativo, njihovi vtisi ob povratku pa so bili dokaj različni in so nihali med izredno navdušenostjo in globokim razočaranjem.
Vsekakor pa ostaja dejstvo, da je veliko Tržačanov ostalo doma in da bodo izkoristili veliki šmaren za krajše izlete v okolico in onkraj meje. Že v prejšnjih dneh so na mejnih prehodih zabeležili izreden promet — posebno pri škofijah in na Pesku — vendar so v dolgih kolonah ob 1 meji prevladovali avtomobili s tujo registracijo. V Istri — tradicionalni cilj izletov Tržačanov — letos kar mrgoli tujcev, naši someščani pa se je v zadnjih tednih izogibajo zaradi izredno otež-kočenega prometa, predvsem na relaciji Koper - Portorož, kjer tudi ob delavnikih poteka promet izredno počasi.
Prav zaradi vseh teh dejstev predvidevajo, da bodo tržaški avtomobili v treh dneh od danes do ponedeljka preplavili ceste naše pokrajine. Kot smo že poročali, so prometna policija, karabinjerji in mestni redarji sklenili močno zaostriti nadzorstvo na cestah. Največjo gnečo pričakujejo na obalni cesti, zato prometni organi priporočajo voznikom, naj se te ceste po možnosti izogibajo in naj si raje — za izlete dlje od Sesljana — izberejo trbiško cesto, kjer so zastoji mnogo manj pogosti.
-Ko smo že pri Tržačanih, ki so ostali v mestu, naj dodamo še dve besedi o težavah, s katerimi se v teh dneh srečujejo. Najprej dejstvo, da v središču mesta skoraj-
da ni najti parkirnega prostora, I deljek pa bodo priredili okroglo mi-kar nedvomno predstavlja novost. I zo o problemu mladinske zaposieno-
To pa se dogaja ne samo zaradi velikega števila someščanov, ki so se odrekli velikošmarenskemu dopustu, pač pa tudi zaradi navala jugoslovanskih kupcev, kakršnega v tem obdobju navadno nismo beležili. Poleg jugoslovanskih kupcev pa se zbira v mestu tudi veliko tujcev, ki preživljajo dopust v bližnjih letoviščarskih krajih in ki izkoriščajo deževne dneve za o-gled našega mesta.
In končno še trgovine. Zveza trgovcev je tokrat napovedovala, da bodo koordinirali zaprtje trgovin, tako da jih bo velika večina ostala odprta tudi v dneh velikega šmarna. Toda očitno se te napovedi niso uresničile, saj smo včeraj v samem ožjem središču mesta našteli več kot sto zaprtih pro-dajalnic. Naš sodelavec, ki se je šel pozanimat o vzrokih tega stanja na sedež zveze trgovcev v Ul. S. Nicolò, se je moral ustaviti pred zaprtimi vrati, na katerih je bil dobro viden napis: «Zaprto zaradi dopusta».
Dokument KPI o položaju v deželi po potresu
Deželni komite KPI je objavil daljši dokument o položaju v naši deželi po katastrofalnem potresu 6. maja in o predlogih komunistov za obnovo in preporod ne samo prizadetih področij, ampak celotne dežele. Ne gre samo za tehnične, ampak tudi za politične predloge, ki se tičejo same strukture deželnega odbora in večine, ki ga podpira. KPI namreč meni, da sedanji odbor tudi zaradi pičle večine, na kateri sloni, ne more biti kos ogromnim problemom, ki jih je odprl potres, in da je zato potrebno ustvariti novo večino, v kateri naj bodo zastopane vse demokratične politične sile, vključno KPI, tako da bi lahko mo-bil-zirali vse zdrave sile dežele v delu za obnovo prizadetih krajev. Dokument, ki obsega več kot dvajset gosto tipkanih strani, bomo v izvlečku objavili v eni prihodnjih številk našega dnevnika.
Bogat program festivala «Avanti» v Nabrežini
Začetek danes popoldne na igrišču Sokola
Na igrišču Sokola v Nabrežini se bo danes popoldne začel festival socialističnega glasila «Avanti», ki bo trajal tri dni z bogatim kulturnim sporedom in z vrsto manifestacij političnega značaja. Danes ob 19. uri bo prof. Josip Pečenko vodil okroglo mizo o problemu šolskih okrajev in zaščite slovenske kulture, jutri bo na vrsti debata o temi «Perspektive za rešitev italijanske krize: zgodovinski kompromis ali alternativa» z udeležbo znanega politologa Giuseppeja Tamburrana in pokrajinskega podtajnika stranke Tringaleja, v pone-
sti z udeležbo člana CK mladinske federacije PSI Domenica Barborini-ja. Na festivalu, ki ga prirejajo sekcija PSI devinsko-nabrežinske občine, ZSMI in prijatelji dnevnika «A-vanti», bodo vsak dan na sporedu družabne igre. razstave o antifašizmu, o CIA in njenih zločinih, o zgodovini strankinega glasila. Poskrbljeno bo tudi z gastronomskimi specialitetami, vsak večer pa bo tudi plesna zabava z ansamblom «Super-group». Posebno bogat bo kulturni spored v ponedeljek z nastopom na-brežinske godbe in folklorne skupine «Stu ledi».
Z včerajšnje otvoritve tradicionalnega Kmečkega tabora na Opčinah.
uiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB
S KRATKO SVEČANOSTJO V DVORANI PROSVETNEGA DOMA
Na Opčinah so sinoči odprli tradicionalni Kmečki tabor
Jutri dopoldne predstavitev študije o razvoju slovenskega zadružništva
Z otvoritveno svečanostjo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah se je sinoči začel 18. kmečki tabor, ki ga prireja tržaška Kmetijska zadruga ob sodelovanju openskega prosvetnega društva Ta-bor. Prireditev se bo nadaljevala danes in se zaključila v nedeljo.
Tradicionalni velikošmarni praznik naših zadrugarjev in kmetovalcev je ob prisotnosti predstavnikov občinskih uprav, jugoslovanskega konzula v Trstu Kovačiča, predsednika Kmečke zveze Guština, predstavnikov drugih organizacij in u-stanov in številnih naših kmetovalcev, odprl prvi predsednik Kmetijske zadruge Škrlj. Besedo je nato prevzel sedanji predsednik zadružne organizacije Dušan Kodrič, ki se je zahvalil vsem prisotnim za obisk in poudaril nato na izreden položaj, ob katerem se odvija letošnji tabor. Najprej je opozoril na važne premike, ki smo jim priča ob tem času na našem področju. Predvsem gre tu za izredne in nove možnosti, ki jih bo zadružništvo pridobilo potem, ko bodo začeli veljati sklepi osimskega sporazuma. Za našo zadružno organizacijo so velikega pomena tudi politični premiki, ki so botrovali krepitvi demokratičnih kmetijskih organizacij ob istočasnem propadanju reakcionarnih? Ob koncu je Kodrič izrazil željo, da bi do takega spreminjanja prišlo tudi na zadružnem polju in zaželel, da bi ta 18. kmečki tabor prispeval h krepitvi zadružne organizacije, kar bo v prid vseh naših kmetov in zadrugarjev našega področja.
Nato je spregovoril predsednik deželne zadružne zveze Silvino Polet-to, ki je pripomnil, da je kriza v kmetijstvu tesno povezana s pomanjkanjem pobud ::a zadružni osnovi. Govornik je nato poudaril pomen, ki ga ima zadružništvo za našo deželo, predvsem kot važen dejavnik vzpostavljanja gospodarskih vezi z Jugoslavijo.
Nato je pozdravil goste še predstavnik deželne službe za zadružništvo Peloso. Tudi on je podčrtal po-
HiiiiiiiiiiTiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiuiimniiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiittiitiiiiiiitmiiiiiiimiiiiiii
MED SILOVITIM VIHARJEM OB AFRIŠKI OBALI
Tržaški mornar padel z ladje in utonil v Indijskem oceanu
Mornar, 55. letni Edoardo Bordon, je bil vkrcan na Lloydovi ladji «Sebastiano Caboto»
ncafriško luko Durbanom je v četrtek zjurtaj padel v morje in utonil 55-letni tržaški mornar Edoardo Bordon. doma iz Ul. S. Pasquale 91. Mož, ki je bil vkrcan na motorni ladji «Sebastiano Caboto», last Tržaškega Lloyda, je padel v morje med silovitim viharjem.
Poveljstvo ladje je sporočilo, da so bili vsi poskusi, da bi Bordona rešili, zaman. Valovi so bili izredno visoki in tudi s pomočjo dveh britanskih vojaških helikopterjev in britanske ladje «Nord Conquerror» niso uspeli mornarja rešiti. Z enega helikopterja so sicer opazili njegovo truplo. a zaradi neurja jim ni uspelo povleči ga iz morja.
Ladja «Caboto», ki ima nosilnost 7.179 ton, je odplula iz Moputa v torek, 11. t.m., in je bila namenjena v Lizbono. Zaradi nevihte je bila ustavljena en cel dan. Vodstvo Lloyda je kapitanu po radiu naročilo, naj naredi vse, kar je mogoče, da bi iz morja rešili vsaj mornarjevo truplo.
Na odprtem morju med mozambiš-kim pristaniščem Moputom, nekdanjim Lourencom Marquesom, in juž-
men zadružništva in posvetil pozornost predvsem važnosti, “ki jo le-to ima za ves slovenski živelj. Ob koncu si je tudi Peloso zaželel, da bi se na takih prireditvah srečali še vrsto let.
Odprtju in priložnostnim govorom je sledila zakuska, med katero so si kmetje in udeleženci otvoritve ogledali razstavo strojev, ki je v dvorani Prosvetnega doma. Tu so namreč traktorji, kosilnice, plavniki, sodi, čebri, stiskalnice grozdja, plugi, žage in še druga kmetijska o-rodja.
Številni obiskovalci tabora so se lahko zvečer še pomudili ob kioskih s pijačo in jedačo in se zavrteli ob glasbi ansambla Kras.
Danes popoldne se bo tabor nadaljeval v popoldanskih in večernih urah. Vsa pozornost letošnje prireditve pa bo gotovo usmerjena na jutrišnjo predstavitev študije o .razvoju slovenskega zadružništva na Tržaškem, ki so jo pripravili študentje ekonomske fakultete na tržaški univerzi Pavel Ceh, Stojan Kuret, Evald Crevatin, Iztok Kodrič, Marko Oblak in Boris Valentič. PredMaahtev, -teteri -hm^tedita^fgz-stavai bo v 'prostorih Pròsvetriéga doma z začetkom, oh .10. uri. Jutri
pine Lojzeta Furlana, oba večera pa bosta goste zabavala ansambla Kras in Praprot.
Mobilizacija v podporo delavskim zahtevam v podjetju Calza Bloch
Skrajno kritičen položaj v podjetju Calza Bloch je bil predmet nedavnega zasedanja koordinacijskega odbora med krajevnimi upravami. Ob u-gotoviti da je še daleč do globalne rešitve, ki bi spet zagotovila proizvodno dejavnost podjetja in zaščitila delovna mesta 2.700 uslužbencev, je odbor poudaril, da se mora mobilizacija demokratičnih sil in delavskega gibanja nadaljevati. Ob ugodni ocenitvi dosedanjega enotnega in odločnega nastopa v obrambo delavskih zahtev v podjetju, je odbor obenem izrazil tudi zadovoljstvo nad dejstvom, da so vsem uslužbencem zagotovili dopolnilno blagajno.
Na koncu je odbor pozval vse javne ustanove, bančne zavode in krajevne uprave naj podprejo boj delavstva ter sklenil zahtevati od stečajnega skrbnika, da podaljša rok za vlaganje zahtev glede izplačil delavcem.
Zastopstvo dežele na otvoritvi celovškega lesnega sejma
V novem ogromnem lesenem paviljonu v Celovcu bodo danes odprti 25. avstrijski lesni sejem «Holz-messe». Otvoritveni slavnosti bo prisostvovalo tudi zastopstva dežele Furlanije - Julijske krajine, ki tudi sodeluje na tem velikem mednarodnem sejmu. V zastopstvu so deželni odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stopper, predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Cardassi, glavni direktor avtonomne pristaniške ustanove iz Trsta. inž. Colautti, načelnik predstavništva Tržaškega Lloyda na Dunaju dr. Buc-ciol, direktor lesnega središča v Trstu inž. Zaccaria, predsednik združenja lesnih trgovcev dr. Antonini in še vrsta gospoda/rskih operater-
jev. Italijo bodo v Celovcu zastopali še italijanski ambasador na Dunaju, generalni konzul Italije v Celovcu, predsednik videmske trgovinske zbornice in drugi.
Dežela se bo na celovškem sejmu predstavila z razstavo zgodovine stolov, ki jo je priredila trgovinska zbornica iz Vidma. Trst je za sejem pripravil stojnico «Hafen Triest», ki prikazuje najnovejša dela in objekte v tržaškem pristanišču. Stojnico je v sodelovanju s tržaško trgovinsko zbornico in Tržaškim Lloydom ter še nekaterimi drugimi plovnimi družbami postavila avtonomna pristaniška ustanova.
50 milijonov lir za šolsko opremo
Tržaški občinski odbor, ki se je te dni sestal pod predsedstvom odbornika Vascotta, je sklenil nakazati 50 milijonov lir za nakup novega pohištva za razne tržaške osnovne in srednje šole ter otroške vrtce.
Poleg tega je odbpr>.odobril letni prispevek v višini 16 milijonov lir italijanskemu stalnemu gledališču ter gledališču Verdi.., Nadaljnji sklep zadeva poveritev del za vzdrževanje raznih mestnih spomenikov.
Z motornim kolesom trčil v poltovornjak
V Ul. Flavia se je včeraj dopoldan hudo ponesrečil 18-letni študent Stefano Monda iz Ul. Barbaro 14. Z motornim kolesom se je peljal proti mestu in v bližini križišča z Ul. Franceschi je trčil v zadnji del poltovornjaka vrste OM, katerega je vozil 43-letni Domenico Corenica s Kolonkovca 114, študent si je pri trčenju zlomil levo stegnenico in nogo ter si poškodoval ramo. V bolnišnici so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v štirih mesecih.
Sinoči na nabrežju šagra sardel
in pol ure umetnih ognjev
V hladnem poletnem večeru se je sinoči na pomolu ob ribarnici pričela tridnevna sagra Sardel z že tradicionalnim polurnim sporedom u-metnih ognjev. Pisano predstavo si je ogledala precejšna množica na nabrežju. Veliko se jih je tudi zbralo na strateških -mestih, od koder so lahko nemoteno gledali, kako so se umetni ognji dvigali z valobrana izpred starega pristanišča in na nebu. opisovali najrazličnejše figure v rdečih, rumenih, zelenih, vijoličastih in drugih barvah. Največ je bilo na nebu cvetov, najznačilnejših figur te umetnosti.
Poleg predstave umetnih ognjev, ki so jo priredili člani skupine «La Pirotecnica» iz Vidma, je včerajšnji spored obsegal nastop godbe na pihala «Giuseppe Verdi» in nato Goldonijevo igro «La cameriera brillante», ki so jo predstavili igralci gledališke zadruge naše dežele.
Sagra sardel se bo nadaljevala danes in zaključila jutri. Spored umetnih ognjev se bo tako danes kot jutri pričel ob 21. uri in bo trajal pol ure.
• Jutri popoldne bodo v jami pri Briščikih speleologi planinskega društva «Alpina delle Giulie» prikazali najnovešje tehnike raziskovanja jam s posluževanjem samih vrvi. Da bi bolje prikazali razlike med tradicionalnim raziskovanjem z jeklenimi stopnicami in pritf-jSBfmi vrvmi, in novimi metodami, bodo uporabili istočasno obe tehniki.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel. št. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Illiii(iiuiu»iuiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiliiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiigilliiiiillliiliiiliiiiillllllll
ŠE ENKRAT POTRJEN USPEH FESTIVALA OPERETE
Predstavitev «Plesa v Savoya» popolnoma izpohh pričakovanja
Živahna Aniko Felfoldi navdušila gledal-ce - Odlična izvedba Abrahamovega dela
Sinočnja prireditev v gledališču Rossetti je še enkrat potrdila po-srečenost tržaškega festivala operete. Abrahamov «Ples v Savoyu» je izpolnil pričakovanja in do kraja zadovoljil gledalce, ki so navdušeno pozdravili delo samo in prijetno izvedbo.
Avtor Paul Abraham je opereto napisal, da bi v glavni vlogi nastopala njegova prijateljica in kasneje žena Rosy Barsony ter njen partner Oscar Nedes. Ta par je v zadnjih predvojnih letih ..lovel po mnogih evropskih državah, Barsonyjeva sama pa je takoj po vojni skoraj deset let nastopala v Trstu. Njo in partnerja sta sinoči nadomestila živahna in briljantna Madžarka A-niko Felfoldi ter Sandro Massimini v vlogah Daisy Parkerjeve, oziroma Mustafaja Beya. V ostalih važnejših vlogah so še nastopali Antonio Bevacqua in Fiorella Pediconi, Riccardo Peroni in Anita Bartoluc-ci, mali Stefano Cergol in znani Giorgio Vailetta.
Orkester je mojstrsko vodil Tarnaš Breitner, ki je že petnajst let u-metniški vodja opere v Pecsu in ki zadnja leta vodi glavne madžarske simfonične orkestre. Posebej moramo omeniti posrečeno režijo in koreografijo spretnega Gina Landija. Zbor je vodil Andrea Giorgi.
Sinočnja predstava je še enkrat dokazala, da Paula Abrahama ne označujejo zaman kot «očeta moderne operete». «Ples v Savoyu» se dejansko izmika običajnim shemam o-perete in meji že skoraj na «music hall». Za to gre seveda kar precejšnja zasluga živahni Aniki Felfoldi-jevi in Sandru Massiminiju, ki ju je publika še posebno prisrčno sprejela. Vse to pa še ne pomeni, da ostali del ansambla nima svojih zaslug. Zanimiva je tudi glasbena plat, ki prehaja iz operetne romantičnosti na ritmično živahnost in nudi mnoge možnosti briljantni baletni skupini, v okviru katere so se odvijale najlepše scene.
n. k.
ŠD ZARJA - BAZOVICA
prireja danes, 14., jutri, 15., in v ponedeljek, 16. avgusta
TRADICIONALNI ŠPORTNI PRAZNIK
Vse tri večere s pričetkom ob 20. uri
PLES
ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana.
Za popestritev sporeda bodo poskrbeli POROČENI - NEPOROČENI Bazovci, ki se bodo pomerili v nogometu na športnem igrišču v nedeljo, 15. avgusta.
V soboto in v nedeljo nagradno plesno tekmovanje v valčku in polki.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Gledališča
Potovalni urad AURORA
priredi od 21. do 26. avgusta, od 26. do 31. avgusta in od 31. avgusta do 5. septembra
LETOVANJE NA KRKU
Vožnja in polni penzion 50.000 lir
Vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone št. 4, tel. 60-261.
Včeraj- danes
Danes, SOBOTA, 14. avgusta DEMETRIJ
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob
20.15	— Dolžina dneva 14.11 — Luna vzide ob 21.59 in zatone ob 10.41.
Jutri, NEDELJA, 15. avgusta VNEBOVZETJE D. M.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26 stopinj, najnižja temperatura 18,7 stopinje, ob 19. uri 24,2 stopinje. Zračni pritisk 1015,6 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 53-odstot-na, nebo 7/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. avgusta se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
Umrli so: 67-letna Tosca Cresci vd. Babuder, 65-letna Maria Valeria Sabadin vd. Chermaz, 65-letna Fani čuk vd. Daneu, 54-letni Umberto Orzan, 78-letna Anna Babic por. Grahonia, 1 uro star Marco Meton.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina - Patuna, Campo S. Giacomo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od ,.19.30_(Jo 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina • AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Cretti, ,111, Tor S% Piero 2,
BANCA Ul CREDITO Dl TRIESTE fRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 13. 8. 1976
Ameriški dolar: debeli	835.—
drobni	828.—
Funt šterling	1492.—
Švicarski frank	334.—
Francoski frank	163.—
Belgijski frank	20,25
Nemška marka	327,20
Avstrijski šiling	46.—
Kanadski dolar	830.—
Holandski florint	309.—
Danska krona	133.—
Švedska krona	184.—
Norveška krona	145.—
Drahma: debeli	21.—
drobni	22.—
Dinar: debeli	40.—
drobni	40.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Festival operete 1976 v gledališču Rossetti
Drevi ob 21. uri ponovitev Abrahamove operete «Ples v Savoyu».
Mali oglasi
l‘kl/.;\Ai\U podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob urniku odprtja trgovin.
«LA CAMERIERA BRILLANTE» Carla Goldonija
Režija: Fulvio Tolusso - Alberto Cagnarli
Igralca: CARLO BAGNO in MARINA DOLFIN
Drevi in jutri ob 21.15 na Tigu Cavana.
VSTOP PROST
Kino
M1RAMARSKI PARK - «Luči to zvoki - Predstavi: ob 21.00 «Miramar-ski sen» (v slovenščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «I professionisti». Burt Lancaster, Lee Marvin in Claudia Cardinale. Barvni film.
Mignon 16.00 «Rosalino Patemò soldato». Nino Manfredi. Barvni film.
Nazionale 16.30 «La casa sulla collina di paglia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Grattacielo 16.30 «Ricatto alla mala». Karl Malden, R. Mitchum, Claudine Aufcert, Raf Vallone. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Fenice Zaprto zaradi počitnic do 14. avgusta.
Excelsior 16.30 «Come cani arrabbiati». Jean Pierre Sabagh, Anna Rita Grapputo in Paola Senatore. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.30 «L’educazione sessuale». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 16.00 «Il sole nella polvere». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «La polizia ha le mani legate». Barvni film za vse.
Cristallo 16.30 « Il ponte sul fiume Kwai». William Holden. Barvni film.
Capitol 16.30 «L'anonimo veneziano». Toni Musante in Fiorinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Moderno Zaprto zaradi počitnic do 19. t.m.
Filodrammatico 16.30 « Sessualmente vostro». Y. Brian. V. Boisgel. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Incredibile viaggio verso l’ignoto». Barvni film. Siedi «Paperino e il leone».
Vittorio Veneto 17.00, 18.40, 20.20 in 22.00 «La paura dietro la porta». Marilù Tolo in Michel Bouquet. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.30 «Innocenza e turbamento». Edwige Fenech in Vittorio Caprioli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Astra 16.00 «Il temerario». Robert Redford. Barvni film.
Abbazia 16.30 «La polizia sta a guardare». Enrico Maria Salerno. Barvni film.
Radio Zaprto zaradi počitnic.
Giardino Pubblico 21.30 «Soldato blu». Candice Bergen. Barvni film.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča starše, da se tržaški otroci vrnejo s počitniškega letovanja v Zgornjih Gorjah z vlakom, ki prispe v Sežano ob 15.48 (po italijanskem času).
Izleti
Turistična sekcija združenja Union obvešča, da je še nekaj mest za naslednja jutrišnja izleta: na Bled, Pokljuko in Vintgar, cena 7.500 lir, in v Rovinj z motorno ladjo «E-dra», cena 8 tisoč lir. V ceno je vključeno tudi kosilo. Informacije m vpisovanja sprejemamo na socialnem sedežu združenja Union v Ul. Valdi-rivo 30, II. nadstr. (tel. 64-459) od 11. do 12.30. Vljudno vabljeni.
Slovensko prosvetno društvo Tabor -Opčine priredi v nedeljo, 22. t.m., enodnevni izlet na Vršič. Ob povratku ogled Mlinarice in Gregorčičevega groba na Vršnem. Vpisovanje vsak dan na sedežu športnega krožka Polet od 18. do 20. ure. Odhod izpred Prosvetnega doma točno ob 7. uri zjutraj.
SPDT priredi 5. septembra ob priliki dneva slovenskih tržaških planincev avtobusni izlet na Sviščake in Snežnik. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9 do 31. avgusta.
Dne 12. t.m. nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona
FANI ČUK vd. DANEU
Pogreb bo danes, 14. avgusta, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v opensko cerkev.
Žalujoči: sin Silvio z ženo Vero, vnuka Aleksander to Elena ter sestra Marija z družino
Opčine, 14. avgusta 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
1. PRIMER: SPALNICA «NOVA'S» — 6 DELNA OMARA — ZUNANJA OGLEDALA — S PREDALI IN TOALETO — MREŽE
790.000 lir
3. PRIMER: SEDEŽNA GARNITURA «BARBARA» V BLAGU KATEGORIJA SUPER
450.000 lir
2. PRIMER: DNEVNA SOBA «SISTEM» SREDNJE NIZKA — KOTNA — PALISAN-DER — 5 ELEMENTOV — MIZA IN STOLI
540.000 lir
ČE RADI IŠČETE, KAR IŠČITE... ČE PA HOČETE NAJTI TAKOJ...
POHIŠTVO Sh SERGIO
TRST - Ul. Maovaz 46 - Naselje S. Sergio - Tel. 826625
VAM NUDI NAJBOLJŠE POHIŠTVO S POPUSTOM DO 30%
■:%	' n

v ♦ - £'
" ■ ;k #©*W *
x 4 «s «- ì
r k.
Ì» *,■: ;
v^. -xy&.m&jì. *~*Jr a ?7* .Ji w$Ž	X&V-* '.
F NABREŽINI IN PRI S V. SERGIJU
Vila in vodovod iz rimske dobe
Ostanki rimljanske vile (zgoraj) in rimljanskega vodovoda.
Na seji komisije so razpravljali o finančni strukturi nakupa sedmih avtobusov - Sposobnost na preizkušnji oktobra, ko se prične šolski pouk
Uspešen start pokrajinskega pre- jetno za krajši čas podaljšala, toda Izletniki z Vrha naj se za 7. uro voznega podjetja. Tako bi lahko oce- že sedaj v političnih krogih razmiš- J zberejo pred domačima gostilnama.
Skupina Vrhovcev obišče vas Sovodenj v Poljanski dolini
Pred časom smo poročali o obisku skupine ljudi iz vasi Sovodenj v Poljanski dolini na Vrhu. Srečanje je spadalo v okvir prijateljskih stikov, ki jih prosvetno društvo Danica in domača borčevska organizacija vzdržujeta z vasmi v matični domovini. Vrhovci bodo jutri vrnili obisk Sovodenjčanom ter prisostvovali njihovemu tradicionalnemu gasilskemu prazniku.
HOTELIRJI OBUPUJEJO NAD LETOŠNJO SEZONO
V naši pokrajini so v preteklih j dneh odkrili važna ostanka iz rimske dobe, in sicer del rimljanskega vodovoda in ostanke rimljanske vile. Vodovod so po naključju odkrili delavci pri kopanju temeljev za ljudske-hiše v Naselju sv. Sergija. Da bi izvedeli kaj več o tem odkritju, smo šli v Nabrežino, kjer so po naključju odkrili ostanftg,, rimljanske vie, da bi poiskal, funkcionarko spomeniškega varstva dr. Franco Scottijevo. Našli smo jo pri delu in rade volje nam je dala pojasnila obeh odkritij. Takoj se je poznalo, da jo zanima predvsem vila, saj je bila njena razlaga obširna, postav-
1	„	•	-	•___i--	i-____	_____
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniimniiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitimiiiiimiii
V POČITNIŠKI KOLONIJI V DHAGI
Prejšnji mesec deklice v tem mesecu pa fantje
Kopanje, sprehodi in igre: zabave ne manjka
Že polnih dvanajst let deluje v Dragi otroška • počitniška , kolonija SLOKAD. Prejšnji mesec je v njej Ijala je najrazličnejše teze o pome- j letovalo 58 slovenskih deklic od šti-nu te najdbe, o kateri bomo jutri | vana do Miljskih hribov. Deklice je obširneje poročali. Na kratko je ta ! zamenjalo 48 dečkov, ki so prišli objekt iz dobe cesarja Avgusta in ! v kolonijo 2: avgusta in se bodo je edini tak primer na našem ozem- ! vrnili na svoje domove 26. t.m. lju. saj najdemo podobne hiše šele ] Posebnost te, kolonije je, da je v Ogleju. Scottijeva je bila nekoliko . najbližja mestu; a kljub temu: lah-bolj skopa -pri drugi najdbi, ker jel ko rečemo, da je papol «gorska» verjetno rimljanski vodovod že znan I počitniška kolonija. Stavba je ka-v našem mestu. Del vodovoda, ki so 'kih sto metrov od Drage, v prelepi ga odkrili v Naselju sv. Sergija je 1 zeleni, dolini, obkoljena z. griči, trav-enak onemu v Glinščici. 60 cm pod I niki ter nešteto borovih gozdičev. Površjem so delavci odkrili obok, j Dnevni red je pač enak kot v ki je zgornji del vodovoda, stranske , ostalih kolonijah z izjemo, da ima-stene so zavarovane z laporsidmi striami (plošče), notranjost pa je ometana. Scottijevo pa predvsem za-oitna, če so na istem področju še kaki drugi rimljanski ostanki, precej upanja ima glede nekih zidov, ki so vise v bregu. Glede vodovoda pa je 2 zadovoljstvom podčrtala, da so odgovorni za ljudske hiše takoj poklicali skrbništvo za spomeniško yarstvo, namesto da bi, kot se na žalost večkrat dogaja, prekrili in zamolčal; najdbo.
jo otroci trikrat tedensko kopanje v morju. Ob ponedeljkih, sredah in, petkih zjutraj, ob 8. uri, če seveda vreme dopušča, jih v vasi čaka posebni avtobus, ki jih odpelje na kopanje v Lazaret, kjer ostanejo do kosila. Po popoldanskem počitku imajo kratek sprehod v bližnji gozdiček blizu v.asice. V dneh, ko ' ni na' sporedu kopanje, so otroci ves čas v gozdu ali pa gredo na izlete v lepo okolico, kot na primer na Jezero, Pesek, v Bo-
tač in druge bližnje kraje, kjer imajo tudi priliko spoznati naše ljudi. Na sporedu imajo še daljši izlet, v Gradež in Barbano, ki ga bodo napravili te dni.
Ko smo prišli na obisk so bili otroci še v gozdiču. Ko so se vrnili za kosilo so bili vsi zadovoljni, da jih ovekovečimo s fotoaparatom, da jih bodo njihovi starši videli na našem dnevniku.
Za kratek čas imajo otroci razne igre. Na velikem dvorišču in na travniku ob zgradbi imajo na razpolago gugalnice, tobogan in vrtiljak. Med starejšimi dečki pa prevladuje nogomet. Skoraj vsak večer imajo na programu predvajanje filmov in barvnih diapozitivov.
Za otroke skrbi v koloniji poleg upravnika še devet oseb. Vsi se z otroki razumejo dobro kot v družini, zato je treba osebje pohvaliti posebno pa dve mladi dijakinji Ivo in Silvano, ki sta prvo leto med otroki in pomagata z veliko ljubeznijo.
Preden se bodo vrnili na svoje domove, bodo otroci prižgali velik kres, ki so ga že pripravili na travniku blizu kolonije.
Preko našega dnevnika pozdravljajo vse svojce in sporočajo, da so vsi zdravi in zadovoljni ter da jih starši lahko obiščejo ob nedeljah.
Natečaj-seminar za vzgojiteljice
Odborništvo za šolstvo miljske občine obvešča, da je priredilo semi-nar-natečaj za vzgojiteljska mesta v otroškem vrtcu na Čamporah. Na razpolago je šest mest in sicer za štiri italijanske in dva slovenski vzgojiteljici.
Prošnjo za udeležbo na seminarju je treba nasloviti na šolski urad miljske občine še danes do 12. ure. Prošnja mora biti na nekolkovanem papirju. Seminarja se lahko udeležijo vsi tisti, ki so dokončali učiteljišče ali so diplomirali v pedagoških vedah in v psihološki smeri filozofske fakultete.
Seminar bo 24. in 25. avgusta s pričetkom ob 10.,'10. Prvega dne bo predaval prof. Frabboni o sociope-dagoških namenih otroških vrtcev, o demokratični strukturi šole in di parniki' socializacije, naslednjega dne pa bo dr. Savorelli predaval o programiranju, dr. Caselli pa o raziskavi ambienta.
30. avgusta bo ob 8. uri pismena naloga o teh argumentih, 6. septembra pa ustni izpit.
O S M I C A
13. avgusta je odprl osmico Štefan Eerdon. Donijo 35 (pri spomeniku). Iz Trsta vozita avtobusa št. 23 in 40. Toči belo in črno vino.
nili delovanje novega prevoznega ljajo, kakšno obljko dati . javnemu podjetja, ustanovljenega na javni , prevozu, ki ga predvideva nova re-podlagi pred enim mesecem. Obra- forma, čun ob prvem okroglem razdobju so izdelali tudi na pokrajinski upravi, kjer so se stranke dogovorile, da premostijo težave v prometu z novim podjetjem in najemniško pogodbo s podjetjem Ribi. To podjetje bi moralo delovati do konca leta, takšen je bil sklep poprejšnjega pokrajinskega odbora, eden izmed redkih odločitev, ki jih je ta pokrajinski odbor sprejel v svojem kratkem in s fašističnim glasom «onesnaženem» razdobju.
Toda podjetje, ki ga je demokri-stjar.ski enobarvni odbor ustanovil, obeta nadvse zadovoljivo ter bo do pričetka šolskega pouka, ko bo prvič postavljeno pred resno preizkušnjo, nakupilo pet novih avtobusov za redne medobčinske proge in dva avtobusa za izletniški turizem.
O enomesečnem obračunu in o nadaljnjih hotenjih je bila pred nekaj dnevi beseda na pokrajinskem sedežu, kjer se je predsednik Giuseppe Agati — njegov mandat traja toliko časa. dokler ne priseže novi predsednik Gennaro Compagnone — sestal s člani komisije za prevoze, ki jo sestavljajo predstavniki strank inž. Fedrigo (predsednik), Bot, Gruden, Chiarion in Visintin (omenjeni so se seje udeležili). Prisostvovala sta tudi odbornik Lodi in funkcionar Sfiligoi.
Udeleženci sestanka so z vseh strani osvetlili zanimiv poskus javnega posega v prevoze ter se sporazumeli, da bo novo podjetje kos nalogam, ki jih od njega pričakuje celotna skupnost, samo pod pogojem, da o-krepi vozni park z nakupom novih avtobusov. Čeprav pokrajinsko pre- _ vozno podjetje nima direktorja, so i člani komisije vendarle poiskali za- ' nimivo rešitev, kako zagotoviti finančna sredstva. Pri tem so izhajali iz možnosti, da dežela prispeva 80 odstotkov sredstev za odkup podjetja Ribi in da prispeva nadaljnjih 60 odstotkov posojila za dobo 4 let za nakup novih avtobusov. Nakazana možnost rešuje celo vrsto težav, ki ] so s,e pojavile z osebjem zaradi ne- j izpolnjenih obveznosti podjetja Ribi j (neizplačane mezde, socialne dajat- ' ve itd.).
Osnovni cilj sedanjega delovanja prevoznega podjetja je predvsem hitro .ukrepanje.. Podjetje se sedaj, ne srečuje z zastoji, ker je ogromna večina koristnikov javnih prevoznih sredstev, na medobčinskih progah ali na dopustu (delavci) ali na počitnicah (študentje). Že prve dni oktobra, ko se odprejo šolska vrata, pa bo zmogljivost podjetja postavljena pred resno preizkušnjo in do takrat mora razpolagati z novimi avtobusi kakor tudi z organizacijo prevozov.
Če bodo pravočasno izpeljali zamisel o finansiranju nakupa avtobusov ob združevanju sredstev dežele in Ri-bija (govori se, da je za odkup tega zasebnega podjetja potrebnih okoli 460 milijonov lir), potem bo zagotovljen reden prevoz, poleg tega pa bi odprli novo progo za prevoz 60 študentov goriške pokrajine, ki obiskujejo kmetijski zavod v Čedadu.
Kot so napovedovali pokrajinski svetovalci, se bo komisija, ki vodi podjetje, ob zapadlosti roka konec leta razšla. Kakor se nam danes kažejo stvari, bo svoj mandat ver-
Od tu se bodo odpeljali z avtobusom do Cerknega, kjer se bo Vrhovcem pridružil domačin iz Sovodenj, ki jim bo za vodiča. Pot bo po Selški dolini vodila do Dražgoš, kjer si bodo ogledali veličasten spomenik, ki so ga pred kratkim odkrili. Vedno v jutranjih urah bodo Vrhovci obiskali še vas Visoko, kjer si bodo ogledali Tavčarjevo rojstno hišo.
Gasilski praznik je ena največjih manifestacij v Sovodnjah. Ob tej priložnosti se na zabaviščnem prostoru zbere veliko domačinov in 0-količanov. Letošnjega praznovanja se bo poleg Vrhovcev udeležila tudi skupina koroških Slovencev iz Sel. Kot so nam Vrhovci sami povedali, bo njihov zbor nastopil na tem praznovanju, tako da bodo sami prispevali k najboljši izvedbi gasilskega praznika.
Te dni so objavili podatke o e-demmesečnem poslovanju deželnega letališča v Ronkah, kjer je po dveletnem zastoju zdaj opaziti znake izboljšanja položaja. Izboljšanje gre predvsem na račun čarterskih poletov, saj so do konca prejšnjega meseca zabeležili pristanek 180 letal, kar je dvakrat toliko kakor v istem obdobju lani. Največ letal je prispelo v zadnjih treh mesecih, to je po začetku turistične sezone. Ker pa le ta še ni končana, se bo promet v tem in začetku prihodnjega meseca po vsej verjetnosti še povečal. Do konca julija so letala pripeljala okrog 22.000 potnikov, predvsem iz zahodnoevropskih in skandinavskih dežel, ki so se odločili za letovanje v Furlaniji-Julijski krajini ali bližnjih pokrajinah. Če so pri čarterskih prevozih zabeležili velik porast, je na rednih linijskih progah število potnikov upadlo. Deloma je na to vplivala naravna nesreča v maju, računati pa je treba tudi, da so letalske vozovnice sorazmerno drage in se ljudje raje poslužujejo drugih prevoznih sredstev. Precejšen po-

Deževno vreme bo pokvarilo letošnje velikošmarenske počitnice na Goriškem
V Gradežu manj turistov kot prejšnja leta - Nobenega razvedrila za Goričane, ki ostanejo doma
| rast pa so v prvih sedmih mesecih letos zabeležili pri prevozu blaga, zlasti v afriške in azijske dežele. Za tak prevoz skrbijo nekatere mednarodne letalske družbe, ki razpolagajo z nalašč za to prirejenimi letali:	Pred dnevi je letalo družbe
Tradewind odpeljalo v Katar v Perzijskem zalivu kar 21 ton različnega blaga.
Vodstvo letališča si prizadeva s primernimi pobudami valorizirati svoje usluge. Tako je od družbe Ali-talia doseglo, da bo na prihodnjem «turističnem srečanju» v New Orleansu prikazna tudi dežela Furlani-ja-Julijska krajina. Kljub sorazmerno dobremu poslovanju, pa so se pojavile te dni določene težave političnega značaja. Deželni svetovalec socialistične stranke Cesare Deve-tag je naslovil predsedniku deželnega odbora Comelliju vprašanje, kaj misli napraviti deželna uprava v zvezi z nekaterimi pomanjkljivostmi v sedanjem upravnem odboru. Kakor je znano, v odboru ni predstavnika tržiške občine, niti predstavnika krajevne ustanove za tujski promet. Določena nesoglasja so se pojavila tudi glede števila svetovalcev, ki sestavljajo upravni svet. Izvolili so namreč petnajst svetovalcev šc preden so odobrili sklep o spremembi statuta, ki je predvideval samo 14 članov. Nazadnje vprašuje odv. Devetag, kako misli dežela izvajati podrobno nadzorstvo nad konzorcijem za upravljanje letališča v Ronkah, ki ga sama finansira.
	
CHIUSO PER FERIE
mm m doto
'là
od
| Gostitelj Novogoričanov — šahovsko društvo Gorica, je nato predlagal še hitropotezni turnir, v kate-j rem je igralo na vsaki strani po osem najboljših hitropoteznih igralcev. V merjenju hitrosti in znanja, po sistemu vsak z vsakim, v igrah dvakrat po pet minut, so odigrali 64 partij, v katerih pa že po tradiji zmagajo igralci iz Nove Gorice. Končni rezultat se je glasil 35 1/2 proti 28 1/2 za ekipo iz Nove Gorice. Tudi tokrat je vsa prireditev potekala v prijateljskem vzdušju in ob izmenjavi spominskih plaket na to srečanje so oboji izrazili željo, da se srečajo letos še enkrat.
B. F.
Napis v italijanščini in slovenščini, ki opozarja,. da je trgovina zaprta
zaradi dopusta.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obvešča starše, da se goriški otroci vrnejo s počitniškega letovanja v Zgornjih Gorjah z vlakom, ki prispe v Novo Gorico ob 14.45 (po italijanskem času).
Letošnji velikošmarenski prazniki bodo hotelirjem in vsem tistim, ki se ukvarjajo s turizmom, ostali v slabem 'spominu, saj jim je muhasto vreme pošteno zagodlo, IzGra-deža, največjega turističnega središča v naši pokrajini, se pritožujejo, češ da je deževni avgust glavni krivec, da letošnja turistična bera ni dosegla najvišje stopnje To je tudi razumljivo, saj je veliko ljudi ostalo doma, raje kot da bi se zapirali v sobe hotelov ali čakali na sonce pod šotori. O istih težavah v turizmu poročaju tudi iz drugih krajev, kjer je deževno vreme podkrepilo težave, ki so se pojavile v začetku sezone, ko so ugotovili, da bo letos zaradi visokih cen penzionov manj turistov kot prejšnja leta.
Visoke cene in dež pa nista preprečila običajnega odhoda Goričanov v razna obmorska in gorska središča. Množičen odhod iz mesta smo zabeležili prejšnjo soboto, ko so v vsej Italiji zaprli največje o-brate. Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši so konec prejšnjega tedna
MiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimjiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiii
USPEŠNA AKCIJA TRŽIŠKIH KARABINJERJEV
V Tržiču aretirali dva člana Paolettijeve kriminalne tolpe
Eden od teh je Paolo Palarello, ki je s Paoleltijem zbežal iz videmskega zapora
Po uspešni akciji policistov, ki so na meji med Italijo in Avstrijo, na avstrijski strani, aretirali Giannija Paolettija ter Luciana Fabbrisina, so karabinjerji iz Tržiča zadali drugi udarec kriminalni tolpi, ki ji je načeloval sam Paoletti. Iz Tržiča je namreč prišla vest, da so karabinjerji aretirali 48-letnega Luigija Ga-gliana iz Begliana ter 27-letnega Paola Patarello iz Mire pri Benetkah, ki je marca letos zbežal skupaj s Paolettijem iz videmskih zaporov.
Kako je prišlo do aretacije obeh kriminalcev? Istega dne, ko so policisti aretirali Paolettija je iz svojega stanovanja v Tržiču zbežalo 17-letno dekle C. Z. Njeni starši so o begu obvestili karabinjerje, ki so med preiskavo zaslišali tudi njenega brata. Ta je karabinjerjem povedal marsikatero zanimivost. Med drugim je dejal, da so se 4. avgusta v njegovem stanovanju, v odsotnosti staršev, sestali člani kriminalne tolpe in načrtovali rop v tržiški zlatarni. Po teh izjavah so karabinjerji takoj pregledali mladeničevo stanovanje in ugotovili, da je tolpa v garaži skrivala ukraden avtomobil, s katerim je baje zbežala po ropu
v posojilnici v štarancanu. V avtomobilu so namreč našli tudi torbo, podobno oni, ki so jo roparji uporabili v štarancanu, ko je njihov rop nanesel kakih 20 milijonov lir. Da je prav Paolettijeva tolpa izvršila rop v Štarancanu, nam potrjujejo izjave uradnikov banke, ki so med roparji prepoznali Paolettija in Fabbrisina.
Umik trgovin za veliki šmaren
Ob velikošmarnih praznikih bodo trgovine v Gorici poslovale po naslednjem urniku.
DANES, 14. avgusta: trgovine bodo odprte po običajnem urniku.
JUTRI, 15. avgusta: vse trgovine bodo zaprte; v jutranjih urah bo odprta le dežurna cvetličarna.
PONEDELJEK, 16. avgusta: vse trgovine bodo zaprte; v jutranjih urah bodo odprte pekarne in mlekarne.
Brivnice in frizerski saloni bodo danes odprti ves dan; zaprti pa bodo v nedeljo, ponedeljek in torek.
imeli veliko dela. Dolge kolone av-tiwnobilistov so več ur čakale na prehod čez mejo. Predvidevajo, da bodo tudi danes in jutri zjutraj na meji nastale dolge vrste avtomobilov.
Tudi na naših cestah je predviden naval avtomobilistov. Na to so se karabinjerji, agenti cestne policije in redarji že pripravili, ter se združili v koordinacijski odbor, ki bo skrbel za varnost ljudi na cestah. Ta odbor bo namreč pošilja! agente na najbolj prometne žile, tam kjer pride do številnih prometnih zastojev. Poleg tega bo odbor skrbel za reševalne akcije ponesrečencev. V ta namen je povezan z raznimi bolnišnicami ter z Zelenim križem, tako da zagotovi čim hitrejši poseg rešilca.
Goričani, ki bodn ob letošnjih ve-likošmarenskih počitnicah ostali doma. ne bodo imeli večjega razvedrila, saj naše mesto v tem pogledu nudi zelo malo ali skoraj nič. V primeru lepega vremena bodo jutri in v ponedeljek ljudje odšli na krajše izlete v Brda ali na Kras. Zvečer pa bodo za zabavo poskrbeli na raznih poletnih prireditvah.
Da smo v času velikošmarenskih praznikov, nam potrjujejo številne zaprte trgovine. Slednje bodo zaprte ves prihodnji teden, nekatere pa bodo že v torek pričele z običajnim poslovanjem.
Srečanje šahislov iz sosednjih mest
Šahisti obeh obmejnih mest se redno srečujejo na prijateljskih dvobojih. Obe šahovski društvi vzdržujeta tako tudi tesne športne stike, še posebno na raznih večjih hitropoteznih turnirjih, ki jih organizirata ob takih medsebojnih srečanjih. Tako je bilo v soboto, 7. avgusta letos, že drugo merjenje šahovskega znanja in veščine, ki pride še najbolj do izraza na hitropoteznih turnirjih. Tokrat so odigrali srečanje v Gorici, na sedežu mladinskih organizacij. Pomerili so se na 11 deskah. Najprej v počasnem šahu, nato v hitropoteznem. Že tretjič zaporedoma v igri, ki je bila določena, da se odigra v dveh urah, se je glasil rezultat 5 1/2 proti 5 1/2, torej neodločeno, kar zopet dokazuje, da so bile borbe na posameznih deskah do konca zelo trde in napete. Posamezni rezultati: Lakovič — ing. Rusjan 0:1, Portelli — Zucchiati 0:1, Fabrissin — Nardin 0:1, Kušterle — Mitič 1:0, Škarabot — Železnik 0:1, Faganel — Bajt 1:0, Urdini — Milavčič 1:0, Sangalli — Vetrih 1:0, Zavan — Vodopivec 1/2:1/2, Bregant — Dornik 0:1, Culot — Plesničar 1:0.
Zanimiv filmski ciklus v kinodvorani Modernissimo
S precejšnjim uspehom se v kinodvorani Modernissimo nadaljuje ciklus znanstvenofantastičnega filma, V prvem delu tega ciklusa smo lahko prisostvovali starejšim filmom povojnega obdobja, v drugem delu pa bodo predvajali nekatere mojstrovine znanstvenofantastičnega filma. Naj med temi omenimo «La jena», «Il giorno dei trifidi» «I mi-steriani» ter «Duel»
Pismo uredništvu
Priznati je treba, da se števerjan-ska občinska uprava v zadnjem času trudi za ureditev cest in predvsem prometa na območju občine. Pred dnevi so namesti : prometne znake na nekaterih cestah, vendar kaže, da vprašanje varnosti še ni urejeno. Nekatera križišča so še vedno prava uganka za voznike. Zlasti velja to za križišče na Bukovju ter odcep Križišče — Jazbine. Dogaja se namreč da številni vozniki, ki vozijo iz Števerjana proti Grojni izsiljujejo prednost, čeprav je nimajo. Po določeni logiki bi morala imeti omenjena cesta prednost, postavljeni znaki pa pričajo, da ni tako. Potrebno bi bilo zato omenjeni križišči (in morda še katero drugo) opremiti s potrebnimi znaki.
Vaščan
Športno društvo Juventina
iz štandreža
vabi na
TRADICIONALNO
SAGRO
ki bo danes, jutri in v ponedeljek na domačem nogometnem igrišču.
Spored:
C DANES tekmovanje v bri-školi ;
□	JUTRI ples;
□	v PONEDELJEK izvolitev lepotice Juventine ter mistra 1976.
Vabljeni!
Kino
Gorica
\ EKDl 17.15—22.00 «Amore' e' guerra».'W Alien. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 «Vai sbirro». L. Ventura, Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «L'astronave atomica del dottor Quater-marss». B. Danlevj. Barvni film.
CENTRALE Zaprto
\ ITTORIA 17.00— 22.00 «Emanuelle e Francoise: le sorelline». G. Eastman in P. Gori. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
rt'' v» v-
Irzic
J NCELSIOK 17.30- 22.00 «Ballala macabra». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Una volta non basta». Barvni film.
Nova Gorica
in okolica
SOČA « Zlomljena krila », ameriški barvni film ob 18.30 ir 20.30.
S\ OBODA «Naslovna stran», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Vse dokler ne ubijem tudi tebe», ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponori ie v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V IRŽ1CD Danes ves dan m ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340.
Naglica, nepazljivost, mokro cestišče ali še kaj bi lahko bili vzroki prometne nesreče, ki se je zgodila včeraj v jutranjih urah na kri-! žišču med Ul. Diaz in Ul. Cadorna. 25-letn.i Darko Velikonja iz Nove Goriče, ki se je vozil avtom fiat 124 s prikolico, je zapeljal na križišče, pri tem pa je prišlo do trčenja z vozi-' lom goriške registracij: GO 90801, j ki ga je upravljal 33-letni Lucio Bla ' sig iz Ul. Faiti 7 v Gorici. Zaradi I mokrega cestišča je njegovo vozilo
I zaneslo v bližnje drevo, meatem. ko j je Velikonjevo vozilo ostalo sredi ceste. V hipu se je nabrala gruča I radovednežev, ki jo je razgnala še-I le ploha, ki se je ravno takrat ulila. Na srečo se je vse končalo le z manjšimi praskami za Blasiga, ki so ga v bolnišnici pregledali in obvezali ter poslali domov, kjer se bo zdravil sedem dni. Težje so posledice na vozilih, saj so karabinjerji, ki so napravili zapisnik ugotovili, da gre za milijonsko škodo.
GORIŠKI DNEVNIK
SEJA NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE
Pokrajinsko prevozno podjetje bo posodobilo vozni park
LETALSKI PROMET V RONKAH
IZBOLJŠANJE NA RAČUN ČARTERSKIH POLETOV
Do konca julija pristalo kar 180 letal s potniki namenjenimi v letovišča naše dežele - Prevoz blaga v Afriko in Azijo
AMERIŠKE NOTRANJE DILEME
Doklej največji izvoznik orožja?
Kongres je sicer nekoliko omejil izvoz, vendar so ZDA lani izvozile za 11 milijard dolarjev orožja - Nevarnost, da se zapletejo še v kako nevšečno avanturo
WASHINGTON, 13. — Zadnje potovanje državnega tajnika Kissin-gerja v Afriko in Azijo, še posebej njegov postanek v Iranu, kot tudi nekatere najvažnejše poteze ameriške vlade nasproti deželam Bližnjega vzhoda, so ponovno oživile staro razpravo, ki se v dobi sedanje vlade ne bo razčistila, ki pa bo prav gotovo ponovno na dnevnem redu konec leta, po ameriških predsedniških volitvah, ko bo namreč v Beli hiši ali novi mož ali potrjen sedanji, vsekakor nekdo, ki mu bo poverjeno vodstvo dežele za dalj časa.
V mislih imamo vprašanje, točneje razpravo o vprašanju, ali naj ZDA še nadalje izvažajo orožje «v neomejenem obsegu», naj prodajajo orožje in drugo vojaško opremo «komurkoli», ali pa naj se to sicer zelo donosno trgovanje omeji, točneje še bolj omeji kot je to storil ameriški kongres, ko je pred nekaj meseci izglasoval zadevni o-mejitveni zakon.
Po podatkih, ki so jih zbrali Švedi, se na leto proda na vsem svetu za okoli 23 do 24 milijard dolarjev orožja. Skoraj polovica tega odpade na ZDA, ki so zadnja leta prodale orožja in vojaške opreme v vrednosti kakih 11 milijard dolarjev na leto. Res je, ZDA imajo mogočno industrijo in odlično tehnologijo, da lahko izdelujejo ali proizvajajo najsodobnejša orožja, toda Zahodna Nemčija npr. prav tako razpolaga z odlično industrijo in odlično tehnologijo in izdeluje najboljše tanite na svetu, skupno s Francijo pa nekatera odlična orožja raketnega značaja. In vendar po sklepu socialdemokratske vlade, ki jo je vodil Willy Brandt, Zahodna Nemčija ne proda v svet orožja niti v vrednosti enega odstotka vsega svojega izvoza v tujino. Vrhu tega gre zahodnoncm-ško orožje le v dežele NATO in še v kako drugo deželo, nikoli pa ne v dežele, kjer se kaže najmanjša možnost kakega spopada.
Drugače je, kot smo videli, v ZDA, ki so največji dobavitelj orožja na svetu. Pri tem pa sta zanimivi dve dejstvi. Predvsem so ZDA pred šestimi leti, torej 1970, izvozile v letu dni «le» za eno milijardo dolarjev orožja, štiri leta pozneje so ga izvozile že za 11 milijard. Res je, ietos bodo Združene države izvozile v razne predele sveta orožja in vojaške opreme za devet milijard dolarjev, saj smo že rekli, da je kongres «glasoval zakon, da se izvoz orožja omeji, toda...
Kljub omenjenemu zakonu je v ZDA veliko tistih, ki težijo za čedalje večjim izvozom orožja. Ti ljudje tudi na svoj način tolmačijo naglo naraščanje zadevnega a-meriškega izvoza, ker da se v to postavko vključuje tudi «vojaška pomoč» nekaterim deželam. To pa se utemeljuje kot «zagotavljanje a-meriške prisotnosti in vpliva v ključnih predelih sveta», ali celo kot «preprečevanje morebitnih trenj ali celo spopadov» med državami z različnimi interesi ali v medsebojni blokovski tekmi.
Sicer pa je «za domačo rabo» vedno večji izvoz orožja kar razumljiv, kajti večji izvoz je možen ob večji proizvodnji. Hkrati pa večji izvoz zmanjšuje stroške do-
mačega, torej ameriškega oboroževanja, stroške, ki so zares o-gromni in tudi za bogate ZDA če-sto že navzdržni. Vrhu tega velika naročila iz tujine omogočajo delovanje cele vrste industrijskih podjetij. Pri tem je značilno dejstvo, da vojna industrija v splošnem ne pozna sezonskih viškov in padcev, ki se opažajo celo v avtomobilski industriji. In v sedanji gospodarski krizi, ki je tudi v ZDA dokaj huda, bi bila tovrstna pospešena dejavnost kot naročena.
Čeprav je letošnja omejitev izvoza skrčena na «samih» 9 milijard dolarjev, je to ogromno, vendar pa je količina naročil znatno izpod dejanskih ameriških zadevnih zmogljivosti. In na tej osnovi se oglašajo k besedi zagovorniki pospeševanja izvoza, ki pa že s samim svojim poudarjanjem tega e-lementa dajejo orožje v roke zagovornikom nadaljnjega omejevanja izvoza,. ki imajo elementov na pretek. Mnogi člani kongresa menijo, da so ZDA s prodajo orožja na vse strani često pripeljale deželo v nevarno situacijo. Najbolj izrazit primer za to je Vietnam, pa tudi primer Bližnjega vzhoda in tudi sedanje kritično stanje med Turčijo in Grčijo.
Kissingerjev obisk v Iranu je sprožil novo debato in postavil kongres pred novo politično dilemo. Iran namreč zahteva nove, še večje količine orožja Iran, ki razpolaga z velikanskimi dolarskimi rezervami, je v zadnjih petih letih nabavil od ZDA orožja in vojaške opreme v vrednosti 10 milijard dolarjev. Sedaj bi rad v vsej naglici nabavil novega orožja, prvenstveno tankov — ki jih ni dobil od Z. Nemčije —, v vrednosti ene milijarde dolarjev. Ker pa zahteva Iran izključno novo in najsodobnejše orožje, hkrati pa nima domačega vojaškega strokovnega kadra, je trenutno v Iranu 25 tisoč ameriških vojaških strokovnjakov. Kljub tej ameriški vojski, pa je veliko ameriškega orožja šele v iranskih skladiščih, tako da bo moralo iz ZDA v letu dveh še nadaljnjih 25 tisoč ameriških vojaških strokovnjakov, ki bi naj bili na voljo Iranu za vežbanje njegove vojske.
Po izkušnjah, ki jih je Amerika imela v Vietnamu, kamor 'je tudi najprej poslala vojaške inštruktorje, nato pa se zapletla v strahoten pokol, se člani kongresa upravičeno sprašujejo, kaj pravzaprav bodo ti ameriški inštruktorji v Iranu storili v primeru, če bi na tem področju prišlo do kakega konflitka.
In to poaročje zares ni tako mirno, tako urejeno, da bi mogli morebitni konflikt povsem izključiti. Vrhu tega ZDA prodajo Saudovi Arabiji veliko orožja, najmanj za milijardo dolarjev na leto, Izrael pa dobi od ZDA še več orožja kot Saudova Arabija. Ne bomo tu dodajali, da dobiva v zadnjem času veliko orožja iz ZDA tudi neposredno izraelska soseska, to se pravi tisti del arabskega sveta, ki je z Izraelom v vojni, pa čeprav trenutno orožje miruje.
Iz vsega tega izhajajo logična vprašanja, ali je zares v interesu ZDA, da na račun velike prodaje
ÌMÉK
Sloni so zelo zanimive in tudi razmeroma inteligentne živali. Zelo ljubijo čistočo
■iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRIMER, KI JE NA DVA NAČINA ZGOVOREN
Skupina danskih mladincev se je v Nišu nekaj naučila
Čudne nalepke in ogorčenje mladine - Nastop policije reši vozilo Namesto zasliševanja ura zgodovine - Dekle ginjeno bruhne v jok
Pred dnevi se je v Nišu v Jugoslaviji pripetil nič kaj prijeten dogodek, ki pa je značilen na dva načina. Predvsem nam zgovorno priča, kako je mladina v nekaterih deželah slabo poučena o nedavni preteklosti, z druge strani pa nam pove, da znajo biti njeni vrstniki v drugih deželah zelo budni, pa čeprav tudi nekoliko zaletavi. Sicer pa nam bo še največ o tem povedal sam dogodek, ki ga je beograjski popoldanski dnevnik «Večernje novosti» prikazal takole:
«V toplem poletnem, nedeljskem večeru je pred hotelom «Niš» parkiralo vozilo vrste «jeep» s šeste-ro potniki, mladimi Danci, ki so komaj prekoračili dvajseto leto starosti. Tuji gosti so dobili v hotelu sobe, si torej poskrbeli prenočišče, nakar so se odpravili v mesto, da si ga ogledajo. Kmalu zatem je okoli njihovega vozila prišlo do zmešnjave. Številni niški mladeniči in dekleta so, sprehajajoč se ob vozilu, opazili na njem nalepke, ki so imele na enem vogalu znak nedavne strahotne preteklosti, namreč kljukasti križ, torej znak nacizma.
Jasno, da jih je to razjezilo. V trenutku dveh minut so nalepke strgali z vozila, nato še izpustili zrak iz avtomobilovih zračnic ter mu polomili izpušno cev. Prav malo je manjkalo, da bi v besi' de-molirali vse vozilo. Toda nekdo je bil že obvestil dežurno službo na notranji upravi in miličnikom, ki so prihiteli, je s težavo uspelo rešiti vozilo.
Kmalu je bilo ugotovljeno, da gre za mladino iz Danske, ki ni poučena, kaj vse je moralo prebivalstvo gostoljubne in gostitelj-ske dežele pretrpeti v drugi svetovni vojni prav pod zastavo in
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Kaj pomeni igra na prostem tudi za bolj šibkega otroka
Za utrjevanje fizičnega in tudi duševnega stanja otroka
Pred dnevi smo obravnavali vprašanje, kako morejo izleti in ekskurzije v prirodo služiti kot odlična vzgojna priložnost tudi za bolj strašljive otroke. Danes se bomo ustavili pri vprašanju, kako naj starši izkoristijo sleherno priložnost, da nudijo otroku čim več čistega zraka in igre na prostem.
Posebno letos se vreme tudi sredi poletja zelo naglo menjuje, toda spreminjanje vremenskih razmer ne sme preprečevati otroku, da bi se igral, da bi se naužil svežega zraka. Posebno mestnemu otroku bo dobro delo, če se bo po plohi ali dežju naužil med i-gro čistega zraku,
Neutemeljen je strah staršev, ki se bojijo, da bo nagla sprememba vremena škodovala otroku, da se bo otrok prehladil, če bo nenadoma nekoliko bolj hladno. Otroka, seveda če je zdrav, moramo izpostaviti tudi takšnim vremenskim spremembam in ga celo ohrabriti, da stopi iz hiše tudi če vreme ni najlepše, tudi če dežuje, če piha veter, če sneži, seveda ne v sedanjem letnem času. Seveda pa mora biti otrok razmeram ustrezno oblečen in obut. In otroku moramo omogočiti nemoteno igro z vrstniki izven ozkega kroga stanovanja, na prostem, pa naj gre za dvorišče, park ali gmajno. Tudi moderno in udobno stanovanje ne more otroku zadoščati, ne more mu nuditi tistih možnosti, da okrepi svoje zdravje, kot mu jih nudi narava
Starši ki ne dopuščajo otroku, da bi se razživel na prostem zaradi tega, ker je zunaj bolj hladno ali celo «grdo» vreme, ker pač nekoliko prši ali kaj podobnega, prav gotovo ne prispevajo k telesnemu in
duševnemu razvoju ter zdravju o-troka. Z omejevanjem svobode podčrtujejo njegov morebitni občutek manjvrednosti, njegovo odvisnost in tudi njegovo fizično neodpornost. Vrhu tega ga tudi preveč in brez potrebe vežejo nase in na dom, tako da postane preobčutljiv, nervozen, nezadovoljen, včasih celo neoseben. Zelo pogosto se tak otrok umakne vase in postane odtujen. Tak otrok bo občutil tudi depresijo, ker se ne bo mogel igrati in družiti z vrstniki in bo žalostno gledal z okna na svoje vrstnike in tovariše, kako uživajo v kolektivni i-gri na dvorišču. Zaradi pogostih ločevanj otroka od njegove naravne družbe, od njegovih tovarišev, za- j radi pogostih vremenskih sprememb, morda tudi zaradi tega, da bi se ne umazal, da bi se ne udaril itd., more priti pri prizadetem o-troku do tako imenovane družbene neprilagodljivosti.
Pogosta angina ali prehlad, napadi gripe, razne alergije, slabokrvnost, glavobol, pa tudi nerazpolože-nje in slab tek, končno nemirno spanje in še vrsta podobnih težav, ki jih opaža nesmotrno skrbna mati pri otroku, so pravzaprav zunanji znaki šibkega zdravja neodpornega otroka, ki so ga starši preveč varovali iz strahu, da bo otrok zbolel, če mu bodo dovolili, da se ob slabem vremenu igra na prostem.
V nasprotju s takšnimi starši bolj življenjski starši izkoristijo sleherno priložnost, da svojemu o-troku pomagajo k temu, da se čim-prej osamosvoji, da se osvobodi pretiranih spon, ki ga vežejo na dom, da se čimprej fizično in duševno o-krepi. In takšen otrok bo kmalu našel izven svojega doma sebi primerno družbo in z njo tudi sebi primemo veselje. Razen krepitve
zdravja bo v družbi z vrstniki prilagodil svojo mlado osebnost razmeram in se bo že v mladih letih naučil na normalno življenje v kolektivu, ki mu pravimo družba.
Seveda ne velja to prav za vse primere. Kadar imamo opravka z zares manj odpornim otrokom, tedaj so starši dolžni stopiti po nasvet ali tudi pomoč k zdravniku, da bi tudi nežnejšemu otroku omogočili več radosti, več sproščenosti z vrstniki izven doma ob vsakem letnem času, pa čeprav ne vedno ob vsakem vremenu.
VLADIMIR ČOLOVIČ
znakom kljukastega križa, tega klavrnega simbola strašne preteklosti.
«Zakaj je prišlo do zmešnjave, zakaj se je zbralo toliko ljudi? Kaj smo pravzaprav zakrivili?» — so spraševali mladi Danci, ko so se vrnili s sprehoda.
Prav gotovo ni bilo težko, dati jim kratek, prepričljiv in sprejemljiv odgovor. Zato jim je bilo svetovano, naj se ne približajo preveč svojemu vozilu, kajti možno bi bilo, da se jim kaj zgodi, ker so mladi Nišani zelo razburjeni. Organi javne varnosti so jim rekli, naj se naslednjega dne javijo na njihovem sedežu. Sklenjeno je bilo, da se zaradi incidenta ne pokliče nihče na zagovor, na zasliševanje, kar je v takšnih primerih normalno. Razmere so kazale, da bo dovolj razgovor z mladimi Danci.
Noč je bila dokaj mračna .tako za mladeniče, kakor tudi za goste iz Danske.
V uradu na notranji-, upravi so tekst z nalepk s kljukastim križem, ki je tako razburil niško mladino, kmalu prevedli. Niški mladeniči in dekleta so reagirali spontano, brž ko so videli kljukaste križe, kar je tudi razumljivo, Lo pa je Jugoslavija pod tem znakom pretrpela toliko zla. Niso pač razumeli teksta, ki je bil z debelimi črkami napisan na nalepkah. Tam pa je pisalo: «Kaj bo v Evropi spet kljukasti križ?», «Nova demokracija v Evropi?», «Zahodno-nemška posebnost» in, končno, «Pozdrav iz Danske».
Ko so iz vsega tega na notranji upravi ugotovili ali bolje sklepali, da ne gre za skupino tujcev, ki bi hoteli žaliti Jugoslavijo in čustva njenih državljanov, so funkcionarji notranje uprave skušali mladim turistom pojasniti, zakaj so se prejšnji večer znašli v nič kaj prijetnem položaju. Toda mladim Dancem, kljub vsej razlagi ni nikakor šlo v glavo, da se je domača mladina tako razburila. In tedaj so na notranji upravi sklenili naslednje: če je bilo zaman izgubljenega toliko časa za pojasnjevanje, bi veljalo «izgubiti» še eno uro.
«Stopimo na Bubanj», — je rekel načelnik svojim sodelavcem. (Bubanj je griček ob Nišu, kjer so nacisti pobili veliko domačinov in kjer je danes veliko grobišče padlih borcev op. ur.).
Avtomobil z Danci ter s profesorjem nemščine Mirkom Miloševičem, ki je bil za tolmača, je bli kmalu na griču Bubanj, kjer so v pretekli vojni nacisti in njihovi sodelavci postrelili nad 10 tisoč rodoljubov, žensk in otrok.
«Tu so umrli ljudje brez sojenja, ne da bi se bil kdo pozival na zakonske predpise,» je prevedel profesor razlago.
«Kako brez sodišča, brez obsodbe in zakaj? Zakaj ženske in otroci?» so začeli spraševati mladi Danci.
Funkcionarji notranje uprave so jim pojasnili vse do podrobnosti, tudi kako je prišlo na legendarnem Bubnju do strahotnega pokola. Povedali so jim tudi o nacističnih zverinskih zločinih v Kragujevcu, Kraljevu, Jasenovcu in drugod.
«Kje so zemeljski ostanki pobitih žrtev?» — so vprašali tuji gostje.
«Tu, pod vašimi in našimi nogami» — je bil odgovor.
Nastala je tišina. Opažala se je duševna napetost.
«In kaj pomenijo te pesti?» (spomeniki padlim v obliki dvignjene pest; op. ur.)
«To so pesti odpora, upora. Postavilo jih je ljudstvo v znak spoštovanja nasproti žrtvam, ki ležijo tu v skupnem velikem grobu. Postavilo jih je tudi v znak, da se ne bo nikoli sprijaznilo š kljukastim križem in podobnimi znaki; ki .predstavljajo takšno in pòdóbné ideologije» — je prevedel prof. Mirko Miloševič razlago funkciooarja-no-tranje uprave.
Po vsem tem so Danci dolgo molčali. Nato pa je dekle, ki je bilo z njimi, bruhnilo v jok. Mladeniči pa so dolgo gledali v tla in molčali, nakar so se opravičili. In nekaj pozneje, vtem ko so delavci popravljali njihovo vozilo pred hotelom «Niš», so mladi gostje iz Danske strgali s svojega vozila še zadnje znake nalepk, ki so povzročile tolikšno ogorčenje. Razumeli so pač, zakaj so se njihovi niški vrstniki s tolikšnim ogorčenjem pognali nad njihovo vozilo s kljukastimi križi. Mlado dansko dekle, ki je na Bubnju bruhnilo v jok, je pred odhodom reklo:
«Hvaležni smo vam, da ste nam šli na roko, da smo se sporazumeli. Jugoslavije ne bomo pozabili.»
Na filmskih platnih
Berry Gordy:
Mahogany
V ameriškem filmu Berryja Gor-dyja «Mahogany» (Mahogany, l. 1975) zasledimo marsikako zanimivo prvino, kot je npr. soočenje evropskega in ameriškega sveta, ali tudi svet mode in fotografije, v katerem se en del zgodbe alternira z drugim, postavljenim v svet ameriškega političnega boja. Predvsem pa je zanimivo, da se v filmu povračajo melodramske komponente, neobičajne za današnji ameriški film.
Gre za zanimivo delo, v katerem pa režija vendarle zaostaja za scenarijem Johna Byruma (ki je medtem tudi sam postal režiser). Protagonistka, pevka in igralka Diana Ross ne igra slabo, vendar bi vloga zahtevala močnejšo osebnost. Bolj zadeta je uporaba Anthonyja Perkinsa in Jean-Pierra Aumonta, poleg katerih igrajo še Billy Dee Williams, Nina Foch in Marisa Meli.
Gilliam - Jones:
Monty Python and thè Holy Grail
Film «Monty Python and thè Holy Grail» (Monty Python, 1974) nam prinaša novo skupino filmskih komikov, ki se seveda imenuje Monty Python in ki jo sestavljajo Graham Chapman, John Cleese, Terry Gilliam, Eric Idle, Terry Jones in Michael Palin. Vsi nastopajo v filmu, in sicer vsakdo v več vlogah, vsi so tudi avtorji scenarija, le dva pa sta režiserja: Gilliam in Jones.
Že lepaki filma, kot tudi izvirni naslov («Monty Python in Sveti Gradi») nas opozarjajo, da gre za parodistični film, v katerem so se zadnje čase poskusili tudi drugi komiki, kot npr. Woody Alien, Mei Brooks in Gene Wilder. Ta ekipa, ki ne dopušča individualizacije članov (tudi zato, ker vsakdo nastopa v več vlogah), pa se bo težko uveljavila v Italiji kot omenjeni komiki, čeprav je v anglosaškem svetu že zaslovela. Treba je tudi dodati, da kolektivni značaj filma poudarja zmedo realizacije, ki ni vedno produktivna za komični učinek. Tu pa tam je vendar kak zabaven prizor, kot npr. v paralelnem razvoju dveh dejanj (dveh žanrov, zgodovinskega in detektivskega filma) in v nenadnem koncu.
Tudi tu je pripravil dupliranje, ki sicer ni vedno posrečeno, igralec Oreste Lionello, ki daje italijanski glas Woodyju Allenu: mimogrede opomnimo, da ni nikdar ! prišel na platna film, V katerem je Lionello sam kot protagonist poskusil parodijo , — eAllenove parodije: «Provaci ancora Lionel».
Mario Lan franchi:
La padrona è servita
Maria Lanfranchija deio «La padrona è servita» je primer italijanskega erotičnega filma s podeželsko ambientacijo, torej za erotično varianto italijanske filmske komedije. Ženskega čara v filmu ne primanjkuje, saj nastopata v glavnih vlogah Senta Berger in Erika Blanc (poleg Maurizia Arene in Bruna Zanina, mladeniča iz Fellinijevega «Amarcorda»), primanjkuje pa mu idej v scenariju in v realizaciji.
S. G.
Illllllll 1111111111 lllllllll II III |ll||||||||||||l|lll!IIIl*lMI|l!UI!||I|||||||Mi||||||||||m||||||||||||||||||||)||j||,||||||||||||
Obisk v Tržaški koči pod očakom Triglavom
Razmeroma lahek dostop s primorske strani - Dobra oskrba
Mesec avgust je mesec, ko so naše planine najbolj obiskane. Tudi letos ni drugače. Nasprotno, kaže, da bodo potolčeni vsi dosedanji rekordi. Okrog našega očaka Triglava je raztresenih več planinskih postojank. Ena izmed njih pa nosi ime Tržaška koča - Dolič. Je na višini 2150 metrov in je dostopna s primorske smeri po «mulatjeri» iz Trente. Pot je sicer dolga 4 do 5 ur hoda, ni pa zahtevna, tako da pride na vrh vsakdo, ki ima le nekaj kondicije. Tudi naprej od Tržaške koče na Triglav se vije pot eno uro po gre-
........vv-.
Koča na Doliču ali Tržaška koča
(Tekst in slika: Edi Šelhaus)
benib, kjer ni nobenih težav do vstopa v steno, kjer je res v začetku malo težji vstop. To pa je stvar petih minut, nato pa se nadaljuje zopet pot, ki te pripelje do vrha v pičli uri.
Obiskali smo Tržaško kočo v teh dneh. To je sedaj ena največjih planinskih postojank pod Triglavom. Pred kratkim je planinsko društvo Gorje pri Bledu, ki o-skrbuje kočo, dozidalo k stari koči večji prizidek, tako da je notranjost prostorna. Tudi v teh dneh ni takega drenja, kot v postojankah na Kredarici in Planiki.
V koči strežejo prijazna in prikupna dekleta, med obiskovalci pa lahko slišiš vse mogoče jezike. Tokrat so bili najštevilnejši planinci iz okolice Beograda in iz Nizozemske.
Za hrano in pijačo skrbi Cudrov Jože iz Trente, ki pritovori dnevno tudi do 300 kilogramov. Z bosanskima konjičema «Zlatanom», «Cvetanom» ter osličkom «Morom» napravi dnevno osem ur dolgo pot ob vsakem vremenu. Za kilogram tovora prejme pet dinarjev. Cene uslug v koči niso pretirano drage. Tako stane prenočišče za nečlane v sobi 60 dinarjev, za člane planinskega društva pa polovico manj. Počitek na skupnem ležišču pa je še cenejši. Čaj je pet dinarjev, za steklenico piva ali mineralne vode pa je treba odšteti 20 dinarjev, za liter vina pa 50 dinarjev.
Edina pomanjkljivost v tej koči je, da v teh dneh ni bilo vode za umivanje. Planinci so si pomagali, da so šli na bližnji snežni plaz in se tam očedili. Nekdo pa si je obril svoje kocine s pomočjo radenske vode.
SOBOTA, 14. AVGUSTA 1976
13.00
13.25
13.30
18.00
19.10
19.15
19.25
20.00
20.45
21.50
22.00
17.00
18.30
19.00
20.00
20.45
21.40
21.50
23.30
19.05
19.25
20.15
20.30
21.00
22.45
23.00
20.30
21.15
21.35
22.40
19.05
19.15
21.00
22.05
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: Komični film — prvo nadaljevanje Vremenska slika
DNEVNIK in Danes v parlamentu
Program za mladino: Za primernejše življenje pod vedrim nebom
Izžrebanje loterije Nabožna oddaja
Posebna oddaja o dejavnosti parlamenta DNEVNIK
Glasbena prireditev «PER UNA SERA D’ESTATE»
Nocoj bo zadnji večer srečanja z neapeljskim gledališčem «Auditorio di Napoli», kjer so registrirali sedmo nadaljevanje te glasbene prireditve v letošnjem poletju. Tudi ta oddaja se drži kalupa prejšnjih prireditev in skuša zadovoljiti najrazličnejše okuse, tako tiste, ki ostajajo tesno povezani s starimi tradicijami, kot tiste, ki težijo po novem.
DNEVNIK
Lov na tune na odprtem morju — dokumentarec
Ob koncu Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
Športna oddaja — prenos iz Pescare PLAVALNE TEKME ZA EVROPSKI POKAL Rubrike Dnevnika št. 2 — Ankete, Šport, Parlament Veliki lov: «LE FATICHE DI ERCOLE»
Gre za film, ki ga je napravil John Houg, v glavnih vlogah pa nastopajo John Mills, Lilli Palmer, Brian Keith in drugi.
V	nasprotju s tem, kar bi mogli sklepati iz naslova, ne gre za težave, s katerimi se je moral ubadati grški mitološki junak Herkules, pač pa gre za prigode skupine prijateljev, ki so se lotili iskanja zaklada, ki si ga je nakopičila nemška nacistična stranka, oziroma vodstvo te stranke in ki naj bi služilo nacistom tudi potem, ko bodo, oziroma ko so propadli.
Akcija se začne na Sinji obali, kjer živi s svojo mlado ženo francoske narodnosti Nemec Schroeder, ki ga oropajo in nato še pretepejo. Na pomoč mu priskočita Manouche in Ercole, mož, ki ga stalno spremlja in ki je slišal nekakšen ropot. Schroeder noče na policijo, da bi prijavil svoj primer, zaupa pa svoje težave ožji skupini prijateljev, ki jim tudi pove, zakaj so ga pretepli. Med zadnjo vojno, ko je bil še v Berlinu na nacističnem poveljstvu...
DNEVNIK — ODPRTI STUDIO Združene države so stare 200 let POTOVANJE V ZGODOVINO ZDA
V	potovanju v zgodovino ZDA bomo danes dospeli v dobo, ko je prišlo do preloma med kolonijami in matično domovino. Angleške kolonije v Ameriki so se namreč ekonomsko in kulturno naglo razvile in zato jih je začela moriti «peza» odvisnosti od neke matične domovine, ki praktično ni bila matična domovina, saj so Ameriko naseljevali ljudje iz vseh predelov sveta, Angleži pa so predstavljali le del tega prebivalstva. DNEVNIK - DRUGA ODDAJA
Glasbeni film v Evropi: POLICAJ JACK
V	izvirniku je ta film nosil naslov «Jack’s thè boy». Je to angleški glasbeni film iz leta 1932 in je za Italijo pravzaprav nekaj novega, saj angleški film iz tiste dobe ni tako rekoč šel preko domačih meja.
Film je režiral Walter Forde, ki pa se je bil do tedaj bolj uveljavljah v gledališču. Zato se čuti v filmu vpliv gledališkega človeka. Toda k sodelovanju je povabil dva zelo popularna tedanja britanska umetnika, ki sta prav tako kot on veljala za odlična odrska umetnika.
Zgodba govori o lahkoživem sinu zelo strogega očeta policaja. Sin, kljub strogemu očetu in kljub svoji lahkoživosti, hoče po očetovih stopinjah.
Ob koncu DNEVNIK — ZADNJE VESTI Ospèdalettl : Boks
Srečanje med Fabriziom in Trioulairejem za evropsko prevenstvo
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
Obzornik
Disneyev svet — serijski film Charli Crawford in nosati medved
Študent arheologije Charli se je odpravil v Mehiko na raziskovanja, da bi našel dokaz, za svojo trditev. Pri delu mu pomagajo nosati medvedi Mundy, ki mu kradejo hrano in prevrnejo vse, česar se dotaknejo. Kljub temo so prikupni... Risanka DNEVNIK
PREPROSTO ŽIVLJENJE — celovečerni film Po noveli Gwena Davisa sta avtorja Comden in Green napisala scenarij o dekletu, ki ima po svoje nenavadno srečo. S komerkoli se poroči, vsak njen mož nenavadno hitro obogati, se od nje loči, nato pa kmalu umre. Ko pokoplje svojega četrtega moža, je najbogatejša vdova na svetu. Tako je bogata, da ne ve, kam z denarjem, ker si baje želi le skromnega življenja na kmetih. Ko pa hoče svoje bogastvo podariti državi, jo pošljejo k psihiatru. V obliki retrospektive spremljamo njeno usodo. DNEVNIK
Prodali so jih milijon: Albert Hammond in Michel Legrand Poleg vodje oddaje pevca Vinca Hilla in skupine Joung Generation bosta nastopila tudi skladatelja Albert Hammond in Michel Legrand. Prvi je angleški skladatelj, ki pa živi v glavnem v Španiji in v Gibraltarju, drugi pa je znan skladatelj, ki je napisal glasbo za najmanj 50 filmov in dobil že dva oskarja za filmsko glasbo.
Koper — barvna
Otroški kotiček — risanke DNEVNIK
PUCCINI — drugi del
MRAČNA REKA — dramatiziran roman
Zagreb
Koledar
Posnetek predstave s FESTIVALA OTROK V ŠIBENIKU Vaš šlager sezone
TUDI TO JE LJUBEZEN - celovečerni film
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Motivi iz nedavne preteklosti; 18.30 Klasiki 20. stoletja; 19.10 Ženski liki v romanu:	«Kneginja Klevska»; 19.40
Pevska revija; 20.00 Glasbeni u-trinki; 20.35 Jože Peterlin: Lan-darska jama — drama; 21.15 Orkester; 21.a0 Popevke; 22.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 8.50 Pisana glasba; 10.15 Glasbeni portret;
10.35	Iz kulturnega sveta; 10.45 Festivalbar; 11.15 Orkester Schi-frin; 11.45 Nove plošče; 12.15 Glasba po željah; 14.35 Plošče; 15.30 Italijanski pevski zbori; 16.00 La Vera Romagna; 16.30 Z nami je...; 16.45 Pesem sledi pesmi; 17.45 Poje Višnja Korbar; 18.00 Glasba po željah; 19.00 Vročih 100 kilovatov;
19.35	Zapojmo in zaigrajmo; 20.00 Prenos RL; 20.30, 21.35 in 22.35 Glasbeni vikend.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Najnovejše popevke; 13.20 Preizkušajo se diletanti; K.00 Drobec satire in še kaj; 15.00 Aktualnosti, turizem in šport; 15.40 Veliki variete; 17.10 Spomin
na Bertolta Brechta: Glasba iz «D pere za tri groše»; 18.00 Pisan glasbeni spored; 19.30 Italijanska folklorna glasba; 20.00 Offenba-chova opera «Orfej v peklu»; 21.50 Solisti in ansambli; 22.30 Nove i-talijanske popevke.
RADIO 2
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.50 Jutranja glasba; 8.45 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesen za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 1135 Popevke; 11.50 Zbori z vsega sveta;
12.40	Alto gradimento; 14.00 Plošče; 15.00 Francoski spored; 15.40 Romantično poletje; 17.50 Kič; 19.55 Supersonic; 21.30 Popoff;
22.40	Glasba v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Počitniški program; 11.15 Kam in kako? 13.10 Godala v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Domači napevi; 15.05 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.45 Vrtiljak; 17.45 Knjižne novosti; 18.45 Zabaval vas bo...; 19.05 Poletni divertimento; 20.40 Ansambel De-čo Žgur; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Glasbena panorama; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.30 Za slovenske izseljence; 00.05 S pesmijo v novi teden; 2.30 Zvoki iz naših krajev.
Načrten prodor na
ameriško tržišče
LJUBLJANA, 11. avgusta — Čvrsto in masivno pohištvo v ameriškem kolonialnem slogu, za katerega Američani v šali pravijo, da ga znamo Slovenci izdelati bolje kot oni sami, je lahko zgled za uspešen prodor našega gospodarstva na drugi strani Atlantika.
Lesna podjetja so se ogromnega tržišča lotila načrtno in vdrla v kraljestvo, ki je bilo doslej domena Japoncev in drugih. Slovensko pohištvo sedaj poznajo od vzhodne do zahodne obale. Tudi na nedavni Svetovni trgovinski razstavi v Clevelandu bi lahko Slovenijales in Lesnina vsak dan sproti razprodala razstavljeno kolekcijo.
Toda pohištvo v kolonialnem slogu, ugotavljajo ocene skupne razstave slovenskega gospodarstva in pogovorov naše gospodarske delegacije v Clevelandu, ki jih je včeraj obravnavalo predsedstvo Gospodarske zbornice Slovenije, sedaj pa bo z njimi seznanjen tudi širši krog slovenskih gospodarskih organizacij, je žal samo izjema. Glavne značilnosti naših blagovnih odnosov z ZDA so namreč razdrobljen nastop, kratkoročna usmeritev in dejstvo, da pravzaprav ne poznamo niti mi Američanov niti oni nas. Odtod tudi začudenje in presenečenje obiskovalcev razstave v Clevelandu, ko so ob stolih in omarah videli tudi nič manj kvaliteten, čeprav resda skromno predstavljen, izbor konfekcije, usnjene galanterije, mopedov, športnih, steklenih in drugih izdelkov.
Zato seveda ni nič nerazumljivega, da je delež lesnopredelovalne industrije kar 42,9 odstotka vsega slovenskega izvoza v ZDA in da ta industrija v Sloveniji načrtuje, da bo izvozila za 32 milijonov, od skupno 45 milijonov dolarjev lesnih izdelkov, kolikor jih namerava izvoziti Jugoslavija v letošnjem letu.
Poleg lesnopredelovalnih podjetij se na drugi strani Atlantika uveljavljata tudi kovinskopredelovalna industrija in industrija nekovin, vendar v mnogo manjši meri kot bi to bilo možno, nekoliko slabše pa je z elektroniko, tekstilno, usnjarsko in živilsko industrijo. Pri tem pa je treba za nameček pripomniti, da je bil lanski delež slovenskega izvoza v skup nem jugoslovanskem izvozu vsega 14,4 odstotka ob 14,5 odstotkih uvoza, in da nas torej drugod po državi prekašajo.
Kakorkoli, skupna slovenska razstava v Clevelandu je dosegla svoj namen. Ameriški tisk je zelo ugodno ocenil razstavljeno blago in 30 tisoč obiskovalcev je v slovenskem delu, ki je po splošnem mnenju po izboru blaga in organizaciji sami prekašal ostale dele Svetovne trgovinske razstave, je videlo design in kakovost, ki bi bili v čast industriji sleherne dežele.
Seveda pa je bil ta stik slovenskega gospodarstva z ameriškim tržiščem le prvi korak v vrsti stikov, ki morajo sedaj slediti. Najpomembnejša naloga, ki jo je treba opraviti, je prav gotovo ustanovitev konzorcija slovenskih gospodarskih organizacij za poslovanje z ZDA, ki mora oblikovati enotno politiko našega nastopa, ob njem ali v njegovem okviru pa je treba ustanoviti seveda tudi ustrezne poslovne skupnosti, ki bodo uredile financiranje prodora, obdelavo tržišča, oblikovale skupne prodajne organizacije in podobno.
Večjo pozornost kot doslej bo treba nameniti tudi 80 tisoč celevelandskim Slovencem, ki bi jih morali bolje seznaniti z. gospodarstvom v matični domovini, če želimo, da bodo v naših, lastnih ali ameriških podjetjih pomagali oživljati blagovno menjavo. Drugače bo potrebno razporediti verjetno tudi naša pred-
stavništva, ki so sedaj bolj ali manj osredotočena le v New Yorku, medtem ko so področja, ki bi zanimala naše gospodarstvo, seveda tudi v srednjih in zahodnih državah.
Podobni značilnosti naših odnosov, ki kažeta, da so se ti razvijali stihijsko, je tudi pomanjkljivo informiranje o naših gospodarskm zmogljivostih, pa tudi uporabljanje posrednikov, zaradi katerih mnoge naše OZD zaslužijo manj, pa bi v resnici marale.
V vrsti nalog, ki jih bo potrebno opraviti, če želi slovensko gospodarstvo izrabiti uspeh clevelandske razstave, so tudi živahnejše angažiranje ameriškega kapitala, joint-venture sodelovanje, skupni nastop na tretjih tržiščih, program naših nastopov na razstavah. Nadalje se bodo gospodarske organizacije morale načrtneje povezovati s predstavništvi naših bank v ZDA, v Clevelandu in morda tudi drugod bo treba zgraditi »poslovno središče« s predstavništvom, skladišči in podobno, ki bo izhodišče za naš prodor na tem področju, predvsem pa bo seveda potrebno bolje spoznati tržišče in poslovne navade te razsežne, za nas gospodarsko zelo zanimive, a nič manj zahtevne dežele.
DUŠAN SNOJ
NA PODZEMSKI ŽELEZNICI — Marsikdo s tesnobo v srcu sede na vagonske klopi, sleherni pa se nasmejan in obogaten z novim, čudovitim spoznanjem vrne iz jame.
Turistična „tovarna" pod zemljo
Medtem ko turistični delavci, ko se vreme poslabša, vsepovsod preklinjajo, pa si v Postojnski jami zadovoljno manejo roke. Ko turisti začutijo hlad, ki preprečuje sončenje in kopanje, se razlezejo od morja na izlete, in mnogo jih gre obiskat prav Postojnsko jamo.
Na vrhuncu sezone, julija in avgusta, se je štiridesetim stalnim vodnikom pridružilo še trideset dijakov in študentov, ki vodijo skupine od pol devete pa do osemnajste ure in razlagajo skupno v osmih jezikih.
In res ta »turistična tovarna« obratuje ves dan.
»Reprodukcijski material« daje ves svet. Prihajajo, marsikdo s tesnim srcem sede na podzemsko železnico, ven pa pridejo zadovoljni, nasmejani, obogateni z novo naravno lepoto. V 158. letih, kolikor je minilo od uradne otvoritve jame, se jih je zvrstilo že kakšnih 14 milijonov.
STROKOVNA RAZLAGA — Posamezne »jezikovne« skupine vodijo posebej izurjeni vodniki.
POČITEK MED OBISKOMA — Vodniki lovijo sončne žarke, preden se z novo skupino spet podajo v jamo.	Tekst in slike: J. Zrnec
Novo turistično naselje
Po Bernardinu in Dubravi še Červar pri Poreču — Slovenci med največjimi »zakupniki« garsonjer in apartmajev — 90 dni so na razpolago Plavi laguni
PORF1Č. 11. UVtnictn _ Rorn1] irlimi {-n rin/T) r» V.:_  a _ ■ • « v —
POREČ, 11. avgusta — Bernardinu in Dubravi (Babin Kuk) se te dni pridružuje še tretje turistično mesto ob naši obali - Cervar—Porat pri Poreču. Medtem ko smo zgode in nezgode okrog Bernardina, pa tudi Dubrave precej skrbno zasledovali, pa smo o Cervarju bolj malo govorili, in še to v glavnem v obliki reklam. Pa je to mesto zanimivo, še posebej za Slovence, saj smo ga gradili, sedaj pa smo med največjimi »zakupniki« garsonjer, apartmajev itd. v novem »turističnem čudu«.
Ideja za gradnjo tega mesta se je rodila le ta 1972. Tega leta so GIP Gradis iz Ljubljane. SGP Pionir iz No vega mesta, gradbeno komunalno podjetje Gradkom iz Rovinja, montažno podjetje Monter iz Zagreba, gozdar-sko-hort.ikulturno podjetje Istra iz Buzeta, urbanistični in-
štitut SR Hrvatske, urbanistični projektni zavod Istre Urbis 72 iz Pule in lesnoindustrijsko podjetje Novoselac tudi že ustanovila poslovno združenje Euroturist in takoj pričeli z realizacijo projekta. Vsa dela — od pripravljalnih do končnih — so opravljale članice poslovnega zdru-
ženja, s prvo etapo pa so pričeli leta 1975. Prav tako so že lani pričeli sklepati pogodbe s kupci v vseh tistih mestih, kjer imajo sedeže članice Euroturista. Graditelji so se domenili, da lahko stanovanje kupi vsak državljan SFRJ ali pa delovna organizacija s tem, da del cene pla-
ča vnaprej, preostali del pa po dogovoru.
Doslej so sklenili že preko 600 kupoprodajnih pogodb (v prvi fazi pa bo na razpolago 850 stanovanj), zanimivo pa je, da je med kupci le približno 35 odstotkov organizacij združenega dela s Hrvatske, Slovenije in Srbije, medtem ko so večji del stanovanj pokupili zasebniki, med katerimi je največ inženirjev, odvetnikov, zdravnikov, profesorjev, obrtnikov in delavcev, začasno zaposle-
nih v tujini. Približno 10 od stotkov kupcev pa odpade n upokojence, ki bodo v čei varju živeli stalno, medten ko bodo drugi lastniki živei v tem turističnem mestu li v času dopustov oziroma vi kendov.
Cervar naj bi bil dokočno dograjen leta 1979, razpolagal pa naj bi s 7000 posteljami, kar pomeni, da bo novo turistično naselje večje kot je danes sedež občine — Poreč. Prva etapa je v glavnem že dograjena; prejšnji mesec so izročili ključe, 380 lastnikom, te dni pa jih bodo izročili še prav tolikim. V teh stanovanjih bo skupaj 3400 postelj, že sedaj pa pripravljajo gradnjo še 500 apartmajev, ki pa naj bi bili vseljivi že v prihodnjem letu.
ILIJA BREGAR
Pohištvo v kolonialnem slo gu, ki gre v ZDA za med, je žal izjema — Vrsta drugih izdelkov ima enake možnosti
Mesto pod lipami
Cetinje, zibel stare črnogorske države, naredi na popotnika nepozaben vtis - Preteklost na vsakem koraku
CETINJE, avgusta — Močan vonj cvetočih lip je prvi pozdrav, ki preseneti popotnika ob srečanju s Cetinjem, zibelko stare črnogorske države, kar je pravzaprav prijetno doživetje, kajti še preden se pogled sprime s številnimi zgodovinskimi posebnostmi, začutiš, da prihajaš v sredino, ki skuša zapustiti vtis nečesa nepozabnega.
V mestu, kjer je vsak odgovor deležen dolge razlage, dobiš na vprašanje, od kod tolikšna pozornost lipam, preprost odgovor, da ne gre za nobeno posebno zgodovinsko ozadje. Nehote pa se utrne misel, da so Cetinjani pred desetletji poskrbeli za oplemenitev sicer svežega planinskega zraka in tako dokazali prirojeni smisel za ustvarjanje posebnosti.
Bežni obisk Cetinjskega polja, na katerem je vladar Zete. Ivan Cmojevič, ob umikanju pred turškim pritiskom zgradil dvor, gotovo ne more potešiti vse tiste radovednosti, ki se poraja iz bogatih pripovedovanj o slavni preteklosti črnogorskega naroda.
Sedanji rod skuša črpati moči iz neusahljivega studenca, pri čemer pa niti za trenutek ne pozablja, da je prihodnost v industrijskem razvoju, katerega nosilec je j na Cetinju elektroindustrija Obod. Strokovnjaki in delavci imajo odgovorno nalogo, kajti začrtana pot razvoja, ki ga tu in tam pretresajo težave, je še kako pomembna za današnji in jutrišnji dan, za rodove, ki ne morejo in nočejo živeti od stoletne preteklosti, ki jim je sicer v neizmeren ponos.
Vsak skok v preteklost Cetinja je zanimivost zase, o čemer najbolj zgovorno pričajo bogate zbirke v državnem, Njegoševem, etnografskem muzeju, v muzeju NOB, samostanskem muzeju, v umetniški galeriji črne gore in v centralni narodni knjižnici, pozorne st pa vzbujajo še šievilne veličastne zgradbe, med katerimi velja name niti pozornost nekdanjim di plomatskim predstavništvom evropskih držav.
Po letu 1878, ko je bila na ber'inskem kongresu črna gora deležna popolnega mednarodnega priznanja, je pri šlo seveda do vzpostavljanja diplomatskih stikov, to pa je vodilo k ustanavljanju poslaništev na Cetinju. Vseh je bilo dvanajst, zastopane pa so bile praktično vse države, ki ?o imele takrat vodilno vlogo v Evropi.
Zanimiva je zgodba o »le-gaciji« Francije, do katere naj bi prišlo po pomoti. Po slopje francoskega poslani štva, v katerem je sedaj centralna narodna knjižnica Črne gore, ki premore okoli milijon zvezkov, bi moralo
stati v Egiptu, vendar pa se je že takrat »odlikovala« francoska administracija, ki naj bi povzročila zamenjavo. Tako so menda na Cetinju zgradili poslopje v kolonialnem slogu, medtem ko so v Kairu uresničili načrte, pripravljene za Črno goro.
Knjižnici so namenili tudi poslopje italijanske legacije, obnova, ki bo kmalu končana, pa bo veljala štirideset in pol milijona dinarjev. Republiški zavod za varstvo spomenikov, s sedežem na Cetinju, se loteva obnove avstro-ogrske legacije, načrte pa imajo tudi z rusko, ki je sicer ena najlepših in naj bi postala mestna hiša, ko bodo uspeli zagotoviti denar. Turško uporablja podjetje Grad
Ljubljana
Maribor
Celje
Kranj
Trbovlje
Jesenice
Koper
Nova Gorica Novo mesto Velenje
nja, angleška služi mestni knjižnici, srbsko in bolgarsko pa razjeda zob časa. Nobenih ostankov ni več za grško, belgijsko in nemško legacijo, prav gotovo pa ne smemo pozabiti še na diplomate ZDA, ki so bili našli zavetje v krilu naj sta rej šega črnogorskega hotela Lokan-da, kasneje preimenovanega v Grand. V tem poslopju gostujejo trenutno delavci podjetja Partizanski put, ki prebijajo cesto proti Budvi, ameriški turisti pa se čutijo kar malce pomembni, ko spoznavajo, da so njihovi diplomati nekoč opravljali poslanstvo tudi »na koncu sveta«.
D. UTENKAR
Najbolj živahno se širi Velenje
Med desetimi največjimi slovenskimi mesti je na zadnjem mestu pristalo Novo mesto
LJUBLJANA, 10. avg. — Naravna gibanja in selitve so med tistimi dejavniki, ki odločilno vplivajo na število prebivalcev v mestih. Kljub temu, da ti vedno bolj bežijo iz mest v okolico, pa so na lestvici desetih slovenskih mest z naj večjim številom prebivalcev še vedno ista mesta kot pred desetimi leti. Nekoliko se je spremenil samo njihov vrstni rd. Po podatkih Za voda SR Slovenije za statistiko je bilo število prebivalcev v desetih naj večjih slovenskih mestih v letu 1966 in junija letos naslednje:
1966	junij 1976
10.883	16.455
10.662	14.211
9.110	15.517
V obdobju od leta 1966 do letošnjega junija se je najhitreje povečalo število prebivalcev v Velenju, kjer se je v desetih letih povečalo za 70 odstotkov, močno pa se je povečalo tudi število prebivalcev v Novi Go rici, Kopru in Novem mestu in sicer od 33 do 51 odstotkov. Najmanj, namreč le za odstotek se je v tem obdobju povečalo število prebivalcev v Trbovljah. Ljubljana, Maribor, Celje in Kranj 90 še vedno naj večja štiri slovenska mesta. Na lestvici mest z naj večjim številom ljudi v Sloveniji .je najbolj napredoval Koper in sicer s sedmega na peto mesto, medetm ko je Novo me„to padlo prav na deseto mesto, čeprav je število prebivalcev v tem mestu v desetih letih zraslo kar za 33 odstotkov. Po slovenskem občinskem registru stalnega prebivalstva je bilo junija letos v Sloveniji 1.819.197 prebivalcev, od tega 747.197 mestnega prebivalstva in 1.072.000 nemestnega.
VESNA BERTONCELJ
189.500
108.799
32.808
25.098
16.453
15.955
14.061
243.244
126.131
37.403
29.681
16.620
17.541
20.595
Milijarde za baker; baker za milijarde
Lov na rudo
Podjetni načrti Rudarsko topilniškega bazena Bor
Okoli 19.000 delavcev Rudarsko-to-pilniškega bazena (RTB j Bor mora letos sprejeti dve pomembni odločitvi, ki bosta bistveno vplivali na na-daljnji razvoj bazena. Medtem Jw^so se glede srednjeročnega načrta^ razvoja do leta 1980 (investirali naj bi okoli 9 milijard din) že domenili, pa jih odločitev o organiziranosti še ča-ka. Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD je namreč prav zdaj v javni razpravi, ki bo tra-jala do 20. tega meseca. Sporazum predvideva, da bo SOZD imela 13 or-ganizacij združenega dela oziroma 36 TOZD, RTB Bor pa naj bi takšno podobo dobil že pred iztekom letošnjega leta.
V	»osebni izkaznici« RTB Bor bi lahko prebrali, da je za zdaj edini proizvajalec bakra v Jugoslaviji in med naj večjimi v Evropi (če ne upoštevamo Sovjetske zveze, pridobijo na stari celini več bakra samo še Poljaki). Sicer pa je treba priznati, da je RTB Bor v svetovnem merilu s proizvodnjo 150.000 ton bakra na leto prej majhen kot pa velik.
V	rudnikih bakra Bor in Majdan-pek nakopljejo oziroma s pomočjo Rotacije in tooljenja pridobijo na leto
100.000	ton bakra, za 50.000 ton pa rudo uvažajo od vsepovsod. Vse predelovalne zmogljivosti so namreč prirejene za večjo domačo proizvodnjo, do katere naj bi prišlo že v prihodnjih petih letih. Poleg bakra proizvedejo tovarne v okviru RTB Bor še okoli milijon ton kemičnih proizvodov (predvsem umetnih gnojil) in približno 80 ton plemenitih kovin (zlata, srebra itd.).
Delavci delajo v več tovarnah, ki so v 11 občinah oziroma v dveh republikah, SR Srbiji in SR Bosni in Hercegovini ter v pokrajini Vojvodini.
Takšna bi bila kratka predstavitev RTB Bor. Seveda bi za popolnejšo sliko morali omeniti tudi tovarno gumijastih izdelkov Fagum v Zvorniku pa industrijo za proizvodnjo apna in kamna Veljko Dugoševič v Kučevu itd., toda osnovni namen tega pisanja je, da skušamo na kratko opisati razvoj RTB Bor do leta 1980, oziroma kako bodo porabili okoli 9 milijard din, ki so jih namenili za razvoj.
Ce bi hoteli predstaviti razvoj RTB v prihodnjih petih letih glede na pomembnosti oziroma obseg vlaganj, potem bi vsekakor morali postaviti na prvo mesto odprtje novega rudnika bakra v Velikem Krivlju, če pa se držimo časovnega zaporedja, potem je treba najprej omeniti razširitev sedanjega (več kot 70 let starega) rudnika Bor. Seveda pa je treba spregovoriti tudi o razvoju kemične industrije v Prahovu.
Poldrugo milijardo za razširitev
Delavci RTB Bor nakopljejo letno v Majdanpeku (dnevni kop) in Boru toliko rude, da lahko iz nje pridobijo okoli 100.000 ton bakra, in sicer v razmerju 1 ; 3 v korist Majdanpeka. »Ce hočemo to razmerje obdržati tudi v prihodnje,« pravijo v Boru, »potem moramo rudnik v Boru razširiti. Naš rudnik ima najgloblji kop bakra na svetu (okoli 100 m). Razumljivo je, da je kljub sicer dobri rudi baker iz tega kopa naj dražji. V Majdanpeku lahko glede na to, da imajo dnevni kop — kar je pravzaprav običajno v vseh večjih rudnikih na svetu — z neznatnimi sredstvi povečajo izkop rude, pri nas pa je stvar drugačna « Prva ovira, na katero naletijo, je
zgrešena politika preteklih let, ki je dovolila zidavo naselja (severni del mesta Bor) in postavitev sistema za izkoriščanje in oskrbovanje jame na zemljišču, kjer je veliko dobre bakrene rude — zaloge ocenjujejo za 30 let in več. »Preseljevanje« tega naselja in jamskega sistema bo skupaj z odprtjem dnevnega kopa na tem območju veljalo okoli 1,5 milijarde din. Dela so se že začela in z eksploatacijo naj bi pričeli prav kmalu.
Isto velja za odprtje novega dnevnega kopa, ki ga v Boru imenujejo kop H. Kop se nahaja v neposredni bližini že obstoječega rudnika in po ocenah je tukaj bakrova ruda zelo bogata, vsebuje namreč do 2 odstotka bakra, kar je za današnje razmere zelo veliko. »Pred nekaj desetletji so strokovnjaki menili, da se rudo izplača kopati le tedaj, če vsebuje okoli 10 odstotkov bakra. Ob vrtoglavem naraščanju porabe bakra in omejenih količinah se je ta meja pomaknila krepko navzdol. Sedaj pravijo, da se rudo že izplača kopati, če vsebuje 0,3 odstotka bakra ...« pravijo v Boru.
V dnevnem kopu H bodo letno nakopali do 700.000 ton rude (v Boru jo zdaj nakopljeio 4,5 milijona ton) ter pridobili do 20.000 ton bakra. Investicija ne bo — za razmere RTB! — kdove kako velika, ker bo kop H vključen v že obstoieči kop in rudnik bakra v Boru bo tudi po tem predstavljal zaokroženo celoto. Izkoriščali bodo v glavnem že obstoječo mehanizacijo, Rotacija in topilnica bakra pa sta že sedaj dovolj veliki in ju ne bo treba
Veliki Krivelj — po etapah
Z višjo produktivnostjo dela in razširitvijo dnevnega kopa v Boru na severni del mesta oziroma s kopom H (jamski izkop bodo počasi opuščali)
naj bi se proizvodnja bakra v RTB povečala na 130.000 ton. Toda RTB ima v »zalogi« še en projekt, ki bo bistveno vplival na večjo proizvodnjo že v naslednjem srednjeročnem obdobju. Gre za nov rudnik bakra Veliki Krivelj.
»Ne bi želel veliko govoriti o tem, kakšna ruda je, kajti to je zdaj še »poslovna skrivnost«, vendar pa moram reči, da je v primerjavi z rudo iz Bosne skoraj trikrat slabša. Prednost Velikega Krivlja je v tem, da ima veliko zalog, ruda pa je čisto na vrhu. V Boru je treba za eno tono rude odstraniti skoraj 3 tone jalovine, v Velikem Krivlju pa je to razmerje 1:1. Sicer pa Jugoslavija baker potrebuje, in to je najbrž glavni vzrok, da odpiramo Veliki Krivelj,« je poudaril direktor novega rudnika v gradnji. Kljub temu pa nam je uspelo izbrskati podatek, da ima Veliki Krivelj v zalogi okoli 700 milijonov ton rude in da načrti predvidevajo v končni fazi letni izkop od 15 do 20 milijonov ton, kar pomeni na leto okoli
60.000	ton bakra. To, da še ne vedo, koliko bo to veljalo, pa je treba verjeti predstavnikom RTB Bor.
Zanimivo je namreč, da so še do nedavnega računali s tem, da bodo rudnik Veliki Krivelj že takoj na začetku odprli v celoti, potem pa so prišli do zaključka, da to ne bo šlo, kajti takšen projekt bi »pogoltnil tolikšne količine denarja, da ga skoraj nismo znali izračunati,« so malce v šali, malo pa zares dejali v Boru. Zato so se odločili za racionalnejšo rešitev — za etapno graditev, kakor delajo tudi drugod po svetu.
Strokovnjaki RTB Bor so osem let raziskovali teren okoli Velikega in Malega Krivlja. Zvrtali so 77 km vrtin in izkopali 20 km podzemnih hodnikov, da so lahko povedali, koliko rude je na tem območju. Z izkoriščanjem teh ogromnih zalog bodo pričeli
že sredi prihodnjega leta, ko bodo realizirali prvo etapo.
Za prvo etapo bodo porabili več kot milijardo din. Samo za dodatno opremo (nekaj jo imajo že) bodo morali odšteti 250 milijonov din, saj stane, na primer, samo en bager za izkop rude okoli 30 milijonov din. Seveda pa je ceni primerna tudi njegova zmogljivost— v 24 urah lahko izkoplje in naloži 30.000 ton ruae, saj naenkrat zagrabi 12 kubičnih metrov zemlje! Kamion stane 14 milijonov din, naenkrat pa pelje do 200 ton rude, za vrtalni stroj je treba plačati 17 milijonov itd.
»Predvidevanja, da bodo pričeli z izkoriščanjem že sredi prihodnjega leta, so stvarna, saj naš bazen razpolaga z delovno silo, ki je dela s takšnimi stroji vajena.«
Kaj bo rekel svetovni trg?
Z dohodkom, ki ga bo Veliki Krivelj prinesel z eksploatacijo v prvi fazi in seveda s pomočjo SOZD RTB in posojili, naj bi potem izgradnjo novega rudnika nadaljevali. Koliko etap bo še sledilo in kdaj jih bodo realizirali, je težko reči Odvisno bo pač od tega, kako se bodo stvari razvijale v prihodnjih letih tako pri nas doma kot na svetovnem trgu z bakrom. Treba pa je posebej omeniti, da pri projektu Veliki Krivelj ne gre zgolj za odpiranje rudnika in nabavo potrebne mehanizacije, temveč tudi za gradnjo umetnega jezera (4,5 milijona kub. metrov) za Rotacijo rude. preselitev dveh velikih vasi (Veliki in Mali Krivelj), pokopališča (to bo še najtežje, pravijo v RTB) itd. Ru-darsko-topilniški bazen Bor naj bi leta 1980 proizvedel okoli 160.000 ton bakra. Za takšno proizvodnjo bi zadoščale že dosedanje zmogljivosti topilnice v Boru in Rotaciji bakra v Boru oziroma Majdanpeku, s tem, seveda, da bi jih tehnološko izpopolnili. Toda v Bučinu (Makedonija) bo v kratkem odprt drugi rudnik bakra v Jugoslaviji, ki bo na leto proizvedel okoli 100.000 ton koncentrata, iz katerega naj bi v borski topilnici pridobili okoli 20.000 ton bakra. Ce bo šel izkop rude po načrtih, bodo seveda morali v Boru pričeti razmišljati tudi o razširitvi topilniških zmogljivosti.
Veliko denarja porabijo in ga bodo še porabili za raziskovalno delo. Odkrivanje novih ležišč in nenehno iskanje boljšega tehnološkega postopka flotacije, s čimer se ukvarja njihov lastni inštitut, so drage stvari, toda prav tako tudi koristne. Ce bi v RTB, na primer, dosegli samo enoodstotni boljši Rotacijski izkoristek, bi to pomenilo za 10 milijonov din večji celotni dohodek na leto — sedaj znaša
10 milijonov din na dan oziroma 3,65 milijarde din na leto.
Rudniki bakra RTB Bor računajo, da bodo s pomočjo izsledkov njihovega inštituta za baker in boljšo organizacijo dela izboljševali produktivnost po letni stopnji 5,5 odstotka celotni dohodek pa naj bi rastel po stopnji 10 odstotkov na leto.
Tretja faza Prahova
V	okviru RTB Bor deluje v Prahovu kemična industrija, ki se sedaj ukvarja v glavnem s proizvodnjo umetnih gnojil in neorganskih kislin Čeprav se letos kemična industrija Prahovo v poslovanju otepa z velikimi težavami in je prvo polletje zaključila z 18 milijonsko izgubo, pa na drugi strani uspešno nadaljuje s tretjo fazo izgradnje.
Podlaga za izgradnjo tretje faze je surovinska osnova bazena RTB Bor in hkrati predstavlja pomemben člen za nadaljnji razvoj kemične industrije tako v Srbiji kot v Jugoslaviji.
Gre za novo tovarno žveplene kisline (zmogljivost 500.000 ton), tovarno fosforne kisline (180.000 ton), tovarno mono-amonijevega fosfata (130.000 ton), tovarno aluminijevega trifluorida (4500 ton) in tovarno za proizvodnjo surovin za industrijo pralnih praškov. Vlaganja v tretjo fazo Prahova znašajo približno 2.4 milijarde din, od tega znašajo lastna sredstva 530 milijonov, drugo pa so posojila domačih in tujih bank oziroma partnerjev. Tretja faza naj bi bila končana proti koncu prihodnjega leta.
Kemična industrija Prahovo se je že dogovorila za 15-letno sodelovanje z Madžarsko, in sicer na podlagi menjave polproizvodov, ki naj bi na leto znašala okoli 100 milijonov dolarjev.
Velja še omeniti, da bodo žvepleno kislino proizvajali iz koncentrata pirita s tem, da ga bodo pražili. Poleg žveplene kisline bodo tako iz pirita pridobili še okoli 150.000 ton železa 2000 ton bakra, 2 toni srebra in okoli 300 kg zlata.
Vsa vlaganja, ki smo jih doslej opisali, bodo »požrla« nekaj manj kot 6 milijard din — do predvidene vsote, ki naj bi jo porabili do leta 1980, manjka torej še nekaj več kot 3 milijarde din. In kam bo šel ta denar?
V	raziskovalno delo v laboratorijih in na terenu, v rekonstrukcije obstoječih obratov, modernizacijo, v nadaljnjo izgradnjo Velikega Krivlja itd. Skratka, opisali smo samo tri večje projekte, ki so že ali pa bodo prav kmalu realizirani in bodo bistveno vplivali na podobo RTB Bor.
lija Bregar
PRIMORSKI DNEVNIK 6
IZBOR IZ DELA
Ko zadrhte tla Kitajske
Število žrtev in obseg škode sta veliki neznanki — Prizadeto je središče industrijskega bazena na severu — Sam Peking živi urejeno pod šotori
Od katastrofalnega potresa, ki je zgodaj 28. julija uničil severnokHajsko mesto Tang-šan, povzročil večjo škodo v Tiencinu ter manjšo v Pekingu, je minilo šestnajst dni. Potres je dosegel jakost 8,2 stopnje po Richterjevi lestvici in v novejšem času je bil močnejši od njega samo potres 1755, ki je do tal porušil Lizbono.
Znanstvene oznake laiku ne povedo dosti. Francoski seizmologi so razsežnost ka’a-strofe, ki je doletela Kitajsko, ponazorili s konkretnimi primerjavami: potres na Kitajskem je bil petdesetkrat močnejši od tistega, ki je v Furlaniji terjal suoraj 1.300 življenj, energija, ki se je sprostila ob kitajskem potresu pa je bila stokrat večja od energije, ki se sprosti ob eksploziji naj večje atomske bombe ...
Ob teh grozljivih uničevalnih silah, ki so se sprostile, se seveda ponuja vprašanje, kolikšno je število žrtev, Kolikšna je škoda in kakšne bodo posledice.
O številu žrtev najbrž ne bomo rukoli zvedeli, kajti Kitajci so glede tega po pravilu molčeči. Uradno poročilo pravi, da so bile »posledice potresa katastrofalne«. Ka' je pod to formulacijo razu meti, je prepuščeno domišljiji-
Tujci, ki so preživeli potresne sunke v Tang-šanu, so mnenja, da je milijonsko me sto do ta' porušeno. Bolgar ska tiskovna agencija je iz Pekinga javila prvo številko milijon. »To so popolnoma špekulativne številke«, je od govorila agencija »Hsinhua«. Diplomati v Pekingu govore o »sto tisočih mrtvih«, v razgovoru med nekim ame riškim poslovnim človekom in kitajskim funkcionarjem pa je padla številka dvesto tisoč .. Skratka. človeška razsežnosf tragedije bo nat brž za vedno prekrita z ru ševinami.
Ko se je polegel prvi šok, so človekoljubne reakcije na katastrofo zamenjala hladna razmišljanja o tem, kako se bo naravna katastrofa odra | zala v kitajskem gospodar stvu.
Območje Tang-šana, ki ga je prizade! potres, je v sa mora središču visoko indust rializi ranega bazena na se veru Kitajske: nafta, premog železo.
Premogovni škt sistem Kai 4an saga prav do 'vrat Tang šana, to je mesta, v-^-fcatere
ga bližini je bil epicenter potresa. Gre za najvažnejše rudarsko področje na Kitaj skem, ki je dalo 1974 približno 20 milijonov ton premoga ali 5 odstotkov vsega kitajskega izkopa premoga. Eden od rudnikov tega sistema sega v samo mesto Tang-šan, kjer je separacija z zmogljivostjo 1,8 milijona ton m velika koksarna. Kaj se je zgodilo z rudniki, m znano. Uradni kitajski vin pravijo, da se je »velika večina rudarjev, ki so bili v času potresnega sunka v rovih rudnika Kai-Ian, rešila.«
Tang-šan pa ni samo rudarsko mesto. V njem je srednjevelika železarna z zmogljivostjo 400.000 ton jekla na leto, in velika cementarna, pa termoelektrarna, ki je dajala energijo za izkoriščanje rudnikov bari-ta. Kakšna je usoda teh to. vam, m znano.
J Južno od Tang-šana leži
] manj prizadeti Tiencin, sre-
I dišče kitajske petrokemične industrije. Rafinerija v me stu predela na leto milijon ton nafte, razen tega pa so v mestu še tovarna avtomo bilskih gum. elektronska m dustrija, cementarna in velika papirnica.
Zaledje tiencinske petrokemične industrije so 60 kilometrov oddaljena naftna polja Takang, ki dajejo na leto 10 milijonov ton nafte, predvideno pa je, da bodo v doglednem času načrpali 20 milijonov ton. Tudi v Ta kangu je manjša rafinerija O tem. kako je potresna ka. tastrofa prizadela ta področ ja, ni prav nobenih podatkov. Dač pa je gotovo, da je potres močno poškodoval progo Tiencin—Peking.
Sin Huang-tao je manjše pristanišče severno od Tien cina. Tam se končuje 600 milj dolgi naftovod, pristanišče samo pa je izhodiščna točka za izvoz kitajske naf te na Japonsko in v druge azijske dežele.
Gospodarski strokovnjak po svetu se sedaj ukvarjajo s problemom, ki ga za stavljajo takole: v kolikšni meri je potres gospodarsko
prizadel Kitajsko in kako se bodo njegove posledice odražale na velikopotezno zastavljeni petletni gospodarski načrt, ki naj bi bil prvi korak na poti, ki naj bi Kitajsko do konca stoletja pripeljala v klub svetovnih gospodarskih velesil. . Nekateri so kljub pomanjkanju slehernih oprijemljivih podatkov mnenja, da bo »Kitajska zaradi katastrofalnih posledic potresa prisiljena revidirati petletni načrt«. Tako formulirana hipoteza je seveda brez prave praktične vrednosti iz preprostega razloga, ker elementi tega načrta še niso bili objavljen. Vsekakor pa je v tej zvezi zanimivo, da so na Kitajskem kljub potresni katastru fi in »stanju pripravljenosti«, ki so ga razglasili v Pekingu spričo nevarnosti novih potresnih sunkov, obnovili kam panjo proti bivšemu premi eru Teng Hsiao-pingu. Iz napak gospodarskega značaja, ki jih pripisujejo Tengu, so opazovalci v Pekingu razbra li, da gre v tem primeru že za »potresno aktualnost«, namreč v tem smislu, po kakšnih kriterijih določiti prioritete pri obnovi prizadetih območij.
Edino, kar v zvezi s potresom m zavito v skrivnost, je tisto, kar tujci v Pekm gu vidijo na svoje oči: ne verjetna organiziranost in di scipliniranost prebivalcev se dem milijonskega mesta, ki že skoraj dva tedna v pri čakovanju novih sunkov ži vi pod šotori. Glede tega so si enotna vsa pričevanja »Meščani Pekinga žive, ka kor da m šlo za piknik, k; se ga udeležuje sedem milijonov ljudi. Imorovizirana bivališča na cestah in vrto vih so urejena vzorno, kakoi da bi šlo za stalno prebiva lišče, v mnogih primerih so vanje že napeljali tekočo vo do in elektriko ... Pošta posluje kakor da se ne bi nič zgodilo in Kitajska banka, ki je odprla svoje prostore v improvizirani baraki iz pločevine, deluje, kakor da se ne bi preselila ... Na uli cah ni opaziti več patrulj
kot je to običajno in pr/a znamenja nediscipline so zaznavna samo v tem, da prebivalci velemesta pod šotori večkrat na dan smuknejo v svoja stanovanja, čeprav jim je bilo prve dni preplaha zabičano, da je to hudo nevarno ...«
Mimo te, na zunaj vidne vedrine v potresni stvarnosti, je strogo jasen še en potresni element. Ni znano, ne kolikšne so žrtve, ne kolik Sna je materialna škoda. Znano pa je, da je Kitajska odločena sama, brez sleherne tuje pomoči, ki je bila po nujena, popraviti tisto, kar je uničil potres. Glede tega
je bilo kitajsko zunanje ministrstvo popolnoma nedvo umno, ko je odgovorilo na ponudbo pomoči, ki je prišla iz Tokia.
MIRAN ŠUŠTAR
Plaz se |e sprožil
Tokijsko okrožno sodišče je prejšnji teden podaljšalo pripor (zaradi interesov preiskave) bivšemu japonskemu premieru Kakueiju Tanaki, ki so ga aretirali 27. julija z obtožbo, da je prejel 500 milijonov jenov (1,7 milijona dolarjev podkupnine od družbe Marube-ni (le-ta je na Japonskem predstavnica ameriške družbe Lockheed). Ta denar naj bi bila nagrada za Tanako-vo pomoč pri prodaji ameriških (Lockheedovih) letal TriStar japonski letalski družbi ANA (All Nippon Airways).
Aretacijo nekdanjega »ljudskega premiera« (Tanaka je prevzel oblast 1972, odstopil pa je konec 1974) so v Tokiu pospremili z oceno: Kakuei Tanaka, ki se je pred leti bliskovito povzpel, je doživel tudi bliskovit padec. Ta padec je Tanaka (njegova aretacija je povzročila na otočju pravcati šok, v vodilnih političnih krogih pa pretres, ki se še sedaj ni polegel) »zapečatil« v priporu, od koder je poslal vladajoči liberalnodemokratski stranki pismen odstop s položaja voditelja najmočnejše frakcije v stranki, hkrati pa je izstopil iz stranke. Bržkone je hotel s tem vsaj nekolikanj omiliti negativne posledice aretacije v vrstah liberalnih demokratov, za katere menijo japonski opazovalci, da se je njihovo več kot dvajsetletno kraljevanje na oblasti po izbruhu japonske afere Lockheed temeljito zamajalo.
Kakuei Tanaka je petnajsta oseba, kolikor so jib aretirali od začetka letošnjega februarja, ko so v tokijskem parlamentu sklenili uvesti preiskavo in razči stiti afero Lockheed, afero, ki je Japonsko tako pretresla kot noben drug dogodek po drugi svetovni vojni. Hkrati je Tanaka prva osebnost iz vodilne politične strukture, ki je zaradi jemanja ali dajanja podkupnin pristal v priporu (Lockheed je prek Marubenija razdelil na Japonskem med poslovne ljudi in politike 12 milijonov dolarjev podkupnin, največ — 7 milijonov dolarjev — je pobasal v svojo malho milijonar in zagrizeni desničar Jošio Kodama, ki se je doslej izmikal sodišču z — bojda izmišljeno — boleznijo). V Tokiu vsak dan pričakujejo nove aretacije, ki bi naj sedaj pomagale razkriti vlogo poslancev in tudi članov vlade v aferi, kar pomeni, da bo v japonskem poslovnem in političnem svetu še močno treskalo.	A. P.
Angola: braniti in graditi
FAPLA naj bi postala ena od najmočnejših vojsk v Afriki — Združitev ob« rambnih nalog z nalogami, ki jih nalaga gospodarski razvoj Angole
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
LUANDA, avgusta — »Naš namen je, da LR Angola čez nekaj časa dobi, če že ne najmočnejšo, pa vsaj eno izmed najmočnejših armad v Afriki,« je pojasni) voditelj angolske vlade
...	...	-	..«n a_____i. / I? I r>» «v_oin inuriannct 1/1 ìlL'fU; iti
»Zavedamo se, da na naših mejah še dolgo ne bo miru,« je dodal. »Nekatere sile, ki so nam sovražne, ohorožuje-jo naše sosede. Zato smo. da bi si prihranili vsako neprijetno presenečenje, skleni li, da se vojaško dobro zavarujemo. Cim prej bomo to storili, tem trdnejši bo tudi naš notranji položaj, na Šim prijateljem, ki nam nesebično pomagajo, pa ne b< več i.reba, da bi bili še tu kaj. Kajti naposled je tudi nam do tega. Naša poslanica je torej: vsem iz srca že limo mir in vsestransko so delovanje, seveda v neodvi snosti.«
Izurjenost in politična zavest
Voditelji v svojih izjavah kakor tudi angolski tisk res nično posvečajo največje skrb in pomen vzpostavitvi regularne, disciplinirane m močne armade. Vojaki FAPLA, ki so na paradi v Lu-andi strumno korakali v svo jih čednih, pisanih unifor mah z avtomatskimi puškami obešenim: čez prsi, »naj s svojo vlogo v obrambi dežele omogočijo gospodarski raz voj dežele, pa tudi sodeluje jo v njeni gospodarski iz gradnji«, pravi predsednik Agostinho Neto. Opozoril je t.udi na še dve poglavitni na logi FAPLA — »obrambo ne dotakljivosti nacionalnega ozemlja« m »zagotovitev no tranje varnosti«.
V Luandi skratka menijo da v »obdobju obnove deže le« armada ne sme biti sa mo »klasična stoječa vojska« ker bi bilo to preveč potrat no v tem času, ko dežela po trebuje veliko sposobnih rok
»Celotna filozofija FAPLA temelji na odredbah še iz časov gverile, namreč da morajo oborožene sile MPLA sodelovati v proizvodnji ma terialnih dobrin skupaj z ljudstvom ali kot samostoj na enota,« pravi sekretar po litbiroja MPLA Lucio Lara. Po njegovih besedah m",ra FAPLA organizirati proizvodnjo, pa tudi administracijo zlasti v nenaseljenih in tež ko dostopnih Krajih S tem se, kot poudarjajo v Luand:
Cesta skozi Afriko
NAIROBI, 11. avg. (Tanjug) — Avtocesta, ki naj bi šla skozi vso afriško celino, od severa na jug, bo postala stvarnost v naslednjih dveh desetletjih. Soglasje o izdelavi pred-načrta za transafriško avtocesto, ki bo povezovala Kairo z glavnim mestom Botsvane, Gaboroneom, so pred kratkim dosegli predstavniki vseh afriških držav, skozi katere bo cesta vodila. Iz Egipta naj bi avtocesta vodila skozi Sudan, Etiopijo, Kenijo, Tanzanijo in Zambijo in bi se končala v Botsvam. Poleg tega naj bi se v to avtocesto »zlivale« ceste iz drugih desetih afriških držav. Naslednji sestanek komisije za transafriško avtocesto bo oktobra prihodnjega leta v Sudanu in ob tej priložnosti bodo proučili osnovne elemente prednačrta.
hkrati potrjuje značilnost FAPLA kot ljudske vojske V podkrepitev navajajo, da vojaki ijudske vojske sodelujejo pri spravljanju pridelka kave in sečnji sladkor nega trsa.
Veliko tistih, ki so sodelovali v »obeh angolskih vojnah za nacionalno osvobodi tev«, kot tu imenujejo boj proti kolonialnemu jarmu in bitko za osvoboditev še po razglasitvi neodvisnosti, pa ne bo ostalo v vrstah FAPLA Dogajalo se je namreč, da so se nasilno vedli do prebival stva, da so povzročali nerede in delali podobne prekr ške, tako da je angolski ob rambni minister nedavno ob javil, da so aretirali in ob sodili na »delovno prevzgojo« več kot 200 pripadnikov FAPLA.
Najmočnejša armada v Afriki
Zato Dodo bodočo regalar no armado sestavljali samo najbolj disciplinirani, naj-spretnejši, pa tudi politično najzavednejši vojaki. Pri organiziranju armade bodo po membno vlogo imeli kuban ski oficirji in vojaki, ki so MPLA pomagali v osvobodilni vojni, medtem ko jim bo do pri urjenju pomagali tud. sovjetski vojaški strokovnja ki.
Kot so angolski voditelji že večkrat poudarili, bodo kubanski vojaki ostali v An goli toliko časa, dokler ar mada LR Angole ne bo po polnoma usposobljena za to da se upre vsaki obliki ag resije. Da bi uresmčili ta namen, so v deželi nedavno odprli tudi vojaško-politično šolo za starešine FAPLA, med njimi tudi prvo šolo za oficirje v črni Afriki, in sicer v mestu Huambu. LR Ango la je hkrati nabavila in bo še nadalje nabavljala s >dob-no vojaško opremo, vojaška letala, težko in oklepno orožje.
*
Izredno pozornost pa pos večajo tudi političnemu izo braževanju in razredni zave sti vojakov. »Se naprej oo mo oborožena roka ljudstva, ki ga bo branila, in nkrati
bomo sodelovali pri obnovi dežele in izgradnji socialist/dne domovine,« pravi angolski obrambni minister Iko Carreira. »Smo nacionalna m ljudska, produktivna vojska, ne pa brezdelna, hierarhična elita, ki jo prežemajo samo protiljudske ambicije.« Tako kot Lucio Lara, ki poudarja, da mora biti FAPLA »revolu cionama armada, armada delavcev in kmetov«, tako Carreira naglasa, da so se lotili njenega »temeljitega političnega izobraževanja po načelih marksizma-leninizma, zato da bi se vsak vojak, kjerkoli že je, vedno zavedal, da je ljudski vojak«.
Opozorilo imperializmu
Carreira pa se zaveda težav in nevarnosti, ki čakajo FAPLA. »FAPLA je protiim-perialistično usmerjena, to pa poraja tudi nekatere posledice,« pojasnjuje Carreira. »Opraviti imamo s poskusi in-filtriranja in izkrivljanja politične usmeritve. Vse reakcionarne manifestacije ,n poskusi sprevračanja politične usmeritve naše polirične avantgarde (MPLA) imajo seveda svoj vpliv tudi v FAPLA.
Toda FAPLA je sestavljena iz. najbolj preizkušelrh aktivistov, vodi pa Jih vrhovni komandant tovariš Agostinho Neto. Slavna pot, ki smo jo prehodili v našem I boju, pa priča,« dodaja angolski obrambni minister, »da bo naša armada pripravljena, tako kot vselej, izpolniti ukaz svojega vrhovnega komandanta in brez omahovanja zatreti vse protirevolucionarne manifestacije in odklone. Vodilno jedro MPLA in FAPLA je namreč čvrsto in homogeno in je deležno močne podpore ljudskih množic v deželi. Imperializem v vsakršnih svojih odkritih ali prikritih oblikah naj si bo o tem na jasnem.«
Nazadnje je Iko Carreira podčrtal še eno značilnost FAPLA: »mednarodno solidarnost«. Tako kot so prijateljske afriške in neafriške dežele nesebično pomagale Angoli in FAPLA, tako bo tudi angolska vojska »izpolnila svojo slavno dolžnost« in dajala »skromno, a dragoceno pomoč« za popolno osvoboditev »vse naše celine in za napredek afriških narodov«.
DRAGAN BLAGOJEVIC
Berite
PRIMORSKI
DNEVNIK
ir
-iCE
Ob vrnitvi ex generala Spinole
Portugalska skozi monokel
Nova politična razsežnost v negotovi portugalski stvarnosti
Prihod, nekega potnika, ki se je v torek, 10. avgusta pripeljal z leta-lom redne linije iz Rio de Janeira v Lizbono, je še bolj zapletel že ‘,ako zelo zapleteno in nestabilno situacijo na Portugalskim Bivšega glenerala in bivšega začasnega predsednika Anto-nia de Spinolo so na letališču^priča-kali generaUtabniTofičirji suhozemne vojske in vojaška policija ter ga di-skretno odvedli Tvoj alici zapor Caxìas nedaleč od Lizbone.
»General z monoklom«, ki je bil prve mesece po padcu Caetanovega re-
»Bivši« general Spinola: Veliko tihih načrtov
žima pojem in pravi idol lizbonskih množic, je torej sedemnajst mesecev potem, ko je pobegnil iz domovi-ne, znova odločilno posegel v poetično življenje Portugalske, ne glede na to, kakšna bo njegova usoda. Predsednik Eanes, osebni Spinolov prijatelj — ne pa»spinolist«, kakor sam pravi — za katerega strupeni jeziki trdijo, da »vedno nosi črna očala, ker hoče skriti monokel«, je namreč nekajkrat izjavil, da se »Spinola kakor vsak svoboden državljan lahko kadarkoli vrne, sodišče pa bo raziskalo, ali je kriv ali ni«. Podobno je tudi stališče premiera Soaresa. Izrazito politični primer je bil torej prekvalificiran v pravno vprašanje.
Sodni dosje
Ko je Spinola po ponesrečenem po-skusu puča 11. marca lani z osemnajstimi oficirji pobegnil v Španijo, je bila za njim izdana tiralica: pojasniti bi moral svojo vlogo v ponesrečenem puču. Spinola je takrat v intervjujih za razne agencije in časopise izjavil, da je vedno pripravljen to storiti, da pa »sedaj razmere na Portugalskem niso take, da bi lahko zaupal nepristranosti portugalskih sodišč ...« Bil je to čas, ko je bila portugalska levica v močnem vzponu.
Od takrat se je njegov sodni dosje obogatil še za nekaj točk, ki sodijo v obtožnico. Spinola je v Španiji ustanovil »Demokratično gibanje za osvoboditev Portugalske«, ki se je povezalo s teroristično organizacijo »ELP« to je, s »Portugalsko osvobodilno vojsko«; v Španiji so jo, še ko je živel Franco, ustanovili prebegli funkcionarji zloglasne tajne policije PIDE in funkcionarji Caetanovega režima, ki so tam dobili zatočišče. V tistem času je vzbudil veliko prahu Spinolov in-
tervju za »»Spiegel«. »Sto tisoč borcev čaka na moj ukaz,« je rekel nekdanji general, ki se je, kakor so odkrili za-hodnonemški novinarji, pogajal z dvema zahodnonemškima prekupčevalcema z orožjem.
Po »dogodkih« 25. novembra lani, ko je začela portugalska levica izgubljati tla pod nogami, je Spinola sporočil, da razpušča »Demokratično gibanje za osvoboditev Portugalske«, ker je opravilo svoje poslanstvo ... S tem je bil dan nedvoumen namig, da se je Spinola pripravljen integrirati v sistem, nastal po 25. novembru: politični pluralizem in depolitizacija armade.
Spmolovo gibanje je bilo sicer razpuščeno, množili pa so se atentati na severu Portugalske, ki so vsi bolj ali manj dokazano nosili njegov pečat, prav tako kakor »odbori za obrambo demokracije«, ki so se po parlamentarnih volitvah nenadoma pojavili v kasarnah in začeli podtalno kampanjo z zahtevo, naj se razpusti revolucionarni svet, ki bi ga bilo treba zamenjati z brezbarvnim državnim svetom. To je že samo po sebi napad na ustavni red, ker je revolucionarni svet z ustavo določena institucija, katere brez flagrantne kršitve ustave ni mogoče ukiniti.
Spinola včeraj in danes
Ce bi skušali dobiti odgovor na vprašanje, kaj politično pomeni Spi-nolova vrnitev, bi morali najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je Spinola bil in kaj je danes.
S svojo knjigo »O Futuro«, ki je izšla v Lizboni prve dni marca 1974 in je še pod Caetanovim režimom doži vela drugo izdajo, je portugalsko in svetovno javnost opozoril, da portu-
galska armada ni pripravljena prevzeti odgovornosti za vojaški in politični zlom Saiazarjeve in Caetanove kolonialne politike. Kot izhod iz kolonialne vojne je ponudil de Gaullovo formulo o samoodločbi v »prekomorskih provincah«, ki naj bi kot neodvisne države ostale združene v »Luzi-tanski skupnosti narodov«. Šlo je torej za neokolonialistično resolucijo, ki bi kolonijam prinesla formalno neodvisnost, Portugalski pa zagotovila dotedanje gospodarske privilegije. Med Portugalci, sitimi vojne, je knjiga odjeknila kot bomba, osvobodilna gibanja v kolonijah pa so rešitev, kakršno je ponujal Spinola, zavrnila.
Z revolucijo »25. april« je imel Spinola opraviti samo posredho. Kot šef generalštaba je toleriral in celo podpiral protirežimsko »gibanje kapetanov«, ki je po padcu Caetanovega režima preraslo v »Gibanje oboroženih sil«. Zaradi ugleda in vpliva, ki ga je imel Spinola v vojaških krogih, so ga revolucionarni oficirji postavili na čelo novega režima, ki je šele nastajal, in ga imenovali za začasnega predsednika repubbke.
Do trenj med njimi in »Gibanjem oboroženih sil« je prišlo kmalu. »Gibanje oboroženih sil« je poosebljalo peščico politično raznolikih revolucionarnih oficirjev, ki so hoteli dati glob-ji pečat novi Portugalski, Spinola pa je predstavljal tradicionalni in po prepričanju konservativni oficirski zbor, ki je revolucijo »25. april« toleriral in jo s tem omogočil, ni pa se aktivno vključil vanjo.
Na zunaj so se ta trenja manifestirala v različnih pogledih do dekolonizacije:	medtem ko je Spinola
vztrajal pri samoodločbi in »preudarni« dekolonizaciji, se je »Gibanje« hotelo čimprej znebiti kolonialne hipoteke in je zato v njem prevladala struja, ki se je zavzemala za takojšnjo podelitev neodvisnosti in to brez poprejšnjih pogojev.
Za pročeljem enotnosti vseh oboroženih sil pa se je odvijal konflikt globljega značaja. V bistvu je šlo za to, ali je po padcu že popolnoma neučinkovite in pretirano drage korpo-rativistične vladavine treba demontirati tudi gospodarski imperij monopolov, na katerih je ta vladavina temeljila, ali ga samo prilagoditi novim razmeram.
Vodja »molčeče večine«
Bitko, ki se je odvijala ob tem vprašanju za zidovi Belema in Sào Benta, je Spinola izgubil. Po umetno izzvani krizi prve začasne vlade mu ni uspelo vsiliti za premiera svojega človeka: predsednik vlade je postal Vasco Gongalves, ki je užival podporo vojaške levice in komunistične partije. Tudi ob drugem merjenju moči je Spinola izgubil: propadel je njegov poskus, da bi pred sprejetjem ustave in parlamentarnimi volitvami razpisali predsedniške volitve, s čemer bi v ne-
ustavnih razmerah postal šef države z legitimnostjo ljudskega konsenza.
Do odločilnega preloma je prišlo 28. septembra pred dvema letoma. Ker je izgubil tla pod nogami v pofaši-stični politični strukturi, se je postavil na čelo »molčeče večine« in pozval množice, naj ga podpro z množično javno manifestacijo v Lizboni. Takrat so se na lizbonskih ulicah prvič pojavile barikade, vojska in delavske skupine pa so manifestacije preprečili. Toda glavno se je odvijalo v psiaci Sào Bento. Revolucionarni svet je p° maratonski nočni seji zjutraj sporočil, da je bil general Spinola odstavljen, mesto začasnega predsednika repuo-like pa prevzema general Costa Go-mes.
Krog se je sklenil 11. marca naslednjega leta, ko je vojaška desnica skušala izvesti otročje slabo pripravljeni puč. Spinola se je umaknil v tujino.
Kakšne utegnejo biti posledice njegove vrnitve?
Nakazane so že s prvimi reakcijami v javnosti. Sindikati, del skrajne levice in komunistična partija so od ločno protestirali proti vrnitvi nekdanjega predsednika, ker vidijo v njej novo nevarnost za sedanjo demokratično ureditev. Poslanec skrajne levice je zahteval, naj parlament odpre razpravo o Spinolovi vrnitvi, pa je njegova zahteva padla v prazno. Spričo okoliščine, da šef države in predsednik vlade obravnavata ta problem zgolj kot pravno vprašanje, utegne priti do še globljega prepada med politično javnostjo, ki jo kontrolirajo sindikati, komunistična partija in skrajna levica, ter vsemi ostalimi. Spinola je s svojo vrnitvijo postal osrednja točka politične konfrontacije, ki se bo po vsej priliki odvijala na ulicah, ker je »primer Spinola« uradno uvrščen med zadeve, ki so v izključni pristojnosti sodišča. Neredi na ulicah in trgih pa so v takih situacijah, kakršna je trenutno portugalska, kakor naročena pretveza za poseg trde roke, ki bi težišče, sedanjega ustavnega reda premaknil bolj v desno.
Prav to je najbrž tudi cilj in smoter Spinolove vrnitve. Po 25. novembru je sicer razpustil »Demokratično gibanje za osvoboditev Portugalske« in s tem nakazal, da se je razvoj vrnil v tiste okvire, ki so bili začrtani neposredno po 25. aprilu pred dvema letoma. Toda Spinola danes ni več tak, kakršen je bil takrat. Njegovim takratnim predstavam bolj ali manj ustreza sedanji ustavni red, ki ga predstavljajo novi ljudje, Spinola pa je veliko bolj desno od njih.
Komu je namenjeno »jabolko spora«
»General z monoklom« je padel v razburkano portugalsko stvarnost kakor Parisovo jabolko. Toda komu je bilo vrženo? Politične stranke z izjemo komunistov in skrajne levice ter
institucionalizirana oblast so ga nevtralno odrinile sodstvu. Ne gre namreč pozabljati, da politična desnica Spinoli še ni odpustila, da jo je marca prepustil levičarski plimi in se umaknil na varno v tujino. Razen rega pa je očitno, da sedanje ustavnosti ne bo mogoče premakniti v desno, dokler bo zanjo jamčila vojska. Predsednik Eanes, ki je hkrati (za še nedoločen čas) tudi šef generalštaba vseh rodov armade, je bil glede tega nedvoumen. Torej je treba premakniti težišče v armadi sami.
Tega posla so se že lotili »odbori za obrambo demokracije«. Po vsem videzu se je tudi Spinola vrnil predvsem zato, da bi sprožil v armadi diferenciacijo, bolj radikalno in globljo od tiste, ki se je začela na oficirskem posvetu v Tancosu 11. septembra lani in je pripeljala do nevtralizacije dota-kratne vojaške levice, tako da je takratna zmerna struja Mela Antunesa čez noč postala nova vojaška levica.
Možnost, da pride do takega procesa, ni zgolj teoretična. Vodstvo ljudsko demokratske stranke je ob Spinolovi vrnitvi izdalo sporočilo, ki pravi, da je »vse to stvar armade«. Od armade pa je doslej reagiral samo generalštab suhozemne vojske, in še ca zelo posredno: sporočil je, da se je vrnil Spinola, ki je označen kot »bivši general«, s čemer je nakazano stališče avtorjev tega sporočila do osebnosti, ki jo je vojaška policija odpeljala v zapor.
Kakšen je odnos do Spinole na poveljstvih vojaških okrožij in po garnizijah, seveda ni znano. Ob brodolomu vojaške levice lani jeseni je bilo ob imenovanjih novih oficirjev na odgovorne položaje nekajkrat omenjeno, da je ta ali oni »spinolist« ali Spinolov prijatelj. V vsakem primeru ima »nekdanji general« v rokah nekaj adutov: pooseblja tradicionalni oficirski zbor, ki je bil ob revoluciji nevtralen, pozneje pa odrinjen v stran, hrati pa je formalno »človek 25. aprila«, čeprav je bil v resnici le naključni in uporabni sopotnik revolucije; razen tega pa je oficirski zbor tradicionalnega profila hudo občutil za vse, kar ruši klasični kasarniški red, ni na mogoče zanikati, da so oficirji radikalne levice pripeljali portugalsko armado na rob organizacijskega razsula.
Vse to je najbrž imel v mislih državni sekretar za informacije Alegre, ko je dejal, da bi »Spinolova vrnitev utegnila izzvati novo nestabilnost. .« Enak nagib je najbrž vodil tudi predsednika Eanesa, ko je v sredo, 11. avgusta s telefonskim ukazom preprečil, da bi vojaški preiskovalni sodnik dal Spinoli pogojno svobodo 24 ur prej, kot bi se moralo sodišče odločiti, ali ga bo pridržalo v preiskovalnem zaporu ali ne. V vsakem primeru velja, da je Spinola s svojo vrnitvijo vnesel novo negotovost v portugalsko stvarnost, ki je po predsedniških volitvah že dobila težišče svoje stabilnosti. .
Miran Šuštar
KOLESARSTVO
Italijansko prvenstvo
Kljub mnogim odsotnostim velik uspeh v Pordenonu
Na vseh tekmovanjih se je namreč na dirkališču «Bottecchia» zbralo rekordno število navijačev
PORDENON, 13. - Danes se je v tem mestu zaključilo italijansko državno kolesarsko prvenstvo v dir-kališčnih disciplinah, ki se ga ogledalo veliko število gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili dirkališče «Bottecchia», kljub odsotnosti nekaterih vidnejših predstavnikov italijanskega kolesarstva. Zadnji dan so podelili šest državnih naslovov, med katerimi tudi najprestižnejše odličje, in sicer v hitrostni vožnji za profesionalce, kjer je nepričakovano zmagal Bioccardi, član ekipe Soldati. Na dru^o mesto se je uvrstil favorit Tumni, medtem ko je bil Gualazzini šele tretji.
V	zasledovalni vožnji za motorji za profesionalce je državni naslov osvojil Avogadri pred Algeri-jem in Benfattom.
Ekipa Piemonta pa je zmagala v ekipni vožnji za amaterje pred Toskano in Venetom.
V	hitrostni vožnji za naraščajnike je slavil Bontempi iz Lombardije, medtem ko sta v vožnji za dvojice zmagala Rossi in Finamore, člana ekipe Lacija. Zadnji naslov pa je osvojil Pizzoferrato, ki je zmagal v posebni vožnji za amaterje, ki je bila prvič na programu državnega prvenstva.
Letošnji zmagovalci
PROFESIONALCI
Hitrostna vožnja: Bioccardi; zasledovalna vožnja: Borgognoni; vožnja za motorji: Avogadri AMATERJI
Ekipna zasledovalna vožnja: Piemont; hitrostna vožnja za dvojice: Rossi in Finamore; vožnja za motorji: Stiz; hitrostna vožnja: Rossi; zasledovalna vožnja: Pizzoferrato; posebna vožnja: Pizzoferrato ŽENSKE
Hitrostna vožnja: Bissoli; zasledovalna vožnja: Bissoli
je zabeležil šele sedemnajsti čas na skupni lestvici.
Danes so na avstrijskem dirkali-je 1 šču celo krožile govorice, da bo Ferrari v zadnjem trenutku poslal na tekmovanje avtomobil, ki bi ga vozil Regazzoni. Italijanska avtomobilska hiša pa je označila to vest kot neresnično in smešno, a ni izključila možnosti, da bi se Regazzoni in kak drugi pilot, udeležila dirke za VN Italije, ki bo v začetku septembra v Monzi.
V REGGIO EMILU
Francesco Moser v sijajni formi
REGGIO EMILIA, 13. — Državni prvak Francesco Moser je danes zmagal na kolesarski dirki : a pokal «Coop Ciles», pred Gimondijem, Ric-comijem in Avstralcem Clivelydom.
Moser je s to zmago dokazal, da je v zadovoljivi formi za bližnje svetovno kolesarsko prvenstvo, ki bo v začetku septembra v Ostuniju pri Brindisiju.
Zmagal domačin'
ŽENEVA, 13. — Domačin Salm je zmagal na kolesarski dirki po Ženevi, pred Špancem Ocano in Belgijcem Vam Impejem.
Prvi od Italijanov je bil Panizza, ki se je uvrstil na peto mesto.
MOTOCIKLIZEM
BRUSELJ, 13. — Jutri bo na dirkališču v Francorchampsu 24-uma motociklistična dirka, ki velja za evropsko prvenstvo dolgih razdalj in ki se je bodo udeležili piloti iz Francije. Velike Britanije, ZRN, Nizozemske, Belgije, Španije, Švice in Italiie.
AVTOMOBILIZEM
NA POSKUSNIH VOŽNJAH
Zeltweg - James Hunt dosegel najboljši čas
ZELTWEG, 13. — Danes so na tem dirkališču opravili prve poskusne vožnje za nedeljsko avtomobilsko dirko za VN Avstrije, za svetovno prvenstvo formule 1.
Kot je bilo pričakovati je najboljši čas dosegel angleški pilot James Hunt na avtomobilu mclaren, ki je zadal sekundo zaostanka Ircu Wat-sonu, medtem ko je edini Italijan prisoten v Zeltwegu in lanski zmagovalec Vittorio Brambilla dosegel sedmi najboljši čas. Precej pa je razočaral Emmerson Fittipaldi, ki
KOŠARKA
NA MLADINSKEM EVROPSKEM PRVENSTVU
Jugoslavija premagala SZ n in osvojila zlato kolajno
Tretji so bili Španci, ki so odpravili Bolgarijo - Italijani peti
NOGOMET
LUCCA, 13. — V prijateljski no-
SANTIAGO DE COMPOSTELA, 13. — Vse kaže, da je letošnja jugoslovanska košarkarska sezona nadvse uspešna. Po izrednem rezultatu v Montrealu, kjer so člani osvojili srebrno kolajno, pa so jugoslovanski mladinci v Španiji na evropskem prvenstvu poskrbeli še za en velik uspeh — osvojili so zlato, potem ko so v finalu za 1. mesto zanesljivo premagali Sovjetsko zvezo.
Jugoslavija je zmagala z devetimi točkami razlike (92:83). Naj omenimo, da so «plavi» v izločilni tekmi izgubili s Sovjeti (70:71). V finalu pa so se krepko oddolžili za ta neuspeh in zadali Tkačenku in tovarišem visok poraz.
V tekmi za 3. mesto je Španija
gcmetni tekmi je drugoligaš Varese po predvidevanju premagala Bolga-premagal s 4:0 domačo ekipo Bagni rijo, ki se je uvrstila v polfinale, s ’■ T	I tem da je nepričakovano izločila I-
di Lucca.
niuiiHiimuimiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiitiiMiniiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
DREVI V VIAREGGEU
Zbrana bo skoraj vsa svetovna elita
Mennea proti izredno močni vrsti sprinterjev
VIAREGGIO, 13. — Kot smo že poročali, bo jutri v Viareggiu veliki atletski miting, morda največji izmed tistih, ki jih je doslej gostovala Italija. Prisotni bodo namreč skoraj vsi najboljši atleti in še posebno afriški atleti, ki bodo letos prvič množično prisotni na kakem velikem atletskem tekmovanju. Organizatorji niso povabili novozelandskih atletov in so tako omogočili črno-poltim asom, da se udeležijo mitinga. Najbolj odločen, da postavi nov svetovni rekord je Akii Bua iz Ugande, zmagovalec na 400 m o-vire v Miinchnu in katerega svetovni rekord je izboljšal v Montrealu presenetljivi Američan Ed Moses, za katerega organizatorji upajo, da bo pravočasno dopotoval v Viareggio. Na tem teku bo zanesljivo prisoten tudi drugi Američan Bolding, zato se obeta vrhunska borba in verjetno tudi nov svetovni rekord. Na mitingu bosta nastopila tudi Tanzanijec Bayi in Kenijec Boit, ki verjetno v svojih disciplinah ne bosta imela enakovrednih1 nasprotnikov.
Zelo pričakujejo tudi tekmovanje na 100 m, kjer bodo nastopili skoraj vsi najboljši specialisti te discipline, kot so Američan Riddick, zmagovalec v Montrealu Crawford in pa Italijan Mennea, ki bo moral popraviti delno slabe nastope na olimpijskih igrah. Negotova je še prisotnost Dona Quarrija, ki pa je organizatorjem pred dnevi zagotovil, da se bo mitinga v Viareggiu zanesljivo udeležil.
Ponovil se bo tudi razburljiv dvoboj v skoku v višino in zanimivo je, če bo mlademu Wszoli uspelo premagati Američana Stonsa.
Tudi v ženski konkurenci bodo nekatere slavne atletinje, predvsem pa zmagovalka iz Montreala, Miin-chna in Tokia in največja atletinja vseh časov, Poljakinja Irina Szewin ska. V italijanskem taboru zelo pričakujejo nastop srebrne kolajne v skoku v višino iz Montreala, Saro Simeonovo, ki bo skušala popraviti italijanski rekord v tej disciplini, ki ga je postavila prav na zadnjih olimpijskih igrah. Jugoslovani, po poškodbi Luciana Sušnja, pričakujejo predvsem dober nastop tekača Saviča, ki je trenutno v zadovoljivi formi.
Kot se je že dogodilo v Helsinkih, so tudi tukaj dosegli slabe rezultate. Posebno je domače občinstvo razočaral Lasse Viren, ki se je v teku na 5.000 m uvrstil na predzadnje mesto. Edini, ki se je na mitingu res potrudil je bil Kenijec Boit, ki je, kot kažejo zadnji njegovi nastopi, trdno odločen, da postavi na 1.500 m nov svetovni rekord.
IZIDI
MOŠKI
5.000 m:	Geis (ZDA) 13’35”12;
met kopja: Hovinen (Finska) 85,84 m; met diska: Wilkins (ZDA) 65,84
talijo. Španci so tako z zmago nad Bolgarijo (89:72) osvojili bronasto kolajno.
Italijani so se morali zadovoljiti s petim mestom. V srečanju za najboljšo uvrstitev v tolažilni skupini so namreč visoko premagali Poljsko in so se tako delno oddolžili za u-sodni spodrsljaj z Bolgarijo.
, setih igre premagal domačina Ka-kouljo. Odločilno bo torej srečanje dvojic,-ki bo jutri.
Zmagovalec tega dvoboja bi se moral srečati v medconskem finalu Davisovega pokala s Čilom, a tako SZ kot Madžarska sta sporočili, da ne nameravata igrati s to južnoameriško državo.
IZIDI FINALNIH Za 1. mesto	TEKEM
Jugoslavija — SZ Za 3. mesto	92:83
Španija — Bolgarija Za 5. mesto	89:72
Italija — Poljska Za 7. mesto	86:61
Grčija — Izrael Za 9. mesto	71:69
Turčija — Belgija Za 11. mesto	64:60
ZRN — Švedska	66:65
KONČNI VRSTNI	RED
1.	Jugoslavija
2.	Sovjetska zveza
3.	Španija
4.	Bolgarija; 5. Italija; 6. Poljska; 7. Grčija; 8. Izrael; 9. Turčija; 10. Belgija, 11. ZRN, 12. Švedska; 13. Finska.
«Plavi» in «azzurri» v finalu
MALTA, 13. — V drugem dnevu evropskega prvenstva v vaterpolu za igralce pod 21. letom, je Italija premagala Švedsko z 9:3 in se je tako uvrstila v finalni del prvenstva, kjer bodo nastopile še Jugoslavija, ki je premagala ZRN s 6:5, Madžarska, ki je izločila SZ, in pa presenetljiva Španija, ki je premagala Nizozemsko.
TENIS
Italija in ČSSR v finalu
BENETKE, 13. - Italija in Češkoslovaška sta se uvrstli v finalni del italijanske cone za «Pokal Valerio», v katerem nastopajo igralci pod 18. letom starosti. Italijani so premagali Avstrijo, medtem ko je ČSSR odpravila Brazilijo. Zmagovalec srečanja med Italijo in ČSSR bo igral v finalu, ki bo od 20. do 22. avgusta v mestu Lesa.
PO MONTREALU 1976
esti Kubancev in Američanov najtrše
Bistvena razlika med obema šolama ■ Dvoboj StevensonClay neaktualen
Zadnje tekmovanje, ki je do kraja mobiliziralo zanimanje ljudi, je bil boksarski turnir. Razlog za veliko zanimanje je bil predvsem dvoboj med Kubo in ZDA, ki je izgledal «potreben» tudi iz nešportnih namenov po svetovnem prvenstvu v Havani iz leta 1974. Tedaj je ob velikem uspehu domačinov veljalo geslo: «Fide!, Fidel (Castro op. ur.) seguro a los yanquis dale duro».
Boksarski turnir je pomenil, po mnenju nekaterih, napredek v tem športu, težje pa si predstavljamo napredek ob dejstvu, da so se letos boksarji med seboj bolje obdelali kot kdajkoli prej. Bilo je več ostrih borb, veliko zmag pred koncem in zato tudi manj krivičnih sodniških odločitev.
Amaterski boks se je odločno preselil v Ameriko in je Evropi prepustil samo dva naslova. Sicer je tudi Amerika boksarsko razdeljena na dvoje. Kuba je predstavila boksarje,
iiitiiiimiiat^iiiiiinHÌimMinniHiiiiiitiitiiiiiiimimMiuiiiiHiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiHMummm
PLAVANJE'
ZA EVROPSKI POKAL
V	šestih evropskih mestih se obetajo ogorčeni boji
V	ženski konkurenci je seveda glavni favorit NDR
PESCARA, 13. — Jutri in v nedeljo bo v šestih evropskih mestih tekmovanje za evropski plavalni po-
tukaj bodo nastopile plavalne reprezentance Belgije, češkoslovaške, Švice, Španije, Poljske in Italije.
kal, na katerem bodo vse najboljše Prvouvrščene reprezentance bodo o-
DAVISOV POKAL CONE A
Po prvem dnevu SZ-Madžarska 1:1
TBILISI (SZ), 13. - Po prvem dnevu teniškega dvoboja med SZ in ----- —Madžarsko za prvo mesto evropske-m; 1500 m: Boit (Kenija) 3 38 29; < ga finala Davisovega pokala cone met krogle: Feuerbach (ZDA) 20,32 a, je stanje neodločeno, 1:1.
m; skok s palico: Kalliomaki (Finska) 5,45 m.
ŽENSKE
1500 m: Lutz (ZDA) 4’05”36.
V prvem srečanju je namreč Sovjet Metreveli premagal v treh setih
! evropske reprezentance, ki so po kakovosti razdeljene v tri skupine.
Pri moških v skupini A, ki tekmuje v Pescari, nastopajo reprezentance SZ, Velike Britanije, NDR, Švedske, Francije, Španije, Italije in ZRN; v B skupini, ki tekmuje v Bukarešti, pa nastopajo plavalne reprezentance Jugoslavije, Nizozemske, Romunije, Bolgarije, Norveške in Madžarske.
Ženska A skupina pa bo tekmovala v Londonu, kjer bodo nastopile reprezentance NDR, Nizozemske, SZ, Madžarske, ZRN, švedske,
igre Madžara Benika, v drugem dvo-1 Francije . Velike Britanije. B sku-boju pa je Madžar Taroczy po treh I pina pa bo tekmovala v Neaplju in
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiHuiifiriiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
ODBOJKA
NA TEČAJU V ROVINJU
V FINSKEM MESTU TURKU
Lasse Viren razočaral
TURKU, 13. — V tem finskem mestecu je bil včeraj atletski miting za pokal «Paava Nurmija», ki so se ga udeležili nekateri dobri atleti in zmagovalci iz Montreala.
?OC -r--.  »>: -   ■
Slab odziv naših trenerjev
Predavanji predsednika SKGZ Borisa Raceta in dr. Karla Šiškoviča
svojile evropski pokal, zadnje uvrščene ekipe A skupin pa bodo nazadovale v B skupine, medtem ko bodo zmagovalci B skupin napredovali v A skupine.
V	moŠKi A skupini so veliki favoriti za končno zmago sovjetski plavalci, pri katerih pa bodo odsotni nekateri udeleženci olimpijskih iger. Zelo pričakujejo tudi nastop italijanskih plavalcev, posebno pa Guarduc-cija, ki je velik favorit za zmago na 100 in 200 m prosto.
Veliki favoriti B skupine pa so Madžari, medtem ko Jugoslovani nimajo velikih možnosti za boljšo uvrstitev.
V	ženski konkurenci pa plavalke NDR ne bodo imele enakovrednih nasprotnic, medtem ko bo za drugo mesto ogorčen boj med SZ, Madžarsko in ZRN.
Zanimivo bo- tudi tekmovanje v ženski B skupini, kjer bo borba za prvo mesto gotovo zelo ostra, čeprav sta Italija in ČSSR največja favorita.
Pri nadaljevanju pisanja o letošnjem izpopolnjevalnem odbojkarskem tečaju v Rovinju moramo poudariti, da sta obe skupini poslušali po eno predavanje. Tako prva tema — predavatelj predsednik SKGZ Boris Race — kot tudi druga — predaval je bil namreč dr. Karel Ši-škovič — sta se nanašali na naše specifične manjšinske probleme in perspektive, ki se nam obetajo po zadnjih volitvah in sporazumu v Osimu.
Pri naštevanju prednosti «campa» v Rovinju pa moramo dodati, da ni najbolj spodbudna za naše odbojkarske trenerje. Že nekaj let nazaj je bila želja in pobuda ZSŠD1, da bi imeli skupno s tečajem za naše najmlajše privržence odbojke tudi seminar za trenerje. Odziv naših trenerjev pa je bil, žal minimalen in tako je bilo potrebno to zamisel pod silo razmer opustiti. V Rovinju so možnosti za izpopolnjevanje res enkratne — tu mislimo na samo prakso in teoretična predavanja, da sploh ne omenjamo možnosti pogovora in diskusije z uglednimi trenerji in to ne samo tistimi, ki delajo na odbojkarskem področju.
Tudi druga zamisel, da bi tečajnice in tečajniki vadili z domačimi trenerji — katerim bi pomagala po dva strokovnjaka iz Slovenije kot mentorja — ni naletela na plodna
tla. Letos se je temu vabilu odzval samo trener Krasa Božič Grilanc in podpisani, ki je vodil pod silo razmer eno skupino mladih odbojkaric. Tej brezbrižnosti je tudi primerno strokovno delo v naših društvih, saj vse bolj in to nezadržno zaostajamo za razvojem telesne kulture nasploh. Po drugi strani pa je pomanjkanje kadrov vse bolj problematično in grozeče. Kriza našega športa je prav v zaskrbljujočem pomanjkanju kadrov. Zašli smo v slepo ulico, iz katere trenutno, žal, ni izhoda, če v najbližji prihodnosti ne ukrepamo.
Muhasto vreme
Ne bomo pretiravali, če povemo, da odkar zahajamo v Rovinj, nam vreme ni nagajalo tako kot letos. Nekoliko hujše je bilo s prvo skupino, ki je bila v največji meri prikrajšana za dopoldansko kopanje in sončenje. Po drugi strani pa je bilo nekoliko bolj hladno in oblačno vreme kot nalašč za dobro treniranje. Za obe skupini lahko rečemo, da nista izgubili niti ene vadbene ure in je bil končni obračun vadbenih ur obeh izmen točno 40. Tei., uradnim moramo dodati še druge, saj je bilo odigranih še veliko drugih neuradnih medsebojnih in prijateljskih tekem. Glede
prizadevnosti so bili nekateri pravega občudovanja vredni, ker sploh niso bili utrujeni. Prednost 40 vadbenih ur pa je izredna. Tu se gre na koncentracijo dela in tako
OBVESTILO Balinarski turnir ŠD Polet
Športno društvo Polet priredi za veliki šmaren odprt balinarski turnir za dvojice, namenjen samo igralcem, ki niso vpisani v UBI. Turnir bo
osnovo vadbe nekateri naši fantje j danes, 14., in jutri, 15. avgusta, in dekleta doma «potrošijo» v do- na balinarskem igrišču Poleta, v Kon-
konelski ulici 1. Med nagradami
brih dveh-treh mesecih ali pc še več. Tudi če so bile tu pa tam kakšne manjše prehodne krize in občasna utrujenost, zaslužijo za prizadevnost vsi tečajniki samo pohvalo. Res, da so bile tudi nekatere izjeme, na katere je potrebno računati, toda od trenerjev ni bilo pritožb, ampak ravno obratno.
Zadovoljiva disciplina
Glede discipline in obnašanja je bila prva skupina deklet veliko boljša. To je bilo obenem tudi pričakovati, saj je bila precej mlajša, druga po po vrhu mešana — 21 fantov in 22 deklet. V drugi skupini je bilo potrebno seči tudi po kaznih, ki so bile mile, s tem da je bil prepovedan večerni izhod. Enega tečajnika pa je bilo potrebno celo predčasno poslati domov. Pri tako velikem številu najmlajših je potrebno računati tudi na to, saj občasno mladostna razposajenost ne pozna meje in jo je težko ukrotiti.
G. Furlanič (1. nadaljevanje)
za
prvih deset mest so pršut, kraški teran in druga praktična darila.
Vpisovanje bo v krožku Poleta v Konkonelski ulici 1, še danes, od 18 do 19. ure. Začetek turnirja bo ob 20. uri.
Na razpolago bodo dobro založeni kioski, kjer bodo točili odlična briška vina.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1
2
2
2
1
1
1
X
1
1
1
X
kj bi jih lahko imeli za čist športni izdelek. Med temi boksarji so tudi študenti, kar je za boks nekaj izrednega. Kubanski boksarji so bili v glavnem odlično pripravljeni, njihova tehnika pa je bila izrazito a-materska. Njihov boks je zelo enostaven in teži v iskanju posameznega odločilnega udarca. Kubanski fanti nimajo repertoarja s posebno fantazijo in, kar jim je bilo letos proti ZDA usodno, ne poznajo raznih zvijač. Družbena analiza njihovega boksanja je, da gredo na ring zaradi športnega udejstvovanja in ne iz življenjske potrebe.
Tekmeci iz ZDA razpolagajo s povsem drugačno «selekcijo». Eden od magnatov Madison Sqvare Gardena iz New Yorka Nat Fleischer je verjetno najbolje orisal po'oiaj boksa v ZDA: «Odkar so v ZDA povišali podporo brezposelnim, se je količina novih boksarjev močno zmanjšala. Črnci v getih se počutijo kot revni gospodje in dvakrat premislijo, preden si puste izbiti zobe». Ta cinična izjava jasno pove, da je boks v ZDA sistem preživljanja in delno po želji, da se na podlagi dolarjev temnopolti človek povzpne na raven enakopravnosti z belci. V veliki meri je dotok boksarjev iz tistih slojev, ki živijo na robu zakona, odločilen.
Howard Davis velik talent
Od boksarjev iz ZDA jih je bilo bolj malo takih, ki bi imeli med poklicnimi boksarji zagotovljen uspeh med profesionalci. Daleč najboljši naj bi bil Howard Davis v lahki kategoriji. Ta boksar je med turnirjem pokazal popoln repertoar udarcev. Njegova spretnost obstaja tudi v sposobnosti, da med borbo menja o-brambo in zmede nasprotnika. Drugi vrhunski predstavnik ZDA je Léonard «Sugar» Robinson. Vzdevek po slavnem Rayu «Sugarju» izpred 20 let ni povsem odveč. Leonard je na ringu zelo eleganten, telesno pa naj bi bil razmeroma šibko zgrajen.
pred koncem. Kar dva njihova nasprotnika sta morala po pomoč v bolnišnico.
Kuba se boksarsko navadno istoveti s 24-letnim Stevensonom. Teofilo je že drugič osvojil zlato kolajno, med potjo do zmage pa, žal, ni mogel pokazati veliko, ker ni bilo na razpolago enakovrednega boksarja. Morda je imel celo srečo, da so Sovjeti pustili doma Visockega, ki ga je v zadnjih dveh letih kar dvakrat premagal (enkrat celo s k.o.). Ste-' venson je vse nasprotnike odpravil s i k. o., v finalu pa je hudo razočaral, i ko ni imel poguma, da bi odločno za-! čel že v prvih dveh krogih. V začet-I ku tretjega kroga je bil njegov nas-| prutnik celo v lažjem vodstvu, Stevenson pa je le našel prosto pot za odločilni udarec.
Tri prva mesta Kube pa nikakor niso neuspeh. Boksarska pot nove Kube se je začela v Rimu leta 1960 z enim samim boksarjem, štir’ leta kasneje so v Tokiu boksali trije Kubanci, v Mehiki leta 1968 pa je bila vrsta skoraj popolna in Kuba je osvojila 2 drugi mesti, medtem ko so ostali boksarji hitro izpadli. V Miinchnu so Kubanci osvojili že tri prva mesta.
Čisti udarci
Kubanski boksarji računajo predvsem na čiste «suhe» udarce iz srednje razdalje. V težavah se navadno znajdejo v borbi od blizu in izhod iz zagate navadno drago plačajo. Slabše naj bi tudi sprejemali udarce. Soria (poltežka) in Aldama (super-lahka) sta pred finalnim srečanjem navdušila z izrednimi odločitvami
Clay boljši
Stevensona primerjajo navadno s Clayem in nešteto je bilo načrtov za idealni medsebojni dvoboj. Izvedenci so si danes edini, da bi Clay z največjo lahkoto odpravil Kubanca.
Na vsak način je nenavadna koalicija ZDA-Kuba spravila v šah ves ostali svet, ki je ostal pri manj aktivni taktiki. Legendarni madžarski boksar Laszlo Papp je zelo točno ocenil novi položaj: «Ostali smo v veliki zamudi. Minil je čas, ko se je točka prednosti izsilila s kompliciranimi akcijami. Kubanci in predstavniki ZDA udarjajo, in še kako. Za njihove zmage ni potreben sodniški posvet.»
Za primerjavo osvojena prva mesta na zadnjih 3 olimpijskih turnirjih:
CIUDAD MEXICO 1968
Sovjetska zveza 3, Mehika in ZDA 2, Venezuela, Poljska, NDR in Vel. Britanija po 1.
MONCHEN 1972
Kuba 3, Sovjetska zveza 2, Madžarska, Bolgarija, Poljska, ZDA, ZRN in Jugoslavija po 1.
MONTREAL 1967
ZDA 5, Kuba 3, NDR, Poljska, Sev. Koreja po 1.
Dramatičen boj v Montrealu
Do Klanj škovega obiska so bili neposredni stiki med ani štaba 4. bataljona in predstavniki nedrejemh štabov • brigade, 30. divizije in IX. korpusa zaradi sovražnikovi enziv in zemljepisne ločenosti operativnih območij dokaj iromni. Zato je bil vpliv višjih štabov na delovanje 4. »taljona manjši kot na delovanje večine drugih enot kor-■isa. Skromna in redka so bila tudi pismena navodila štaba i. korpusa štabu 4. bataljona. Kljub nezadostni poveza->sti z višjimi štabi — razen po radijskih zvezah, ki so idi nekajkrat odpovedale, dokončno pa je bataljonova idijska postaja prenehala delovati 18. aprila — je štab bataljona v izredno težavnih razmerah dokaj dobro vodil 'oje enote, te pa so se trudile, da bi svoje naloge opravile
ir najbolje.	.	...	.,
Podpolkovnik Jože Klanjšek - Vasja se je 21. aprila zve-:r sestal s člani štaba 4. bataljona — načelnikom m poli-čnim komisarjem — na sektorju Slope - Brezovica. Na-ednji dan je bil pri pogovorih navzoč tudi namestnik umandanta. Razpravljali so o štirih pomembnih problemih: O premestitvi 1. čete in nekaterih četnih ter bataljonih funkcionarjev v druge enote IX. korpusa, o reorgam-iciji bataljona iz 4. v 3. četo in povečanju bataljona z
mobilizacijo na 300 mož, o splošni mobilizaciji vojnih obveznikov na bataljonovem operativnem območju ter o pripravah konkretnih načrtov za zesedbo obmorskih in drugih mest.
Štabu IX. korpusa je po zadnji sovražnikovi ofenzivi zelo primanjkovalo izkušenih vojaških in političnih funkcionarjev za glavne operativne enote. Iskal jih je po vseh tistih svojih enotah, ki niso bile huje prizadete, pa tudi v 4. bataljonu 18. brigade (Istrskem odredu). Zato je najprej z odredbo 13. aprila premestil pomočnika bataljonskega političnega komisaja Vincenca Lukana - Emilia, s poveljem 19. aprila pa še 4 oficirje, med njimi 2 komandirja čet, vendar je prava odredba prispela v bataljonski štab šele 22., druga pa 24. aprila.
Glede mobilizacije in pripravljanja načrtov za zasedbo mest so se v štabu bataljona s Klanjškom lahko dogovorili. Glede premestitve čete in funkcionarjev ter reorganizacije pa se člani bataljonskega štaba niso mogli z njim strinjati, ker so bili dobili — kot se spominja politični komisar Franjo Kuntarič — le nekaj dni prej iz glavnega štaba Slovenije drugačna navodila. Zato so menili, da bi s premestitvami ene čete in izkušenih oficirjev, ki jih je zahteval Klanjšek, enote onesposobili, tako da ne bi mogle opraviti svojih najpomembnejših nalog ob nemškem zlomu. Ker Klanjšek ni imel za te ukrepe pismenih pooblastil štaba IX. korpusa, premestitve pa so tedaj redno izvajali s pismenimi dokumenti, so člani štaba podvomili, ali je zanje sploh pooblaščen. Klanjšek pa je, računajoč na širše potrebe in zahteve naloge IX. korpusa v končnih operacijah, odločno vztrajal pri izvedbi premestitev, zato se je moral bataljonski štab ukloniti ; 22. aprila je izdal posebno odredbo št. 460/9, s katero je določil premestitev 1. čete razen komandirja štem-bergarja, o katerem so se dogovorili, da bo prevzel dolžnosti premeščenega namestnika bataljonskega komandirja Leopolda Kreblja. Iz čete pa so bili premeščeni še komandir 2.
čete, poročnik Karel Vene, komandir 3. čete, podporočnik Ivan Pezdirc - Cankar in poročnik Cvetko Poljak ,ki je bil brez položaja in zaradi nezaceljene rane na nogi ni odšel iz bataljona. Odšli pa so še starej’ši vodnik Drago Drndič, namestnik komandirja 2. čete, politični delegat Drago Hrovatin in še nekateri. Glede orožja pa je štab bataljona na Klanj škovo zahtevo določil, naj premeščena 1. četa izroči 2. četi lahki mitraljez, 2., 3. in 4. četa pa morajo poslati štabu za odhajajočo 1. četo po 4 brzostrelke in 4 pištole s pripadajočimi okvirji in strelivom.
Po končanih pogovoril v Brkinih se je Klanjšek napotil v noči na 23. april v Istro pogovarjat s komandantom 4. bataljona majorjem Matevžem Sivcem in sekretarjem o-krožnega komiteja KPS za južno Primorsko Francem Perovškom.
Po prihodu Jožeta Klanjška v Boršt v Slovenski Istri je sekretar okrožnega komiteja KPS za južno Primorsko France Perovšek sklical 23. aprila zvečer v tamkajšnji šoli konferenco, ki so se je udeležili poleg njega in Klanjška tudi člani okrožnega in okrajnih komitejev KPS, predstavniki 4. bataljona in drugih vojaških enot, pooblaščenec CK KPS Janez Stanovnik in drugi. Na njej so spričo skorajšnje kapitulacije Nemčije obširno razpravljali o nujnih vojaških in političnih ukrepih v zvezi z zasedbo mest. Klanjšek pa je pojasnil, zakaj je nujno potrebna premestitev izkušenih borcev in poveljnikov na pomembnejše položaje v drugih enotah IX. korpusa. Končno so na konferenci sklenili, da bodo premeščeni že naslednji dan odpotovali iz Istre v Brkine.
Namestnik komandanta IX. korpusa Jože Klanjšek je ostal v Istri do 27. aprila, si ogledal položaje in ukazal komandantu 4. bataljona Matevžu Sivcu, da zbere vse čete na Pomjanu, začne takoj množično mobilizirati in močneje napadati sovražnika na cesti Trst - Pulj ob morju. Ker pa bataljonski štab ni mogel takoj izvesti vseh dogovorjenih in
naročenih ukrepov, ga je Klanjšek 28. aprila v pismu ostro grajal. Zlasti štab bataljona ni mogel zaradi velikih razdalj in sovražnikovih kolon po cestah takoj izpeljati premestitev, ker so premeščeni lahko prišli čez cesto Reka - Trst v Brkine šele v noči na 26. april, od tam pa so lahko odpotovali šele 28. aprila. Klanjšek pa je že isti dan sam spoznal, da so se razmere po prodoru IV armade na Pivko tako hitro spremenile, da bodo premestitve prepozne in nekoristne, zato jih je preklical in ukazal, naj se vsi premeščeni vrnejo nazaj v enote. Premeščeni pa njegovega pisma niso dobili, ker je prispelo v štab bataljona šele 1. maja, zato so oficirji in 1. četa v odločilnih dnen iskali enote in niso mogli v končnih operacijah opraviti nobene naloge. Enote, iz katerih so bili odšli, pa so jih hudo pogrešale.
Priprave štaba 4. bataljona, njegovega obveščevalnega centra in čet za zasedbo mest so v Brkinih in Istri nemoteno potekale do 28. aprila. Vendar je v tistih odločilnih dneh bataljonu zelo primanjkovalo izkušenih borcev in oficirjev. štab bataljona je izvajal do 30. aprila v sodelovanju s komandami mest mobilizacijo po izdelanem načrtu. Tega dne je okrožni narodnoosvobodilni odbor za južno Primorsko razglasil splošno mobilizacijo vseh moških od 17. do 50. leta starosti, prepovedal točenje alkoholnih pijač in zagotovil nedotakljivost zasebne lastnine.
Preden je prišlo do nemškega poloma v Istri in Trstu — na kar se bomo še vrnili — so bataljonove enote izvedle še nekaj pomembnejših akcij ,ki jih velja opisati:
Še pred odhodom Jožeta Klanjška v Istro 22. aprila, je šla nemška vojaška kolona po cesti Reka - Trst. Njena 7. članska pobočna patrulja jo je ščitila s pohodom po brkinskem grebenu od Orehka proti Mršam in Gradiščici, od koder je nadaljevala pohod čez Brezovico proti Slopam.
( Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — T$l. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Podružnica Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300— din, za organizacije in podjetja mesečno 40—, letno 400— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8
ORSKI DNEVNIK
14. avgusta 1976
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 madulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000.
Fintnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
m tiskaj ^ Trst «loZmkcv FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
ČEPRAV VSE KAŽE, DA BO V KRATKEM UPOR ZK0VA IZBRUHNIL
SPANSKI KOMUNISTI NE POTREBUJEJO TUJIH SOCIALISTIČNIH MODELOV
PO DVEH DNEH SILOVITIH SPOPADOV Marcelino Camacho: Španija
ZAČASNO PREMIRJE V CAPETOWNU
Po uradnih poročilih naj bi v incidentih izgubilo življenje 29 Afričanov, očividci pu govorijo o 50 mrtvih • Krvava represija za rasiste edina možna rešitev krize
CAPETOWN, 13. - V črnskih mestih okrog Capetowna, ki so od srede prizorišče hudih izgredov, so se vso noč nadaljevali spopadi med policijo in temnopoltimi demontran-ti. Šele proti opoldnevu je bil položaj bolj miren, vendar vse kaže, da gre za zatišje pred novim neurjem kot je msd sinočnjo tiskovno konferenco poudaril pravosodni minister Kruger.
Kot že junija v Sowetu je bil povod za demonstracije v mestih o-krog Capetowna vladni sklep, da uvede v črnskih šolah obvezen pouk jezika afrikaan, dejansko pa gre vzroke upora iskati v samem u-stroju južnoafriške družbe. Država, ki je ena od najbolj bogatih n svetu, je pred okrog dvajsetimi leti stopila na pot hitrega industrijskega razvoja, ki je postavil na kocko vse teorije o ločenem razvoju narodnosti in ras v Južni Afriki. Po tej teoriji naj bi vsaka narodnost živela na omejenem področju, tako nastale državice (ni treba pa po udarjati, da so belci namenili sebi najbolj bogato območje) pa naj bi se nato združile v neke vrste fe derativno republiko. Od kar pa se je Južna Afrika začela razvijati v sodobno industrijsko državo in so bili proizvodni obrati vse bolj «lačni» delovne sile, se je temnopolto prebivalstvo začelo stekati s podeželja v mesto. Skupaj z blagostanjem (za belopolto prebivalstvo seveda) pa je industrializacija povzročila tudi izredna trenja, kar je povsem razumljivo saj sta prej ločena svetova belih gospodarjev, Id so živeli pretežno v mestih, in črnih sužnjev, ki so živeli na deželi, prišla neposredno v stik. Položaj je zaostrilo še dejstvo, da temnopolto prebivalstvo živi v ogromnih aglomeratih, ki obdajajo južnoafriška mesta v izredno bednih pogojih veliko slabših kot jih je bilo vajeno v rezervatih, kjer mu vlada priznava vsaj nekatere politične pravice.
Za enkrat je val upora zajel le nekatere plasti temnopoltega prebivalstva, vendar prav izgredi zadnjih dni, med katerimi so Afričani pogumno kljubovali rasistični policiji in njenemu modernemu orožju je najbrž dokaz, da se država postopno spreminja v smodnišnico, ki bi lahko eksplodirala vsak čas. Dejstvo je namreč, da je črnska delovna sila gonilno kolo južnoafriške industrije, kar je po eni strani velika prednost, ker lahko tovarne spričo skromnih izdatkov za delavce, proizvajajo po zelo konkurenčnih cenah, po drugi strani pa tudi glavna šibkost države, saj bi se prav njen razvoj, v primeru da bi Afričani prekrižali roke. spremenil v smrtonosno zanko.
Te nevarnosti se zavedajo neka-teie napredne sile v belopolti družba ki pritiskajo na vlado, da bi vsaj nekoliko popustila zahtevam temnopoltega prebivalstva, vendar kot kaze biez uspeha. Trideseterica belih študentov, ki je včeraj upri-z„iiia solidarnostno demonstracijo z Afričani, je svoj pogum plačala z jcco. Poieg tega, da se napredne sue porajajo, ko je skorajda že prepozno m je bila zažigalna vrvica že prižgana, je vlada, tudi zaradi zaskrbljenosti boerskih volivcev in podpore, ki ji nudi zahodni svet, vklenjena v logiko «oko za oko, zob za zob» in odgovarja na upravičene zahteve Afričanov z vse bolj krvavo represijo. Število žrtev zadnjih dni je namreč jasen dokaz, da Vorster meni vztrajati v dosedanji politiki in zatreti v krvi upor.
Po uradnih poročilih so spopadi v črnskih mestih okrog Capetowna zahtevali doslej 29 človeških žrtev in nekaj stotin ranjenih. Ne glede na dejstvo, da bo končni obračun verjetno še bolj tragičen, pa gre poudariti, da uradnim številkam južnoafriške vlade ne gre verjeti. Do pričevanju očividcev je bilo včeraj in predvčerajšnjim ubitih vsaj 50 demonstrantov. Teh podatkov pa zaenkrat ni mogoče preveriti, saj vsakdo ki širi «neresnične vesti», tvega strogo zaporno kazen, ker naj bi tako ogrožal državno varnost.
Kot rečeno je bil v popoldanskih urah položaj v črnskih mestih sorazmerno miren, čeprav iz nekaterih krajev poročajo o manjših incidentih. Kljub temu pa napetost ne popušča in oblasti pričakujejo, da bo upor izbruhnil vsak čas s še večjo silo kot doslej. Zaradi tega so v najbolj «vročih» mestih znatno okrepili policijske sile z oddelki, ki so posebej izurjeni v protigveril-skem boju.
glavil Miltona Oboteja. Skupnost je predvsem zaradi Aminove politike na robu razpada.
Craxi o preiskavi o smrti Panagulisa
RIM, 13. — Kljub pritisku grškega javnega mnenja in pobudam sorodnikov, ki se nočejo sprijazniti z uradno «resnico», da je bil Alekos Pa-naguiis žrtev banalne prometne nesreče, je preiskava o smrti junaka grškega protifašističnega gibanja zastala. Molk oblasti je, kot je poudaril v intervjuju z urednikom grškega lista «Ta Nea» socialistični tajni Craxi, nesprejemljiv, zlasti še,!
ker niso bile povsem pojasnjene oko- CHALMETTE (Louisiana), 13. liscine Panagulisove smrti.	Dvanajst mrtvih in štirje ’ ranjeni
«Panagulis - je poudaril Craxi - | so tragičen obračun silovite eksnlo-
V Italiji je zahteva po hitri in odločni preiskavi še toliko bolj občutena. ker je heroj odporniškega gibanja živel več let v naši državi in je razkrinkal povezavo ,med grškimi in italijanskimi prevratniki. Zaradi tega, zaradi njegove politične akcije je nepojmljivo, da bi se lahko oddolžili njegovemu spominu le z državnim pogrebom, z obujanjem njegovih pogumnih dejanj in s poveličevanjem njegove poezije: dolžni smo odkriti njegove morilce in jih kaznovati.»
Eksplozija v ameriški rafineriji: 12 mrtvih
je bil žrtev rovarjenja reakcije, krogov, ki jih je pogumno obtoževal sodelovanja z zloglasnim polkovniškim režimom. Dosedanji izsledki preiskave niso še pojasnili vseh okoliščin njegove smrti in grška vlada bi si prevzela hudo odgovornost, če ne bi napela vse sile, da pojasni ozadje pesnikove smrti ter kaznuje krivce.
zi je v rafineriji petrolejske družbe «Enneco» v Chalmetti, industrijskem središču blizu New Orleansa. Do eksplozije naj bi prišlo v destilacijskem stolpu, medtem ko je skupina delavcev popravljala o-kvaro, ki jo je povzročila prejšnji teden šibkejša eksplozija. Vzrok nesreče za enkrat ni bil še ugotovljen.
postane v kratkem svobodna
Predstavnik KPŠ v Jugoslaviji, kjer preučuje samoupravljanje - Zahvala za pomoč sindikatov SFRJ španskim delavcem - Pred povratkom Santiaga Carriila v domovino
MADRID, 13: — V razkošnih dvo-j na krščansko - demokratske napred-1 hkrati pa tudi mir na nekaterih
ihDl nnclnnia Iric*!» io corina čmn * rtialrn ro '/no o /r r> i a 1 i e f ir* n o cfmiin lz-o_ ■ 'joml io i-vi 1K nAiit'nA i i In *->-> 1’ r* Ir i Ui
ranah poslopja, kjer je sedež španske vlade in v tajništvih demokratičnih opozicijskih strank zlepa ne pomnijo takšnega vrveža in mrzličnega posvetovanja, kot ga je opaziti v teh dneh. Z naglimi koraki se pač bliža trenutek, ko bo treba izreči jasno besedo o usodi Španije, ko bo torej moralo priti do odkritega soočenja med stališč; Suarezovega režima in pogledi naprednih sil glede ustavne reforme. Videz je, kot bi nasprotna tabora čakala drug drugega, kdo bo prvi dai pobudo za neposreden dialog in s tem napravil konec zakulisnim manevrom.
Dejansko je bil prvi korak na tej poti že storjen, saj je «Coordinatoli democratica», ki združuje veliko večino strank in gibanj opozicije, uradno razglasila, da namerava enotno nastopiti na pogajanjih z vlado. To v bistvu pomeni, da je opozicija pripravljena na razgovore z režimovci. Naslednja poteza pritiče torej vladi. Oviro takojšnjemu pričetku pogajanj pa pomeni dokajšnja heterogenost političnega ustroja, ki se na eni strani deli na tako imenovani fran-kistični «bunker», konservativce, liberalce, monarhiste in krščansko -demokratsko desnico, na drugi pa
njake, razne socialistične struje, ko- zemljepisnih področjih, mir, ki bi
Prizor iz incidentov pii Capetowmi: policista znašata svoj bes nad temnopoltim študentom, ki se ni utegnil pravočasno umakniti.	.(Telefoto ANSA-UPI)
IZJAVE VELIKEGA MOJSTRA LINA S AL VINI JA
Framasonsko gibanje zavrača obtožbo da je vpleteno v umor dr. Occorsia
Neprodiren molk dr. Vigne o dosedanjih izsledkih preiskave
Predsednik Tanzanije Njerere na obisku v Keniji
MOMBASA (Kenija), 13. - Tanzanijski predsednik Julius Njerere je prispel danes v Mombaso na razgovor s kenijskim predsednikom Jo-mom Kenjato. Vse kaže, da gre razgovore uokviriti v napore za pomiritev vzhodnoafriškega območja. V ospredju srečanja bodo zato vprašanja vzajemnih odnosov med Kenijo in Tanzanijo in prihodnost vzhodnoafriške skupnosti, ki so jo Kenija, Tanzanija in Uganda ustanovile preden je Amin s krvavim državnim udarom strmo-
FIRENCE, 13. — Kot smo že poročali včeraj, je namestnik florentinskega državnega pravdnika dr. Pierluigi Vigna, ki vod; preiskavo o umoru rimskega sodnika Vittoria Occorsia, v začetku tedna zaslišal šefa oddelka za notranjo varnost pri obveščevalni službi SID gen. Gio-vannija Romea. Nobenega dvoma ni, da je bil glavni predmet razgovora «sporočilo», kj ga je SID poslal karabinjerjem konec maja in v katerem je opozarjal na morebitne prevratniške izpade gibanja «ordine nuovo». Rimsko sodstvo je arhiviralo poročilo kot anonimno in neosnova-no informacijo in šele po umoru Oc-corsia je list s sporočilom prišel znova na dan. Odkril ga je namestnik državnega pravdnika dr. Vitalone, kateremu so zaupali uvodno preiskavo.
Kot je znano je bilo sporočilo povod za oster spor med dr. Vitalone-jem in gen. Romeom, ki naj ne bi hotel «izdati» sodniku vira informacij. Vprašanje je, če je to uspelo dr. Vigni, ki je prevzel preiskavo v začetku avgusta.
Zaman je siliti v sodnika, ki se izmika z dvoumnimi odgovor; in se izgovarja, da mora spoštovati tajnost preiskovalnega postopka. Omejiti se je treba na govorice, ki se širijo v sodnih krogih in ki so vsekakor protislovne: po mnenju nekaterih, naj bi gen. Romeo odgovoril izčrpno na vsa sodnikova vprašanja, drugi pa pravijo, da sodnik sploh ni zahteval od častnika, naj mu pojasni, kako je obveščevalna služba prišla do informacije. «O tem poročilu — je v pogovoru s časnikarji poudaril danes dr. Vigna — se je govoi-ilo že preveč. N; moj namen kršiti določila o tajnosti preiskovalnega postopka, zaradi česar lahko rečem le, da smo poročilo vključili med zbrano dokazno gradivo. Dodam naj še, da z razliko od trditev nekaterih listov, je bil sestavljen zapisnik zasliševanja gen. Romba.»
Kaže nadalje, da je florentinski sodnik zaupal obveščevalni službi zaupno preiskavo, ki pa vsekakor ni edina pot, ki jo je ubral dr. Vigna. Glavna sled naj bi vodila v frama-sonske kroge, o katerih povezavi z «golpisti» in z rimsko ugrabiteljsko
tolpo naj bi vodil preiskavo pokojni dr. Occorsio. Preiskovalci naj bi namreč dobili od časnikarja «Espressa» Vittoria Buffa zajeten sveženj dokaznega gradiva, po katerem naj bi bil umor dr. Occorsia povezan s prekupčevanjem z orožjem, v katero naj bi bila vpletena prevratniška loža. P 2, ki jo je vodil Lucio Gelli in ki jo je vodja italijanskega framasonskega gibanja Lino Salvini razpustil sredi 1974. leta. Gelli, ki velja za , zagrizenega nacista in ki je bil povezan z ugrabiteljsko tolpo Jacquesa Berenguerja in Alberta Bergamellija in z njunim odvetnikom , Giannantoniom . Minghellijem, naj bi prisilil Salvinija, da mu je vsaj enkrat pomagal v skrivnih trgovskih poslih. Velik; mojster framasonskega gibanja, naj bi posredoval pri visokem častniku finančne straže, prav tako članu gibanja, da je lahko odplula iz livornskega pristanišča ladja s tovorom orožja, ki so ga finančni stražniki zaplenili. Komu je bilo namenjeno orožje? Kdo je bil visoki častnik finančne straže?
Vprašanji sta zaenkrat še brez odgovora, saj je tudi v tem pogledu dr. Vigna zelo previden. «Med zbrano gradivo — je izjavil — smo vključili tud; dokumente o framason-skem gibanju, poudariti pa gre, da. vodimo preiskavo v vse smeri.»
Zaman je siliti tudi v velikega mojstra framasoncev Lina Salvinija. ki odločno zanika vsakršno vez med gibanjem in umorom dr. Occorsia. V intervjuju z urednikom časopisne agencije ANSA je Salvini, ki je docent za jedrsko medicino na rimski univerzi, poudaril, da je v tem pogledu pripravljen sodelovati s sodniki in jim dati na razpolago vse dokumente' gibanja.
«Odločno zavračam tudi — je še poudaril — namige na prekupčevanje z orožjem. Mislim, da gre le za pretvezo za napad na framasonsko gibanje in na njeeove najvidnejše predstavnike, napad, s katerim nekdo skuša onesposobiti ljudi, ki se zoperstavljajo njegovim naklepom.»
Kaj pa od v. Minghelli, o katerem se veliko govor; (med drugim je bil obtožen, da je Bergamelliju in Be-renguerju pomagal iztržiti odkupnino
za ugrabljene industrijce) ? Je tudi član gibanja?
«Minghelli je naš ’brat’ in bo vse dokler ne bo sodstvo dokazalo, da so obtožbe verodostojne. Vendar pa, tudi če bi kdo od naših članov zagrešil kak zločin, je to dovolj, da postavimo na zatožno klop gibanje v celoti? V takem primeru bi morali obsoditi vse ustanove, stranke in sindikalne organizacije, v katerih je bilo brez dvoma več garjavih ovc kot pa med framasonci.»
Ste vpisani v kakšno stranko?
«Vpisan sem v PSI že dolgo let, sem dosleden levičar. To seveda nima nobene veze s funkcijo velikega mojstra, vendar pa, tudi spričo svojega političnega prepričanja, si ne vem pojasniti napadov na framasonsko gibanje in na mene osebno, razen, seveda če ne gre za logiko, po kateri napadajo posameznike, ne meneč se za usodo ustanov, ki jih napadeni zastopajo in konec koncev ne meneč se za usodo demokracije v državi.»
munistično partijo ter še skrajno -levičarske tokove.
Vsekakor je skoraj gotovo, da bo oktobra sklican referendum, na katerem naj bi se prebivalstvo izreklo o vladnem ustavnoreformnem načrtu, vprašanje je le, kakšen bo ta načrt. Opozicija zahteva v glavnem čimprejšnjo in čimbolj korenito pre-osnovo, ki bi dovedla v najkrajšem do prave demokratizacije javnega in političnega življenja, vlada pa se drž; načela postopnosti, to je odlašanja z reševanjem najnujnejših problemov; znano pa je, da bi se s predolgim odlašanjem upi naprednih krogov v Španiji slej ko prej razblinili in kolesje državnopolitičnega a-parata bi se vrnilo na stare tirnice.
Medtem ko vidi «Coordinacion democratica» enega osnovnih pogojev za uveljavitev resnične demokracije v državi v najširših političnih svoboščinah, torej tudi v vključitvi komunistične partije med stranke, ki jih ima režim za zakonite, se desničarske sile kajpak temu postavljajo po robu. Kaže pa, da bo zahteva opozicije le prodrla, od tod tudi strah madridskih oblasti pred vrnitvijo tajnika KPŠ Santiaga Carriila v domovino. Vladnj organi so celo u-kazali vsem. obmejnim postojankam, naj strogo zastražijo mejo s Francijo in ne dovolijo dostopa na špansko ozemlje ne CarriUu ne Dolores I-barruri.
V krogih blizu KPŠ se j‘e zvedelo, da je bil Carrillo pred kratkim v domovini in da se bo v Španijo tudi dokončno vrnil, pa naj mu oblasti izročijo potni list ali ne. Vest je seveda napravila globok vtis na špansko ljudstvo, kar je pravzaprav tudi namen komunističnega voditelja, Sam Carrillo, ki je sedaj v Parizu, je v intervjuju španskemu dnevniku «El Pais» priznal, da je v poslednjih šestih mesecili večkrat prestopil mejo in pripomnil, da bo njegov povratek domov bistveno prispeval k popustitvi splošne politične napetosti v državi. Povedal je nadalje, da je pripravljen na sestanek s predsednikom vlade Suarezom, kakor tudi s kraljem Juanom Carlosom, vendar le pod pogojem, da bi šlo za uradno in ne morda tajno snidenje.
Glede sestave začasne vlade v pri-čakovanju splošnih volitev, kakor j zahteva španska opozicija, meni Car-' riilo, da bi takšna vlada morala sprejeti nekatere nujne gospodarske ukrepe, z druge strani pa sprožiti pogajanja za vstop Španije v Evropsko gospodarsko skupnost. Prav tako naj bi pustila pri miru ameriška vojaška oporišča, seveda le, če ne bi Američani posegali v španske notranje zadeve. Nazadnje je Carrillo poudaril, da obstajajo pomembne razlike v političnih smernicah KPŠ in sovjetske komunistične partije.
O položaju v Španiji je spregovoril tudi član izvršnega komiteja CK komunistične partije Marcelino Camacho, ki se v svojstvu načelnika španske zveze delavskih komisij nahaja na obisku v Jugoslaviji. Tam se sooča s teoretičnimi in praktičnimi vprašanji samoupravljanja, ki ga je označil kot izredno dragoceno izkušnjo, vendar pripomnil, da je takšno samoupravljanje v Španiji nemogoče, pač pa se bo špansko delavstvo od jugoslovanskega primera marsičesa naučilo. Jugoslovanskim sindikatom se je Camacho srčno zahvalil za pomoč, ki jo nudijo španskim delavskim komisijam.
«Čez kakšen teden bo zavladala v Španiji resnična svoboda», je zatrdil Camacho med razgovorom z delavstvom velikega beograjskega kmetijsko - industrijskega kombinata in dodal: «V Španiji se danes ne postavlja problem kapitalizma ali socializma, niti ne vprašanje fašizma ali svobode». Španski komunisti, je nadaljeval Camacho, nasprotujejo u-vozu raznih socialističnih modelov in gradijo lastno pot v socializem.
se mogel sprevreči v konflikt, ki bi ga niti ZDA ne mogle več u-staviti.
In če smo prej omenjali, da se v ZDA kaže odpor proti temu trgovanju, je treba dodati, da ne gre toliko ali bolje, da ne grp izključno za materialne uspehe, za velike dobičke, pač pa v določenih ameriških krogih v zvezi s tem bolj poudarjajo politični in vojaški moment, kot pa socialni oziroma trgovski. Od 50 največjih ameriških družb jih je kar 32 angažiranih v tej vojaški «operaciji». V večini teh družb pa je zaposlenih v vodilnih krogih veliko bivših ameriških vojakov. Nad 600 upokojenih visokih častnikov iz Pentagona je «razpršenih» po vodilnih kabinetih teh ameriških družb. In tam, kjer dirigirajo častniki, pa čeprav le bivši, tam. prav gotovo se ne govori veliko o miru.
Ob vsem tem je povsem logično, da se bo ameriški kongres moral v kratkem ponovno spopasti š tem vprašanjem, ki je zares zapleteno, vendar pa tudi zelo kočljivo in akutno.
STRUP SE NAHAJA V TREH IZGINULIH STEKLENICAH
Preplah v Bocnu zaradi strihnina
Zastrupljena pijača tudi v Meranu • Zaradi neodgovornosti izsiljevalca v nevarnosti več življenj - Krivec za zapahi
BOČEN, 13. — V kriminalistični literaturi beremo, da sodi strihnin še danes med najbolj «priljubljene» strupe, takšne, ki jih morilci najrajši uporabljajo, da se iznebijo svojega bližnjega. Gre za strupen alkaloid, ki ga pridobivajo iz semen tropskih strihninovcev predvsem v zdravilske namene, saj je s primerno tretiranim strihninom mogoče uspešno zdraviti hromitve ali pa slabosti srca in napake krvnega obtoka. Sicer pa je to smrtonosen strup, ako z njim v preveliki dozi «postrežeš» človeku, ki ti je v napoto. Zastrupitev s strihninom se pokaže najprej s povečano vzburljivostjo prizadetega, nazadnje pa z neznosnimi krči, nakar pač sledi smrt.
Štiridesetletni lastnik agencije z reklamnim materialom Jakob Asam iz Mera na, ki se je v preteklosti bavil s prekupčevanjem avtomobilov ter se je še do nedavnega tu pa tam udeleževal avtomobilskih dirk, je z lastnostmi strihnina kaj dobro seznanjen. Ako njegovi ljubezni do strupov prištejemo popolno pomanjkanje predsodkov dobimo sliko o družbi silno nevarnem elementu. To jasno dokazuje tudi preplah med prebivalstvom Gomje-
PRED ZAČETKOM KONFERENCE NA VRHU
Bandaranaike o nalogah gibanja neuvrščenih
Odpraviti nepravične gospodarske odnose med razvitimi in nerazvitimi
COLOMBO, 13. — «Svet se danes giblje v smeri neuvrščenosti ne glede na trenutno neugodne mednarodne razmere. Neuvrščenost je postala privlačna ne samo za majhne in siromašne, temveč tttttl"2a države, za katere je mogoče reči, da • so zares razvite in razmeroma močne. Privlačnost neuvrščene politike, ki se zrcali v povečanju števila držav v neuvrščenem gibanju, temelji na načelih neodvisnosti in koeksistence.» To je nekaj misli iz daljšega intervjuja predsednice vlade Sri Lanke Sirimavo Bandaranaike Tanjugovemu dopisniku v Colombu Božu Rafajioviču.
Predsednica Bandaranaike je med mednarodne probleme, ki zahtevajo hitro reševanje, med drugim uvrstila vprašanja( ki se nanašajo na krepitev miru in nerazumno trošenje dragocenih virov, probleme, ki nastajajo zaradi nestabilnosti, ki jo
Doklej največji
(Nadaljevanje s 4. strani)
orožja raznim deželam sveta, spravljajo v nevarnost svoje položaje,
je povzročila oboroževalna tekma, probleme neenakopravnih odnosov med državami na političnem in gospodarskem področju, probleme, ki izvirajo iz obdobja kolonializma, in tiste, ki jih povzroča rasizem v Južni Afriki, ter stalno grožnjo miru na Bližnjem vzhodu zaradi izraelskega stališča do palestinskega vprašanja in zaradi odnosa Izraela do arabskega sveta v celoti. «Vsak od teh problemov je dovolj resen in dovolj pereč — je poudarila Sirimavo Bandaranaike — da terja hitro akcijo neuvrščenih in vse svetovne skupnosti.»
Kar zadeva pričakovanja od pete vrhunske konference neuvrščenih, je predsednica Bandaranaike med drugim izjavila: «Priznati je treba, da ne moremo pričakovati nobenih spektakularnih uspehov pri reševanju vseh mednarodnih problemov. Navsezadnje nekateri od teh bremenijo svet že leta, pa tudi desetletja. Tisto, kar lahko pričakujemo od konference, je na politični ravni na primer pozitiven prispevek neuvrščenih k ustvarjanju vzdušja, v katerem bo mogoče priti do rešitve teh problemov in do vzpostavitve zadovoljivega mednarodnega gibanja.»
Po besedah ministrske predsednice Sri Lanke se bo konferenca voditeljev neuvrščenega sveta ukvarjala tudi z gospodarskimi vprašanji, zlasti z nepravičnimi odnosi med razvitimi in nerazvitimi, sicer pa bo zaznamovala tudi začetek novega obdobja v nadaljnjem uspešnem razvoju gibanja, z nadaljevanjem dejavnosti in poti, zastavljenih na zgodovinski konferenci neuvrščenih v Beogradu leta 1961. «Rada bi tudi poudarila, da v Sri Lanki in v celotni neuvrščeni skupnosti visoko cenimo dinamičen prispevek, ki ga Jugoslavija pod vodstvom Tita daje neuvrščenemu gibanju od leta 1901»
Sirimavo Bandaranaike’
SANTIAGO DE CHILE, 13. - čilsko policijsko poveljstvo je sporočilo, da je bila snoči aretirana časnikarka, Cecilia Binimelis. Policija, ki dolži Binimelisovo prevratniškega rovarjenja, je prepričana, da je ženska v stiku s pripadniki skaj-nolevičarskega odporniškega giba-* nja MIR.
ŽE TRADICIONALNEMU VEL IKOSMA RENSKEM U «BEGU» IZ MESTA NAJ BI BILO VREME NAKLONJENO
Danes se prične nov naval dopustnikov na letoviške kraje
RIM, 13. — Vse kaže, da se itali-1 lijanski letoviščarji oprezno trošijo janski turistični operaterji (gostinci, denar, tako se npr. dve družini, de-hotelsk; lastniki in drugi) letos ni- j n;mo s Severa, skupno odpravita na majo pritoževati zaradi nezadostne- daljšo pot le z enim in ne z dvema
ga dotoka letoviščarjev. Sedaj, ko smo na višku letne sezone, poročajo iz obmorskih, pa tudi jezerskih in hribovskih letovišč o pravem navalu, domačih in tujih dopustnikov. Zlasti veliko je tujcev, med temi pa še posebno zahodnih Nemcev, ki jih je tokrat privabil tudi padec vrednosti lire. Njihova .navzočnost pomeni se-, veda bogato devizno bero, ki je je naš zrahljani gospodarski aparat tako zelo potreben. Zanimivo je tudi, da široko razpredena inflacija ni preprečila domačim ljudem počitnikovanja bolj ali manj daleč od kraja, kjer bivajo in služijo vsakdanji kruh,- Pripòmniti * pa velja, - da tita-
avtomobiloma, s čimer pač ena in druga privarčuje na potnih stroških. Nazadnje še ugotovitev, da se je odpravilo letos na počitnice kam k morju ali v hribe le kakšnih 30 odstotkov tovarniških delavcev; drugi so ostali lepo doma in odhajajo le na krajše izlete.
-Doslej največji cestn; ter železniški promet je bil zaznamovan ob koncu julija oz. začetku avgusta (v Ci-vitavecchii je tedaj skoraj dva dni čakalo na vkrcanje za Sardinijo nad 2.000 avtomobilov, a 36.000 potnikov v enem samem dnevu so npr. našteli na rimskem letališču Fiumicino). Te dni'je bil promet na cestnem omrež-
ju sicer občuten, vendar tekoč, a jutri naj bi se znova močno povečal ob priliki velikošmarenskih odhodov. Ponovni naval naj bi bil proti koncu prihodnjega tedna, sicer tudi spričo povratka domov tisočev uradnikov in delavcev, saj bodo naslednji ponedeljek zopet odprli tovarne in druge obrate. Samo na rimski železniški postaji Termini se bo jutri, dan pred velikim šmarnom, odpravilo s petimi izrednimi vlaki proti jugu (Kalabriji in Siciliji) in le de^ loma proti severu (Lombardiji) več deset tisoč oseb. Tudi letališki promet se bo povečal, kolikor je organizacija Anpac, ki ščiti interese pilotov obljubila, da ne bo prihodnje dni prirejala stavk.
Letoviščarski promet je do neke mere odvisen seveda tudi od vremen-.
škili razmer, k; zadnje dni res niso ugodne. V raznih predelih države so nastala huda neurja, ki so povzročila veliko gmotno škodo. O zadnjih takšnih primerih poročajo z območja Bergama, kjer je deževje povzročilo tri zemeljske plazove; eden je hudo poškodoval potniški avto in tri 0-sebe so bile sprejete v bolnišnico s prognozo 20-40 dni. V samem Milanu se je nabralo toliko vode, da je paralizirala promet v središču in poplavila kleti ter pritlične prostore.
Za prihodnje dni vremenoslovci vsekakor 'predvidevajo rahlo izboljšanje vremena, in to posebno v srednjih ter južnih krajih polotoka, zlasti pa na tirenski obali. V severnih predelih naj bi bilo vreme spremenljivo. Temperatura se bo dvignila, pretirane vročine pa ne bi smelo biti.
ga Poadižja, ki se ga je upraviče* no lotila prava psihoza strihnina.
Vso zadevo je sprožila vrsta a-nonimnih pisem in telefonskih pozivov, ki jili je že junija prejel me-ranski industrijec Karl Schmid, u-voznik znane alkoholne pijače Jae-germaister. Neznanec ga je izsiljeval z zahtevo, da mu izroči 300 milijonov lir v gotovini v nasprotnem primeru bo po njem in po njegovi družini. Schmid je o zadevi obvestil policijo in karabinjerje; v domeni z njimi je pogajanja z izsiljevalcem kolikor le mogoče zavlačeval, da bi tako varuhom javnega reda omogočil istovetenje lopova. Ta pa je zasumil, da nekaj ni v redu ter se industrijcu oglasil z novo grožnjo: «če ne prejmem zahtevane vsote, bom zastrupil več steklenic tvoje pijače; marsikdo bo umrl, ti boš pa uničen, saj ne bo nihče več kupil tvojega blaga.»
Schmida in preiskovalce je ob tem obšla groza in skoraj niso mogli verjeti grožnji. Toda zločinec je mislil resno: v Schmidovi restavraciji «Castel Rametz» (Meran) so agenti odkrili dve steklenki jaegermeistra, v katerih je bilo toliko strihnina, da bi mu še bik podlegel. Pozneje je neznanec telefonsko sporočil policiji, da se podobna steklenica nahaja tudi v neki bocenski veletržnici: tudi v tej je bil strihnin. Sledila je še vrsta drugih anonimnih telefonskih pozivov, med katerimi so agenti posneli neznančev glas na magnetofonski trak, nakar so jeli pripravljati dokončno past, ki je tudi u-spela. Ko je izsiljevalec znova telefoniral Schmidu, ga je ta po dogovoru s preiskovalci prosil, naj ga zopet pokliče zvečer. Rečeno, storjeno, le da so policijski agenti in karabinjerji do tedaj strogo za-stražili tako rekoč vse javne telefonske govorilnice v mestu in okolišu: k0 je neznanec vstopil v eno od teh in dvignil slušalko, so ga možje postave prijeli ter odvedli na zasliševanje, šlo je za uvodoma o-menjenega Jakoba Asama, ki premleva sedaj svoje kriminalno početje v samici bocenske jetnišnice.
Žal pa zadeva še ni zaključena. Med zasliševanjem je krotko priznal vse ih preiskovalce je spreletel srh, ko jim je povedal, da je svojega dne razdelil med nič hudega sluteče prebivalstvo poleg o-menjenih še tri steklenice alkoholne pijače s strihninom, dve v Bocnu, eno pa v Meranu. Za njimi se je sedaj izgubila vsaka sled, zato grozi smrt lahko tudi lepemu številu oseb.
Nevarnost je narekovala preiskovalnemu sodniku dr. Mariu Marti-nu, da prek tiska in radia oz. televizije naslovi na prebivalstvo posebno opozorilo. V njem je rečeno, da so neznanci svoj čas pustili v stranišču bara Vittoria sredi Bočna steklenico pijače verpoorten s strihninom; z istim strupom prepojen jaegermeister so položili na okence javnega stranišča na vrtu pred bocensko železniško postajo, a enako steklenico so vtihotapili v meransko skladišče «C più C». Kdor kob je ab bo dvignil eno od omenjenih steklenic, naj jo koj ponese na najbbžje policijsko ab karabinjersko poveljstvo.
Tatovi ukradli dragoceno zbirko risb
MONZA) 13. — Neznanci so danes ponoči vdrli v vilo milanskega indu-strijca Alda Sale v PeregaUu di Le-smo ter se polastib zbirke dragocenih risb. Med ukradenimi umetninami so dela Carraccija. Tiziana, Tiepola, Murilla, Velasqueza, Raffaella in Rubensa. Tatvino je odkril čuvaj vile, ki stanuje z družino v. stanovanju v prvem nadstropju. Možakar je izjavil pobciji, da sploh ni slišal tatov.
Po prvih izsledkih preiskave kaže, da so nepridipravi preplezali ograjo ter onesposobib psa z uspavalnim sredstvom. Nato so se mirno posvetili «delu» ter spretno izrezali sbke iz okvirjev. Dejstvo, da niso segli po drugih dragocenostih, ki jih industrijec hram v vib, naj bi dokazovalo, da je šlo za tatvino po naročilu.
Mlada gornika ob življenje
TRENTO, 13. — Mlada gornika Walter Borzi in Chiara Giubani sta izgubila življenje med plezanjem na «Pale» pri San Martinu. Po pričevanju druge skupine gornikov, sta nesrečneža izgubila ravnotežje in zgrmela v brezno, kjer sta se raztreščila. Trupli so člani gorske reševalne službe prenesli v San Martino.
ŽENEVA, 13. — Velika Britanija je predložila na ženevski konferenci za razorožitev osnutek konvencije, ki prepoveduje izdelavo in skladiščenje ter uporabo vseh vrst kemijskega orožja. Osnutek predvideva tudi uničenje vseh sedanjih zalo* ter mednarodno kontrolo na kraju samem.