Posamezna številka 30 vinarjev. S!eY. 273. v umiiianl. v srcu dne 27. novemura in, Leto XLYL ■ v «i|« po polti t mm M 0.1« leta oprat .. * S0»~ u e. m«»M „ . 4.M aa ■•mAl|u o.lolatoa . „ SV— n aataio laotamatvo. „ SO - t L j obl|« ni oa dom la eal* lato aapraj ■. K trla m »ni „ i i «w f I»rw mmi ■•■senc „ 3-M m Sobotno Izdala: m Sa eele leto.....K l*— HraMio MloUlno. „ 12-— n Ntiit iHiiailri. „ M — M 1 t .-.> ' '» i - ; 1 'v j' m • i i S v.; f® v-»r 9 v.. L V " J Inseretti Baoduipa« pamvrau (M -a a Široka la 3 mm «l»at. tU pruatorj ■■ takrat ... p« to t a« «»•- la *a«krat „ o „ prt fač|lk aaročlllh prlaiaraa populi pa dooo»4.797, ograka 18-411, bosa.-turo. IL 7583. — Opraf&tikoga talataaa ŠL ML Škof dr. Jeglii - jugoslovanski kardinal Mercier. V ponedeljek dne 25. novembra ob 10. uri pomoči sta dospela v Ljubljano francoski komandant Carbonier in angleški major Temperley v spremstvu nadpo-ročnika dr. Anica. Deputacija Narodne vlade ju je sprejela in pozdravila v hotelu »Union«. V torek, dne 26. nov. sta se imenovana častnika oglasila pri knezoškofu dr. Jegliču. Pozdravila sta ga prisrčno v imenu entente kot znanega starega prijatelja jugoslovanskih teženj. Izjavila sta, da kot vojaka znata ceniti njegov pogum, ki ga je pokazal proti stari avstrijski vladi, in da so ga v krogih entente vedno smatrali za jugoslovanskega kardinala Merci-era, ki je zastopal proti nemškim nasil-stvom neustrašeno pravice belgijskega ljudstva. Škof se jima je prisrčno zahvalil za obisk in izrazil prošnjo, naj se ententa interesira za naše ubogo ljudstvo. Od škofa sla sc odpeljala častnika k predsedniku Narodne vlade, kjer jima je podpolkovnik Ulmansky razjasnil vojaški položaj. Ob pol 12. uri dopoldne ju je sprejela Narodna vlada v dvorcu in ju obvestila o naših težnjah v političnem in gospodarskem oziru s prošnjo, naj sporočita naše želje svojim vladam. _ Koroška. Dr, Jos. C. Oblak. V IV. (Delitev Koroške in historično državno-pravne tradicije. Češke in slovenske zahteve se ne križajo. Slavni učenjak Gumplovvicz razvija teorijo o histrorično-političnih individuali-tetah, to je krono vinah, ki vsled historične zveze zavzemajo v državi posebno stališče, in tako hjstorično-politično individualnost priznava Gumplovvicz predvsem Češki, Moravski in Šleziji kot eni skupini in Tirolski, Nižje in Gorenje Avstrijski vsaki posebej, nikakor pa ne priznava iste Koroški, Kranjski in Štajerski. Še ko je cvetela v teh deželah, zlasti na Koroškem in Štajerskem, nemška nadvlada, so bili ti Nemci separatisti, ki so sc celo sami uprli proti neki odredbi cesarja Jožefa I., ki je imela za cilj združenje in sklopljenje (Ver-schmelzung) vseh nemških avstrijskih pokrajin, tako da se vidi danes očigled temu zgodovinskemu dejstvu klic nemških Štajercev, posebno pa Korošccv, da je njih dežela nedeljiva, oziroma, da se ima pridružiti cela Nemški Avstriji, naravnost neresen in zgodovinskim tradicijam nasprotujoč. Ta protest iz leta 1707., ki ga citira Gumplovvicz za dokaz svoje teorije, naj si utaknejo kot zgodovinski dokument koroški Ncmci za — klobuk, kadar bodo pri-šji na kompetentnem mestu na dan z zahtevo, da se cela Koroška združi z Nemško Avstrijo ali cclo z novim nemškim — rajhom v obliki republike! In prav iz tega leta datira drug tak zgodovinsko važni fakt, ki ga citira Bider-mann v svoji zgodovini ideje avstrijske državnoskupnosli (Geschichte der octerr. Gesamlslaatsidee) in ugotavlja, da niso hoteli nemški gospodarji Koroške in Kranjske, katero so imeli pod svojim jarmom in popolni polit;čo' oblasti, prevzeti napram nemškim oblastnikom Štajerske '»obveze sosednega (medsebojnega) sukurza<. Iz takih premis — sklepa Gumplovvicz — sledi in sc da razlagati, zakaj te dežele do danes niso nikdar bile in poslale nemške ali sploh kake historične politične individu-alitete, brez ozira na to, da sta prenehali biti celotni v tistem hipu, ko se je vzdra-mil autohtoni slovenski živclj, se zavedel svojih pravic, katere jc zahteval z njemu lastno energijo in je s tem taktično zc davno razdelil deželo v .dva različna dela. prcclno je ista mogla doseči kako histo-ično politično individualno cclolo. Na kaj torej hočejo danes t' nemški ICe ošci opreti tisto nedeljivost K roš'.c L r; L posebno tudi zgodovinsko individualne cclotc? Tako so torej naše jugoslovanske današnje zahteve, pa tudi češke — in to je važno — ker seje tolikokrat trdilo, da se križajo — sankcijonirane tudi raz zgodovinsko državno-pravno stališče in raz naravno pravo iz strogo objektivno-znanstvenega vidika od nič manjše avtoritete, kakor je Gumplovvicz. — Zato delitvi Koroške in tudi Štajerske ne nasprotuje niti zgodovinsko pravo, saj nista nikaki historično politični individu-alitcti. Nasprotno pa je — kakor /.e pov-darjeno — delitev slovenskega naroda na Koroško, Štajersko, Kranjsko, Prmorsko, Ogrsko po Gumplovviczovih načelih — zločin, prav kakor delitev Poljske, katero je proglašal ta proroški mož, ex cathedra dvigajoč silno obtožbo proti Rusiji, ^Avstriji in Nemčiji, kot zločin, ki se mora prej ali slej maščevati. Kako je imel ta radi tega toli preganjani slovanski učenjak prav! Jugoslovani ob severni meji. Maribor, 27. nov. (Lj. kor. ur.) V Spiel-feldu, ki so ga predvčerajšnjim zasedli Srbi in naše čete, je vse mirno. Kolodvor, kraj sam in železniški most čez Muro je na obeh straneh zastražen. Vse prebivalstvo, sedaj prosto nemškega pritiska, govori slovenski in se z našim vojaštvom dobro razume, Ker so Nemci iz bližnjega, tri kilometre oddaljenega trga Strassa streljali na našo posadko, ko je zasedla Spielfeld, je odšel oddelek 16 mož Srbov v Strass, zasedel trg in razorožil Nemce Proti Arvežu naša posadka ni prodirala, ampak se je ustavila nekoliko sto metrov severno od spielfeldskega kolodvora. Po zasedbi teh krajev so se Srbi zopet povrnili v Maribor in je ostala tam le naša posadka. Poročila nemških listov, da Srbi prodirajo preko I.ipnice proti Gradcu, so popolnoma neresnična. Maribor, 27. nov. (Lj. kor. ur.) Naša mariborska posadka se dan za dncin oja-čuje. Trumoma prihajajo naši mladeniči iz okolice in se priglašajo v narodno vojsko. Maribor, 27. nov. (Lj. kor. ur.) Tukajšnjemu nemškemu trgovcu Koko-chineggu je bilo na kolodvoru tik pred odpremo zaplenjenega za poldrugi milijon suknene^a in platnenega blaga, ki ga je prodal nem-škoavstrijski vladi in ga hotel iztihotapiti. Blago bo med naše ljudstvo razdeljeno. Jugoslovansko slavje v Št. Ilju. V nezmaganem slovenskem Port Arturju — Št. Ilju se je vršila dne 24. t. m. veličastna jugoslovanska manifestacija. Zastopane so bile vse obmejne občine, iz Maribora je vozil poseben vlak, Vsega je bilo clo 3000 udeležni-Ičov. Vas je bila vsa okrašena z zastavami; nemški napisi so domaleg?i vsi izginili. Po slavnostni službi božji v cerkvi se je pomikal veličasten sprevod: na čelu jezdeci, nato šolska mladina, godba, pevski zbori, Narodni svet, zastopniki jugoslovanskih častnikov in pa ženstvo pred Slovenski dom, kjer so zborovali na prostem. Covorili so: domači župnik Vra-čko. srbski nadporočnik, dr. Vrstovšck, dr. Medved, dr. Ravnik in župan Thaler. Navdušenje je bilo nepopisno. Velevažna je bila zlasti izjava poverjenika dr. Vrstovška, da v kratkem izide naredba vlade SHS, s katero se raz-laste vsi Nemci, ki jih ie na slovenski zemlji naselila Siidmarka , da bi tvorili nemški koridor od Spielfelda do Maribora. Slavnost sc jc izvršila v najlepšem redu, Celovčani žele da pridejo Jugoslovani. Celovec, 26. novembra. Vciir.a' celovškega prebivalstva se js sprraznila mislijo, da pride pod Jugoslavijo. Manjšin;; Celovec, 26. nov. (K. u.) Jugoslovani so zasedli Podrožico. Nemška nasilstva na Koroškem. Celovec, 26. novembra. Preteklo nedeljo je prišla nemška straža, močna štiri može od Žmavčarjevega mostu v Galiciji, v Škocjan z namenom, da ropa in naše napade. Naši so bili neohoroženi v Maierjevi gostilni. Ko so naSi zagledali oborožene štiri Nemce ,so zahtevali od njih, naj.se takoj odstranijo, sicer bodo aretirani. V tem je eden izmeti nemške streže streljal v slepo ter je ranil enega izmed naših nevarno, svojca pa je zadel v srce, ki je na mestu mrtev obležal. Enega so aretirali, dva sta pa ušla. tem ni zado-da bi Koroško vi srbske čvte, Cclovcu je še volina, inteligenca si p-t zasedle kaj kmalu naše u ker se boje boljše, ištva. mirno. Nemci o zasedbi Plibcrka. Celovec. 26. nov. (K. u.) O /> I1 : Pli-berka po Srbih se poroča (iz nemških :rov seveda): V soboto zvečer ie d o r. p clo o- mo? z dvema častnikoma v Plil cr!:. Zasedli so takoj pošto in davčri urad t-.v mc '.no hišo. hjer je bil ravno zbran niestri o u r. da i/.voli po pred kratkim umrlem žup- ri Nikolaju Cirar-Jiju novega župana. Srbski častnik, 1 i jc za-edel mestno hišo, je izjavil, da je volitev tio-.ega župana nepotrebna, ker bo vposlavi! ko-misarir Zahteval je takojšnjo odpusti'sv mc-šfm-kc straže in izločitev vsega orožja. Izjavil jc. da bo dal zv"gati mesto, ako 1 i sc mostni odbor upiral njegovemu povelju. V ponedeljek sc ni več uradovalo, na vanskih tleh. Trst ItaSifs, Solun Jugoslaviji?? Italija proti Jugoslaviji? Praga, 26. nov. (K. u.) Kakor poročajo »Narodni I.isty iz Trsta, je tjekaj dospela vest, da dobe Italijani Trst, Pulj in velik del dalmatinsko obali; torej' vse, kar zahtevajo. Jugoslovanom naj bi ostala le Reka. Ti pa zahtevajo zase tudi^ Pulj. Mesto tega naj bi dobili .lujioslovani Solun. Chiasso, 26. nov. (K. u.) Popolo dTtalia« se zavzema za to, nai Italija oficijalno začne politične in vojaške sovražnosti proti Jugoslaviji, ker sovražnosti Jugoslovanov diplomatičnega in vojaškega značaja proti Italiji izhajajo iz jugoslovanskega Narodnega sveta, ki ima pomen državne vlade. Italijanska hvaležnost jugoslovanski legiji. « \'arod« priobčujc: Slovenski častnik iz jugoslovanske legije na italijanski fronti nam pripoveduje: Jugoslovanska legija na italijanski fronti je štela. okoli 900 mož in 30 oficirjev, samih nekdanjih avstro-ogrskih državljanov. Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko so se izvršili v Avstro-Ogr.ski veliki dogodki in so jo razmajala sovražna fronta, so mislili, da pojdejo domov. Ali v veliko ozlovoljenje vse legije je bila legija razorožena, oficirji ločeni od moštva in ločeni in od drugih internirani v južni Italiji. Razoroženje se jo izvršilo dne 19. t. m. pri Viconzi. Po sklepu oficirskega zboru je bil pripovedujoči častnik poslan v Jugoslavijo, da poroča na pristojnem mestu •> internaciji in izposluje izpustitev interniranih Jugoslovanov. V obleki alpinskega oficirja se mu je posrečilo, da je prišel tia jugoslovanska tla in si preko Goriške in deniurkacijske črte pomagal ponoči naprej, kakor je vedel in znal Prispel je Srečno v Ljubljano in o vsem obvestil narodno vlado, od koder se dalje store vsi potrebni koraki zu izpustitev jugoslovanske legije. Jugoslovanski legijonarji so vršili na italijanski fronti z vsem veseljem in vso srčno vnemo trdo službo, prezirajoč, okolnost, da nko koga zajamejo, ga obesijo Avstrijci ali Ogi i nu prvo .drevo. Borili, so sc za svobodo in pričakovali, da bodo po končanem boju takoj mogli oditi v svobodno svojo jugoslovansko domovino. Lahko si jo predstavljati, kako je učinkovala na nje italijanska vojaška od-redba. da bodo internirani. Italijanska vojaška oblast je razorožila tudi češko legijo, ali '"> .i'' poslala domov. Seveda jo češka država priznana s struni entente. Jugoslavija pa ne. Ako bi bila Italija kavalirska, bi nastopala napram Jugoslaviji vljudno in uslužno, pa bi i pustila jugoslovansko legijo domov. Tega pa ni storila, ker je njeno ;,edanje stališče do Jugoslavije naravnost sovražno. Slabo je plačala Italija jugoslovanske bojevnike za svobodo narodov, ali zapomni nnj si Italija to. da naši jugoslovanski in češki iegijonarji se niso borili in mnogi izmed njih niso viseli po beneških murvah zato, da bi Iti.liju odtrgala | nam dragoceno našo zapadno posest in prezirala. napram nam od entente priznana \Vil o-nova načela. Italijani asentireio naše ljudi? Žiri, 21. novembra. Danes so v Idriji nabori za uvrstitev v italijansko armado. Idrij-čani beže iz Idrije po skrivnih potih. Itaiijani v zapad.ni [.stri. Poročajo nam: Tu so začeli Italijani s te-rorjein. Vso našo inteligenco liočjjo zapreti. Aretirali so učitelja Iskro v Grožnjanu, župnika 1'lego v.Šterni, župnika Červarja v Zrenju, iičilclja Nežiča v Livadah, dva naša moža, Srba in Lukeža v Kaštelu. Hoteli so aretirati tudi župnika Mandiča v Kaštelu in učiteljico Se-nar, ki sta se pa vendar pravočasno rešila. Vsak dan pride v Kašlcl dvaiset bersaljerjev iskat /upnika, da bi ga zaprli. Vse to ne bi bilo to'--o hudo. ako ne bi' vsaki pot pri hišni preiskavi pokrndli tetfa ali onega. Odnesli so vjromno mno -iao raznih ^rednosti ter sc sploh -'rajo ne samo ka. katerega zasedejo najpozneje jutri. Dohajajo poročila, da postopajo Italijani ravnotako kot na Goriškem. Oglašajo se žc protesti in prošnje za posredovanje. Italijanska komisija v Beljaku potuje na Dunaj, Celovec, 26. novembra. Danes je dospele v Beljak italijanska, komisija s posebnim kom, ki obstoji iz enega železniškega nadzor« nika, enega podpolkovnika, ver častnikov iu moštva. Ta komisija, ki vozi seboj živila, zdravila in drugi materijal, je že. odpotovala na Dunaj, ker ima nalogo preskrbeti ranjene ln bolne italijanske ujetnike. Italijani v Bakru. Bakar, 20. novembra. Danes ob 7. urt zjutraj so prispeli Italijani v luko v Bakru. Izkrcal se je en italijanski častnik,, ki je zahteval vojno brodovje. Predsednik krajevnega odbora . Narodnega veča dr. Ma.lkovič jo protestiral proti tej zahtevi. Xnl'o je italijanski torpedni rušilec, »Orsiiu namerit proti Bakru topove, znamenje, da hočejo s aiio nastopiti, Šele nato so naši Italijanom izročili naše brodovje. Italijanski poveljnik je izročil dr. Mat-koviču dokument, v katerem pravi, itn je vzel brodovje v imenu entente in Združenih držav. Laška nasilstva. i Bakar, 26. Italijani so zabranili krškemu škofu dr. Mahniču potovanje v Zagreb. Za slučaj, da kljub temu odpotuje, se ne sme nič več vrniti domov. Split, 26. Italijanski admiral Milo je odredil, da se ne sme iz zasedenega ozemlja v nezasedeno oz' mlje pošiljati ziatega denarja. Kotor, 26. Italijanslii poveljnik je izdal vsem ententinim četam (tedaj tudi srbskimi ukaz, da se morajo od danes naprej pokoriti samo njegovim poveljem. Hoče rekvirirati pa-robrod »Atlanticus* in ga naložiti z živežem, katerega odpeljejo v Split. Laški torpedorušiiec zadel na mino. Bakar. 20. Dne 16. novembra jc plul ita-lianski torpedorušiiec Rottarolla iz Pulja na Reko. Med potjo je zadel na mino in se potopil. Utonilo je zeto veliko italijanskih mornarjev, le malo se jih je rešilo. Žal, da je ta katastrofa zadela tudi našo jugoslovansko mornarico. Na ladji je bil tudi kurir našega admirala fregatni poročnik Edvard Malbohan, ki je utonil. Francozi ua TuSaku, Eakar, 26. novombu. Na Pušnk je do-pelo 1000 Francozov, ki so bili doslej v Dalmaciji. V kratkem času pride tjekaj še več francoskih čet: jutri ali poj u t ranjeni pridejo tudi angleške čete. Francozi in Jugoslavija« Ob slavnostnem sprejemu v Zemunu je imel poveljnik ententinili čet na vzhodu, general Eranchet daljši govor, v katerem je med drugim rekel: Ves francoski narod se veseli iz celega srca, da so osvobojeni Srbi in vsi ostali Jugoslovani. Francozi smatrajo to osvoboditev Kot eden najdragocenejših uspehov te vojne. Naša radost je tem večja, ker vidimo, da so se osvobojeni bratje tudi zedinili. V imenu Francije želim, da bi bilo to zedinjenje trajno. Kajti francoski narod želi imeti v zedinjeni in močni Jugoslaviji svojega zvestega in zanesljivega zaveznika, tako zvestega kakor je bila mala. pa junaška Srbija. — Med drugimi je pozdravil generala tudi katoliški duhovnik dr. Kraljevič. General mu je odgovoril, da ga srčno veseli, da je tudi katoliška duhovščina sprejela misel narodnega zedinjenja s pravoslavnimi Srbi. Bal se je bil, da se nc bi s te strani pojavila opozicija. Za.o se tembolj raduje, ko vidi, cla je bila ta njegova bojazen neopravičena. Katoliški ce.kvi se pa tudi ni treba bali ožjega tika s Srbijo, ker bo Srbija v verskem oziru kv.r najtoleranthejša. To je tudi trden namen izkušenega kralia Petra, ki je takoj za-čp k >m vojne namestil v svoji \ojeki katoliškega duhovnika, dasi je bilo v srbski armadi zelo malo katoličanov. Nadalje sc je general spominjal Strossiiiaverja, katerega je v mladih letih obiskal kot član neke deputacije; misel in cilj tega velikega Hrvata: zedinjena Jugoslavija, se sedaj uresničuje. Meje državs SHS. Proglas, ki so ga izdati Srbi m r.arod v Subotici, naglaša, da sega država SHS od Soče do_ Vardarja, od Subctice do Pri-zrena, od Tcmcšvara do Trsta'. Deputacija N. V. odpotovala v Felgrad. Zagreb, 27. novembra. Dulies zji traj '.b uri j'' odpotovala našit delegacija iz Xag;"'n v llei.Jt.ad. Zanrcb, 27. novembra Na včerajšnji s ji osrednjega o.lbc.ta Narodnega veča s,, kucpti-rali v odbor v toriie, ki je odšel danes v Bel-črnci dr. Vukntirn ln ,|r Vnirielinnvičfi. t Zastopniki Čehoslovakov v Zagrebu. Zagreb, 26. novembra. Sinočnje seje Narodnega veča »e je udeležil zastopnik čeho-slovaške republike Siničk, katerega je pozdravil podpredsednik Pribičevič. Člani Narodnega veča so aa v seli burno pozdravljali. Starčevičeva stranka prava. Zagreb, 26. 14. decembra se vrši glavna .kupščina Starčevičeve stranka prava. Sklepa-o se bo o zelo važnih zadevah. Stjepan Radič. Zagreb, 27. novembra »Narodno veČe-» je pozvalo s«ljačko stranko, naj se izjavi, če se strinja s svojim predsednikom Radlieir. 'ver je Radič napadal »Narodno veče«, ga na meravajo izključiti iz njega. Ententa zasede hrvatska železni-«*, Zagreb, 27. nov. Neki fra-coski štabni častnik je prišel k poverjeniku *a železnice in mu naznanil, da bodo zasedle francoske Žete železniški progi Reka - Budimpešta in !eka-Belgrad. Slovenska zdravstvena misija do šla v Belgrad. Belgrad. 37. novembra. (Zaseb. brz.j Slovenska zdravstvena misija je srečno prišla v Belgrad. Nastanjena je v vojni bolnici, odkoder ie sovražnik odnesel vse. Naprosila je Narodno vlado v Ljnbljani za posteljno opravo, Arhivi generalnega gjbernatorstv« v Bel- gridu. Dunaj, 25. novem'-^ Državni svet je sklenil zapleniti vse arhive g-.vernementa v Bel-gradt:. Arhivi *e nahajajo pri načelniku generalnega štaba bivšega guvernementa v Belgra-du podpolkovniku Kerchnavve, ki se nahaja na Dunaju. Konfiscirali so jih zato, ker so se vršile jazlične vrste nepravilnosti. Razno. Zagreb, 27. novembra. >Hrvatsks Rjcč« poroča, da pride srbski regent. Aleksander v krntkem v jugoslovanske pokrajino. Split, 27. novembra. Železniška zveza s; Sibenikom ,jc pretrgana. Iz Sibenika so naši odpeljali vse vagone in lokomotive, da bi jih Italijani ne mogli v pora bi t i in zapleniti. Zagreb, 27. novembra. Na podlagi sklepa Narodnega veča izroči država SIIS francoski podmorski čoln »Madame Kurier«, ki ga jo svoj čas v puljskem pristanišču zaplenila •nstrijeka mornarica. KOČEVJE. Ker so prejeli tukajšnji županski uradi tu šolska vodstva Že parkrat odloke višjih oblasti v samem slovenskem jeziku, so se ti gospodje izprva precej čudili, kako se jim drznejo kaj takega storiti. Umeti niso mogli, na kak način izpremembe. ki so nastale, in vedno so še sanjali o Veliki in vsemogoči Nemčiji«1. Razm iu neodgovorni krogi so sklepali iu pošiljali svojo prošnjo na razna mosta, a doslej še nimajo odgovora in ga tudi ne dobe v obliki, ki si jo žele. Gotovo jih bi pn ta upravičena jzpremembe malo manj osupnila, ako ne bi živeli gotovi krogi le v duhu nemško-nacijonatistienega časopisja in svojega »Gott-schoer Bote«. ki jc principijelno odklanjat slovensko časopisje brez vse razlike in bil ure-jevan v velenemfiki misli. Ko bi ti krogi brali slovensko časopisje, bi lahko umeli sedanjo Dolitično situacijo tu na jugu in bi se jim no idtlo nikako motenjo pravic, ako dobi par občin in šolskih uradov enake odloke drugim stotinam slovenskih uradov. No loči nas še leto. ko so dobivali noši slovenski uradi od nemčurskili oblasti samo nemške odloke, dasi ni bilo enega Nemca v vsem okolišu razen vlade. Hočevarji, pomislite in umeli bodete položaj. Sc nekaj! Pred par dnevi je prinesel •Slov. Narod« nekaj o orožju, za katero se poiezali šc jiosebno gotovi krogi. Menda bo že nekaj resnice na tem, kar trdi »Narod«, kajti mnogi znaki potrjujejo poročevalčevo sodbo. Tako je n. pr. neko sedemletno dekletce (ime si pridržimo) vse veselo povedalo svoji - prijateljici«: »Dobili bomo puške in po-streljali bomo vse Slovence«, in jc naštelo, katere družine. Odkod zna otroče za to, ako se ne govori podobno v družini Sicer upamo, da bodo vsaj v zadnji uri spoznali, da so njili sanje le puhle, saj jim je vendar nemško-avstrijska vlada povedala že dovolj jasno, da ne mara zanje. Iz Češke. Masaryk. Newyork, 27. novembra. Predsednik če- i ikoslovaškc republike Masaryk se bo na potu | domov zadržal na Angleškem in bo v Londonu zaprisežen. Svehla — policijski ovaduh. Praga, 26. novembra. Soc. dem. »Pravo Lidu« objavlja odkritja o bivšem poslancu Svehli, ki je bil obdolžen od »Narodnih Listov«, da jc policijski ovaduh. V zadnjem času so pa našli na policiji zapisnik šefa državno policije Chuma, v katerem so vpisani izredni izdatki. Tu jc vpisano, da je Svclila prejel enkrat 300 K. pozneje pa 700 K. »Pravo Lidu« pišejo, cla je krivda švehle dokazano. Poljsko. Notiiikacija Neodvisne Ujcdinjene Poljske. Varšava, 25. Vrhovni poveljnik poljskih hrmad Pilsudski je v imenu poljske vlade naznanil vladam vseh vojujočih se in nevtralnih vlad ustanovitev ujedinjene in neodvisne Poljske. Noto je sopodpisal voditelj ministrstva za vnanje posle T. Filipovič. Eden izmed vzrokov zapoznitve te note je bila nemška okupacija, ki je ovirala vso svobodo gibanja. Vodilna ideja note je prepričanje, da bo vlada, nastala po volji celega naroda in opirajoča se na iskreno demokratičnost, delala na to. da se v državi vzdrži red in da bo vršila vse dolžnosti dede prebivalstva v duhu pravičnosti in sprave. Poljska vlada se nadeja, da nnbena tuja armada ne pride v deželo brez nje vednosti in da bodo v slučaju potrebe vlade tujih držav republiki dale svojo pomoč. Bo'i med Poljaki in Ukrajinci. Varšava, 26 novembra. (K. u l Poročilo generalnega štaba z dne 26. t. m,: Poljski oddelek pod poveljstvom divizijonarja Rozwa-dowskega je prepodil ukrajinske četaše iz srednje Galicije. Zasedli smo Ustrzyki in osvojili razen ujetnikov dve 10 cm havbici. Zavzeli smo Nižankovvice, Sambor, Sanok in Lubyczo Naša kavalerija zasleduje ukrajinska oddelke, umikajoče sp proti Ravaruski. V Lvovu urno osvoiili letalski park. PogromI na žlde v Lvovu. Iz Lvova poročajo, da so se vršili veliki pogromi na Žide. Okoli 3000 Židov je mrtvih. Židovski del mesta gori na desetih krajih. Proglašeno je oblegovalno stanje. Ententa, WUsonov govor pred odpotovanjem v Evropo. Rotterdam, 26. Times-" sporočajo iz Nevv-yorka o Wilsonovem potovanju v Evropo: Wil-son bo v kongresu govoril 3. decembra in v svojem govoru obrazložil, kaj da upa od potovanja pridobiti. Dne 4. decembra odpotuje v Evropo, dne 9. decembra se izkrca v nekem angleškem pristanišču, kjer sc sestane z Llov-doni Georgejetn. V Francijo bo odpotoval 12. ali 13. decembra. V Parizu ali v Versaillesu bo ostal 8 dni. Pravijo, da bodo sklenili dvi mirovni pogodbi: splošno s temeljnimi določili in podrobno pogodbo, ki se bo podpisala pozneje. Dne 21. decembra bo obiskal Wilsou bojišča. Po božiču se povrne v Versailles, kier se bodo nadaljevala pogajanja. V Parizu bo stanoval Wjlson v Muratovi palači. Angleški oficirji na Dunaju. Dno 22. novembra zvečer se jc z dunajskega južnega kolodvora odpeljal poseben vlak z angleškimi oficirji, civilisti in francoskimi vojaki proti Trstu. Na kolodvoru jih je pozdravil dunajski vojaški poverjenik SHS Ste-fanovič v spremstvu protesorja dr. Brežnika in nadp. Ellgolhardta kot osloboditeljc tlačenih narodov in jim želel polno srečo na potu v bratsko zmagoslavno domovino. Dunajski južni kolodvor pač še ni videl takega prizora: angleške in francosko uniformo, odposlanstvo in kolodvorski oficirji SHS s trobojnicami. V živahnem razgovoru so stale te pestre gručo pred vlakom, navdušenje in veselje se je bralo na vsakem licu. Angleški poveljnik Mr. Brown so ju v prisrčnih bosedah zahvalil za prijazen pozdrav in nazdravil na slobodo velike Jugoslavije. Kot častno spremstvo je bil pridoljen angleškim oficirjem od našega vojaškega poverjenika stotnik Josln Novosad. Ameriški prehranjevalni minister v Parizu. Parls^ 25. novembra. (Kor. ur l (Agence Havas.) Semkaj je dospel davi ameriški prehranjevalni minister Hoover. Živila za osrednjo Evropo. Dnnaj, 26. nov. Iz Baltimora je odplula ladja »Ezcelsior« s 1P.000 tonami žita za bivše centralne države. i Ameriške Zvezne države na mori« skoraj do- ; segle Anglijo. Rotterdam, 24. (K. u.) Po listu »Nieuvve Rotterdamsche Courant poroča *Dai!y Tele-graph« iz Newyorka od četrtka: Vkljub govoricam o omejitvi oboroževanja v zvezi z ustanovitvijo zveze narodov je mornariški tajnik Daniels včeraj v mornariški komisiji reorezea-tacijske zbornice zahteval, da se izvede program brodovja za dobo prihodnjih treh let. Rekel je, da bi Zedinjene države s tem skoraj dosegle Anglijo. Dogodki zadnjih treh let so preverili odgovorne osebe iz Amerike,- da jc morska sila zmagala. Uvoz in izvoz Italijo. Trst, 23. novembra. (K. u.) Glasort lista »Corriere economico« je uvoz Italije v prvih dvoh mesecih 1918 znašal vrednost okroglo 091) milijonov lir. izvoz pa okroglo 321 milijonov lir. V okroglih številkah je vrednost italijanske trgovino z inozemstvom v mesecih januar in februar 1918 v lirah znašala (izvoz jo v oklepajih): zu alkohol in olje U,318.000 47.613.000), za kolonialno blago, drožo, tobak 22 800.0C0 (1,436 000'. za kemične produkte, zdravila in dišave 129 000.000 (20 400.000), za barvo in barvila 16.000.000 (1.300.000) za ko-nopnino. lan, juto in druge tekstilne snovi 9,800.000 (22140.000), za bombaževino 50 260100 (35.338 000), za volno in kožuhovino 50.150.0C0 (464.000'!. za svilo 14 526.000 (89 350.000), za les in slnmo 11,000.000 (4,500 000), za poplr in knji, ge 6,300.000 '2,225000), za kožo 31.900.000 (3 191.000). za rudnine rn kovine 215,261.000 (11,265.000), za vozove 5 600.000 (20 675.000), za kamenje, porcelan, steklo in kristale 141 335.000 (9350.0C0), za kavčuk, gumi in slično 6 2'6.C00 (3 077.000), za žita, moko. testenine in živila 109.611 000 (31942.000). za živali in živalsko produkte 70 651X00 (11,952.000), za razno blago 54,845.000 (5,000.000). Zahteve Japoncev. Washington, 24. (K. u.) Reuterjev urad: V tukajšnjih diplomatičnih krogih se izjavlja, da bodo japonski mirovni odposlanci predlagali nastopnih sedem temeljnih določb za mir: 1. Sporazum z Anglijo o prostosti morja; 2. Simpatija z načrtom zaveznikov, ščititi male narode; 3. Priznanje potrebe za JaDonsko. da vzdrži red v Sibiriji; 4. priznanje japonskega financijelnega, komercijelnega in industrijal-nega vplivnega delokroga v Kitajski; 6. Trajna zasedba Kiaučava; 6. Japonski protektorat nad Maršalskimi otoki, Karolinškimi in drugimi nemškimi otoki Tihega oceana in 7. na vzajemnosti temelječa enakopravnost vseh japonskih državljanov na vsem svetu. Najvišji poveljnik v Vladivoslo'tj, Vladivostok, 20. (K. u.) Reulerjev urad. Vlada je soorazumno s skupno rusko vlado nredala najvišje poveljnišlvo admiralu Kolča- ku, ki se imer"je prvi guverner. Er/.entie lacljc na Črnem morju. Patiz, 25. novembra. (Kor. ur.) »Arfen<-e Hav.-s« poroča: Francoske in zavezniške ladje so odplule proti Črnemu morju. Nemška Avstrija.' Italijani v Inomostu. Inomost, 25. (K. u.) V soboto ob 8. uri j zvečer je prišlo v Inomost nekaj bataljonov | italijanske pehote z gorsko artiljerijo in avtomobilskimi kolonami, med temi nekaj oklop-njakov. Prišla je tudi konjiča s kolesarji. Zve-1 čer je dospel oddelek alpincev v Inomost. Nadaljnje čete pehote, Irena in artiljerije, ki so s!edi'e včeraj, so bile nastanjene v Inomostu. Tudi vasi v okolici glavnega mesta in mesto Hali so dobili italijansko posadko. Inomost, 25. (K. u.) Danes se je objavil dvojezični razglas italijanskega vrhovnega poveljnika v Inomostu generala Catanena, ki se | glasi: Po členu četrtem pogojev za premirje, ' skleni"nem med entento in Avstrijo-Ogrsko ie odredilo italijansko vrhovro arirmdno poveljstvo zasedbo nekoliko stratetfičnih točk v In-i ski dolini, mod temi tudi mesta Inomost z oko-J liro. Z izvršitvijo zasedbe ie poverien divi-ziiski poveljnik general Hanibal cavaliere Ro- fi. Le-ta je ukazal, da se določijo nadaljnje mo-dalitete zasedbe in da se odredi vse polrebno za vzdrževanje javnega miru. Meščanstvo se poživlja, vzdržati v svojem lastnem interesu mir in red. Inomost, 26. novembra. (Kor. ur.) Kakor poroča Bozener Tiroler*, naznanjajo Italijani na iužnem Tirolskem potom^ plakatov, da zasedba dežele do Rescnen - Scheidecka - Bren-nerja-Toblacha ni mišljena kot začasna, marveč kot stalna in nepremenljva. Nemški Korošci za odložitev volitev v nem-ško-avstrl|sko konstituanto. Provjzorični koroški deželni zbor je v ivoii seji dne 22. novembra sprejel predlog, naj se volitve v konslituanto vrše šele poleti 1919. Nemška Avstrija protestira. Dunaj, ?5. novembra. Državni tajnik zunanjih zadev dr. Bauer ie prišel k zastopniku čehoslovaške države Tusarju in protestiral proti zasedeniu Nemške Češke in Slezije po čchoslovaških četah, Nevtralne čete v varstvo poslaništev na Dunaju. Duna|, 25. novembra. Državni svet Nemške Avstrije na Dunaju je naznanil nevtralnim zastopnikom na Dunaju, da ne more prevzeti jamstva za varnost nevrtalnih poslanikov. Za-jamstva za varnost nevtralnih poslanikov. Za-poslanišlev. Ženske občinske svetovalke na Dunaju. Dunaj, 26. Socialno demokratično strankarsko vodstvo je odposlalo sporazumno z zaupniki v občinski svet na Dunaju pet socialnih demokratinj: Adelheid Pcpp, Gabrijelo Profft, Emo Freundlich, Amalijo Seidl in Ano Bo-schek. Krematorij v Lincu. Line, 26. V zadnji seji občinskega sveta so določili 200.000 K za krematorij. Oderuštvo s papirjem. Dunaj, 25. novembra. Na Dunaju primanjkuje papiija, pač pa ga je dovolj v verižni kupčiji, kjer ga prodajajo po 6 K kg. Preiskava je dognala, da je ta papir, ki je bil last vojnega tiskovnega stana, prodal stotnik Feigel navi-jalcem cen. Časopisje zalileva, naj se ostro nastopi proti Itmu stotniku. Mažari. Pogajania o premlrni pogodbi med Mažari in entento. Budimpešta. 25. (K. u. Ogr. k. u.) General Hcnrys poroča ogrskemu vojnemu ministrstvu, da bo odposlal v Budimpešto dvauajstčlensko komisijo pod vodstvom francoskega podpolkovnika Vixa. Naloga te komisije je, pogajati se z ogrsko vlado o vprašanjih dne 13. t. m. sklenjene vojne konvencije (premima pogodba). Ogvska vlada jc nato odposlala tudi komisijo. jo vodi minister Linder. Lc-ta bo predlolila francoski komisiji tudi zbrane podatke, ki se nanašajo na kršitev premirne pogodbe po Srbih, Čehih in Rumunih. Mažari gredo branit Požun. Budimpešta, 25. novembra. Danes zvečer se "e odreljalo iz Budimpešte več po«®bmh vlakov s -1 honvednimi polki in 1 vlak .trojnih pušk " Požun, da branijo mesto proti Čehoslo-vakom. Gener v' "ranehet zahteva razorožbo in inter-vranje Mackensenove armade. B'id..npcšta, 26. General Franchet je brzojavk! ogrski vladi, da zahteva interniranje in azorožbo Mackensenovih čet, ki korakajo zdai skoz' Ogrsko. Ogrska obsoja vsako akcijo za obnovitev starega monarhistične^a ustroja. Budimpešta, 25. (K. u.) Odrski korespon-denčni urad. Po poročilu ljubljanskega kores-r«ondenčnega urada so nameravali bivši av-stro-ogrski častniki v Zagrebu uprizoriti vsta-'o. Preiskava, ki sc vodi, naj konstatira, če ni v zvezi s to zaroto provokacija od ogrske strani ali pa ogrsko-italijanski sporazum. Ogrska vlada smatra proti temu napoluradnemu komunikeju za potrebno, obvestiti slovensko-hrvaško-srbski Narodni svet, da obsoja vsako akcijo za zopetno obnovitev starega avstro-ogrskega, posebno pa starega monarhističnega ustroja in da bo vsako tako akcijo ali zaroto kvalificirala kot zločin in lemu primerno po-stonala. Protestira proti mnenju, da podpira tudi samo neposredno v Zagrebu odkrito vojaško zaroto, ki je naperjena ravno tako zoper neodvisnost ogrske narodne države, ali da bi li bila ta sama ljuba. Nemčiia. Viliem II. — ujetnik. Curih, 27, Ententa je sporočila nizozem* ski vladi, da smatra bivšega nemškega cesarja Vi jema II. za ujetnika. Nizozemska vlada je odgovorna zanj, da ne pobegne. V petek bo v Versaillesu zborovala komiriia, ki bo razpravljala o zločinih, ki jih |e z-krivil Viljem II. Pariš, 26. novembra. (Kor. ur.) (Agence Havas.) Profesor na pravni fakulteti Berthe-Iemy objavlja v »Matinu« članek, kjer prihaja do zaključka, da so krutosti, povzročene po ccsarju Viljemu, tudi v vojnemu stanju po rrednarodnem pravu prepovedane in da tvorijo zločin v zmislu navadnega kazenskorfa prava. Cesar Viljem je zločinec in v jnridič-nem zmislu sokrivec grozovitosti, ki j:h je ukazal izvršiti v protislovju z vojnimi običaji in ga zato lahko izroče sodišču. Kako so Nemci lagali. Ženeva 27. novembra. Na podlngi natančnih statističnih podrtkov so nemški podmorski čolni potonili ententi mesečno približno 120 000 ton. Nemci so pa poročali, da so potopili vsaki mesec 800.000 ton. Ustanovitev južno nemške repub'ike. Berlin, 26. V Strassburgu co se pogajali Francozi z vrhovnim vodstvom nemške armade. Šlo je za ustanovitev republike južnonem-ških držav in Porenske. Ustanovitev nameravajo pospešiti, če se nailiitrejše nc zagotovi reden obstoj sedanje vlade. Južne nem£ke drž-.-n zahtevajo zastopstva pri mirovni ksn'crenci. lugano, 26. novembra. Monnkovski do-pisnik »Scroln« trdi: Bavarski ministrski predsednik je izjavil, da zahtevajo države južno Nemčije zastopstva pri .mirovni konferenci. ker n« bodo dovolile, ua govori v njihovem imenu Berlin. Ludendorff nozaano kam odpotoval Berlin, 26. novembra. Neko poštne pošiljatev, naslovljeno na generala Ludendorffa jo vrnila pošto, ker je naslovnik neznano kna odpotoval. Razna poročila. Rumuni zasedajo. Dunaj, 25. novembra. Uumonskl kralj Ka« rel ie izdal navdušeno oroklamacijo na voi-sko o priliki splošne mobilizacije, v kateri jik navdušuje za vpad na Ogrsko. Dunaj, 26 Rumunske čete so vkorakale v mesto Snidlvn v Galiciji in je zasedle. Kaj si vse domlšljujejo. »Neue Zurioher Zeitung«, ki Je im«!a s sturo avstrijsko in s staro nemško diplomacijo dobro stike, pravi, da je pritrdila ententa zo-potni zdruitvi bivše avstroogrske monarhij« v obliki federativne republike. Habsburško kavalirstvo. Kakor smo že kratko poročali, si je dal bivši cesar Karel, o čigar vojaških sposobnostih pač ni mogoče resno govoriti, izplač&ti od države za to. da jo nosil naslov vrhovnega poveljnika, letno poldrug milijon kron, in sicer tudi za nazaj od časa, ko je zasedel prestol. Pomislimo, da je bilo to v času, ko so je nahajala država, njogova država, v največjih denarnih stiskah, ko so mnogi milijoni, njegovih podanikov stradali ln. umirali in 'trpeli vse mogoče muko, trpeli in umirali zanj in za bodočnost njegove družine. Ni se zadovoljil s težkimi 27 milijoni na leto, ki jih je dobival za svojo vladursko službo, za katero ni bil dosti bolj sposoben nego vsak gledališki igralec, ki na odru predstavlja »kraljevo vi«. go><. Mož si je dal celo izplačati mesečno plačo tudi za november, duši je že 2. novembra izročil vrhovno poveljstvo podmaršalu Kovejsu. Ako je poglavar hnbsburčko dinastije delal tako, jiotem si moremo misliti, kako so sku-bili državo šele ostali mnogoštevilni člani te familije. Nadvojvoda Friderik, ta ostudni krvnik avstrijskih in ogrskih narodov, je kot vrhovni poveljnik stanoval v TeSlnu v svojem lastnem gradu, imel je seveda sijajno plačo in razkošno oskrbo nu državne stroške, vendar si je dni od države izplačali posebej usžke stoiisočo zu stanovanje v lustueru gradu. Za vsako vožnjo iz Tešlna na, Dunaj je dobil od države 40.000 K potnih sn-oskov, dasi se je seveda vozil in imel vso oskrbo brezplačno« Kaj čuda. da se jc odlični gospod zelo p9gosto vozil na Dunoj. Država jo posegala po siro-tin«kih denurjlli in izvabljala ubogim služkinjam zadnji vinar iz žepu za vojna posojila za:o, da jo tnoglu polnili brezdaujo žepe teh najvišjih lenuhov in painsitov, ki so živeli od ljudskih žuljev in ljudsko krvi. Izgube bivše avstrijske vojske. * Dunaj, 27. Na podiagi statističnih podatkov znašajo izgube bivše avstrijske vojske okoli 4 milijone mož mrtvili, ranjenih iu ujetih. Te izgube so preračupjenc do ponesrečene ofenzive ob Piavi, takratne velikanske izgube tedaj niso vštete, kakor tudi niso vštete izgube ob zadnji laški ofenzivi koncem'oktobra, Število mrtvih znaša 800.000; toliko slučajev je dokazanih, v resnici pa ie to število innogo višje. Računa se, da jc padel ali bil . ranjen oziroma ujet vsak tretji mož. Od 310 aktivnih generalov jih je padlo 8; od .2308 štabnih častnikov jih je padlo 359; od 20.810 aktivnih častnikov jih je padlo 3988, rezervnih častnikov je pa padlo 8879. Princev je padlo. 5, med temi ni niti enega habsburškega ali parmskega princa. Židovska republika v Palestini. Bascl, 25. Preko Carigrada poročajo, da se je konstituirala v Palestini prva vlada židovske republike. Za ministrskega predsednika je izvoljen Brandeis, za zunanjega, ministra dr. Nordau, za finančnega ministra pa Albert pl. Rotschield. Politične novice. -r Gosp. dr. Triller ju, poverjeniku Narodne vlade itd. Na miren in stvaren javen poziv miren in stvaren odgovor! Iz mojega celega članka je razvidno, da sem navajal osebe in dejstva le za kritiko metode, torej ne iz kake malenkostne želje, komu kot osebi škodovati ali shla-diti kako jezico, katere nimam. Torej stvarno! Vi, g. doktor, ste eden izmed voditeljev prejšnje Narodnotnapredne stranke, ki se sedaj imenuje J. D. S. Anonimni, neodgovorni ljudje V aš e stranke so za hrbtom odgovornih zadnji čas očitali dinastičnost V. L. S. ter jo tudi sicer na zloben način v irstih in po javnih lokalih zaradi njenega republikanskega stališča napadali. Argument jim je sofistič-no zavijanje o politični taktiki, o kateri ve vodstvo J D. S., da je bila edino pravilna in v danih okoliščinah edino možna, saj ste Vi, odnosno vodstvo v tem spoznanju šli še dalje in nesli rog v strelne jarke. Vi in ostalo vodstvo je še politično kole-balo, ali naj gre s Krakovci ali pa z dunajskimi eksponenti. Jasno pa je bilo za vsakogar, da so Mladini V. L.' S. nositelji narodnega ujedinjenja troimenskega naroda; jasno tudi, da so bili ža to pripravljeni na žrtve. A sedaj Vaši listi za vodstvo Vaše stranke nimajo onih besed, kakor jih imajo za V, L. S., torej je to najgrša demagogija in zlobnost za Vaše pristaša, a nehonetnost tudi od vodstva, da tega početja niti z eno besedico nc dezavira! Tudi. Vi sami padete v staro, prave organizirane demokratične stranke nevredno mapiro, ker si z zadnjim stavkom svojega poziva kakor Pilat umijete roke, češ: »Konštatu;em le šc, da s polemiko glede državne oblike nisem v nobeni zvezi.« Verujem, toda v smislu prave demokracije zahtevam, da stavite svojim pristašem vprašanje zaupanja in jih k poštenosti in I o j a 1 n n s I i prisilite. Le tako bomo prišli iz močvirja. Konkreten slu- čaj, ki mi je služil le v podkrepitev dokaza nelojalnosti in inkonsekventnosti Vaših pristašev, pa se je vršil sledeče: V dneh, ko so bivali Krekovci za ujedinjenje in prcH ».•mmtmalnemu* dr. Š. programu najbolj nevaren boj, sem videl na Miklošičevi cesti, kako ste se menili z dr. Š., kako sta ši stisnila roke, se ločila za štiri do šest korakov, nakar se je nagjo dr. Š. še enkrat obrnil, Vas poklical in rekel: »Ti, Triller, prosim še nekaj!« Ustavila,. sta se pred plakatno tablo blizu Uniona in dr. Š. je nadaljeval: »Ampak veš, to ostane za vas strogo zaupno.« Vi ste pritrdili: »Seveda, gotovo!« Še en stisk rok, zelo zadovoljen prijateljski pozdrav in ločitev. Iste dni sem iz Ribnikarjevih krogov izvedel, da se vodstvo Narodno-napredne stranke politično pogaja. Gotovo kot oseba in voditelj stranke občujete in paktirate s komurkoli, a nepravilno je od Vas in vodstva J. D. S., da sedaj v časopisju pustite blatiti V, L. S. in ostuden je ta način boja od strani Vašega Časopisja in Vaših pristašev, In proti tej dvojni morali sem. J. Vesenjak. 4- Gosp. Aot. P-J Politične svobode ne smemo kratiti nikomur, a javna politična morala in tfydi korist ljudstva zahteva, da so v javnosti nastopajoči ljudje kolikor najbolj mogoče čisti, solidni in brez vihravosti, da ne kličejo en dan »živela republika«, drugi dan pa obsojajo tiste, ki so za njo. Sicer pa so Vaša izvajanja vsebinsko jalova in domišljava, stvarno pa brezpredmetna, dokler Vas nepristranska slovenska javnost ne oprosti očitanja, da ste v svojo osebno korist napravili zelo mastno politično kupčijo z dr. Šusteršičem. J. Vesenjak. + Takrat.... Vo so avstroogrski vojaki umirali po bojiščih.tu bolnišnicah brez-srajc, ko so po šolah izdelovali zanje odeje in podplate lz — papirja. Jc nakazala vojna uprava ta balo hčeri podmorSala barona pl. Ivlepsch-Klotha, ki je zastopol avstroogrski glavni stan pri nemškem vrhovnem poveljstvu, iz vojaškega skladišča v Ebersdorfu brezolučno — 2000 metrov psrilnega blaga. To se je zgodilo leta 1917. Naslednje leto meseca januarja je vojna uprava nakazala podmaršalovi hčeri ogromne množine namiznega perila: prtov in prtičev, potem obrigač. '■••isalk. frotirk, povojev in rut iz tetro itd. Vse to brezplačno. + Protest mariborskih nemških socialnih demokratov, »Grazer Tagblatt poroča 24. t. rri. iz Mariboru, da so se. zastopniki soci-alno-dcmokra ličnega delavstva oglasili pri generalu Maistru in protestiruli proti presenetljivim dogodkom zadnjih dni. Ugovarjali so posebno, da je vsa stražna služba izključno v rokah srbsko-Jugoslovanskega vojaštva. Zahtevali so, naj Maribor zasedejo čete entente in izjavili, da bi bili železničarji ob sedanjih razmerah prisiljeni, da odlože delo. General Majstcr je dal poslanstvu gotove ob-'.jube. • '' > -f KoroSki Nemci na potu skoznanja? »Karntner Tagblatt« z dne 23. t. m. prinaša uvodnik pod naslovom: »Koroška in jugo-siovansko-luški prepir«, v katerem piše med drugim: Jugoslovani Občutijo italijansko zasedbo kot neznosiiQ tujevladje. Ali no bi bilo koristno za Nemce in Slovence na Koroškem, uko bi nauk sedanje ure uporabili? Kar danes na Koroškem nujno potrebujemo, to je mir red in vurnost. Ri pa v nobenem oziru niso zavarovani. O politični uredbi in mejah ne bo odločevula samo beseda moči. marveč tudi samoodločba oprodov. Razen lesa se bodočnost no sme presojati po sedanjih razmerah Nemške Avstrije, ampak tudi po postopanju Italije. Se desetlptja bo učinkovalo, kar se sedaj tu odigrava. Ako jc res, da se namera Jugoslavija za nasilno politiko ki jo zasledijo Italija, odškntlovati na Koroškem in Štajerskem ter pripojiti prvo v celoti, drugo pa do Ehrenhausna. potem to ne bo dovedlo do trajnega miru; tisti, ki bo pri tem največ trpel. bi bili Jugoslovani, zagozdeni med dva nasprotnika. Na tako Kratkovidno politiko, ki ni prosta nasilja in revanše, ne moremo verjeti. — Iz tcgtt zveni že precej spoznanja; Nemci naj v presoji računov med njimi in nami le še nekoliko globlje prodro v načelo pravičnosti in ga uporabijo na sebi, potem sporazum i nami oo bo težak. Dnevne novice. — Našim ljudem! Tisti naši inteligentni ljudje, ki prihajajo iz po Italijanih zasedenih ozemelj, se naprošajo, naj pojljejo natančna poročila o postopanju Italijanov v njih kraju »Narodnemu svetu« v Ljubljano, aH pa se tamkaj osebno oglasa, da se sestavi zapisnik. »Narodni svei« nujno rabi točna in resnici Odgovarjajoča poročila. — Poverjenik za notranje zadeve dr. Brejc sprejema stranke vsak dan od 11. do 1. ure. — Umrl je za pljučnico 26. t. tn. v Rov-tah nad Logatcem Janko Mazi. Vrnil se je komaj pred 10 dnevi lz fronte, kjer je prebil 4 leta. Bil je fant korenjak-poštenjak. Priporočamo ga v blag spomin vsem njegovim znancem in prijateljem. — Občinski odbor v Beliccrkvi na Dolenjskem je v svoji seji z dne 24. novembra 1918 imenoval za častna občana knezoškofa dr. Ant. Bon. Jegliča in dr. Ant. Korošca. — Društvo s.ocenskih profesorjev v Ljub-Ijani vabi tem polom — brez drugega obvestila — vse člane k sestanku v soboto, dne 30. t. m. ob 3. uri pOpoldne na prvi gimnaziji, da se pogovorimo o volitvi obeh delegatov in njiju namestnikov v višji Šolski svet; volitev se ima, kakor znano, izvršili že do 10. decembra. Ako bi se zaradi prometnih težkoč izvenljub-ljanskf člani sestanka ne mogli udeležili, prosimo, naj vsak učiteljski zbor pošlje vsaj ene-ga zastopnika z obširnim pooblastilom (s podpisi vseh gg. tovarišev, katere bo zastopal). — Takoj po tem razgovoru bo nujen in važen sestanek historikov. — Odbor. — rreč * lenuhi in korupcijo' Znano jo, kako se ie uri ntis v plan ^Vvstrijl uradovalo pri političnih uradih. Prišli so že naravnost v picgovor: ako si vložil prošnjo, jo po tri mesece gospod referent niti pogledal ni, ker jc namreč znano; da so listi višji gospodje že pruluikftnto tako učili, na noben akt ni tako nujui. da bi no mogel nepogledun vsaj pol leta i»žnti nerešen na mizi. Ker pa je vendar moral nekdo kaj delati, se jo vse delo zvrnilo na slovenske politične uradnike, da so vlekli za nemško gospodo. -Znano jo, da je bil na deželi okiajni glavar, ki je uradoval — v Ljub-. Ijani. — Energični vodja poverjeništva za notranje stvari je že precej pometel s temi ele-mer.li, toda še vedno sedijo v-znanih političnih uradih taki gospodje, ki mislijo, da bodo lenaril! v Jugoslaviji naprej s tem, da so si natikriii slovenske kokardo ter lomijo /.daj tisti od njih zaničevani, a sedaj državni in uradu' jezik kakor vedo in znajo. Tako je znano cia še danes sedi pri okrajnem glavar-' »'vii neki gospod, ki jc dajal šo pred kratkim rešitve pod pogojem, ako res dotična postav«, na katero se je prosilde sklicevul, — obstoja ter pri tem zaprisegel nekega župnika na postavo, ki bi jo moral dotični gospod uradnik sam poznati. Pri deželni vladi sedi neki grof in neki baron, ki sploh ničesar ne znat", naj--man., pa slovenščine. Na njegove kolego o stranke deia to najmočnejši vtis. Ker imamo v našem povorjenlštvn za tc urade skrajno energičnega in pridnega moža, ki očigled svoje lastnosti na ljubo baronstvu iu grofovstvu no bo gledal okoli sebe take lenuhunjo. smo prepričani, da bo pomedcl s temi zadnjimi sledovi predstaviteljev avstrijskega birokra-tizinn — Vlsol-.ošalcern! Tovarišem, Hi hočejo študirati v Zagrebu, podajamo naslednje podatke: Univerza ima leologično, juridično, filozofično v zvezi s šumarsko visoko šolo, in medicinsko fakulteto ki ima dosedaj šele tri semestre K slednjič farmacijo Poleg univerze jc v Zagrebu tudi ubiturljentski tečaj na trgovski akademiji, kjer sc predavanja že vrše. Na univerzi prične zimski semester začetkom prosincu in je dovoljeno naknadno vpisovanje do 8. prosinca. Visoltošoici, ki so imatrikulirani na drugih univerzah, potrebujejo pri vpisovanju demisorij dotične univerze. Izpiti se polugajo začasno v hrvaškem in slovenskem jeziku. Dopustno je tudi poslu-ževanje nemških izrazov, če jer kdo že študiral na nemški univerzi in stoji neposredno pred izpitom. Svetujemo vsakemu tovarišu, da si naroči na zagrebški univerzi »akudemiški propis«, v katerem dobi vso podrobnosti. —. Veliko težkoče vladujo glede stanovanj, a mogoče dobimo na ruzuolago skupno stanovanje, da so na ta način omogoči, da gre v Zagreb lahko večjo število Slovencev. Kar so tiče visokih šol v.drugih mestih, se ni šo nič pozitivnega ukrenilo in volinio še stare razbere. — Frošnja učite-jic suplentk Narodni vlncli, Ker se sedaj učitelji bivši vojaki vračajo na svoja učna mesta, ie, oziroma bo vsled tega veliko število učiteljic suplentk naenkrat brez služb. Med njimi je mnogo takih, ki imajo že po več let usposobljenostni izpit, pa vsled vojnih razmer še do sedaj niso stalno nameščene. Če ie že plača definilivnega učiteljstva izvar,redno slaba, je sedanji položaj učiteljic suplentk naravnost obupen, V šoli vrše svojo dolžnest prav tako kot stalno uči-tebstvo, imajo izpite kot oni in za vse to naj bi bile naenkrat brez vseh dohodkov. Narodna vlada se zato nujno naproša, da v najkrajšem roku razpiše izpraznjena učna mesta in se pri imenovanju v prvi vrsti ozira na že zgoraj označene suplentke. — Več prizadetih. — V Litiji priredi dramatični odsek v soboto, dne 30. t. m., ter nedeljo, 1. decembra, v Sokolskem domu gledališko predstavo, in sicer dr. Krekovo veseloigro Tri sestre*' ter burko »-Čitalnica pri branjevki«. Začetek ob 8. uri zvečer. Predprodajo vstopnic v trgovini g. Lapa. — Slovensko tajništvo pri Narodnem veču rabi perfektnegu stenografa, ki je vešč slovenske in nemške stenografije in rn^ra dobro znati pisati na stroju. Nastop službe takoj. Pogoji jako ugodni. Ponudniki naj so zglasijo v pisarni Narodnega sveta v Ljubljani, Frančiškanska ulica 2, pritličje na desno. — Kdo ve? K županu v Moste pri Komendi je zašel 21. novembra deček kaltih ue-set let, okroglega obraza, kašljajoč, siabo le-lensko oblečen, z vojaško čepico na glavi, s cokljami na nogah — pa mutast. Sedaj S2 nahaja v Glavarjevi bolnišnici v Komendi. Kjer dečka pogrešajo, naj se zglase. — Ee^unski vlak. Poverjeništvo za promet naznanja: Dne oO. novembra 1918 vozi direktni begunski vlak iz Ljubljane glavni kolodvor do Trsta južni kolodvor. Tudi vozovi, namenjeni proti Gorici in Pulju, se morejo priklopih temu vlaku. — Cena prašičem pada. Na Hrvatskem, zlasti v Slavoniji, se nahaja velika množina pi-tanih prašičev, katere ponujajo tudi na Kranjsko in sicer za ceno 4 do 6 K za kg žive teže. Opaža se tudi, da bo ci'.na goveji živini v kratkem padla. — Odda se razprodaja proizvodov državne cinkarne v Celju (oč^šč^ni cink, cinkova pločevina razne debelosti, cinkov prah, žve-plena kislina). Natančnejša pojasnila se dobe pri upraviteljstvu cinkarne v Celju. Ponudbe naj se predloiie upraviteljstvu cinkarne do 15. decembra 1918. LiubSianske novice. lj Umrl ie ponoči na 2G. t. m. v tukajšnji deželni bolnišnici srbski nadporočnik Stojali An ton i je v ič. Pusta! jo žrtev sušice, ki si jo jo nnkonal v ujetništvu. Pred njim so padli v vojni trije njegovi bratje. Rojen jo bil leta 1888. v Belgradu. Pogreb bo jutri, v četrtek dno 28. t. m. ob dveh popnUIno iz mrtvašnice deželne bolnice. Na grobu bosta govorila srh- I ski častnik in dr. Fr. Ilešič. Pela bo »Glasbena Matica«. lj Zveza »Orlov« se udeleži pogreba umrlega srbskega častnika Antonijeviča, ki se vrši jutri, v četrtek, dne 23. t. ni. ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici. Vabimo brate »Orle*«, da sc pogreba polnoštevilno udeleže v krojih. Zbirališče ob pol dveh v cer kveni hiši pri sv. Petru. lj Povco »Glasbsns Mafhci prosi odbor da se polnoštevilno udeleže jutri, v četrtek popoldne ob Iričotrt na 2. uro nred deželno bolnico pogreba v Ljubljani umrlega srbskega častnika g. Stojana Antonijeviča in s petjem poč,"ste nnšer ne rotreSu;e;o, '-ar bi na "'ledališ^u iiterfnpo mno^o koristili. Clect-'i?ka rf^Horoba je tc''om vojne m»-orpocin)i Šiški. Stranka dobi za vsako osebo poljubno množino sveže repe, kg stane 20 vinariev. a Sveža repa za i. okraj. Stranke I. okraja prejmcio sve^o repo na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 23. t. m. dopoldne pri »Unionu. v ipocinji Šiški. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure štev. 1 do 400, od 9. do 10. ure štev, 401 do SOJ, od 10. do 11. ure šiev. 801 do konca. Stranka dobi iahko poljubno množino repe, kg stane 20 vinarjev. a Sveža re^a za ll, okraj. Stranke II. okraja prejmejo svežo repo na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 23. t. m. in v petek, dne 29. t. ni. pri -Unionu v Spodnji Šiški. Določen je tale red: v četrtek, dne 28. t. m. popoldne od 2. do 3. ure štev. 1 do 300, od 3. do 4. ure štev. 301 do 600, od 4. clo 5. ure štev. 601 do 900. V petek, dne 29. t. m. čopoldne od 8. do 9. ure štev. 901 do 1200, od 9. do 10. ure štev. 1201 do 1500, od 10. do 11. ure štev. 1501 do konca. Stranka dobi lahko poljubno množino repe, kg stane 20 vinarjev. a Kis na rdeče izkaznice B. Stranke z novimi izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko E, prejmejo kis v četrtek, dne 23. t. m., v petek, dne 29. t. m. in v soboto, dne -0. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v četrtek, dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev, 1 do 200, od 9. do 10.' ure štev. 201 do 400, od 10. do 11. ure štev. 401 do 600, popo'dne od 2. do 3. ure štev. 601 do 800, od 3. do 4. ure žtev, 801 do 10C0, od 4. do 5. ure štev. 1001 do 1200. — V petek, dne 29. t. m. dopoldne od 8. do 9, ure štev. 1201 do 1400, od 9. do 10, ure štev. 1401 do 1600, od 10. do 11. ure štev. 1601 do 1800, popoldne od 2. do 3. ure štev. 1891 do 2000, od 3. do 4. ure štev. 2001 do 2200, od 4. do 5. ure štev. 2201 do 2400. ■— V soboto, dne 30. t. m. doooldne od 8. do 9. ure štev. 2401 do 2600, od 9. do 10. ure štev. 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 liter kisa, liter stane 1 krono. a Vžigalice in milo za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo vžigalice in milo na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 28. t. m., pri Miih'eisnu na Dunajski cest'. Določen je ta-le red: cd 8. do 9. ure dopoldne št. 1 do 300, od 9. do 10. ure št. 301 do 600. od 10, do 11. ure št. 601 do 900, popoldne od 2. do 3. ure št. 901 do 1200, od 3. r'o 4. ure št. 1201 do 1500, od 4. do 5. ure št. 1501 do konca. — Str.inka dobi za vsako osebo 5 škalljic vžigalic in 2 kosa mila, kar stane 1 K. Te dni izide veliki jugoslovanski skladni koledar! Opozarjamo, da to pristno domače delo dnleč nadkriljujc tuje izdelke te vrste, in nc pride v poštev simo v pisarnah, ker je do-polnoma nepogrešljiv, temveč bo služil tudi v družinskih sobah kot prispodoba novega časa. Opremljen bo koledar s slikama sv. Cirila in Metoda in bo nosil čistdi slovansko lice. Slikar Gospari ga je okrasil s primernimi narod-rimi orromcnti. Koledar bo velja! 8 kron in se bo prodajal v Katoliški knjigarni v Ljubljani. Zgubil se je včeraj notes z večjo vsolo denarja. Pošten najditelj se prosi, da ga odda proti nagradi Gvido Zupanu, Novo mesto 171. Zgubil se je srebrn cbcssk s slikama. Pošten najditelj se prosi, da ga odda pioli nagradi Pod trančo štev. 2, III., desno. , Pozor! _ Pozorl i ....... Usnjcle nnhiike priprroča Peter [Kozina Si C o., trgovina čevljev, j Ljubljana, Breg 2 0. se razpisuje v Tržiču Prednost imajo taki. ki su zmožni poučevati tudi godbo Plača po dogovoru. Prošnje naj »e vlagajo na župni urad v Tržiču. 1671 C t Pn 1 n IL P"nov> ,n vodovodni inštala-uUUjllln, ter išče stalne službe lukai uli na HrvaŠkimi (iovori poleg slovenščine in nemščine tudi hrvatsko in italijansko. Dopisi z navedbo pogojev se prosijo na naslov: H. S. Grajen 30 Kamnik, Gorenjsko. 4677 V potek dne 29. t. m. se bo proti. danilo oglja v vrečah, katere naj prinese vsak kupec seboj, ter nadalje vsak torek in petek od D. do .'t. ure popoldne pri gostilni Kramar na dvorišču, GLnce Cena za kg je K 1 15 T\rdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovska cesta 15. 466ti H P 'i IP sc sPreJme- ki zna nekoliko ši-UUiHu vati: one z dežele niso izklju čene. Plača 150 K mesečno. Hrana in stanovanje lahko v biši. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 4667. Dnttppinirn Iščem za nekaj jutranjih I U311 UilllbU ur. Oglasiti se je v pisarni JFtanzinger, Cesta na ju:no železnico 9 Delile za trgovino ja pomoči izvrševati, se sprejme. Pogoj: snažnost, marliivost, poštenje in vljudnost. Plača SO K in cela dobra oskrba. Ponudbe prosi: Trgov.na ma-slaca Zagreb, Nikoilčeva 12. (4684) 9 0 pWr u'3 llmna' zaupljiva, zmožna L U unll inll, vsakega dela v izoeliavah, instalacijah, kakor tudi v obratu (dvigala, motorji), pri telefonih in ključavničarskih delih. Stalna služba, dobru plača: stano-vanje iu prehrana na razpolago. Ponudbe naj se pošiljajo na vodstvo elektrodne tovarue, na Dobravi pri Jesenicah na Gorenj. (4586) Služba organista nem uradu v Meti kl. Dohodki so: 65 K mesečno in užitek ene njive. Nastop lahko s 1. decembrom. 7ohl'i lifltilfi razne vrste> 80 naprodaj AuUlTLlulIllii, v večji množini. Natančneje se poizve pod šifro ,,A- B. 4538' pri upravi ..Slovenca1' oko se priloži znamka za poštnino. nPfl7PI*iifl dobro vpeljano in dobro ul Duul l'U. idočo v kakem mestu kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod „H. G." 12 4638 na upravo „Slovenca". 1/rtnan sPreten- samec, se išče za graj-lillldl, ščino Čemšenik. Več se poizve j>ri tvrdki Feliks Urbane v Ljubljani. flor piiifoi dober nočni varuh, se kupi. luS"uillU|, Ponudbe pismeno ali osebno v trgovini Ljubljana, Dunajska cesta 11. nsapra ti ir^m^S proti dobri plači in popolni oskrbi. Istotam se sprejme tudi — — — — sk iščii ali Mnim "Slani - stroki. Plača dobra, cela oskrba v tuši. Cenjene ponudbe se prosi na Josip Zidar, Ljubljana, Dunaj, c 31 (41559) Sližk Gerkvenika in organis a &>s& takoj ali z novim letom. Stanovanje in drva prosta. Plača v gotovini, bira je maslo in nekaj žita. Prednost ima rokodelec, Služba je lahka in dohodki ne slabi.' Ožeujen z večjo družino je nemogoč, ker bi bilo stanovanje premajhno. Župni urad Vo|sno nad Idrijo. Kot oozilar ali oskrbnik večje posestvo. Naslov pove uprava ,Slovcnca" pod št. 4650. r....... s hišami >n posestvom vred jUVdrlld se proda Naslov pove utirava ,,Slovenca" pod št. 4643. 9 l/nnia Piir" Z(^rava in pohlevna. L nuilld. rabna za lahko in težKo vožnjo, se kupita na Gorenjskem. Ponudbe jiod „Konja 4649' na upravo ,,Slovenca". Kot oskrbnik ali mor ne prost mož z družino, begunci i i Gorice. V najem se vzame tudi kaka kmetija na Dolenjskem ali Štajerskem Cenjene ponudbe prosi uboga družina na naslov: Jožel Bevčič, Spodnje Gorje štev. 86, Gorenjsko. jjp- priprosta, snažna, izurjena, ..Jllil iuu, ki se razume na navadne hišno posle, se išče za malo rodbino dveh članov. —.VpraŠBnia in ponudi'e naj se pošiljajo na naslov Jos. Btaževlč, CriKvenica, Hrvatsko. fvMici in pomočita "SS takoi s hrano in stanovanjem Ig. Toplak, mizarstvo s strojnim obratom v TrboVi;BQ, 11. 7« iminnpo v strojniš«em ouratu bi rad ti ld|ullud šel 19letni kmečki fant. Na-slov pove uprava lista pod št 4707. Mnvlti romii "a zaclrB° -<4> ^^ n10' mm utlVi]! čni, se ceno prodajo. Naslov pove n|irava „Sloverca" pod 4701. 300 i Minili konskemu paru brez otrok stanovanje z 2-3 sobami in ku-ninjo v sredini mesta, čc le mogoče zu takoj. Naslov „Sredobran", Ambrožev trg 7, 1. nndsir!, pisarna. 4694 Morrar i častnik, r^zJTC. slovau, z večjim premoženjem in vso jpravo, se želi v svrho ženitve takoj spoznati z mlado gospodično sloven sko narodnosti s primernim premo/enem. Ponudbe, čele možno s sliko, ki se vrne, na upravo „SIovencu" pod ..Jugoslovan". Tainost zajamčena. 470.' Kflfi'3 novui hihka. napol pokrita, za IVJbljd, 1 ali :> konja, ter konjska ojire-ma iz usuju za dva in za enega konja se produ Ur. Lamnret, Ljubljana, Itini-ska cesta IS. - 11. nadstr. 469| 18 m fine a šifina gn t pristni knučuk) te nuproitai. Na ogled iz prijaznosti v trg. pri »Gorenjki«, Poijaearjev trg 3. Vožn e se prevzemajo 'PVn"i6'u%° Naročila spreiema trgovina Ivan Ba-tiovec. l.jubhana, Sv. Jakoba trg 7. 4693 10 mlatili vreč, fMTiffe bme. se proda najvišjemu ponudniku Ponudbe na upravo lista pod »Vrečeu. Zahvala. povodom nanustitv« blajorodnega gospoda (5olia voditeljem okrajnega glavarstva ljubljansko okolic, si šU'jc občinski odbor y Ijorjulju y syojo prijetno dolžfiosi, za njegovo neumorno iti požrtvovalno delovanj: v blagor kmelskega prebivalstva za časa vojne inu izrazili najiskrenejšo zalivalo ler inu k njegovemu imenovanju na.prisrčncje čestita, županstvo y ^orjulju, 17. novembra 19IS. 47U )\nd. Cepon 3. r., župan. 570<» Zahvala. Ilini ut* ''lrov naprej je naprodaj lili J po ugodnih cenah. Dostavlja se tudi na dom. J. Jeienic Ljubljana Stara pot 1. 4715 Tirnim hhnn moške in ženske rlf-IJliUlIU UlujlO leke jirlporoča pod zelo ugodnimi nakupnimi pogoji, trgovina Hedv. Šare, Selenbugova ul. o Ljublj. on n se raz- 'juii ui uuiiutu i: uDiniDiimu pisuie pri iupnem uradu v apitaliču, p. Motnik,-ki daje tudi pojasnila jjlede plače. Nastop ob novem letu 1919. (4717) ki je navajena kuhanja boljše JU, in navadne hrane ter vseli gospodinjskih poslov, se sprejme k družini brez otrok. Hrane dovolj, plača po dogovoru. Pismene ponudbe ali osebni priglas v trgovini L. line/., Krško (ffi7i1 kl z ctlim u,i dvema konjema ter iUlill Iti vozovi dobe stalno vožujo prpti dobri ptu- rjpjoiipnu se takoj sprejme či.Tudi več UUIUVUDI Naslov se izve. v upravništvu ..Slovenca" |iod št. 4695 Dotriroi se 0(ida za Živila ali denar. rOtluluj Vpraša naj se pri T. KRAJiVC, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. (4696) svežega, lepega, je nekaj kilo- _____I, gramov naprodaj na Rimski c št. 5. dvorišče, vrata 4, levo. (4697) 7smP''n aiftto Sin ('zdanih za iialijan. Mllllu U UVllI. lil okupacijske kraie) po srednje: Zavarovalna agentura. Mestni trg 25, nasproti magistrata. Uradne ure od 3. do 6. ure popoludne. (4698) Mara v'ljubili?^ sarja Jožefa trtr. Delavci nai sc zglase v pisarni Zavoda v uradnih urah od 8,—12. dopoldne, in od 2__6. ure popoldne. Plačilo po dogovoru. (4S99) Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom bridke izgube naše preblage soproge, oziroma dobre mamice, gospe Alojzije Jagodic izrekamo tem potom našo naj-prisrčnejšo zahvalo. Osobito pa zahvaljujemo slavnemu predsedstvu „Rdečega križa", dalje vsem sorodnikom in prijateljem, gg. držav, uradnikom za obilo udeležbo pri .pogrebu, kakor tudi darovateljem krasnega cvetja. Žalujoči ostali. KUPUJEM 4021 zmedene ženske lase ŠTEFAN STRMOLI, LJUBLJANA, POD TRANČO 1. Pozor! Zaradi vpoklica v vojašlo JsSF* službovanje je trgovina odprta le Jl^- ob delavnikih, in sicer samo od 9. JS>F- ure dopoldne do pol 1. popoldne. Klavirje, harmonije in m Kristijan ^analc gostilničar Olga ^analc roj. pekleva poročena prestranek Slavina meseca novembra 1918 4710 Mira sin iiiM Nobenega pranja v hiši več, ako oddaste Vaše perilo Prvi jugoslovanski pralnici, katera Vam Vaše perilo na sledeči način očisti: 1. da se perilo lc opere in posuši 2. „ „ ., opere in zgladi 3. „ „ „ opere in fino zlika. Opozarja se nu to cenjene gospodinje, da se 2a pranje per.Ia rabi o samo neškodljiva čistilna sredstva ter bo perilo pri tem načinu pranja mnogo bolj obvarovano kot je bilo to pri navadnem pranju tnoqoče. S tem je gospodinjim odvzeta velika skrb za nabavo mila kakor tudi ves trud. Perilo se sprejema po številu kosov, zaračuna pa pranje po teži perila. Perilo se o idija v moj' tovurni Poljanski nasip št. 4 poleg Katoliške tiskarne. Luhko me pa tudi z dopisnico obvestite ali pa v moji fihja>ki Selenbur-gova ulica št. 3, na kar pridem na dom ■perlo biezplačuo iskat. I Z vsemi prevzetimi predmeti se postopa j pri pranju kariuijskrbneje in stroliovnjašiio. i Z zagotovilo.n cene, točne in najna-■ isnčnejše izvršitve vseh prevzetih predmetov se priporočam za orav ihnogobroj-nia naročila. JOSIP EEICH, Pol anski ! ri«sip 4, kemična člstili.lca in barva-' rljb, oddelek za belo perilo. prodaja in izposoja Hlfonz Sresni^ Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. rm liiaile jn s 3—4 sobami, kuhinjo ter jO drugimi pritiklinami išče za mesec februar samostojna gospa. Ponudbe na upravo tega lista pod »Samostojna«. Prnfifl ^P" vc'l'162. t%upi se: na-t onalna registrirna blagajna, novejši model. 4713 Potrti naiglobje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskieno ljubljeni soprog., ozir predobri oče, stari oče in brat, gospod Pave! Pot-?!?ar zasebnik v torek dne 26. t. m. ob polu 9. uri zvečer, previden s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zasnal Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek dne 28. novembra 1918 ob 4 uri popoldne iz mrtvaške ve>e pri Sv. Krištofu na pokopališče k Svetemu Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Bedi mu ohranjen blag spomin. V Ljubljani, 27. nov. 1918. Agneza Potokar, soiiroga, Karel, Josip. Adoll, sinovi. Marija Vladar r. Potokar, hči, Franc Vladar, zet. Marija Vladar, vnukinj«. Mest. pogr. zavod v Ljubljani. odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-lornio mazilo. Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porciia za rodbiuo 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg Pazite na varstveno znamko »Skabclorm«! IIIETLE najboljJe vrste, izredno lepo, trpežno in okusno izvršene, dobavlja na drobno in debelo po tovarniški ceni 4444 91 Globus z gumijastimi podplati sc zopet dobe, kakor tudi J*- USNJATI NABITKI pri PETER KOZINA & CO., v LJUBLJANI na Bregu St. 20. 4447 gr Krema za čevlje prve vrste, črna in rumena v velikih stekl. lončkih, 1 tucat 45 K. V kovinastih škatlah št. 3 (125), le črna, 1 tucat 36 tt. — Pošilja po povzetju izvozno podjetje M. Jitnker v Zagrebu št. 39, Fetrinjska ut. 3, lil Prosi se, da se z naročnino obenem dopošlje jiolovica zneska. z usnjenimi in platnenimi gornjimi deli prodaja »Čevljarska zadruga« v Mirnu začasno v Vrbovcu, pošta Mozirje, Savinjska dolina. 4506 Ceniki in vzorci na razpolago. prva jugoslovanska metlarska Industrija. POSLOVALNICA: ZAGREB, JELAČIČEV TRG broj 21. Teleion: 9-73. Razpis službe zdravnika. Zdravstveni okrožni odbor za občine Bočna, Gornjigrad, No-aštil n razpisuje službo okrožnega zdravnika s sedežem v Gornjemgradu in temeljno letno plačo 1600 K. lWlektanti na to službo naj vložijo svoie postavno oprepiljane prošnje do 15. decembra 1918. Gornji grad dne 21. novembra 1918. Za zdravstveni okrožni odbor Gotnllgrad; Drukar, 1. r., načelnik. it ». «..*_* * m. m j» m 0-+m < "1 Alojzij )-(očeYar • »odnik j franicaJ-ločevarroj.Crdart £ : poročena : jNovo mesto, 27. novembra 1918 ; jVtasto posebnega obvestila t ♦ m »•«»»-• ».« 4712 V zalogi so zo* et vsakovrstne fine mlafilnipp za pogon 1 ro" (IlIdlUUILe ko in silo, potem stiskalnice, dec malne tehtnice, kotli za žganje, repereznice, stro- 1' za rezanje zelja,klinjezaslamo* ročni mlini, pripravni za vsako mletev, itd. Franc Hitlf^^^fi Lfubl jena, Martinova ccsta 2. Po booe itože Mrlou^ kože Sirčkoue kože kupi po najviš.jh cenah D. Kdllner trgovina s kožami in krznom LEIPZIG, Brtthl 47. Pošiljatve se prosijo po post v zavojih po 5 Kg, odpadli znesek se odpoill« takoj po prejemu.. £031 Popolnoma belo platno morete dobiti z vporabo n.iJeg« Izbornega lupa vRASE . ZR PI.HTNO. V etlk prihranek in tnalo truda pri pranju. 1 zavo) 150 grattiov K 1-—, 45d gramov 2-SO. Nalman) se mor« naročiti lO zavojev! Pri naročilu 5 kg popust! RazpoSUla se po povzetju. Prodajalci dobe popust. Zavod za zvoz M. JUto f^^fflf^. ^^ ^ ^^ ^ 61 3 krone na dan in hrana. Sprejemalo s« takoj v »Skladišču za vojaiko opravo v belgijski vojainici, objekt XV.« 4461 Ponudim naprodaj Samo na debelo vse vrste Živinorejska zveza v šmarci, poŠta Radomlje, 4673 Nta 3 c za napravo jasli in tlaka v hlevih kakor tudi opeke. — Istotam se dobi 150.000 kosov zidne o~?eke za pomladansko zidanje. — Proda se večja množina dobrih cementnih vreč in vreč za žito kakor tudi drugo blago za kmetovalce. kot štrang, uzd, vrvi za govedo, vrvic za perilo, vrvi za seno in vseh drugih vrvar-skih potrebščin. Blago je iz zajamčeno čiste konopnine. Trgovska agentura in komisijska trgovina Ljudev. Pollak, Vukovar. II HT Zagrebški sir ala ..LIPTAVEC pošiljam po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem. v Istri in Dalmaciji v zabojčkih oo 20 kg brutto za netto za K 220'— franko poštnine in zaboja. Radi nagleje odpreme prosim, da se pošlje denaj naprej. S. SCH1LLER, veletrgovina sira, Z iGRfiB, Guudullčeva Stev. t. n razred. XI. 1. razred. GARJE srbečico, hraste, liSaie, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in nc maže perilo I lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 ZA BOŽIČ IN NOVO LETO :-: priporoča :-: A. BERTHOLD, totogralski ume ni zavod LJUBLJANA, SODNA ULICA 13. oove in slarc Ril3}! vsako množino Ivrdka JEl ACIN & KO., ljubljuna iiubljan.ška industrija prubkovib zamaikov. sprejema v popravilo lo tudi nove oa nove oblike prenaredi FRANC CERAR, tovarna slamnikov v STOBU, poila Domžale pri Ljubljani. • Cene primerno nizke točna postrežba. 3715 razredna loterija. Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele: K 300.000 In K 100.000 glauni dohitele št. 10202, Izžreban dne 16. oktobra 1915, IV. lot. št. 83805, izžreban dne 11. oktobra 19.7, VII. iot K 60 000 št. 341.J5 in št 60 603 K 10.000 št. 7788 in št. 130.1S9 K 30 000 .... št. 68.435 K 5.000 .....št. 68.425 mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 In veliko dobitkov po 200 K, Izplačali smo na dobitkih za K 1,382.040. Prihodnje žrebanje bo u. in 12. decembra «918. Izžrebalo se bode 4000 dobitkov v skupnem znesku K 540,800. Srečke prodaja Ljubljanska kreditna banka o Ljnbljanf, kot poslovnica razredne loterije in njene podružnice o Celjn, Celoocu, Trsta, Splitu In Gorici. Cena sreCfee: K 40, 1/2 K 20, »A K 10, Vs 5. Igralni načrti in vsa pojasnila brezplačno! Dobitki plačljivi takoj ln brez odbitka! 5f p.il x x t i ♦ Z ozirom na objavo poverjoništva za trgovino in industrijo z dne 12. 11. opozarjava slavno občinstvo iz mesta in z dežele, da od sedaj naorej ne potrebuje voč nlkakih ».zkaznic o potreb:« za nakup blaga. Ob enem naznanjava cenj. odjemalcem in drugim, da imava v zalogi že razuo MANUFAKTURNO IN GALANTERIJSKO BLAGO ter se še v nadalje priporočava kar najtopleie vsem, trdno zatrjujoč, jih skušati še v nadalje v vsakem oziru zadovoljiti. Z velespoštovanjem HEDŽET & KORITNIK, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 33, x ♦ X t X ♦ X X