TRST, četrtek 5. julija 1956
Leto XII. - Št. 156 (3394)
*
I
OKii/U!
DNEVMIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808. 37-338
S	MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA St. 20 — Tel.
st. 37-338 -- Podruž GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm v Sirlni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upcavni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsa.k mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
^lALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce,oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. %oštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa	,
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2, - 375 . Izdaia založništvo tržaškega tiska D. zo
Poročilo o razgovorih Adenauerja
še bolj osvetljuje Imobilizem Rima in Bonna
Fanfani in Saragat se ne mislita odpovedati dejanski povezavi z monarhofašisti - Nadaljevanje debate o gorivih in o transportih
KMETIJSKI DELAVCI BODO ZAOSTRILI STAVKOVNO GIBANJE
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Danes so se zaključili razgovori med nemško delegacijo, ki jo vodi kancler Adenauer, in italijanskimi delegati. Opoldne je predsednik Gronchi priredil na Kvirinalu kosilo na čast Adenauerja in ob tej priliki sta si Gronch: in Adenauer izmenjala zdravici. Adenauer je v imenu predsednika Heussa povabil Gronchija na uraden obisk v Nemčijo in Gronchi je vabilo sprejel.
Uradno poročilo o razgovorih ugotavlja, da so med obširnim pregledom glavnih skupnih vprašanj ((Ugotovil: enakost pogledov, tudi kar se tiče ocenitve splošnega političnega položaja in smotrov, za katerimi obe državi sporazumno z atlantskimi zavezniki težita v okviru NATO«.
Poročilo pravi dalje, da so se ministri sporazumeli o potrebi nadaljevanja skupnih naporov za pospešitev procesa evropske federacije. Prav tako sta obe delegaciji izrazili upanje, da bo mogoče v kratkem doseči «v okviru Združenih narodov splošen sporazum o razorožitvi s pomočjo uvedbe učinkovitega nadzorstva«.
«Poleg tega se je poudarila nujnost, da mora izvajanje konkretnih ukrepov za razorožitev spremljati rešitev nerešenih političnih vprašanj, med katerimi je prvo vprašanje nemške združitve«.
«S tem v zvezi sta zvezna vlada in italijanska vlada sporazumni o tem, da je združitev Nemčije nujen pogoj za trajno pomiritev in za pravi mir v Evropi in v svetu in da mora zaradi tega biti politika zahodnih držav do Sovjetske zveze nenehno usmerjena v ta smoter«.
Zatem ugotavlja poročilo, c'a sta si obe delegaciji «u-spešno izmenjali misli glede okrepitve sodelovanja med državami članicami NATO na nevojaških sektorjih«.
Po ugotovitvi, da so razgovori n italijansko-nemških odnosih privedli do «zelo zadovoljivih rezultatov«, in ugotovitvi ugodnega razvoja trgovinske izmenjave, pravi poročilo. da so sklenili povečati gospodarsko sodelovanje in so v ta namen sklenili ustanoviti italijansko-nemški oč-bor za gospodarsko sodelovanje, ki ga bodo sestavljali vladni delegati in gospodarske osebnosti.
Poročilo pravi tudi, da je zahodnonemška vlada potrdila svoje zanimanje in podporo italijanskemu desetletnemu Programu za gospodarski razvoj Italije in je sporočila, da je pripravljena nuditi svoj prispevek za izvedbo nekaterih predlogov o tehničnem sodelovanju. Jeseni se bo sestala posebna tehnična komisija, da prouči rešitev nekaterih vprašanj lastninskega in finančnega značaja. 24. septembra pa se bodo začela pogajanja za sklefiitev letalskega sporazuma. Dalje so se sporazumeli, da bodo nadaljevali in zaključili pogajanja za sporazum o prijateljstvu, trgovini in plovbi, glede katerega je nemška vlada predložila načrt. ko sta Segni in Martino obiskala Bonn.
Dalje so se sporazumeli o vrnitvi sedeža akademije za Umetndst (Villa Massimo v Rimu) nemškim oblastem te; da bodo v Zahodni Nemčiji Ustanovili nemški zavod za italijanske študije.
Kakor se vidi, ne kažejo italijansko-nemški razgovori nobenega koraka naprej pri reševanju glavnih mednarodnih vprašanj. Nasprotno, še bolj je prišel do izraza politični imobilizem, ki je tako značilen za akcijo Rima in Bonna. Politični opazovalci poudarjajo, da ni mogoče govoriti o načelnem sporazumu Pač pa bolj o /družitvi dveh iinobilizmov, kar praktično odgovarja ničli. Kakor izhaja iz uradnega poročila se ponovno poudarja prednost nemške združitve pred vsemi drugimi vprašanji. Znano je,_ da London in Pariz dopuščata glede tega tudi druge možnosti. Zato opazovalci dvomijo, da se bo palača Chigi zdramila iz svojega spanja, pa naj. si bo le za podpiranje Ade-hauerjevega stališča, ki odklanja sleherne neposredne stike med Nemci samimi.
Popoldne je Adenauer imel Lskovno konferenco, na kate-
ri je ponovil svojo tezoi da ni prišlo do nobene spremembe sovjetskega stališča do Zahoda. Po njegovem se torej sploh ni nič spremenilo. Zanikal je tudi, da bo njegova vlada pozvala velesile na nivo štiristransko konferenco, in je pozval Evropo, «naj s* brani pred sovjetsko ekspanzijo z enotnostjo svobodnih narodov«.
Nov dokaz o brezplodnosti italijanske zunanje pojitike, ki se trmasto drži ideoloških shem hladne vojne, je vprašanje nameravanega obiska l-talijanske parlamentarne delegacije v Sovjetski zvezi. Poslanci Gullo, Laconi in D’On> frio so se danes razgovarja-li s predsednikom poslanske zbornice Leonejem, ki se je odločno uprl odhodu uradne parlamentarne delegacije v Sovjetsko zvezo, čeprav je do zdaj to državo obiskalo že nac! 20 parlamentarnih delegacij iz raznih držav. Komunistični parlamentarci so Leo-neju predočili negativne politične posledice njegovega odklonilnega stališča, toda Leone je odgovoril, da bo zadevo «še proučil«.
Kar se tiče afere, ki je nastala pri volitvi rimskega župana, domnevajo, da bodo v petek manjše koalicijske otranke glasovale za Tupini-ja ki bi tako utegnil bit: izvoljen skupno z glasov' desnice morda že pri drugem glasovanju. V teh krogih so namreč mnenja, da je Tupini-jev odstop rešil ugled socialdemokratov in republikancev in se sedaj brez pomislekov pripravljajo na dejansko združitev z monarhofašisti. To gre tudi v račun Fanfaniju m njegovemu «zaprtju na levo«, kakor tudi Saragatu, ki je postavil veto glede komunistov.
Glede sankcij, ki so jih v Genovi napovedali proti no-cialdemokratskim svetovalcem ki so glasovali skupno z desnico, ni do sedaj še nič zna-pega- Medtem pa javljajo iz Montecatinija, da je socialdemokratski župan dr. Luigi Simoncini odstopil, ker je bil izvoljen z glasovi desnice. Tudi iz Coma javljajo, da je bil demoknstjamikii župan Lina Gelpi izvoljen tudi z glasovi monarhofašistov.
V poslanski zbornici se je danes nadaljevala debata o gorivih. Zjutraj je komunistični poslanec Failla obsojal dejstvo, da je center deljen gleče petrolejskega vprašanja. in je govoril o resnem položaju na Siciliji zaradi invazije raznih privatnih družb, ki <« povezane z mednarodnim kartelom po družbi Standard.
V senatu pa je govoril minister za transporte Angelini. Kar se tiče cirkulacije avtomobilov, je sporočil, da je 1. januarja 1956 bilo v Italiji nad 4 milijone motoriziranih enot v primerjavi s 3 milijoni 532 tisoč v lanskem letu. Tudi prevoz z avtomobili se stalno razvija. V preteklem letu se je število prog zvišalo za 1082.
Kar se tiče železnic, ima avtonomno podjetje primanjkljaj 62 milijard. Glede prevoznega parka je .minister izjavil, c’a bo v kratkem predložen vladi načrt zakona, ki
določa 50 milijard lir za nove potniške vagone in za razna popravila. Minister je nato dejal, da je bilo potrebno povišati železniške tarife, pri čemer je levica ostro protestirala. Zatem je zbornica o-dobrila proračpn ministrstva.
Tri sindikalne organizacije kmetijskih delavcev, včlanjene v CGIL, CISL in UIL. so vsaka s svojo izjavo nocoj sporočile, da bodo še zaostrile stavkovno gibanje kmetijskih delavcev in dninarjev, ki je seaaj v teku.
Sindikalni predstavniki so se včeraj razgovarjali z ministrom za delo in so po brezplodnem razgovoru sklenili zaostritev stavkovnega in protestnega gibanja.
Sklenjeno je bilo, da se bo stavka, ki traja že nekaj dni v pokrajinah Padske doline, nadaljevala. Poleg tega bodo proglasili splošno državno
stavko kmetijskih delavcev, in sicer v petek in soboto. Sindikalne organizacije so tudi pozvale spolovinarje, naj zaostrijo oblike sedanje borbe in naj sodelujejo pri manifestacijah, ki jih bodo organizirale sindikalne organizacije.
A. P.
Znižanje delovnih ur ob isti
FIRENZE, 4.	— Družba
združenih tiskarn, ki pripada širšemu založništvu periodičnega tiska, je sprejela ukrep o znižanju delovnega urnika od 8 na 7 ur, medtem ko bodo delavci dobili mezdo, ki bo odgovarjala devetim delovnim uram. V sindikalnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli sklep podjetja.
Proslava dneva borcev v Jugoslaviji
BEOGRAD, 4. — Dan borcev, praznik ljudske vstaje narodov Jugoslavije kot spomin na 4. julij 1941. ko je CK KPJ sprejel sklep o oboroženi vstaji proti okupatorju, so danes narodi Jugoslavije proslavili s polaganjem vencev na grobove padlih borcev, akademijami in z odkritjem spominsi.ih plošč narodnim herojem. Poleg tega so člani zveze borcev obiskali otroke in družine padlih borcev. Včeraj je predsednik republike maršal Tito odlikoval zvezo borcev za zasluge v vojni in oo vojni z redom narodnega heroja. Zvečer pa je bil v Beograda slovesen koncert, katerega so se udeležili najuglednejši jugoslovanski funkcionarji tei javni in kulturni delavci.
Delegacija CGIL v Jugoslaviji
BEOGRAD. 4.	— Danes
predpoldne je prispela v Ljubljano delegacija italijanske zveze dela, v kateri so tajnik federacije Pessi, generalni tajnik sindikata kmetijskih delavcev Italije Brrghi, pomočnik. tajnika konlerJeiacije Boni in pomočnik 'Ojnika delavske zbornice v Rimu Pris-man. Delegacija je popoldne obiskala Bled. nocoj pa je odpotovala v Beograd.
Ali ie res londonski memorandum
„kos umazanega in hrezvrednega papirja” ?
Tako je namreč ponovno izjavil včeraj predsednik tretje sekcije tržaškega tribunala v začetku javne sodne razprave ■ Odklonil je tudi predlog našega odg. urednika, naj ustavno sodišče razsodi, ali so členi 3, 6 in 24 ustave v nasprotju s fašističnim paragrafom 137 zak. o kazenskem postopku
Ze v poročilu o razprain, i Nočemo se spuščati v kaki je bila pred tržaškim so- , kršnakoli juridična razprav-
diščem 21■ maja t.l. po tožbi dr. J. Agneletla proti našemu dnevniku, smo poročali, da je predsednik 111. sekcije kjazenfjcega sodišča dr. Gnezda med drugim izjavil, da je zanj ((londonski memorandum kos papirja brez vrednosti ». Tudi včeraj je isti predsednik na ponovni razpravi glede iste tožbe že v začetku razprave svoje mnenje od 21. maja t.l. ponovil, toda v še hujši obliki. Dejal je namreč:
((Za sodišče je londonski memorandum kos umazanega papirja brez vrednosti in nič več, ker ga ni nikoli ratificiral naš parlament.«
NENADNA ZAOSTRITEV POLOŽAJA NA POMtntLm SREDNJEEA VZHODA
Arabski: države obtožujejo Izrael, da pripravlja napad na Jordan - Libanon posreduje pri treh zali. vladah - Zaostritev je verjetno v zvezi z nadaljevanjem dela za lianalizacijn Jordana- Kairshi radio pravi, da gre za imperialistične spiethe
EEIRUT, 4- — Radio v Bei-rutu in 1 v Kairu sta danes popoldne objavljala vesti iz libanonskih uradnih virov, da se ob jordanski meji zbira veliko število izraelskih čet. V Amanu je kralj Husein včeraj sprejel vse poslanike a-rabskih držav in jim poročal o zadnjem razvoju na meji z Izraelom, danes pa je sprer je! skupno francoskega, britanskega in ameriškega poslanika, katerim je izrazil svojo zaskrbljenost «zaradi namenov Izraela do Jordana«. Stalni tainik v Foreign Off> eeu Ivone Kirkpatrick pa je danes pozval k sebi izraelskega poslanika v Londonu, katerega je prosil za pojasnila v zvezi z vestmi, ki prihajajo s Srednjega vzhoda, m mu priporočal ((zmernosti).
Libanonska vlada je imela danes izredno sejo in po seji je predstavnik izjavil:	«Bati
se je, da bo Izrael v kratkem začel napad na Jordan«. Seji, ki ji je predsedoval predsednik republike Samun, so prisostvovali tudi vojaški predstavniki Libanona in' diplomatski predstavniki Saudove Arabije. Egipta in Jordana. Predstavnik vlade je tudi izjavil, da so arabske države pripravljene pomagati Jordanu v vsakem trenutku, če bi ga Izrael napadel. Libanonski ministrski predsednik El Jafi k, je bil v Kairu, se je danes vrnil v Beirut skupno z zunanjim ministrom.
V Libanonu zatrjujejo, da je načelnik opazovalcev OZN v Palestini general Burns sporočil osebno jordanskemu kralju Huseinu, da se Izrael pripravlja na napad na Jordan, zlasti pa na Jeruzalem. Ge-
neral Burns ki je sedaj v Kairu, in prav tako tudi v libanonskih krogih v Kairu ne potrjujejo vesti, da so izraelske čete že začele napad na Jordan- Prav tako ne potrjujejo vesti, da je general Burns opozoril kralja Huseina na tako možnost. Predstavnik izrealskega zunanjega ministrstva je nocoj informacije iz arabskih virov o zbiranju izrealskih čet ob jordanski meji, označil kot »navadno izmišljotino«.
Načelnik glavnega štaba A-rabske lige general Ali Abu Nuvar je izjavil, da Izraelci zbirajo čete in se utrjujejo v Jeruzalemu. Dodal je, da je to izzivanje proti Jordanu, in je izjavil, da je Jordan v pripravljenosti ter da bodo arabske države, ki imajo skupne meje z Izraelom, prešle v napad, če bo Izrael napadel Jordan. Iraške čete. ki se sedaj zbirajo ob jordanski meji, pa bodo pomagale Jordanu na podlagi irašiko-jordanske pogodbe.
Komentator kairskega radia je nocoj izjavil, da spada zbiranje izraelskih čet ob jordanski meji v okvir ((vsestranskega pritiska, ki ga imperialisti izvajajo nad arabskimi državami«. «Vsakikrat, je nadaljeval komentator, ko pride med Arabci do izraza enotnost, začnejo imperialisti z grožnjami, zato da bi onemogočili sleherno arabsko združevanje«. Zatem je komentator pozval vse Arabce, naj «strnejo svoje vrste, da branijo svojo narodno neodvisnost proti tujim interven-cionistom«.
Predsednik libanonske republike Samun je nocoj spre-
Pajetta, Napilile In Pellegrlni odpotovali v Moskvo
RIM, 4. — Komunistični poslanec Giancarlo Pajetta, se-hator Celeste Negarville in senator Giacomo Pellegrini so danes predpoldne odpotovali 2 rimskega letališča v Moskvo s štirimotornim letalom skandinavske proge. Ustavili se hodo v Stockholmu. Pred odhodom je Pajetta izjavil, da "redo na obisk v sovjetsko Prestolnico in ni izključil mož-npsti razgovorov s predstavni KP SZ.
Komunistični poslanec Lui-jh Longo pa je danes popoldne odpotoval z letalom v
MAROŠKE TERITORIALNE ZAHTEVE DO MAVRITANIJE IN ŠPANSKE SAHARE
Francoska Vojaška ojačenja V MaVritaniji * Protesti V Maroku proti premikom francoskih čet - Varnostni ukrepi V Alžiru
PARIZ, 4. — Na današnji seji francoske vlade so govorili o vrsti načrtov, ki jih je pripravil finančni minister Ramadier glede zagotovitve č odatnih 100 milijard frankov za vojne izdatke v Alžiru. Sklenili so zvišati od 15 do 20 odstotkov ceno cigaret, kar bo vrglo približno 30 milijard frankov. Glede drugih 70 milijard frankov pa niso še nič sklenili, kar se tiče u-krepov, ki jih je predlagal Ramadier.
Ministri so govorili tudi o mednarodnem položaju ter o položaju v Severni Afriki na podlagi poročila, ki ga je podal državni tajnik Savary. Mollet je sporočil, ca ne bo postavil vprašanja zaupnice med debato o euratomu, ki se bo začela jutri, zato da se skupščina lahko svobodno izreče o bistvu tega vprašanja. Mollet je tudi izrekel zaupanje, da se bodo francosko-tu-nizijska pogajanja lahko nadaljevala v boljših pogojih, ker se bo incident, ki je nastal zaradi oddaj tunizijskega radia ,kmalu rešil.
Iz Alžira javljajo mectem, da je tamkajšnja prefektura sporočila, da nameravajo »nekatere nacionalistične skupine« razglasiti 5- julija splošno stavko, ((katere izključno političen značaj je očiten«. Ze več dni trosijo namreč, v Alžiru letake, s katerimi narodnoosvobodilna fronta, sindikalna gibanja in alžirska komunistična stranka pozivajo prebivalstvo, naj se udeleži
splošne stavke ob priliki obletnice zavzetja Alžira.
Poveljstvo francoskih čet v Maroku pa javlja, da so danes z letali pripeljali v Mavretanijo blizu meje s špansko Saharo vojaška ojačenja. Poročilo pravi, da je bila maroška vlada obveščena o pogojih in pomenu premika francoskih čet na področju južno od Agacira. kjer da so se ponavljali incidenti in kraja v francoskih zalogah orožja. Tamkajšnje prebivalstvo je v okviru protestov proti tem premikom francoskih čet postavilo na cestah barikade. V Agadiru pa so danes popoldne proglasili splošno stavko za nedoločen čas kot protest proti navzočnosti francoskih čet na tem področju.
V Marakešu so danes trosili letake osvobodilne vojske, ki pravijo, da je sedaj primerno opustiti borbo in položiti orožje v skladu z navodili sultana Mohameda, ker »so bili doseženi pozitivni rezultati in uspehi za neodvisnost«.
Predsednik maroške stranke Istiklal Salal El Fassi pa je na tiskovni konferenci včeraj izjavil, da so južne meje Maroka v Saint Louisu v Senegalu. El Fassi je izjavil, da je prav pobuda nekaterih francoskih poelancev za vključitev Sahare v francosko nacionalno ozemlje pripravila maroške nacionaliste in Mav-ritance do tega. da so načeli to vprašanje. Dodal je, da predvideva francosko-maroški sporazum pogajanja gleče
maroških meja in da bi zato bila pogajanja brez pomena, če bi sprejeli izvršeno dejstvo.
Kar se tiče Španije, je El Fassi izjavil, da je po neredih, ki so sledili na področju Ifni po priznanju maroške neodvisnosti, general Franco sporočil, da je pripravljen rešiti vprašanje španske Sahare s pogajanji.
El Fassi je pokazal nato Zemljevid, ki vključuje v maroške meje Tindouf, Colomb Bechar, Kenadzo. Mavritanijo in vse ozemlje španske Sahare. El Fassi je tudi dejal, ča sedanji Maroko predstavlja komaj petino tega, kar bo ((veliki Maroko« po priključitvi Mavritanije, katere površina znaša 2 milijona kvadratnih kilometrov. Pozval je nato tunizijsko vlado, voditelje tunizijskega osvobodilnega gibanja in alžirske borce, naj se z vsemi sredstvi uprejo poizkusom vključitve Sahare v francosko ozemlje.
Iz VVashingtona pa javljajo, da je senat soglasno odobril načrt zakona, na podlagi katerega se bodo ZDA odpovedale nvojim poslednjim pravicam do ekstrateritorial-nosti v Maroku, ker so »simbol kolonializma«. Te pravice so ZDA dobile na podlagi sporazuma, ki je dajal ameriškim državljanom pravico, da so jih za nekatera civilna in kazenska vprašanja sodili funkcionarji ameriškega konzulata v Maroku, namesto da bi prišli pred redna maroška sodišča,
jel ameriškega poslanika in protestiral zaradi »izraelskega napada«. Samun je pozval ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, naj »takoj posredujejo, da ustavijo napad«.
Vesti o zbiranju izraelskih čet spravljajo v zvezo z izraelskim namenom, ča se začne izvajati načrt o kanalizaciji ob reki Jordan. Izrael je prekinil delo pred tremi leti, ker so o tem razpravljali pred OZN. I«..'ae!ska zunanja ministrica gospa Golda Me-yerson pa je v ponedeljek izjavila, da se Izrael čuti prostega glede izvedbe kakršnega koli načrta v okviru svojih meja- Izraelci so poslali na to področje svoje čete, da_ zaščitijo delavce. Tudi z jordanske in sirske strani so poslali ojačenja.
Izraelski radio je nocoj izjavil, da so vse vesti iz a-rabskih virov, ki obtožujejo Izrael, da zbira svoje čete za napad, navadna laž, ki ima namen ((prikriti dejstvo, da se iraške čete pripravljajo na vdor v Jordan, da preprečijo egiptovske spletke«.
Radio je codal, da so zbiranje iraških čet odredili kot ((previdnostni ukrep proti vsakemu morebitnemu egiptovskemu udaru v Jordanu, ki bi se izvedel s potvorbo prihodnjih splošnih volitev v tej državi«.
Tuji diplomati in vojaški atašeji v Izraelu so zanikali vesti o zbiranju čet v Izraelu- Predstavnik Arabske lige V.Kairu je izjavil, da liga ni dobila nobenega uradnega potrdila o zbiranju čet. o katerem se je govorilo danes.
Jordansko poslaništvo v Beirutu pa je nocoj zanikalo govorice ,lci so krožile v libanonski prestolnici, da je Izrael napadel Jordan.
V Londonu pa pripisujejo te razburljive novice negotovosti in neugodju, ki vladata sedaj na Srednjem vzhodu, zlasti po nedavni preosnovi izraelske vlade. Zdi se, da se je zaradi odstopa zunanjega ministra Sareta zaostrila živčna vojna, ker se arabske države bojijo morebitnih sovražnih dejanj izraelskega ministrskega predsednika Ben Gu-riona, ki velja za zagovornika »politike sile«.
Po današnji seji nove e-giptovske vlade so sporočili, da je Egipt zvišal za 23 milijonov egiptovskih šteriingov svoj proračun za obrambo. Celotni proračun bo letos' znašal 280 milijonov 500 tisoč šteriingov. Znesek, ki je določen za obrambo, pa znaša približno 75.390.800 šteriingov.
Nezaupnica sudanski vladi
KARTUM, 4. — Sudanski parlament je danes odklonh zaupnico ministrskemu predsedniku El Azariju. Resolucija, ki je predlagala zaupnico, je bila zavrnjena s 60 glasovi proti 31. Vlada je bila sestavljena pred štirimi meseci in je bila koalicijska vlada. Domnevajo, da bo novo vlado sestavil Abdulah Kalil, ki je sedaj minister za obrambo in tajnik stranke Uma, ki je tudi v vladni koaliciji Domnevajo, da bo unionistična stranka, kateri predseduje Azari, prešla v opozicijo.
Med današnjo debato so pristaši predsednika vlade branili njegovo politiko in poudarili, da je njegova zasluga, da je Sudan dosegel neodvisnost brez prelivanja krvi. Opozicija pa je Azariju očitala, da je odgovoren za krvave dogodke v Kartumu leta 1954, ko so se pristaši stranke Uma spopadli s policijo, ter za tiagedijo, ki se je do-
godila letos februarja v Kosti, ko se je v zaporu zadušilo okoli 200 oseb. Opozicija je obtoževala Azarija tudi. da vodi slabo politiko in da je uporabljal vladni aparat v korist svoje stranke.
in rasna diskriminacija
WASHINGTON, 4. — Predstavniška zbornica je včeraj odobrila dodatek k zakonu o šolskih kreditih, ki določa, da šole, ki ne bodo izvajale sklepa vrhovnega sodišča, ki prepoveduje .rasno diskriminacijo, ne bodo dobile nobenega zveznega kredita za izboljšanje šolskih prostorov. Omenjeni zakon določa kredite za milijardo in 600 milijonov dolarjev za izboljšanje šolskih poslopij. O celotnem zakonu bodo glasovali v četrtek. O-pazovalci so mnenja, da bodo senatorji z juga rajši žrtvovali celoten zakon, kakor da bi pristali na omenjeni dodatek.
LONDON, 4. — Ministrski ,p redsedniki Commonwealtha so imeli danes novo plenarno sejo, ki je trajala dve uri in pol. Na seji so govorili o uporabi atomske sile.
LIMA. 4- — Opozicijski kandidat Manuel Pračo, ki pri-pala konservativni stranki, je bil uradno proglašen za predsednika perujske republike.
Ijanja o tem, kaj je zakon in kaj ni zakon. Tudi ne vemo, ali je dopustno, da katerikoli državni funkcionar oceni kot kos brezvrednega in umazanega papirja takšen mednarodni dokument, kakršen je londonski memorandum. O tej pravici zelo dvomimo iz naslednjih razlogov;
1. Podpisala sta ga pooblaščena predstavnjka ne samo italijanske in jugoslovanske vlade, temveč tudi angleške in ameriške in ni verjetno, da bi ti predstavniki podpisovali kar tako kakršen koli papir brez vrednosti, potem ko so ga ((umazali« pa čeprav le s črkami pisalnega stroja.
2. Ce bi bil memorandum brez vrednosti, ne bi bili že številni njegovi členi izvedeni in uresničeni. Predvsem ne bi bilo v Trstu italijanske u-prave z italijansko vojsko in policijo vred. In Č'e bi bil predsednik dr. Gneida dosleden, bi moral smatrati tudi navzočnost predstavnika italijanskih orožnikov v sodni dvorani za protizakonito.
3 Prav gotovo je tudi predsedniku sodišča znano, da je člen 2 memoranduma izveden; vlada ZDA in Anglije sta prenehali vojaško upravljati bivšo cono A in umaknili sta svoje čete. Izvršeno je bilo tudi vse ostalo, kar ta člen predvideva.
4. Predsedniku je tudi znano, da je bil uresničen člen 3 memoranduma, ki predvideva popravek demarkacijske črte med obema conama. Pred kratkim je mešana komisija izvedla tudi točnejšo razmejitev, kot to določa drugi odstavek istega člena.
5. Tudi člen 4. ki predvideva izvajanje Posebnega statuta, se izvaja, na podlagi njegovih členov oblasti v zadnjih dveh letih niso ukinile slovenskih šol, slovenskega tiska itd. Skoro vse ostale določbe se sicer ne izvajajo, vendar pa je že marsikateri član vlade izvajanje obljubil in je to generalni vladni komisar ie večkrat ponovil.
6. Tudi člen 5, ki zadeva o-hranitev tržaške proste luke, je v glavnem izveden, čeprav ona znamenita konferenca ni imela predvidenega rezultata.
7 Predsedniku sodišča je prav gotovo znano, da je bil pred kratkim objavljen poseben odlok v Uradnem listu generalnega vladnega komisariata o izvajanju člena 6.
8. Ze mnogo mesecev je n veljavi videmski sporazum, ki je bil sklenjen na podlagi člena 7. Na podlagi tega sporazuma, ki sloni na memorandumu, lahko poseduje tudi predsednik sodišča na primer obmejno potno dovolilnico.
S. In končno je osmi in zad-1 koli smel — pa čeprav samo
nji člen memoranduma prav tako v veljavi, ker so se na podlagi tega člena izvršile vse dosedanje številne preselitve prebivalstva iz ene cone v d rugo.
Ib. Tudi marsikatera določba pisem, ki prav tako pred-stavljajo sestavni del londonskega sporazuma, je bila tz-vedena, kot na primer nakazilo 175 milijonov lir za slovenski kulturni'dom v Trstu.
Nastane torej vprašanje, kaj pravi na takšno oceno o «brez-vrednem in umazanem kosu papirja» generalni vladni komisar? On je namreč vrhovna zakonodajna in izvršna oblast v Trstu, ker ima na podlagi dekreta predsednika italijanske republike od 28. oktobra 1954 isto oblast, kot jo je imela bivša Zavezniška vojaška uprava. On je v tem svoj-stvu že večkrat svečano izjavil, da se memorandum v Trstu izvaja! Kako more torej dopustiti, da sodni funkcionar daje javno takšne izjave, kakršno smo slišali 21. maja t.l. in nato še včeraj prav o tem memorandumu, na podlagi katerega generalni vladni komisar svojo funkcijo na Tržaškem ozemlju vrši?
Zadeva postaja vedno bolj zanimiva. Predvsem pa pereča’
Ponavljamo ono, kar smo že večkrat zapisali. Čeprav dejstva govorijo, da se nekateri členi memoranduma izvajajo, Je prav tako na žalost dej stvo, da predsednik sodišča memorandum ponovno označuje kot brezvreden kos papirja, celo »umazanega« papirja! Ni nam znano, da b! bil že v maju isti funkcionar pozvan na odgovornost. To pomeni, da je njegova ocena memoranduma dopustna in verjetno bo dopustna toliko časa, dokler italijanska vlada ne bo poskrbela, da bo memorandum ratificiral rimski parlament, tako kot ga je ratificiral že konec leta 1954 Jugoslovanski parlament.
Včerajšnja ponovna , izjava predsednika tržaškega sodišča na razpravi proti našemu dnevniku je s tega vidika le ponovni opomin, da mora italijanska viada čimprej poskrbeti za ratifikacijo tako važnega mednarodnega sporazuma, kakršen je londonski memorandum. To tembolj, ker je bilo s tem sporazumom rešeno nadvse pereče in nevarno tržaško vprašanje in ker je sporazum pomenil enega izmed tistih pomembnih mednarodnih aktov, s katerim se je začela v Evropi politika pomiritve.
Odgovorni državniki italijanske republike pač ne morejo več dovoliti, da bi kdor
s čisto juridičnega stališča imenovati mednarodni sporazum, ki ga je podpisal predstavnik vlade italijanske republike... »KOS UMAZANEGA BREZVREDNEGA PAPIRJA«!
Potek razprave
Ze v začetku razprave je predsednik dr. Gnezda omenil zahtevo obteženega odg. urednika ((Primorskega dnevnika« Stanislava Renka, ki jo je postavil že na razpravi 21. maja t. 1. po slovenskem prevodu obtožnice in po tolmaču, ter
(Nadaljevanje na 2. strani)
Študentovski center v Dubrovniku
BEOGRAD. 4. — V Dubrovniku so sinoči odprli študentovski center, kjer se bodo letos sestali študentje iz številnih evropskih in izvenevrop-skih držav, da se medsebojno spoznajo in si izmenjajo misli o raznih vprašanjih. Prvi sestanek se bo začel 5. julija ob udeležbi študentov iz 26 držav, ki bodo proučevali vprašanja mednarodnega študentovskega sodelovanja, reforme univerzitetnih študij in svetovnega gospodarska vprašanja. V drugi polovici julija pa se bo sestalo 120 študentov farmacije iz 7 evropskih držav na mednarodnem seminarju o aktivnem miroljubnem sožitju držav, na katerem bodo govorili najuglednejši jugoslovanski državniki in voditelji. Poleg navedenih sestankov, ki jih organizira Kveza študentov Jugoslavije, bo v Ljubljani mednarodni sestanek študentov, na katerem se bodo inozemski študentje seznanili o Jugoslaviji, 7lasi i o njenem kulturnem 'n prosvetnem življenju. V Beogradu bo mednarodna konferenca študentov medicine, katere se bodo udeležili zastopniki 15 držav. Jugoslovanski študentje bodo letos prisostvovali 9 mednarodnim študentovskim konferencam in 12 seminarjem v inozemstvu.
=5=
DEKLARACIJA NOVE AVSTRIJSKE VLADE
Južnotirolsko vprašanje kvari odnose med Avstrijo in Italijo
Kancler Raab se sklicuje na «uvidevnost južnega soseda» ter poudarja, da je prva pravica vsakega naroda, da ohrani svoj materin jezik
DUNAJ, 4. — Julius Raab, avstrijski kancler, je danes predstavil avstrijskemu državnemu svetu svojo novo vlado. sestavljeno po volitvah, ki so bile 13. maja. Ko je Raab v svoji izjavi govoril o zunanji politiki, je dejal, da bo Avstrija branila svojo nevtralnost z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Poudaril je realno prijateljstvo Avstrije z ZDA ter izrazil zadovoljstvo zaradi izboljšanja odnosov s Sovjetsko zvezo.
Ko je ponovno poudaril vojaško nevtralnost Avstrije, je Raab izjavil, da nevtralnost države neobvezuje državljanom tudi znotraj države na ideološkem torišču.
Govoreč nadalje o notranji politiki, je med drugim obrazložil najbolj važno točko zakonskega načrta, ki se nanaša na novo razdelitev ministrskih kompetenc. Pri tem gre za važno novost v upravljanju podržavljenih podjetij, ((Podržavljena industrijska podjetja, je dejal Raab, so bila na osnovi prvega zakona izvzeta iz kompetence posameznega ministrstva ter podvržena kompetenci vse vlade. Za izvajanje pravic udeležbe države bo vlada ustanovila družbo z omejeno zavezo, katere občni zbor bo predstavljala sama vlada, injen izvršni svet pa bo sestavljen iz odbora šestih ministrov. Vodstvo te drujbe pa bodo morali imeti po sporazumu med obema vladnima strankama
sposobni in zmožni gospodarski strokovnjaki. Podržavljena industrija ne sme biti sama sebi namen, temveč mora služiti vsemu avstrijskemu ljudstvu in njegovemu gospodarstvu. V okviru, ki ga predpisuje zakon, morajo podržavljena podjetja skušati stopiti v konkurenčno borbo z drugimi podjetji pod enakimi pogoji za konkurenco.«
Raab je tudi poudaril, da je sklenitev državne pogodbe odprla za Avstrijo celo vrsto problemcv, ki so zlasti gospodarskega značaja. Med vladnima strankama spomladi še ni prišlo do sporazuma o rešitvi teh vprašanj. Tako je prišlo do sklepa za nove volitve, da bi rezultati volitev postali smernice za nadaljnje delo v obdobju zakonodaje, ki se mora pričeti. To so bile prve volitve v popolni svobodi in izvedle so se povsem mirno ter v vsej prostosti,
((Volitve so ponovno poudarile politično zrelost v Avstriji pa 1. 1945. Obe veliki stranki, ki ze 11 let nosita odgovornost za tako dejansko stanje, sta mogli zopet doseči veliko večino glasov. Rezultat volitev torej kaže željo avstrijskega ljudstva, da se dosedanja forma sodelovanja nadaljuje.« ie dajal Raab.
Potem je predsednik vlade govoril o temeljnih kriterijih gospodarske, finančne, denarne, socialne, turistične in kulturne politike.
Ko se je povrnil k zunanji politiki, je Raab izrazil zado-
voljstvo avstrijskega ljudstva za sprejem Avstrije v OZN in v evropski svet ter je nato razčlenil odnose z drugimi državami. Glede odnosov z Italijo je Raab dejal:
»Naš najbolj važen gospodarski partner za Nemčijo je Italija, s katero imamo živahne kulturne izmenjave že dolgo časa. Je pa neko vprašanje. ki meče svojo senco na naše prijateljske odnose. Vse določbe pariške pogodbe niso bile izvedene. To nam je toliko bolj žal, ker Evropa lahko živi samo, če se pokopljejo vsa stara nasprotstva in navzkrižja. Ce bi presojala v tem duhu, tedaj bi moralo biti tudi Za italijansko vlado lahko izvajati pariško pogodbo po črk: in duhu, da bi bil tako zagotovljen obstoj južno-tirolske etnične skupine. Hotel bi poudariti, da Avstrija še vztraja na izvajanju tega sporazuma. Izpolnjevanje te pogodbe je koristno in dragoceno za obe strani. Navajam kot Vzgled brezhibno rešitev »nacionalnega vprašanja v Švici. Švica zagotavlja s svojimi odločbami etnični značaj vseh svojih prebivalcev. Tudi Avstrija ravna tako s svojimi manjšinami. Prva pravica kakega naroda je, da ohrani svoj materin jezik. Sklicujemo se torej na uvidevnost našega južnega soseda in smo prepričani, da bomo s pogajanji privedli -vsa vprašanja, ki so še odprla, k pravični rešitvi v evropskem duhu.«
Anglija dobavlja Libiji vojaški material -
LONDON, 4. — predstavnik Foreign Officea je izjavil, da se je Velika Britanija pri pogajanjih z libijskimi predstavniki. ki so bila v Londonu od 26. do 28. junija, obvezala, da bo «z naklonjenostjo proučila« možnost dobavljanja vojaškega materiala in opreme Libiji za povečanje števila njenih efektivnih vojakov. Britanska vlača je pristala tudi na to, da se prouči možnost britanskega prispevka pri ustanovitvi libijskega letalsfva in mornarice. Predstavnik pa ni hotel povedati drugih podatkov o razgovorih.
Libija ima za Veliko Britanijo velik strateški pomen, potem ko so se angleške čete umaknile s področja Sueza. Na podlagi pogodbe iz leta 1953 ima Velika Britanija lahko svoje čete na libijskem ozemlju. Poleg tega lahko u-porablja nekatera letališča v Libiji. Tudi ZDA imajo veliko letalsko oporišče blizu Tripolisa.
Na podlagi nedavnih londonskih sporazumov se je Velika Britanija obvezala, c'a bo za določeno vsoto zvišala letni finančni prispevek Libiji za razvoj njenega gospodarstva. Ta prispevek je do sedaj znašal 3,750 000 šterlim gov.
v Moskvi
MOSKVA, 4. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld se je danes razgovarjal s predsednikom sovjetske vlade Bul-ganinom. Navzoč je bil tudi zunanji minister Šepilov. S sovjetskimi osebnostmi se je Hammarskjoeld razgovarjal tudi o vpiašanju, ki se tiče pomoči gospodarsko zaostalim deželam.
MOSKVA. 4. — Moskovski
radio javlja, ča je predsednik vrhovnega sovjeta Vorošilov sprejel vabilo finskega predsednika Kekkonnena, naj pride na uraden obisk na Finsko. Vorošilov bo odpotoval v drugi polovici avgusta.
BONN, 4. — Jugoslovanski veleposlanik v Bonnu dr. Mladen Ivekovič je danes bil na poslovilnem obisku pri predsedniku Bundestaga dr. Gestenniejerju. Med obiskom sta se razgovarjala o vprašanjih. ki so v zvezi s prihodom jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki bo septembra obiskala Zahadno Nemčijo, in o ratifikaciji sporazuma o ureditvi jugoslovanskih predvojnih in vojnih terjatev, glede katerih je bil podpisan sporazum letos marca v, Bonnu,
5. julija 1956
VREME VČERAJ
Na.jvišia temperatura ^6.9, na.j-nižja 19.1. ob 17 26.8. zračni tlak 1021,2 stanoviten, veter severo-zah. 9 km/h, vlaga 63 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,3 stopinj.
mmm
Drnes, ČETRTEK 5. julija
Ciril in Metod. si. ap.. .Bogomila Some e vzide ob 4.21 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.37. Luna vzjde ob 1.29 in zagone ob 17.11. Jutri, PETEK 6. julija Izaija, prerok. Domagoi
PONOVNO ODLOŽENO SKLICANJE NOVEGA OBČINSKEGA SVETA
Vodstvo Tržaške unije zahteva razpis novih občinskih volitev
Tržaška unija zahteva od novoizvoljenega občinskega sveta, da razveljavi volitve zaradi nezakonite izključitve njihove kandidatne liste
Pred dnevi smo pisali, da bo baje prva seja novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta prihodnji torek, pokrajinskega siveta pa dan prej. Toda zdi se, da sta bili omenjeni seji ponovno odloženi, oziroma da ne bosta mogli biti sklicani čo predvidenega datuma, ker morajo biti svetovalci obveščeni vsaj pet dni prej. Za sejo pokrajinskega sveta je rok sklicanja seje zapadel že včeraj, za občinsko sejo pa zapade danes. Sicer pa smo pričakovali,. da bodo na predvčerajšnji seji starega občinskega odbora določili datum seje novega občinskega sveta. Toda tudi na tej seji niso ničesar določili. Kazno je torej, da se občinski in pokrajinski <vet ne bosta še sestala. Zvedeli pa smo, da se demokristjani še vedno posvetujejo z nekaterimi pred stavniki tako imenovanih sredinskih strank za sestavo odbora na osnovi stare štiri-ntranske formule. Kot smo že mnogokrat pisali, socialdemokrati odločno zavračajo to rešitev in zahtevajo usmeritev občinske uprave na levo-Republikanci pa nočejo v nobenem primeru sodelovati ne v občinskem in niti v pokrajinskem odboru. Po dosedanjem obnašanju tržaškega demokristjanskega vodstva se zdi, da demokristjani v Trstu čakajo na sestavo občinskih odborov v večjih italijanskih mestih in predvsem v Rimu in Benetkah, da bi se lahko nato znali bolje ravnati.
Poleg teh težav pri sestavi občinskega odbora je občinsko tajništvo te dni dobilo pritožbo zastopnikov liste «Trst Tržačanom«, ki zahtevajo razveljavljenje zacnjih volitev zaradi nezakonite izločitve njihove liste. To pritožbo so dobili tudi vsi novoizvoljeni svetovalci. Vlogo sta predložila zastopnika o-menjene liste, bivša občinska svetovalca Carlo Tolloy in Mario Giampiccoli ter tajnik Tržaške unije odv. Mario Stocca.
Zastopriiki liste «Trst Tržačanom« utemeljujejo svojo zahtevo po razveljavljenju zadnjih volitev s tem, da je volilna komisija protizakonito izločila listo Tržaške uni-
je. Pri tem poudarjajo, da je volilna komisija raztegnila svojo preiskavo na področje, ki ga ji zakon ne dovoljuje in dodajajo, ca je bil sklep volilne komisije izdan po zakonito zapadlem roku. Hkrati pa trdijo, da je bila utemeljitev komisije le formalnega in ne bistvenega značaja, ki ne more opravičiti izključitve liste «Trst Tržačanom« iz volilne udeležbe.
Sedaj pa Tržaška unija trdi, da je samo novi občinski odbor pristojen odločati o njeni pritožbi. V tej zvezi predstavniki TU omenjajo poročilo notranjega ministra Tambronija. ki ga je imel v poslanski zbornici in zaključujejo, da morajo biti vse volilne nepravilnosti zadnjih volitev predložene v proučitev novoizvoljenega občinskega sveta. Nato obrazložujejo potek celotnega spora med njimi in 'volilno komisijo, dokazujejo, da so bili vsi dokumenti njihove volilne liste pravilno predloženi in da je bilo iz predloženih listin jasno razvidno v;e, kar je volilno komisijo lahko zanimalo. Glede tega pravijo, da so dokumenti, ki so jih predložili, nesporno utemeljevali identifikacijo njihovih kandidatov in da so predložili zadostno šlevilo imen podpisnikov liste.
V tej pritožbi je najbolj zanimiva ugotovitev, kako je volilna'komisija prišla do izločitve liste «Trst Tržačanom«, Pri tem poudarjajo, da so v prvem zapisniku volilne komisije št. 90 z dne 28. navedene samo ugotovljene pomanjkljivosti. V tem zapisniku pa niso pismeno navedeni sklepi volilne komisije. Sklep j o izločitvi liste je naveden šele v zapisniku št. 94, in sicer dan pozneje. Volilni zakon pa določa, da mora volilna komisija potrditi ali zavrniti predloženo kandidatno listo najkasneje en dan po predložitvi liste! Zato predstavniki Tržaške unije menijo, da je bil sklep volilne komisije o izločitvi njihove liste sprejet po zakonito določenem roku. Zaradi tega zahtevajo od novoizvoljenega občinskega, sveta, da proglasi za neutemeljeno in nezakonito izločitev kandidatne li-
ste «Tr;t Tržačanom« in da na osnovi tega razveljavi občinske volitve z dne 27. in 28- maja letos.
Ustanovitev občinske Del. zbornice v Dolini
Nova zvezna Delavska zbornica CGIL v Trstu bo ustanovila v kratkem v Dolini občinsko Delavsko zbornico. Sedaj so v teku, pripravljalna dela. V ta namen bo v soboto ob 20.20 na trgu v Boljuncu sindikalno zborovanje, na katerem bosta govorila Anton Gerlanc in Ernesto Radich o sindikalnih in socialnozavaro-valnih vprašanjih.
pogajanja med Italijo in ČSR
V kratkem se bodo pričela pogajanja za sprejem trgovinske pogodbe med CSR in Italijo. S tem bi se dokončno uredilo vprašanje trgovinske izmenjave med obema deželama, saj je sedaj izmenjava zaradi specialnega režima kompenzacijskih kupčij v praksi izredno otežkočena, Predstavniki češkoslovaške vlade - so že poslali italijanskim predstavnikom seznam proizvodov, ki bi prišli v poštev za trgovinsko izmenjavo in za plačevanje ostalih češkoslovaških stroškov v Italiji. V tem okviru pa tržaško pristanišče zelo zanima vprašanje plačevanja pristaniških stroškov CSR. V okviru- omenjenega predloga se namreč predvideva posebna postavka 3 milijard lir v ta namen.
Vstopnice za velesejem po znižani ceni pri DZ
Na sedežu nove Delavske zbornice v Ul. Zonta 2 lahko kupijo njeni člani vstopnice za velesejem po znižani ceni 150 lir.
TISKOVNA ^KONFERENCA AMERIŠKEGA PREDSTAVNIKA
Dan Združenih držav Amerike včeraj na tržaškem velesejmu
Amerika sodeluje na velesejmu s kolektivno razstavo Danes zvečer na terasi Palače narodov modna revija
Današnji dan tržaškega velesejma je bil posvečen ZDA. ki sodelujejo na velesejmu s kolektivno razstavo. Ob tej priložnosti so priredili tiskovno konferenco, na kateri je bil prisoten svetnik, ameriškega veleposlaništva"' v Rimu VVilson Clark Flake. Visokega ameriškega gosta je pozdravil predsednik velesejma inž. Sospisio. ki je omenil ameriško pomoč Trstu in dejal, da Trst še sedaj uživa to pomoč, saj je 45 milijonov dolarjev, katere so Amerikanci nakazali v korist Trsta v okviru fondov ■ ERP in kasneje MSA prišlo sedaj v sklad rotacijskega fonda. Predsednik velesejma je zaključil stoj pozdravni govor z zahvalo ameriškim predstavnikom, zato ker so letos uredili lepo kolektivno razstavo in izrazil že-
PO PRVI SEJI NOVOIZVOLJENEGA OBČINSKEGA SVETA
NOVA ZGONIŠKA OBČINSKA UPRAVA bo morala rušiti številne probleme
Predvsem je nujno nadaljevati z akcijo za ustanovitev kmetijske nadaljevalne šole v Zgoniku in osnovne šole v Briščikih
Kot smo že poročali je bila na županstvu v Zgoniku preteklo soboto prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, na kateri so izvolili župana in odbornike.
Pred začetkom seje se je od novega občinskega sveta poslovil bivši župan tov. Vladimir Obad. ki je v svojem govoru med drugim pojasnil občinskemu svetu nekatere tekoče zadeve, s katerimi se bo moral ukvarjati bodoči občinski svet oziroma odbor. '
Tov. Obad je tako poudaril, da je bilo v zgoniški občini za gospodarski načrt v finančnem letu 1955-56 odobrenih 46 milijonov lir za razna javna dela. Do sedaj je bilo od tega zneska izkoriščenih le 1 milijon lir za dopolnilna dela v zdravniškem ambulatoriju v Saležu. take da nova občinska uprava že sedaj razpolaga z zneskom 45 milijonov
lJBilESTII.il ITALIJANSKE ZVEZE POMORŠČAKOV
Za pravilno rešitev vprašanja pokojnin pomorščakov bivše avstroogrske mornarice
M kratkem se sestane v Rimu komisija za spremembo zakonov o pokojninah
Tržaški odsek Italijanske zveze pomorščakov sporoča, da je po skupščini upokojenih pomorščakov, ki jo je pred kratkim sklicala v Trstu FILM in na kateri so razpravljali o možnosti doplačila zaostalih zavarovalnih prispevkov za dobo, ko so ti pomorščaki službovali na ladjah bivše avstroogrske mornarice, poslala ministrstvu trgovinske mornarice, glavnemu tajništvu FILM in CGIL resolucijo z zahtevami pomorščakov. Sedaj pa je osrednje vodstvo FILM sporočilo tržaški sekciji, da se bo študijska komisija za spremembe zakona o pokojninah, ki jo je ustanovilo ministrstvo za trgovinsko mornarico in v kateri je zastopana tudi CGIL, sestala 15. t. m.
Glavno tajništvo FILM je izdelalo tekst opomb in predlogov za izboljšanje zakona o pokojninah pomorščakov tei bo v omenjeni komisiji pred-očilo tudi posebno vprašanje upolcojenih pomorščakov, ki so svoj čas službovali na ladjah bivše avstroogrske mornarice.
Zakon o pokojninah določa da morajo upokojenci ali tisti, ki čakajo na upokojitev in Ki želijo, da se jim za upokojitev štejejo leta službe na tujih ladjah, plačati vzvratno za to dobo povprečno vsoto prispevkov, ki so se plačevali v tej dobi.
Ta predpis predstavlja za tfžaške pomorščake, ki so službovali na bivših avstroogr-skih ladjah prehudo breme, ker je zakon revalviral prispevke za leta pred letom 1920 tako, da je vzel za osnovo prispevke po letu 1920 ter jih pomnožil z množiteljem. ki se uporablja zanje. Zaradi tega pride do revalvacije, po kateri se tedanji prispevki pomnožijo 60 do 70-krat.
Tajništvo FILM sl prizadeva, da bi se v zavarovalne namene zaščitili tudi pomorščaki, ki so v službi na ladjah s tujo zastavo, kakor so že zaščiteni pomorščaki, ki delajo v inozemstvu.
deleq
V R m odpotovala acija izgnan h družin
Združenje za pravico do stanovanja nam sporoča, da je sinoči odpotovala v Rim delegacija predstavnikov organizacije in družin, izgnanih iz stanovanj. Delegacijo bo danes čopoldne sprejel predsednik vlade Segni.
Prediedniku vlade bodo člani delegacije izgnanih družin obrazložili svoj sedanji obupni položaj ter ga seznanili z vsemi vprašanji stanovanjske stiske V našem mestu, ki je postala sedaj še bolj huda
zaradi večno novih izgonov. Tržaški predstavniki bodo zaprosili vladnega predsednika za pomoč in za takojšen poteg državne oblasti v prid prizadetih meščanov.
Hkrati pa sporoča združenje, da je delegacija včeraj pred obhodom v Rim obiskala predsednika tržaškega prizivnega sodišča dr. Consalva. Predložila mu je posebno spomenico glede stanovanjskih izgonov in ga osebno seznanila o hudem položaju, v katerem so izgnane družine in družine, ki jim grozijo z izgonom.
Kot smo že te dni pitali, gre za stotine in stotine družin, ki jih na osnovi odloka vladnega komisarja mečejo na cesto, ker ne morejo plačevati previsokih najemnin, ki jim , jih vsiljujejo hišni lastniki. V poslednjih mesecih se je med lastniki utano-vanj razvilo pravo tekmovanje. kdo bo čim bolj povišal najemnino družinam, ki nimajo blokiranega stanovanja-Razumljivo je, da večina družin ne more plačevati previsokih najemnin in jih zato prijavijo sodišču ter izženejo iz stanovanja. Zato so za rešitev tega vprašanja nujni predvsem zakoniti ukrepi vladnega komisariata, ki mora preprečiti nadaljnje izgone. vsaj dokler ne bodo pristojne ustanove lahko nudile izgnanim družinam drugo stanovanje.
Novi odloki vladnega gen. komisarja
Vladni generalni komisar je pred dnevi izdal vrsto odlokov, ki se nanašajo predvsem na raztegnitev raznih zakonskih ukrepov na naše ozemlje. Odlok št. 202 se nanaša na predpise v korist zdravniških uslužbencev preganjanih po fašizmu. Naslednji odlok št.
203 spreminja zakon z dne 9. avgusta	1954	št.	633,	ki vse-
buje predpise za pomoč odpuščenim kaznjencem. Odlok Št
204 znižuje za petdeset odstotkov poštne pristojbine za pošiljanje	knjig, ki	jih	založni-
ška podjetja pošiljajo pod o-vitkom	in v	poštnih	paketih
doldoločene vrednosti in težč. Odlok št. 205 preureja posredovalno službo za podjetja, ki prirejajo predstave.
Z odlokom	št.	206	se rati-
ficirajo in pričenjajo izvrševati naslednji sporazumi sklenjeni med republiko Italijo in Nemško zvezno republiko: a) Konvencija o zavarovanju proti brezposelnosti in zaključni protokol podpisan v Rimu 5 maja 1953. b) Konvencija o socialnem zavarovanju in
zaključni protokol podpisan v Rimu 5. maja 1953. c) Dodatni dogovor o konvenciji o so« cialnem zavarovanju z dne 5. maja 1953, ki se nanaša na rente in pokojnine za dobe pred uveljavljanjem konvencije in zaključni protokol podpisan v Rimu 12. maja 1953.
Odlok št. 207 in št. 208 predvideva dovoljenja za začasni uvoz, Z odlokom št. 209 se zvišujejo prejemki duhovnikov, ki imajo pravico na kongruo. Odlok št. 210 določa, da se odloži veljavnost odloka z dne 13. marca 1954, s katerim so bila sredstva za čiščenje zob in kozmetični proizvodi, ki vsebujejo zdravilne snovi, uvrščena med zdravilne in kirurške pripomočke. Odlok št. 211 podaljšuje že obstoječe ugodnosti v prid vajencev, Z odlokom št. 212 se oprošča carine nekatero biago, ki prihaja iz tibije.
O Danes ob 21. uri b» predvajala kinoteka vladneg*
komisariata v Medji vasi ;n uredili kanalizacijo v Stivanu kulturne, vzgojne' in zabavne kratkometražne filme
lir za razna javna dela. Danes je slanje posameznih postavk tega gospodarskega načrta naslednje:
Za novo šolsko poslopje in javno kopališče v Zgoniku je bilo odobrenih 31,500.000 lir. Izdelani so bili ze vsi načrii in proračuni, ki so bili tudi predloženi pristojnim oblastem, prav tako je bil tudi ze dosežen ustni sporazum z dediči Gruden za odstop okrog 2.000 kv.m zemljišča. Nova občinska uprava naj torej zahteva, da se proračuni in. načrti čim-prej odebrijo.
Za prevleko asfaltiranih cest. z bitumenom je bilo odobrenih 6 milijonov lir. 15. julija je bila javna dražba, na kateri je bilo to delo prisojeno podjetju Roland.
Za zidanje opornih obcestnih zidov je bilo odobrenih 3 milijone lir. Na dražbi je bilo to delo prisojeno tvrdki Milič z Opčin.	j
Za postavitev javne telefonske govorilnice v Briščikih je bilo nakazanih 1.500.000 lir. Družba Telve, ki bo o delo izvršila, je že pripravila proračun, a bo začela z delom šele, ko se bo lotila priključka repentaborskih telefonov na mestno telefonsko omrežije. Ker se bo s povezavo obeh del precej prištedilo, bo mogoče z istim zneskom postaviti tudi javno telefonsko govorilnico v Malem Repnu.
Za preureditev starega šolskega poslopja v Zgoniku za stanovanja za učiteljstvo ’e bilo odobrenih 3 milijone lir. To preureditev pa se bo lahko napravilo šele potem, ko bo dograjeno novo šolsko poslopje.
Poleg tega bo nova občinska uprava razpolagala še z zneskom 392.000 lir za potrebe otroškega vrtca v Gabrovcu. Koozorcialnemu tehničnemu uradu je bilo naročeno, da pripravi proračune za dopolnilna dela.
Tov. Obad je nadalje sporočil. da je prejšnja občinska uprava predložila ravnateljstvu za javna dela gospodarski načrt za finančno leto 19Č>6-57, in sicer v skupnem znesku 47.500.000 lir. Načrt sedaj proučujejo ter bo verjetno že v kratkem znano, katere postavko so bile sprejete.
Nadalje je bivša občinska uprava predlagala, da bi v okviru SELAD uredili kanalizacijo v Zgoniku, popravili poti pri Frušovcih v Zgoniku ter pot izza otroškega vrtca.
v Malem Repnu in Briščikih, uredili poti v Malem Repnu, Briščikih, Gabrovcu ter po hribih.
IZ PODATKOV TRŽaSkE TRGOVINSKE ZBORNICE
Tržaški	pristaniški
se je v maju p
Povečanje blagovnega promela gre predvsem na račun masovnega blaga, ki ga z ladjami dovažajo v pristanišče in nato odpremljajo v zaledje
Po podatkih Tržaške trgo-1 promet tržaškega pristanišča, vinske in industrijske zborni-1 vendar izključno na račun
ce je dosegel v maju tržaški pristaniški promet 490.939 ton in bil nekaj višji kot v maju 1955, ko je pristaniški promet znašal 450.196 ton. Promet je narasel izključno zaradi povečanih prihodov, saj to v letošnjem maju izkrcali v pristanišču 406.101 tono. medtem ko so lani 359.696 ton. Obseg blaga, katerega so v pristanišču vkrcali na ladje, pa se je v istem razdobju znižal in padel z 90-226 ton na 84.837 ton.
Železniški promet nudi približno isto sliko. Skupno so po železnici prepeljali 318.720 ton (lani 244 238 ton), pri čemer je delež pripeljanega blaga znašal 79.176 ton (lani v maju 98.360) in odpeljanega blaga 165.062 ton (lani 240360).
Tako železniški kot pomorski promet torej dokazujeta, da se je sicer povečal tikupni
povečanega obsega blaga, katerega pripeljejo po morju in nato odpeljejo v zaledne države po železnici. Tu gre izključno za povečan promet masovnega blaga — premoga, železne rude, starega železa in žitaric, medtem ko se je istočasno znižal promet vseh ostalih kategorij blaga.
Podatki o pomorskem prometu • doseženem v prvih petih mesecih to trditev potrjujejo. Skupno so od januarja do maja 1956 pripeljali 1,633915 ton (lani 1,577.657), odpeljali 426.882 ton (439.389). Skupni pomorski promet je dosegel 2,060.798 ton (lani 2 milijona 17.046).
Po železnici so v prvih petlji mesecih pripeljali 382-281 ton (lani 364.404), odpeljali 1,001.269 ton (936.889). Skupni železniški promet je v prvih petih mesecih torei dosegel 1,383,551 ton (1,301 294).
Poleg tega je pokrajinska turistična ustanova predlagala ustanovi SELAD, da bi razširila pot do podzemeljske ja-
fne v Briščikih ter razširila in asfaltirala cesto od pokrajinske ceste do Briščikov.
Bivši župan je med ostalimi vprašanji še posebej poudaril nujnost, da se občinski svet še nadalje bori za to, da proglasijo Briščike za turistično področje. Nadalje je poudaril, da je prejšnji občinski odbor pokrenil akcijo, da se v Zgoniku ustanovi kmetijska nadaljevalna šola. Prošnja je bila odbita z izgovorom, da za to šolo ni primernih prostorov. V novem šolskem poslopju bo prostora tudi za kmetijsko nadaljevalno šolo, saj bodo za učence te šole na razpolago učilnice. Tafco bo izgovor pristojnih oblasti,. češ da ni primernih prostorov odpadel, vendar je treba z akcijo za ustanovitev kmetijske nadaljevalne šole nadaljevati še med gradnjo novega šolskega poslopja.
Končno je tov. Obad omel nil še akcijo za ustanovitev trorazredne osnovne šole v Briščikih ter dejal, da je njena ustanovitev z novim šolskim letom že zagotovljena. Poudaril pa je. da je treba nadaljevati z akcijo za ureditev vprašanja šolskih prostorov, ki so sicer že obljubljeni kot tudi za njeno formalno ustanovitev.
ljo, da bi se še nadalje okrepili gospodarski in kulturni odnosi med vsemi deželami ki sodelujejo na velesejmu z ZDA. Odgovoril je gmeri.ški predstavnik VVilson Clark Fla-. ke, ki je najprej prečital pozdravni telegram ambasadorja ZDA v Italiji Clare Booth Luče, nato je govoril o stikih med Italijo in ZDA in se zlasti ustavil na trgovinski izmenjavi med obema deželama. Svoj govor je ameriški predstavnik zaključil z obrazložitvijo pomena 4. julija zai Američane.
Danes bo ob 20.30 na terasi Palače narodov ((Praznik mode«. katerega bo organiziral« podjetje »Singer«.
Obveslilo INAM
V zvezi g predpisi o razdeljevanju novih vpisnih knjižic sporoča tržaška podružnica INAM, da prenehajo 31. julija dokončno veljati izkaznice stare vrste (roza in modre barve). Zato še zavarovanci INAM. ki imajo še stare izkaznice ali pa sploh nimajo izkaznic, pozivajo, naj si pred omenjenim rokom preskrbijo novo vpisno knjižico (sive barve). Te knjižice dobe ob predložitvi predpisanih dokumentov v sprejemnem uradu v Ul. Tarabocchia št. 3-1. vsi zavarovanci, ki prebivajo v teritorialnih sekcijah št. 2, 3. 4 in 6 ter na teritorialni sekciji št. l v Ulici Farneto 3-1 in na teritorialni sekciji št. 5 v Miljah tisti zavarovanci. ki prebivajo v teh čveh sekcijah.
Popisovanje imetja izseljencev iz bivše cone B
Tržaški tehnični erarski u-rad je bil pooblaščen, da popiše imetje, pravice in interese italijanskih fizičnih in juridičnih oseb iz bivše cone B, ki ne živijo več tam. Za begunce \v taboriščih bo popisovanje v njihpvem kraju bivanja. Vsi ostali lastniki, ki bivajo na tržaškem področju, se morajo zglasiti na tehničnem erarskem uradu v Trstu. Korzo Cavour 6, kjer morajo pokazati dokumente, ki £'o potrebni za popisovanje njihovega imetja (katastrski izpisi, pogodbe, listine o zapuščini itd.). Popisovanje se je pričelo 25. junija in se konča 25. julija s sledečim urnikom: vsak dan od 9. do 11. in oc 17. do 19., ob sobotah pa samo od 9. do 11.
O Prihodnjo nedeljo bodo pri Lovcu v Ulici Marchesetti št. 8 položili prvi temeljnT kamen počitniškega doma upokojencev. Ta dom bo zgradila vsedržavna ustanova «Opera Nazionale Pensionati dTtalia«.
SKUPŠČINA DELAVCEV LADJEDELNIC IN TOV. STROJEV
Pričeli se morajo tudi pogajanja o zahieuali FlOilfl raunateijs uu CRDA
Med drugim zahteva sinjMhat kovinarjev znižanje delavnega urnika in izenačenje mezd z mezdami v Genovi
Včeraj so se po rešitvi spora o akordih v ladjedelnicah In v Tovarni strojev CRDA delavci teh obratov zbrali na skupščini ter razpravljali o tem sporu. Kazen tega pa so tudi diskutirali o nujnosti, da se začnejo pogajanja glede zahtev, ki jih je FIOM postavila ravnateljstvu CRDA pred mesecem dni.
Takrat je namreč FIOM predlagala ravnateljstvu Crda, naj skliče sestanek, na katerem naj bi razpravljali o naslednjih zahtevah:
1. o znižanju tedenskega delovnega urnika ob nespremenjenih mezdah in plačah, in sicer na podlagi tega, kar so že dosegli delavci tovarne B'IAT v Turinu, v tovarni O-livetti in pri R1V.
2. O izplačilu 100 ur mezde vsem delavcem ob poletnih dopustih, da se jim omogoči res izdaten počitek, ki jim ga sedanje nizke mezde no dopuščajo.
3. O izenačenju mezd kovinarjev s povprečjem mezd industrijskega trikota Turin, Milan, Genova.
4. O spoštovanju člena 16 delovne kolektivne pogodbe glede vprašanja akordov, da se onemogoči stalno višanje norm, kar je v veliko gmotno škodo delavcev.
5. O bolj pravični delitvi nagrad uradnikom CRDA, ki jih delijo pristransko. Gre za nagrade, s katerimi se uradniki vsaj delno odškodujejo za izgubljene nadure pri uveljavljanju zakon^ o prepovedi nadurnega dela.
Kot smo že pisali včeraj, je sedaj nastopil čas. da se rešijo v CRDA tudi druga važna vprašanja, ki postajajo vedno bolj pereča. Delavci upajo, da bo ravnateljstvo CRDA tudi glede teh vprašanj pokazalo več razumevanja kot doslej.
meze'e v okviru sklepa, da bodo toliko prispevali vsi. Sindikat gradbenih in lesnih delavcev pa sporoča, da je že dosegel 20 odstotkov skupne vsote, za katero se je obvezal. da jo bo nabral. De-lavc.i nekega tiskarskega podjetja so že prispevali 80 odstotkov vsote, za katero so se obvezali.
Odpusti pri ENIC
Ustanova ENIC je pred kratkim sporočila sindikalnim organizacijam, da bo odpustila 16 uslužbencev, ker ne bo več upravljala gledališča ((Rossetti«. Proti tem odpustom se je nova Delavska zbornica CGIL takoj uprla. Na podlagi tega bodo o teh odpustih razpravljali danes ob 11. uri na Zvezi industrijcev. Razgovorov se bo razen predstavnika nove Delavske zbornice CGIL udeležil tudi predstavnik italijanske federacije uslužbencev kino podjetij CGIL.
Nabiralna akcija CGIL
Nabiralna akcija za Delavsko zbornico CGIL dobro napreduje. V rafineriji Aquila je neki uslužbenec prispeval 4000 lir. Razen tega se je že 50 odstotkov delavcev obvezalo prispevati po eno uro
Stavka železničarjev
Stavka osebja električnih naprav državnih železnic, ki jo je napovedal sinčikat italijanskih železničarjev (SKI) je popolnoma uspela. V Tr-•tu se je udeležilo stavke 93 odstotkov te kategorije.
Mezdno gibanje lesne stroke
Delavci lesne industrije so v vseh podjetjih predložili ravnateljstvom mezdne zahteve, ki so jih svoj čas postavili sindikati Zvezi industrijcev. Ce ne bodo podjetja odgovorila delavcem čo danes zvečer, bodo zaoftrili akcijo za uresničenje svojih zahtev.
Kot je znano, zahtevajo delavci zvišanje minimalnih poenotenih mezd za 6 odstotkov, 25 lir doklade za menzo vsak dan, dodelitev delovnih oblek ali pa izplačilo primerne odškodnine.
obiščite VIII. MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM V TRSTI
MERAii
TKIESTE
Vsak dan so po tri izžrebane nagrade.
V soboto 7. t.m. bo izžreban
avto Fiat 600
i-vi-8-vrr
J 95 6
Potek razprave
proti «Prim. dncvniku»
(Nadaljevanje s 1. strani)
ponovil svojo znamenito trditev o tem, da je zanj in za sodišče memoiandum ne samo kos brezvrednega ampak celo umazanega papirja («un pezzo di carta sporca senza valore«), ker ga rimski parlament ni ratificiral. Ker je obramba na, vedla imena nekaterih prič. ki so po narodnosti Slovenci (dr. Jože Dekleva, Slavko Stoka in dr.) je predsednik dr. Gnezda prečital znameniti fašistični paragraf 137 zakona o kazenskem postopku, ki ureja pravico uporabe tolmača na sodiščih republike Italije in ki pod kaznijo prepoveduje uporabo tolmača tistemu, ki obvlada italijanski jezik. (Se prej pa je prišlo do neugodnega incidenta, ko je hotel obtoženi podati neko izjavo, zaradi česar je predsednik na obtoženca začel — kaj nevljudno — kričati in mu pretiti celo z aretacijo, čeprav r.i niti vedel, kaj je hotel obtoženec izjaviti.)
Po prečitanju omenjenega fašističnega paragrafa je obtoženi odg. urednik v zapisnik izjavil, da med razpravo ne bo odgovarjal v italijanščini, čeprav ta jezik obvlada. Navedel je v podkrepitev svoje izjave vsebino členov 3-, 6 in 24 republikanske, ustave. Ti členi jamčijo pripadniku katere koli manjšine v Italiji iste pravice kot vsem ostalim državljanom t. j. pravice, da se kot vsak ostali državljan italijanske narodnosti v javnih uradih. (tudi pred sodiščem) poslužuje svojega materinega jezika. Predočil je sodišču in-kompatibilnost omenjenih členov republikanske ustave kakor tudi člena 5 Posebnega statuta z vsebino fašističnega paragrafa 137. Predložil je sodišču, naj zaradi tega vse sodne spise zadevne razprave dostavi ustavnemu sodišču v Rim, ki naj omenjeno protislovje med ustavo in fašističnim paragrafom razišče in izda zadevno razsodbo
Branilec obtoženega, dr. A. Kukanja je gornji predlog še podrobneje obrazložil in formuliral naslednja dva predloga:
1. Sodišče naj dostavi sodne spise ustavnemu sodišču v Rim, ki naj razišče inkompa-tibilnost republikanske ustave s fašističnim paragrafom 137.
2. Sodišče naj spremeni dosedanji «nujni postopek« v običajen postopek in naj zaradi tega vrne sodne spise državni prokuraturi. Pri tem je dr. A Kukanja navedel tudi številne razsodbe kasacijskega sodišča in svoj predlog podrobno obrazložil.
Odv. B. Agneletto. ki zastopa tožitelja dr- Josipa A-gneletta, se sicer ni upal pro-tiviti prvemu predlogu našega urednika in obrambe v zvezi s protiustavnostjo člena 137 kazenskega postopnika s členi ustave in čl. 5 Londonskega sporazuma in je izjavil,' da ve sicer jijegovo mnenje sklada z obrambo, a da odločbo o tem prepušča sodišču. Pripomnil pa je, da po njegovem osebnem mnenju ustava na Tržaškem ozemlju ni v veljavi. Kar se tiče druge točke, to je spremembe v formalno preiskavo in predvsem v možnost dokaza resnice, ki bi ga moral toži-telj dopustiti, se je skliceval, da občinski svetovalec med govorom na seji ni javni funkcionar, ker to postane šele meč glasovanjem. Seveda je bil tudi proti odložitvi razprave ter je sodišču predložil Uradni vestnik koprskega okraja, v katerem je objavljen odlok izolskega ljudskega odbora o spremembi nekih uličnih imen.
Proti tezi odv. Agneletta je nastopil celo državni tožilec, ki je sicer predlagal, da bi sodišče odbilo priziv obrambe na ustavno sodišče, a bi sprejelo predlog o odložitvi razprave zaradi spremembe v formalno proceduro.
Po dolgem, skoraj enournem posvetovanju, je sodišče sprejelo predlog državnega tožilca ter zavrnilo zahtevo obrambe v zvezi s protiustavnostjo člena 137, a je sprejelo drugo točko in se odločilo za formalno preiskavo. Razprava je bila tako odložena čo nadaljnjega, medtem ko bodo akte poslali državnemu tožilstvu v nadaljnji postopek.	<
Preds. Gnezda, tož. De Franco, zap. Urbani, obramba odv. Kukanja, odv, zas. stranke B- Agneletto.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 4 julija t. 1. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 13 oseb. porok ps je bilo 6.
POROČILI SO SE: zidar Bruno Dellore in gospodinja Norma Forza, uradnik Mario Brabaschia in učiteljica Maria Veronese. me hanik Giuseppe Notarstetano in gospodinja Santina Sparagna, in. ženir Diego Ronchi m gospodinja Marisa Mamini, tiskar Renato Babini in prodajalka Laura Schreiber. elektrometianik Mario Sforzini in uradnica Elda Gio-vannini.
UMRLI SO: 71-letna Maria Vit-tori v'd. Ienco, 51-letni Antonio Almerigogna, 82-letna Adele Gre. goric vd. VVedlin, 42-letni Clau-dio Ouadrini. 70-letna Erminia Agostinis por. Curtolo, 73-letni Giuseppe Coretti. 80-letna Marija Nadališek, 68-letna Antonia Giachelli vd. Pa-corini, 68-letna Stefaoia Ferluga por. De Martin, 80-letna Antonia Tirello vd. Balanza, 56-letna Dosolina Ga-burro por. Secchi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V JULIJU
Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Godina Enea. Ul. Ginnastica 6: AUa Maddalena, Ul. Istria 43; Pizzul-Cignola. Korzo Italia 14: Croce Azzurra Ul. Commerciale 26; Harabaglia v Barkovljah iri Ni-coli v Skednju.
Pri vseh običajnih prodajalcih dobite revijo štev. 6
NAŠA ŽENA
cena 75 lir
* Razna obvestita
Sindikat slovenske šole obvešča svoje članstvo, da bo tajništvo sindikata med počitnicami na razpolago članom vsak torek in petek med 18. in 19. uro.
Ljudska pr osvata
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek. 6. t. m. ob 18. uri na sedežu.
Iz teti
Slovensko prosvetno društvo «S!avko Škamperle« - Sv. Ivan
priredi dne 15. julija izlet za člane in prijatelje, v Trbiž in k Belopeškim jezerom (Laghi di Fpsine). Po želji izlet na Vi-šarje.
Vpisovanje na sedežu društva, stadion «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7, do sobote od 20. do 21.30 ure.
Excelsior, 16.00:	«2enska na	sli-
ki«. E. G. Robinson. J. Bennett. Fenice. 16.00: «Puščica v prahu«, S. Ha.vden, C. Gray. Nazionale. 16.00: «po!nočna priča«, R. Pellegrin, C. Erard. Arcobaleno. 16.30: »Ljubezen je čudovita .stvar«, YY. Holden. J. Jones.
Astra Rojan. 16.00: «Jama pogub-
ljencev«,	D.	Mac Guire,	•	S.
Mac Naliv. Mladoletnim prep. Capitol. 16.30: «Iztlrj*nci», L. Bo-sč. J. P. Moeky. Ob 21.00: «Odnehaš	ali	nadaljuješ«.
Cristallo. 16.00: «Rdečelaska«, J. AU.vson, D. Poivell, Ob 21.00: ((Odnehaj	ali	nadaljuješ«.
Grattacielo. 16.30: ((Škandal v zavodu«. B. Graiple. R. Cummings. Ob 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«.
Alabarda. 16.00: «Upor na lad.ii Caine«. H. Bogart, V. Johnson. Ob 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ«
Aurora. 17.00: ((Mehiški bratje«, A. Kennedv. B. St. John. Ob 21.00: ((Odnehaš ah nadaljuješ«. Garibaldi. 16.30: »Stalag 17». W. Holden. O. Preminger. Ob 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Ideale. 16.30: ((Gugalnica iz rdečega žameta«. R. Milland. J. Collins.
Impero. 16.30: «Ti si moja usoda«. D. Dav, F. Sinatra. Ob 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Italia. 16.30: ((Beležnica majorja Thompsona«. M. Caroi. Ob 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ«. S. Marco. 17.00: «Lady Godiva«. M 0’Hara. G. Nader. Ob 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«
Kino ob morju. 16 30:	«Tolpa
ponarejevalcev«, P. 0’Brien, C. Trevor Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
Moderno. 16.00:	«Liubezen. ki
m sem ti io dal«. D. Montgomerv. ' Ob 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«.
Savona. 16.00:	«Sam svoj od-
vetnik«. G. Ford. R. Roman.
Viale. 16.00: «Zločin v televiziji«. E. G. Robinson, J. Fors.vthe. Ob 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ«
Vlttorio Venelo. 16.30: «Dolga siva vrsta«, T. Power, M. 0’Hara. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
Belvedere. 16.30: «Trader Horn«, Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
Massimo. 16.30: «Pasji svet«, C. Chaplin. Ob 21.00":	((Odnehaš
ali nadaljuješ«.
Nevo cine. 16.00: ((Sužnja in gospa«. S. Hayward, C. Heston. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
Odeon. 16.00: «Lahka leta«, N. Taranto. A. Mangini.
Radio. 16.00: «Med dvema zasta-vama«. J. Reina. V. Tetteira.
Venezta. 15.30: »Sinovi mušketirjev«. Ob 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«.
Skedenj. 18.30: «Zeja po oblasti*.
POLETNI KINO
Arena dei fiori. 20.30: '((Odnehaš ali nadaljuješ«. Sledi: .VValt Disnev: «Bongo in trije pustolovci«.
Aristor,. 20.45: «Aladinova svetilka«. P. Medina. J. Sands.
Armcnia. 19.30: «Pekel pod ničlo«. A. Ladd. Ob 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«.
Garibaldi. 20.00: »Stalag 17«, VV. Holden, O. Preminger. Ob 21.00: «Odnehaš ali nadaljuješ«.
Marconi. 20.30:	«Vrni se moja
mala«. M. Vitale, M. Lane.
Faradiso. 20.15: »Ljubezen neke ženske«, M. Girotti. M. Prešle. Ob 21.00: ((Odnehaš ali nada-1 ju ješ«.
Ptrco delle rose. 20:30: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Sledi: «Lahka noč. odvetnik«, A. Sordi.
Ponziana. 20.15:	((Gangsterjeva
žena«. M. Roone.v. S. Forrest. Ob 21.00: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
Rojan. 20.30: »Tri dekleta in kor-porabi. L. BacaJl. V. Mature. Ob 21.15: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
Skedenj. 20.45: «2eja po oblasti«,
Stadio. 20.45: ((Zazvonilo ie». J. Pavne. L. Scott
Valmaura. 20.30:	((Dobrodošli k
polku«. J Durante. J. Wyman. Ob 21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«.
ČETRTEK, 5. julija 1956 TTtSiT 1*0» IAJA A
11.30 Lahki orkestri: 12.00 Letovišča Italije: Letovišča Reti.i-skih Alp: 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 V svetu kulture: 12.55 Melodije iz revij; 13.30 Lepe o-perne arije: 14.00 Čajkovski: Ita. lijanski capriccio. op. 45; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Hačaturjan: Koncert za klavir in orkester: 18.31 Melodije iz filmov; 18.50 Skladbe FTitza KreiSlbrja: 19.15 Tehnika in umetnost fotografije: inž. Miran Pavlin: ((Fotoaparat«;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Dve Chopinovi mazurki:
20.30 Skladbe Johanna Straussa;
21.00 Janko Golias: Troie pisem, dramatizirana zgodba: 21.30 Pri-1 mo’ lene melcdiie; 22.00 Liki rimskih cesarjev:	Cesar Titus;
22.15 Richard Strauss: «Tako je govoril Zarathustra«, simf. pesnitev: 22.47 Ritmične popevke.
T' It » T' I.
14.30 Tržaška kulturna kronika: 20.00 Glas iz Trsta.
K O I* 14 It
Poročila v slovenščini:	5.45,
13.30 in 19.00.
Poročila v italijanščini:	6.45,
12.30. 17.45 in 23.00.
5.00-5.45 in (1.00-6.10 Spored iz Ljubljane; 6.10 Jutranja glasba; 7.00-8.00 in 11.00-12.000 Spored ;z Ljubljane: 13.40 Zabavna glasba:
14.00 Glasba po želiah: 14.30-17.00 Spored iz Ljubi Jane; 17.00 Ritmi in popevke: 17.15 Iz jugosl. življenja:	17.25 Glasbene cvetke: J8.00.i9.oo Spored iz Ljubljane;
19.15 Narodne pesmi v priredbah izvajajo «Stirie fantje«: 19.30-22.15 Spored iz L.iubltane:
22.15 Slušna igra v ital.; 23.10 Veseli ritmi.
» 1.0 V 14 m 1,1,1 327,1 m, 2112,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00,	6.00	7.00.
13.00 15 00 17 00 19 00. 22.00. 11.05 Opoldanski koncertni spored:	11.45 Afriška pripovedka:
Večno prijateljstvo: 12.00 Popularne melodije iz orkestralne glasme:	12.40 Koncertni valčki:
13.15 Zabavna glasba: 13.35 Od arije do arije; 14.40 Želeli ste -poslušajte! 15.35 Pesmi in plesi iz Prekmurja: 16.00 Utrinki iz literature Kristina Brenkova: Pogovori: 16.20 40 minut s solisti; 18.15 Robert Schumann: Tretja simfonija «Renska»; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov:	21.00 Ernest Heming-way: Starec In morje: 21.30 Arnold Schoenberg: 6 malih skladb za klavir: 22.15 Plesna glasba.
Mati oglasi
MOTOGUZZI! Ekonomični «Granr turismo«. motorni tricikli z nosilnostjo 350. Motorni tricikli 1500 Nadomestni deli, valji, verige. prstani v cilindru, ventili, razplin.iači Dellorto. MONDIALPISTON za Automoto-diesel. Specializirana delavnica, retificlranie. brušenje glav itd Cremascoli, Trst, razstava Ul. Fabio Severo IS.
VOJNA SKODA
V KMETIJSTVU
Pomoč — Dokumenti Splošni upravni posli
PRODAJE — NAKUPI
A.T.A. Ul. S. Nicolo 3-a
—" ‘ -* Tel. 38-733
Prav prisrčna
zahvala
vsem, ki so spremili najinega očeta
FRANCETA PAHORJA
na njegovi zadnji poti, č. g. Zlobcu, cvetličarkam s trga ob Rdečem mostu, cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Jakoba ter vsem, ki so počastili njegov spomin z darovi za Dijaško Matico, Marjanišče in druge ustanove.
Iskrena hvala na tem mestu tudi gospodu Ka-rišu za prijateljsko bi ižino in primariju kirurgu dr. Carravetti prof. Mariu ter kirurgu operaterju cir. Slavku Štruklju za njuno veliko prizadevanje, da bi nam rešila očeta.
Sin dr. Boris in hčerka Evelina
Trst, 5. julija 19.%’
— 3 —
S.	julija 1936
KOMPROMISNA REŠITEV MED VLADO IN LEVICO
Zalionslii osimtel; n petroleju
Končno je vendarle prišel | levico, ki je pripravljena ta
pred parlament zakonski c-snutek o izkoriščanju italijanskega petroleja. Zakonski osnutek, ki uživa tudi podporo vlade, ker je bil sestavljen sporazumno z njo, določa, da ene samo podjetje ne more dobiti izključnega dovoljenja za raziskovanje na področju, ki bi presegalo 150.000 ha v eni sami pokrajini in 300.000 ha na celotnem državnem o-zemlju. Isto podjetje tudi ne more izkoriščati ležišč na področju, ki bi presegalo 30 000 ha Državno podjetje E.N.I.
. (državna ustanova za tekoča goriva) ima izključno pravico raziskovanja v Padski nižini, v drugih pokrajinah pa sodeluje z zasebniki, toda brez teritorialnih omejitev. Vsako zasebno podjetje mora odstopiti državi del svoje proizvodnje, in ta del je tem večji, čim v.ečia je proizvodnja.
To so glavne značilnosti novega zakonskega osnutka o petroleju in v njem je jasno izražena težnja, da se prepreči nevarnost, da bi italijanski petrolej prišel pod nadzorstvo tujih monopolističnih skupin mednarodnega petrolejskega kartela.
V čem je nevarnost, ki jo te monopolistične skupine predstavljajo za raziskovanje in izkoriščanje italijanskega petroleja? Zadeva je zelo preprosta in jasna: jedro vprašanja je v tem, da obstaja mednarodni petrolejski kartel, ki vzdržuje cene na določeni višini, kar omogoča najvišje možne dobičke. Zaradi tega je ta kartel zainteresiran na tem, da se svetovna proizvodnja petroleja drži v strogo določenih mejah, kajti v nasprotnem primeru, bi večja proizvodnja vplivala neugodno na cene in s tem povzročila zmanjšanje dobičkov.
Značilen je s tem v zvezi primer Sicilije- Tam obstajajo tri tuje petrolejske družbe ki so povezane z mednarodnim petrolejskim kartelom. Vse tri družbe so odvisne od ameriške petrolejske družbe «Gulf Oil». Le-ta je sklenila sporazum z družbo «Shell» (ki je članica kartela), veljavnim do leta 1969, in na podlag: katerega bi družba «Shell» avtomatično znižala cene, ki jih plačuje za petrolej, če bi uGulf Oil» proizvedla več petroleja, kot je bilo sporazumno določeno!
V Italiji se torej vodi ostri borba med predstavniki tega mednarodnega kartela in vlado, borba, ki se je bila skoro Zaključila s popolno zmago kaTtela za časa Scelbove vlade, ko je bil predložen zakonski osnutek poslancev Tognija in Malvestitija, ki je pomenil zmago zasebnega kapitala in s tem monopolov nad državno ustanovo zg tekoča goriva. Vlada pa je pozneje, na pritisk levice v parlamentu in v javnem mnenju, ta osnutek praktično umaknila in pripravila nov osnutek, ki predstavlja kompromisno rešitev na poti nacionalizacije tekočih goriv.
Ta kompromisna rešitev je bila dosežena med vlado in
zakonski osnutek podpreti v parlamentu, braniti ga pred napadi desnice in doseči morebitne izboljševalne popi avke.
V kolikor je pri tej kompromisni rešitvi tudi vlada sprejela stališče, da se mednarodnemu petrolejskemu kartelu zapre pot do italijanskega petroleja, ni verjetno, da bi prišlo do bistvenih sprememb osnovnih določb tega zakonskega osnutka; toda iz izkušnje vemo, da stališče vlade ni. vedno neomajno, ker mora vlada vedno računati tudi z gospodarsko desnico v vrstah krščanske demokracije, ki načelno nasprotuje vsaki nacio-naliazciji.
Predstavniki KPI in PSI so v dosedanji diskusiji podprli zakonski osnutek o petroleju, okrog katerega se je zbrala ogromna večina poslancev. V načelu so oni sicer za nacionalizacijo tekočih goriv, ker bi po njihovem mnenju edino taka pot bila v resnici uspešna za celoten razvoj italijanskega gospodarstva. Pri tem pa so zlasti kritizirali u-
stanovitev »mešanih družba (z zasebnim kapitalom), ker ti te družbe utegnile predstavljati resno nevarnost za zdravo petrolejsko politiko, ker so te družbe podvržene politiki monopolov. Naloga vlade pa je krepitev E-N.I. in njena sprememba v resnično državno podjetje. In tudi naloga E.N.I. je, da vodi vse bolj državno politiko na področju petrolejske proizvodnje. Ta ciij pa moremo v celoti doseči le po glavni poti nacionalizacije. Kljub temu pa predstavlja tudi novi zakonski o-snutek važen korak na tej pot;,, zlasti če ga bo vlada, po odobrenju, dosledno uveljavila.
Ce je v glavnem novi zakonski osnutek pozitiven, pa je po mnenju socialistov nezadosten kar zadeva sistem taks, ki ne ustreza potrebam in možnostim. V tem pogledu je vlada popustila in ni upoštevala niti okoliščine, da s takim sistemom posredno krepi vpliv, ki ga mednarodni kartel petroleja ima v arabskih deželah in v deželah Južne Amerike.
Neki ameriški tovarnar nezgorljivih oblek za gasilce, je preizkusil novo obleko tako, da je šel v peč, v kateri neki njegov kolega žge glino. Tu je prestal vročino 1200 stopinj C. Iz peči je prišel povsem nepoškodovan, le nekoliko poten
KAKO SO OCENILI NIKOLO TESLO VELIKI ZNANSTVENIM
«Za opis njegovih uspehov so potrebne	de
Letos slavi ves svet stoletnico rojstva velikega znanstvenika, ki ga je rodila siromašna Lika in ki je postavil temelje za to, kar danes razumemo pod moderno civilizacijo
Omar Hajam; Rubajati L 600
Konst. Fedin: Mesta in leta	L	800
Mamin Sibirjak; Milijoni Privalovih L 820 Vgra Brnčič; Dobrolju-bov	L	160
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - III. Nv. I'rau('lška 20 i	'lelrlnn	I
Letos bo ves svet proslavil stoletnico rojstva velikega Jugoslovana in znanstvenika Nikole Tesle. Posebno velike proslave bodo v njegovi matični domovini Jugoslaviji in v ZDA, kjer je veliki znanstvenik deloval. Vsekakor ne bomo mogli v tem kratkem članku prikazati veličine tega znanstvenika, vendar bomo skušali vsaj posredno prikazati — z besedami drugih — delež, ki ga je ta veliki človek dal človeštvu. Najprej kratek življenjepis, Nikola Tesla se je rodil 10. junija 1856 v Smiljanu v . Liki. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je dovršil v Smik Ijanu in Gospiču, višjo gimnazijo pa v Karlovcu. Od 1875 do 1878 je na visoki tehnični špli v Grgdcu, nato pa nadaljuje na pariškem vseučilišču. Od 1881 do, 1882 je Tesla zaposlen pri telefonski družbi v Budimpešti. V tem času že pripravlja svoj prvi patent s področja okrepitve glasu na telefonu. V februarju 1882 odkrije krožno mag-lieto polje. Leta 1883 dela na gradnji električne centrale v Strassbourgu in prvih modelov indukcijskih, motorjev. 1884 odpotuje Tesla v Ameriko, kjer se zaposli najprej pri Edisonu. Ze 1887 se osnuje družba Tesla Electric Com-pany, ki naj bi izvajala v prakso Teslova odkritja in izume. 12. oktobra istega leta je Tesla prijavil svoje os-, novne patente asinhronskega motorja in prenosa električne energije. Kmalu zatem sledi vrsta kakih 40 patentov, ki temeljijo na Teslovem mnogofaznem sistemu za proizvajanje, prenos in uporabo električne energije. 16. maja 1888 ima Tesla svoje prvo veliko predavanje pod naslovom «Nov sistem motoria in transformatorja izmeničnega toka«. Predavanje je organiziral ameriški inštitut elektrotehničnih inženirjev v New Yorku.
Kmalu zatem se je začel Tesla ukvarja! z visokofrekvenčnim tokom in že leta 1891 je prijavil vrsto patentov s področja proizvodnje visokofrekvenčnega in visokonapetostnega toka. Med temi patenti je najvažhejše odkritje tako imenovanega Teslovega transformatorja. Rezultate svojih del s področja visokofrekvenčnega toka je Tesla prikazal v svojih znanih predavanjih. Prvo tovrstno predavanje je bilo v Columbia inštitutu v Ne\v Yor-ku in je nosilo naslov ((Eksperiment s toki z zelo visoko napetostjo«. 3., 4. m 12. fe-bftiarja leta 1891 je im&l Ni-
N1KOLA TESLA
kola Tesla ciklus predavanj v inštitutu elektrotehničnih inženirjev v New Yorku, nato v kraljevem inštitutu v Londonu in v mednarodnem društvu elektrotehnikov v Parizu o temi ((Eksperimenti s strujami zelo visoke napetosti in frekvence«. Ta predavanja so vzbudila v vpem znanstvenem svetu izredno zanimanje.
Leta 1892 je Nikola Tesla kljub izrednemu delovnemu
programu našel vendarle toliko časa, da je obiskal svojo domovino — Liko m tudi Beograd.
Naslednje leto, in sicer 24. februarja in 1. marcu, je i-mel Tesla predavanje na Franklinovem zavodu v Filadelfiji in v državnem za-
delal naprave, ki omogočajo nastanek neonske luči in fluorescentne razsvetljave . . .»
13. januarja istega leta je «New York Times« pisal;
((Iznajditelji, Nobelovi nagrajenci, vodilni ljudje iz e-lektrotehnične znanosti in drugi znanstveniki, ki sb bili
vodu družbe za električno I nagrajeni in priznani na šle-
Dejavnost «Zagreb-filma»
«SOL IN KRUH«
Med ((Zugreb-filmom« in nemškim podjetjem «Bava-ria Filmkunst A- G.n iz Možakovega so podpisali po godbo o skupni ostvaritvi igranega filma ((Sol in kruh« v. režiji Franliška Capa, režiserja «lčesne» in «Trenutkov odločitve«. Scenarij sta napisala Vjeko Dobrinčič in Cap. Priprave so v polnem teku, ke.r je začetek snemanja predviden v tem mesecu.
Domačih igralcev, ki bodo nastopili v tem filmu, že niso izbrali; od tujih i-gralcev bodo sodelovali; A-drijan Hoven, Hans Ret ser, Peter Carster. Isabelle Co-rey, Jester Naeffe, Giovan-na Ralli. Edith Scliulte Westrum in igralka jugoslovanskega porekla Silvija Ko-šiina.
«VINCENT IZ K 4 ST V Ali
Ekipa «Zagreb-filma» je končala s snemanjem kul-turno-zgqdovinskega filma v barvali o freskah srednjeveškega mojstra Vincenta iz Kastna, ki je v letu 1474 v istrski cerkvici sv. Marije na Skriljinah (prt vas i
Berm, rojstnemu kraju Vla-
diinira Gortana) naslikal svoj čudoviti ((Ples smrti« in druge freske. S kulturno zgodovinskega gledišča predstavljaj o te freske zelo pomemben umetniški dokument iz srednjega veka, ki še danes dejstvuje likovno velo krepko. Spremni tekst za ta film, je napisal prof. Branko Fučič, znanstveni sotrudnik Jadranskega instituta na Reki. Film bodo prvič prikazali ta mesec na Puljskem festivalu.
FILM
O GORANU KOVAČIČU
V teku je snemanje kratke metražnega filma o Ivanu Goranu Kovačiču, kar je prvi poskus, da se življenje in delo pesnika ((Jamo) prenese na filmsko platno. Film režira Ivo Toru ulič, ki je dobil zvezno nagrado za film «Glusbeno Življenje Zagreba« (najboljši dokumentarni film v letu 11)48).
((RAZPOSAJENI ROBOT«
Studio za risane filme ((/,agreb-filma» je končal, z risarskim delom osem minut trajajočega risanega filma ((Razposajeni toboln, ki
ga sedaj snemajo. Režiser filmi je Dušan Vukotič. S tem filmom bo «Z agreb-film» predstavil svojo proizvodnjo risanih filmov na letošnjem Puljskem festivalu.
TELEVIZIJSKI FILM
Z odobritvijo Združenja filmskih proizvajalcev Jugoslavije so med aZagreb-fil-mom» in amcnško-svicar-skim podjetjem eHolly Siviss Production« iz Zuericha podpisali sporazum za izdelavo desetih risanih filmov ki bo do trajali po osem minut. Naročene filme bodo izdelali v enem letu.
NATEČAJ
Zagreb-film« je bil razpisal natečaj za zamisli igranih in risanih filmov. Kljub temu, da je rok že zapadel, še vedno prihajajo rokopisi. Odziv je bil zelo velik. Dobili so aOO zamisli za igrani film in 92 idej zu risani film. Cim bo ocenjevalna komisija zaključila sv rije delo bodo objavili rezultate natečaja.
To bo verjetno nekoliko zapolnilo vrzeli, ki se poraja v zvezi s filmskimi scenariji,
razsvetljavo v Sain; Louisu. Tema predavanja je bila ((Svetlobni in drug; pojavi pri visoki frekvenci« Na tem predavanju je' Nikola Tesla obrazložil osnovna načela ra-diotehnrke, med katerimi tudi resonanco in sistem anten. V naslednjih letih se je Tesla lotil izpopolnitve svojegd sistema brezžične telegrafije in pomladi 1897 ;ie uresničil svoj sen, da je na razdaljo dvajsetih milj brezžično prenašal zvok. Nash dnjega leta je delal javne poizkuse s svojo znano ladje brez posadke, ki jo je vodil na brezžični način. Dve leti pozneje, t. j. 1899, je zgradil veliko ra-diooddajno postajo v Koloradu z zmogljivostjo 200 KW In z radiusom 10C0 km.
V obdobju do leta 1914. je Nikola Tesla pr.javil vrsto patentov, s katerimi jg izpopolnil svoj sistem brezžične telegrafije. Ze v tem času, in sicer od 1908 pa. do 1922 se Nikola Tesla ukvarja z iznajdbo in izpopolnitvijo tako imenovane Teslove turbine br,ez lopatic, V istem času pa se Nikola Tesla ukvarja tudi z drugimi problemi elektrotehnike v povezavi z mehaniko.
Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, se je Nikola Tesla opredelil za narodnoosvobodilno borbo Jugoslavije in v tem smislu tudi deloval med jugoslovanskimi izseljenci v ZDA in svojimi prijatelji. Čeprav st je zelo želel, da bi dočakal konec vojne in zmago narodnoosvobodilne vojske, je 7. januarja 1943 — torej polni dve leti pred zmago — umrl. Kljub tolikim uspehom je umrl siromašen.
Tu smo nanizali le nekaj najbolj suhoparnih podatkov o Teslovem življenju, saj bi bilo potrebno za prikaz njegovega življenja obsežno delo. Da bi pa prikazali veličino njegovega dela in uspehov, ki se odražajo v vsakdanjem življenju vse moderne civilizacije, bomo navedli to, kar so o njem pisali veliki svetovni časopisi ali pa veliki znanstveniki.
Dan po smrti velikpga znanstvenika- Nikole Tesle je «New York Timse« med drugim pisal: «... Nikolo Teslo, enega od največjih svetovnih iznajditeljev in ustvarjalcev na področju elektrotehnike, so našli mrtvega v njegovi sobi v hotelu Neia-Yorker. Inženirji mu pripisujejo iznajdbo prve pra etične uporabe izmeničnega toka, nato odkritje indukcijskega motorja in odkritje in izpopolnitev dinamo-strojev,	transformatorjev,
kondensatorjev in drugih naprav. Načelo obratnega magnetnega’ jiolja, ki je bilo uresničeno v napravah, ki prenašajo silo iz Niagarskega slapa in ki je dejansko osnova moderne hidroelerktrične sile, je prav tako delo Nikole Tesle .
«. ..Nikola Tesla je človek, ki je prijavil nad 700 patentov in postavil temelje modernega načina radijskega prenosa in televizije. Iznašel je velikanske transformator-je in druge naprave za prenos električne energije m iz-
vilnih drugih znanstvenih področjih, so včeraj izkazali zadnjo čast (prejšnji dan so Nikolo Teslo pokopali — op. ur.). Nikoli Tesli, očetu ni-(liotehnike in modernega načina proizvajanja in prenosa električne energije.)) ' , Nato «New York Times« navaja brzojavke velikih Znanstvenikov in političnih mož, med katerimi je tudi podpredsednik ZDA.
«New York Herald Tribune« je o Nikoli Tesli 17. januarja 19 tl pisal, da je bil Nikola Tesla »čarovnik« in da je pustil nad 900 patentov ter še vrsto nedokončanih del. «New-York Herald Tribune« zaključuje svoje poročilo takole:	sNismo še
gotovi, toda verjetno bo minilo mnogo časa, preden se gledišča spremenijo in preden kritika ne zavzame novega odnosa pred zgodovino in izenači Nikolo Teslo z Leonardom da Vinci. Vsekakor pa je gotovo, da današnji svet r,i znal ceniti nenavadne veličine Nikole Tesle. Verjetno ga bomo cenili mnogo več čez nekaj desetletij.«
Ko je Nikola Tesla še živel, je bil v stiku z mnogimi znanstveniki. Iz njegove korespondence bomo navedli nekaj citatov. Veliki znanstvenik Albert Einstein je ob 75-letnici pisal Nikoli Tesli sledeče: i(7. veseljem sem zvedel, da slavite 75 rojstni dan in da ste kot pionir na področju visoko frekvenčne tehnike, doživeli čudovit razvoj na tem področju. Čestitam Vam na velikem uspehu Vašega življenjskega dela.«
Charles F. Scott je o Tesli napisal med drugim sledeče: ((Razvoj električne energije od Faradayevega odkritja i’ leta 1831 pa do Teslovega mnoaofaznega sistema predstavlja brez dvoma najveličastnejšo fazo v zgodovini tehnike,
W. G. Eccles je zapisal: ((Prišel sem do zaključka, da je bil Nikola Tesla uajvečji iznajditelj s področja elektrotehnike.»
B. A. Behrend pa je napisal:	((Ce bi izločili in vzeli
industrijskemu svetu rezultate Teslovih del, bi se kolesa industrije ustavila, ustavili bi se’ tramvaji, električni vlaki, mesta bi utonila v mrak tovarne bi zamrle... Da, to delo je tako, da predstavlja dejansko temelj in osnovo industrije. Teslovo ime obeležuje dobo v napredku znanosti o elektriki. V tej dnhi se je v elektrotehniki rodila revolucija.«
Predaleč bi šli, če bi hoteli navajati to, kar so veliki znanstveniki rekli ali napisali o Nikoli Tesli. Zato se bomo omejili z dovolj zgovornim citatom ameriškega znanstvenika G. H. (Clarka, ki je rekel sledeče: «Ce bi hoteli opisati vse dosežke Nikole Tesle, bi bile potrebne številne debele knjige .. .»
To smo napisali kot nekak uvod v proslavo stoletnice rojstva tega velikega Jugoslovana in znanstvenika, ki se začne prihodnjo nedeljo v ZDA in ki se je začela že v Jugoslaviji.
Čefrlkov količek - Žena <* otrok • dom • gospodinjstvo • moda
ZAKLII1ČKI MEDNARODNE' V0WhRhMX DELAVK V BliniMPEŠH
ŽENE-DELAVKE ZAHTEVAJO IZENAČENJE MEZD Z MOŠKIMI
V Italiji se je razlika med mezdami v industriji znižala na IB odst Delegatke vzhodnoeviapskih držav zahtevajo zvišanje življenjske ravni
Na 1- mednarodni konferenci žena-delavk, ki je bila junija v Budimpešti, so predstavnice delavk iz raznih dežel Zahoda in iz kolonialnih držav Afrike ir. Azije naslovile na Mednarodni urad za delo spomenice, v kateri zahtevajo, naj se povsod ir. čim prej ratificira konvencija te mednarodne ustanove, ki govori o izenačenju med že-nami-delavkami in moškimi.
To je bila ena najvažnejših točk delovnega sporeda konference. O tem vprašanju so govorile predvsem italijanske, francoske in angleške delegatke. Italijanske delegatke, predstavnice CGIL (46 iz Italije in dve iz Trsta) so na konferenci poročale o dosedanjih uspehih in težavah v borbi za dosego enakih mezd za enako delo v italijanski industriji. Govornica, ki je o tem poročala, je izjavila, da se je razlika med mezdami moških in žensk v italijanski industriji znižala na 16 odst., velika razlika pa je še vedno med kmečkim delavstvom, kjer veleposestniki še vedno nočejo priznati kmečkim delavkam pravic, ki jih celo zakoni predpisujejo. Mnogo truda in borbe pa bo še treba v Italiji, da se preneha z izkoriščanjem onih žensk-delavk, ki izvršujejo doma naročila velikih industrijskih podjetij, z izenačenjem mezd bi bilo omogočeno blagostanje italijanskemu prebivalstvu, koristi od tega pa bi imela tudi industrija, ker bi se brez dvoma povečala potrošnja živilskih, oblačilnih in drugih proizvodov.
strašnih pogojih, v kateri žive ženske teh dežel. Belci --lastniki podjetij in posestev — ne delajo samo velike razlike med njihovimi mezdami in mezdami njihovih mož, ampak še bolj med temnopoltimi- in belimi ženami.
Med delegatkami vzhodnih držav sta delegatki Madžarske in Češkoslovaške zahtevali naj oblpsti pohite z uvedbo zakonov, ki bodo pripomogli k izboljšanju splošnega življenjskega standarda. Obenem pa sta poudarili, naj bi se zaposlenim ženam olajšala domača ODravila s prodajo cenen,n gospodinjskih strojev na domačem tržišču.
nih mehaniziranih pralnic, likalnic in drugih podobnih podjetij, ki bi gospodinje lahko zelo razbremenili.
Prepovedano nočno delo žensk
Do junija 1957. leta morajo vsa industrijska in gradbena podjetja v Jugoslaviji urediti svoje obratovanje tako, da ženske v njih ne bo-
Uspešno leto slovenskih zadružnic
Julija lani je bil IV. redni občni zbor Zveze zadružnic Slovenije. Do takrat so imele zadružnice svoje odbore le po okrajih, v' teku zadnjega leta pa so jih ustanovile tudi po vaseh; pri splošnih kmetijskih zadrugah je bilo sedaj ustanovljenih 250 odborov zadružnic.
Zadružnice so se doslej z uspehom udejstvovale na raznih področjih. S posebno vnemo so se zavzele za izboljšanje prehrane kmečkega prebivalstva. Zato so organizirale že vrsto gospodinjskih in kuharskih tečajev, tečajev za kenserviranje sadja, ki se jih je v enem letu udeležilo 4.900 tečajnic, ter tečajev za kon-serviranje mesa, ki se jih je udeležilo 5.000 tečajnic.
Delo, ki so si ga prevzele
do več delale ponoči. Ta od- tečajnice, je veliko in odgo-
ali pa z ustanovitvijo skup- lo za ženske.
lok ni bil izdan nepričakovano, saj je Jugoslavija že pristopila k mednarodni konvenciji. ki prepoveduje nočno de-
vorno, vendar so že doslej pokazale, da jim ni žal truda in napora, da bi tudi kmečki človek zaživel lažje in naprednejše življenje.
DA SE BODO SOLARJI SPOČITI VRNILI V SOLO
Otroku moramo dovoliti da se o počitnicah sprosti
Ne smemo ga pa pustili, da v brezdelju zapravlja čas, pač pa mu najdimo primerno delo, ki mu bo v korist
Šolska vrata so se zaprla. | letom naučil. Tak otrok bi bil | Toda na nekaj ne smemo
Šolsko leto je za pridne tu čenče pomenilo težko delo. ki ga je moral vse dni vestno opravljati. Vsakodnevna koncentracija doma ali v šoli je otroka zelo utrujala, prav zaradi tega mu je v počitnican potreben duševni mir. Zato bi bilo nespametno, da bi Delegatke	kolonialnih	dežel, j	otroka kar naprej silili h
med	njimi	delegatka	Senega-	knjigi in zvezkom, češ da ne
la, so poročale o naravnosti bo pozabil, kar se je bil med sprostitve.
v začetku leta podoben tistemu sestradanemu konju, ki ga je učil cigan delati, a ko ga je naučil, mu je poginil. O-trok, ki ima take nepremišljene starše, mora začeti novo šoisko leto že ves utrujen in nervozen. Zato ni čudno, če v šoli ne uspeva. Tako ne smemo ravnati z našimi otroki Otrok je potreben temeljite
Olajšajmo si delo v gospodinjstvu
Ce bi vas, kdo vprašal; kako bi si najbolj olajšale gospodinjsko delo, bi mu nemara takoj naštele , nekaj aparatov; sesalec prahu, pralni stroji ki hkrati tudi suši, hladilnik, pa še marsikaj. Vse to so lepe, praktične reči, ven-dai si jih še lep čas ne bomo mogle privoščiti, zato je nemara vredno malo razmisliti o tem, kako bi se gospodinjsko delo dalo že sedaj poenostaviti, kar bi nam prihranilo dragoceni čas, v katerem bi se lahko bolj posvetile družini in sebi.
Pri pospravljanju stanovanja boste imele znatno manj sinosti, če bodo vsi stanovalci skrbno pazili na tla. Vsak družinski član mora spoštovati materino prizadevanje; me pa poskrbimo, da se bodo otroci že zgodaj ni-vadili na to. Blizu vhodnih vrat naj stoji polica ali omarica za čevlje, tako da bo lahko vsakdo brž smuknil v copate, ko se vrne domov.
V pralnici se najbolj pokaže praktičnost ali pa nasprotna lastnost vsake gospodinje. Da vam ne bo treba prenašati težkih veder z vodo, se oskrbite z gumijasto cevjo, po kateri bo voda lepo tekla v pralne škafe, vi pa boste med tem časom opravili še kakšno drugo manjše delo v zvezi s pranjem. Po pranju nai se gumijasta cev posuši. Med pranjem si nataknite lesene cokle, ki vas bodo varovale pred vlago.
Bluza .z navadnega belega platna je za poletje zelo primerna. K njej pa pristaja vsako enostavno krilo brez posebnih vzorcev in krojev
To tekočino ostrega in neprijetnega vonja verjetno pozna vsaka gospodinja. Steklenička s salmiakom je v hiši nujno potrebno sredstvo za čiščenje raznih madežev na tkaninah ir, drugih predmetih.
Tokrat bomo navedli nekatere izmed številnih primerov, kako ga lahko uporabimo v gospodinjstvu.
Madeže na pletenih stvareh in perilu dobro odstranimo, če jih peremo v mlačni milnici, v katero smo dali žlico ali dve salmiaka.
Madeže od sadja na volnenih tkaninah odstranimo, če i ih potopimo v raztopino salmiaka v milnici in jih pustimo stati nekaj minut. Potem iih je treba zmencati in izprati z vddo.
Tudi s svilenih tkanih lahko madeže od sadja odstranimo z raztopino salmiaka, Seveda le, če je svila bele barve ali če se barva ne razkraja.
Tkanine zamazane z likerjem je treba prati v vodi, kateri smo dodali malo salmiaka.
Madeže od petroleja odstranimo s tkanine, če jo potopimo v salmiakovo vodo (v kozarec vode damo dve žlici salmiaka) in če tkanino zatem operemo kakor običajno s toplo vodo.
Oguljena mesta na blagu se nehajo svetiti, če jih ščetkamo z raztopino salmiaka, soli in vode.
Salmiak v gospodinjstvu
Praktični nasveti kako in kdaj uporabljamo to sredstvo
Za odstranitev madežev, smole in katrama ga lahko prav tako uporabimo, toda pod pogojem, da je barva tkanine dobra. To lahko preizkusimo tako, da rob tkanine podrgnemo s krpico ah vato, namočeno v salmiaku.
Madeže od joda na belih tkaninah je treba potopiti v raztopino salmiaka (2 skodelici vode in 1 skodelica salmiaka). Da bi čim bolje odstranili madeže, je treba tkanino, potegu ko smo jo potopile v raztopino, izprati z raz'-redčeno solno kislino.
Tudi volnena pregrinjala preproge in zavese lahko očistite in osvežite s salmiakoth Potem ko ste jih dobro oščet-kale in izteple, jih posujte z žrgovino, ki ste jo ovlažili z raztopino salmiaka. Potem močnim curkom vode.
preprogo dobro zdrgnete s suho ščetko ali čisto metlico in iztresete s prave strani. Mastne madeže lahko odstranite s preprog, če jih zdrgnete s kosom vate, ki ste jo' namočile v salmiaku.
Pri barvanju tkanin rastlinskega izvora (bomtaževina-stih, 'lanenih, konopljenih, iz jute) dodajte vodi za barvanje in izpiranje malo salmiaka (na tri litre vode, dve do tri žlice salmiaka).
Porcelansko ali stekleno posodo, ki je mastna in umazana (steklenice za olje) lahko operete z vodo, kateri ste dodal’ malo salmiaka. Umazane glavnike potopite v mlačno salmiakovo vodo. Potem ko ste jih pustili nekaj časa v tej raztopini, jih ščetkajte pod
pozabiti. Delo je visoka moralna vrednota in dolžnost vsakega človeka. Zato moramo veselje do dela vzbuditi že pri otroku. Ze med šolskim letom ne smemo zanemarjati delovne vzgoje, ki je pomembna komponenta v verigi vseh drugih. Delovno vzgojo, često zelo preprosto, poznajo v kmečkih družinah. Zato tu ni potrebno govoriti o delovni vzgoji, ki pa je v drugih družinah zelo važna. Tu otrok nima nikakega večjega dela, vendar pa vemo, da je v takih družinah polno drobnih del, ki jih kaj lahko opravijo otroci tudi med šolskim letom.
V mestu se največkrat zgodi, da otroci med počitnicami po cele dneve brcajo žogo, ali pa se brez vsakih ciljev potikajo okoli. Mnogi otroci imajo sorodnike na deželi. Prav je, da otrok preživi počitnice na kmetih, se spozna s kmečkim delom in tudi sam zagrabi zanj. Da ne govorimo o bogatenju otrokove fantazije v živi in pisani naravi. Ce nimamo možnosti, da o-trcka pošljemo na deželo, ga zadolžimo doma s stalnim delom, kot je zalivanje rož, čiščenje sobe. krmljenje malih živali, čiščenje orodja in podobno. Taka dela naj opravita otrok zelo vestno. Kmalu boste ugotovili, da otrok ral dela in da se Je navadil na red in skrbnost pri delu, saj bo v njem našel zadovoljstvo in srečo.
Zelo koristna so tudi taborjenja in izleti. Tam se otrok popolnoma sprosti. Resnici na ljubo, pa tudi otroku, še nedoraslemu članu naše družine, pustimo vsaj 20 do 30 popolnoma sproščenih dni. Kljub sprostitvi se otrok na izletih, taborjenjih veliko nauči. Navaja se živeti v kolektivu in mora zaradi tega postati discipliniran, spoznava njegov svet in lepote.
To je le nekaj oblik dela, odnosno sprostitve otroka v počitnicah. Tako bo otrok, ki je smotrno in koristno preživel praznične dni, veselo in sproščeno stopil v novo šolsko leto.
Ribji golaž
2 kg rib, pol limone, sol, 4 dkg moke, 10 dkg masti.
Omaka: 3 dkg masti, 4 dkg slanine, 3 dkg moke, 3 dkg paradižnikove mezge, paprika, 20 dkg čebule, po možnosti nekaj kisle smetane.
Ribe oluskamo, jim iztrebimo drob, jih operemo, obrišemo. potem solimo in pokapamo z limonovim sokom ter jih nekaj časa pustimo, da se razsole. Nato jih zrežemo na večje kose, ki jih povaljamo v meki in spečemo na razbeljeni masti oz. olju. Pečene hranimo na toplem. Nato pripravimo omako. Na razbeljeni masti opražimo na majhne kocke zrezano slanino in dobro sesekljamo čebulo. Ko ie čebula svetlorumena, jo potresemo z moko, ki jo prepražimo, zalijemo vse z vodo ali z juho ter pridenemo temu papriko, paradižnikove mezge, kislo smetano ter vse dobro prekuhamo. Nazadnje polijemo ribe s precejšnjo o-mako.
ANDREJ BOLKO mr. ph.
THHoii »1-31.1
uvoz - izvoz
farmacevtski proizvodi In kemikalije TRST - oL. 7 ORREBIANOA 21, II
I.	.1.	II	I	IM——«....   I	II	M
D
■
    —
I IllUllilll
SEJA OBČINSKEGA ODBOKA
S PETIMI MILIJOni LIR mODERflIZflCIJA ftflflGHflFSHEBa OBUPU I) BOBIČI
Povračilo stroškov mestnim lekarnam, ki so izdale zdravila mestnim revežem - Kanalizacija v Ul. Leoni
V torek zvečer je bila redna tedenska seja občinskega odbora pod županovim predsedstvom; obravnavali so nekaj važnih vprašanj. Odobrili so izplačilo milijon lir mestnim lekarnam za zdravila. ki so jih brezplačno darovale revežem v ir:rcu In a-prilu; civilni bolnišnici v Gorici so izplačali 7 milijonov lir, ki jih občma dolguje za januar, februar in nekatere prejšnje mesece za stroške bolnikov, ki so v njeno breme: poleg tega so odobrili še izplačilo 268.000 lir za razne bolniške stroške. Med diskusijo o navedenih izplačilih so prišli do zaključka, da mera županstvo bolj nadzorovati bolniško oskrbo v skladu z zakonom.
Odbor je dalje proučil načrt za izpopolnitev kanalizacije v Ul. Leoni do Ul. Lun-ge Isonzo; predvidoma naj ni stroški znašali okoli 7-500.000 lir. Sklep bodo naknadno predložili v odobritev občinskemu svetu.
Končno so pregledali načrt za popolno modernizacijo a-r.agrafske službe, in sicer v skladu z gradnjo novih uradov O karakteristikah in važnosti modernizacije je govoril šef oddelka dr. Delchin. Svoj čas sta posebna komisija in občinski svet dala pristanek za modernizacijo uradov. Z nabavo naprav sistema «A-dressographii. za katerega je predvidena vsota 5 milijonov lir. bo omogočeno hitrejše delovanje urada in hitrejše izdajanje dokumentov, o čemer bodo imeli korist občani. Modernizacija bi bila tako popol-na, da bi bilo mogoče kakršenkoli dokument izstaviti nekaj minut potem, ko se je prosilec predstavil službujočemu u-radniku.
»Primorske zdrahe« v JMovi Gorici
Slovensko narodno gledah-če iz Trsta bo v soboto in icdeljo 7. in 8. julija gostovalo v Novi Gorici, kjer bo lastopilo z Goldonijevo - Rup-evo komedijo «Primorske :drahe», ki je že toliko uspe-iov doživela v Trstu. Gorici, <opru in drugod po Slovenji.
Predstave bodo vsakikrat la prostem, na velikem dvo-išču goriske opekarne z za :etkom ob 20. uri. Mnogi Go-■čani in okoličani, ki tega le-tega dela SNG niso utegnili videti lansko leto na odprtem v štandrežu, lahko sedaj iz-roristijo to priliko.
Nove avtobusne proqe
orica-Sesljan in Goricalignano
1. julija so nekatera avto-,sna podjetja vzpostavila ezo z raznimi kraji ob marin v hribih. Tako je av-busno podjetje Ribi priče-v nedeljo voziti v Sesljan i tem voznem reču: odhod Gorice (Ul. 9. avgusta) ob 5 in 14.30; odhod iz Seslja-(morje) ob 12. in 19. uri-rtobus vozi dnevno in bo zil do 31. avgusta.
Druga dnevna proga je Go-ja-Lignano z odhodom iz irice ob 7. uri, iz Lignana , ob 19- uri. Progo vzdržu-podjetje Tellini iz Palma-ive. Odhod v Gorici izpred ada Appiani na Korzu Ita-
Danes prijavite količine vermuta in aromatičnih vin
Zveza trgovcev goriške pokrajine opozarja trgovce z
vinom na drobno in na čebelo in lastnike vermuta in aromatičnih vin za prodajo na ministrski dekret od 21. junija 1956, ki govori o zakonu od 11. januarja 1956, ki predvideva državni znak za vermut.
V skladu «i členom 7 omenjenega ministrskega dekreta morajo vsi lastniki vermuta in aromatičnih vin prijaviti financi ali tehničnemu uradu, ki pobira davek na proizvodnjo, količino omenjenega blaga. ki so ga imeli 1. julija 1956. Prijavo je tr^ba nepreklicno očdati danes 5. julija do 24. ure. Proti kršilcem bodo podvzete stroge kazni.
S kolesom v motor
18-letna Jolanda Gorjan iz Ul. Leom 66 se je včeraj nekaj pred 13. uro v Ul. Leopardi zaletela s svojim kolesom v motocikel. Odpeljali so jo v bolnišnico.
V Kromberku so se sestali prvi povojni maturanti slov. učiteljišča v Gorici
Preteklo soboto se je «Pri Kcmelu« v Kromberku sestalo 10 učiteljic in učiteljev, da pioslavijo 10, obletnico učiteljske mature. V teh dneh se po raznih krajih vrše podobne proslave na spomin te ali o-ne gimnazijske ali učiteljske mature; bivši dijaki in dijakinje se ponovno sestanejo, da obude spomine na lepe študentske dni in se obenem pogovore o svojem dosedanjem delu in življenju.
Proslava 10.obletnice učiteljske mature, ki so jo položili pred desetimi leti v Gorici slovenski fantje in dekleta iz raznih krajev Primorske, je bila še posebej svečana, saj je bila to proslava prve slovenske povojne mature v Gorici, kjer je morala zaradi fašizma slovenska beseda za dolga leta zamreti. Mnogo bivših maturantk in maturantov učiteljuje onstran meje. nekaj pa jih je tudi na Goriškem in Tržaškem. Na sobotnem večeru v Kromberku je bilo zelo prijetno, vsem prisotnim je bilo le žal, da se niso našli z vsemi bivšimi sošolkami in sošolci, ki se iz tega ali onega tehničnega vzroka niso mogli odzvati prijetnemu povabilu.
Prva seja novoizvoljenega občmskeqa sveta v Grmeku
Izvolili so volilno komisijo in razpravljali druga upravna vprašanja
Pred dnevi se je v Klodi-ču v novi občinski stavbi prvič sestal novoizvoljeni občinski svet, ki mu je predsedoval župan Anton Pauletig. Najprej so občinski odborniki izvolili volilno komisijo, v kateri je poleg župana še o-sem članov svetovalcev, med katerimi dva opozicijska.
Več časa so svetovalci raz-pravljali o dohodkih občanov zaradi bližnje določitve družinskega davka- Zatem so odobrili davek na živino. Pri pregledu javnih del, ki so potrebna v občini so določili u-stnnovitev enega delovnega centra, ki bo gradil novo pokopališče v Klodiču.
Tradicionalni praznik v Podbonescu
Za veliki šmaren bodo imeli v Podbone"scu tradicionalni praznik skupno s tombolo. Pričakuje se, da se bodo praznika udeležili tudi prebivalci z druge £'trani meje.
DE2LRNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Atesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68.
Zadnja pot 18-letne Mariuccie Larise
Pri iqri na kamnitem dvorišču ji je spodrsnilo in je z glavo zadela ob tlak ter ostala Da mestu mrtva
Včeraj popoldne je ogromna množica Goričanov spremila na zadnji poti komaj 18-letr.o Mariuccio Larise, ki se je predvčerajšnjim pri igri smrtno ponesrečila. Pogrebni sprevod, v katerem so najprej belo oblečena dekleta nosile številne šopke cvetja, se ie odvil izpred hiše družine Larise v Ul. Aprica 3 proti rnirnskem pokopališču. Pokojna Mariuccia je bila hčerka Marte Bullo in Corrada Larise solastnika nove trgovine s tekstilom na Korzu Verdi. Koma ^ pred tremi dnevi je dopolnila 18. leto starosti; poleg 10-letnega bratca je bila edina hčerka zakoncev Larise. Povsod je hila izredno priljubliena, bila je mirna in zelo pridna v šoli. Obiskovala je prvi razred šole za otroške vzgojiteljice pri uršulinkah. Vedno je bila med prvimi v razredu in tudi letos je pričakovala kar najboljši uspeh. Predvčerajšnjim se je mlada Mariuccia. kmr.lu po kosilu, igrala z bratcem na dvorišču. Nenadoma pa je deklici spodrsnilo. zdi se, da so bile nloščice, s katerimi je dvorišč? pokrito, še mokre od dež-ia in uboga Mariuccia je z glavo tako močno udarila ob tla. da ie ostala na mestu mrtva. Vsi klici nesrečne ftta-tere, ki ji je takoj pritekla na pomoj In skrb bližnjih ter bclničarjev Zelenega križa ie bila odveč. Zdravnik dr. Levi. ki je kmalu prišel k ubogi dtkiici je lahko ugotovil le n;eno smrt.
Vest o nenadni smrti priljubljene Mariuccie se je takoj razširila po mestu, posebno hudo je odjeknila med njenimi sošolkami pa tudi med meščani, ki poznajo družino Larise in vedo s kolikšno ljubeznijo so starii odgajali marljivo hčerko.
Taka podtika
ni v interesu ljudstva
Splošna težnjji v svetu je, da se ustanove in usluge, ki so v neposredni zvezi z ljudskimi potrebami. postavijo pod občinsko, pokrajinsko ali dtlavno upravo, ker je taka uprava bolj občutljiva za potrebe ljudstva in bo vedno več napravila, da bodo take ustanove bolje delovale, kot pa bi bili zmožni zasebniki.
V goriški pokrajini, kakor tudi v goriški občini pa se kažejo ravno nasprotne tež-
nje, in sicer se skušajo stvari, ki so v službi ljudstva, prenesti pod upravo zasebnikov ali celo pod nadzorstvo nadškofije-
Pred približno tremi leti je namreč pokrajinsko gluhonemnico prevzel Marijin red iz Verone, pred dnevi pa je pokrajinski svet z glasovi večine sprejel predlog, naj se v pokrajinskem inštitutu Du-ca d’Aosta v Gradiški postavi za voditelja eden izmed 3 predloženih duhovnikov s strani kurije. Zanimivo je, da je nadškofija pred leti odstopila pokrajini to ustanovo, vendar je «provincializacija» te ustanove zelo dvomljiva, če je na njenem vodilnem mestu človek, ki ni odgovoren pokrajini, ampak kuriji. Kdo si bo upal kritizirati njegovo delovanje?
Se bolj očiten primer predstavljajo mestni prevozi n Gorici. Občinska uprava načelno ne nasprotuje, da bi občina prevzela upravo mestnih avtobusov, kakor ima v upravi vodovod, elektriko in plin, ki so v službi najširših slojev prebivalstva. Kljub temu z raznimi izgovori, da bi morala občinska uprava dokladati, če bi hotela vzdrževati mestni promet, še nadalje prepušča upravo javnega prometa zasebnikom.
V Tržiču se je občinski svet uprl predlogu odbora, naj bi upravo mestnih avtobusov prepustili za dališo dobo sedanjemu zasebnemu av-toprevozniškemu podjetju, ker so svetovalci leve opozicije, katerim so se pridružili tudi nekateri svetovalci KD, mnenja, da bo šele prihodnja občinska uprava temeljiteje sklepala o tem, komu bo prisodila nadaljnjo n-pravo prometa, ali pa jo bo prevzela sama.
Nasprotovanje, da bi upravo nad inštitucijami in ^podjetji, ki so širšega ljudskega značaja,	prevzela občinska
odnosno pokrajinska uprava, se precej	sklada s politiko
tistih krogov, ki zagovarjajo prednosti	zasebne	iniciative
pred vsako drugo in ki menijo, da laični inštituti bolje shajajo, le imajo v njih oblast klerikalci. Tako politiko pri nas zagovarjajo desničarski in centrumaški krogi, ki podpirajo	interese	določenih
krogov.
Ali je taka politika zdrava, sodobna in v skladu z željami prebivalstva?
IZ ST. PETRA SI-OVENOV
Slabo vreme
in razne poman| pokvarile proslavo patrona
Vsako leto se v Spetru Slo-venov z vnemo pripravljajo na praznovanje patrona; od povsod pridejo v mestece turisti, ijubitelji prijetnega kraja in domačih «putic». Letos pa je na žalost slabo vreme precej pokvarilo. Ves dan so se nad Spetrom kopičili oblaki in od časa do časa se je ulil kratek naliv, tako, da i:i bilo mnogo obiskovalcev kakor se je to zgodilo druga leta. Poleg tega pa je bila tudi pomanjkljiva organizaci-zacija, poleg uspele tombole in nekaterih manjših iger, ki so privlekle prisotne, pa je bil prireditveni prostor, na katerem bi se morale zvečer vršiti razne zanimive točke, tako slabo osvetljen in okrašen, da ni nudil nobene privlačnosti.
Vsekakor bodo morali organizatorji skupno z oblastmi preskrbeti, da se bodo priprave za drugoletno proslavo patrona bolje izvedle; v nasprotnem primeru bo največja vsakoletna prireditev Spe-tra vedno slabše obiskana.
Udarila se je pri ieri
Ob 18.30 se je 7-letna Lavra Kovič iz Ul. Blaserna 29 pri igranju udarila v teme. Od peljali so jo na Zeleni križ. kjer so jo obvezali in poslali domov.
Padec dijaka
Včeraj ob 17.30 se je 14-letn: dijak Alberto Gabrieli iz Ul. Garzarolli 2 igral s kotalkami in pri tem padel. Zlomil si je levo zapestje in so ga odpeljali z rešilnim avtom Zelenega križa v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 30 dni.
— KINO —
CORSO. 17.00; «Zlata čelada«. S. Reggiani.
VERDI. 17.00:	«Dogaja	se	v
Buenos Airesu«.
CENTRALE. 16.30: »Dve uri s Kleopatrb«, S. Loren in A. Sordi; ob 21.: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
VITTORIA. 17.00; «Breg strahu«, R. Rory; ob 21.: »Odne haš ali nadaljuješ«.
MODERNO. 17.00: «Veliko maščevanje«; ob 21.: »Odnehaš ali nadaljuješ«.
1111! lin::::
•r	-	;
: : ■
BREZ BIVŠIH ZMAGOVALCEV LETOŠNJA EKIPNA DIRKA PO FRANCIJI
IMiVfJS V	REIMS STARI
r£A TOVli DE VRANCE
Več favoritov, od katerih pa mogoče nobeden ne bo zmagal - Danes bodo dirkači prevozili 223 km od Reimsa do Liegea v Belgiji
REIMS. 4.	— V	velikem
razstavnem salonu v Reimsu je bilo danes nenavadno živahno. Mehaniki okrog koles tekmovalcev, dirkači, ki bi radi	še	to in ono	rezervno
stvar	za	svoje	kolo,	časnikarji, ki	bi	radi	slišali	še »zad-
njo vest«, organizatorji, ki skrbijo za najmanjšo podroo-nost — vsi ti ustvarjajo neko veselo razburjenost, ki je za občinstvo, katerega je bilo zlasti popoldne mnogo, predmet posebne privlačnosti.
Louison Bobet, ki letos ne bo nastopil na Touru, je prišel pozdravit francosko moštvo. Antonin Magne ima mnogo dela, ko se mora prepričati, da nobenemu njegovih gojencev, ki so porazdeljeni v raznih moštvih, nič ne manjka. Med znanimi osebnostmi Toura je tudi Jules Deloffre, ki je doživel svojo slavo na dirkah v letih od 1913 do 1923. Deloffre ima sedaj 72 let in čeprav ima eno ramo v mavcu zaradi nesreče, ki se mu je dogodila pred mesecem je vseeno prišel iz Cateauja v Reims na kolesu, da bi videl start Toura de France.
Med tolikimi dirkači je tudi Hassenforder, ki je zelo vesel, da bo jutri startal. To namreč ni bilo gotovo skoraj do zadnjega trenutka; ker pa je zdravnik Bouvetu prepovedal dirkati zaradi njegovega kolena, bo namesto njega tekmoval Hassenforder.
Geminiani ima za favorita ekipne dirke po Franciji Luksemburžana Gaula, ki je letos že zmagal na italijanskem Giru. «Ta Topr ni zame, je dejal Gaul v razgovoru z Ge-minianijem. Hribov in vzpetin ni posebno dosti.« «Kaj vraga praviš in kaj bi pravzaprav rad.« mu je odgovori! Geminiani ter pri tem začel naštevati številne vzpone. Na koncu pa je dejal: «Samo glej. da nas ne boš pustil vse sku-kaj dve uri za seboj.«
Seveda ni treba pozabiti Ockersa, svetovnega prvaka. Baje si je že dal napraviti rtrmeno majico po svoji meri. kombinirano z mavričnimi barvami, tako da bi se vedelo, da je tudi svetovni prvak.
Nekateri tekmovalci študirajo topografijo prve etape, medtem ko si nekateri nočejo vznemirjati zadnjega dne pred dirko. Tako se je poleg Holandcev Groota in Wagtman-sa tudi Italijan Conterno raje sprehajal:	v	elegantnem
gospodu bi kar težko kdo prepoznal nedavnega zmagovalca etapne dirke po Španiji. Večina dirkačev pa je še dopoldne ali popoldne trenirala po cestah v bližini Reimsa.
Posebne poskuse pa so imeli tudi časnikarji. Prvič bodo namreč na Touru avtomobili časnikarjev povezani po kratkih valovih z avtomobilom »patrona« Goddeta.
Letos je prvič po letu 1947, da na startu ne bo nobenega bivšega zmagovalca Toura. Prav zaradi tega, ko ni ne Robiča, Coppija, Kublerja, Kobleta, Bobeta, je prognoza toliko težja. Poleg številnih mladih dirkačev je še mnogo nekoliko starejših, ki so jih prejšnja leta zasenčili zmagovalci; ti se bodo gotovo hoteli vsaj pri tej priložnosti uveljavili. Verjeti smemo torej, da bo med 22 etapami dirke borba dovolj ostra.
Po mnenju, ki vlada nekaj ur pred začetkom dirke, je pet tekmovalcev, ki jih imajo za glavne favorite:	Belgijca
Ockers in Brankart, Luksemburžan Gaul, Italijan Forna-ra, medtem ko polagajo Francozi nade zlasti na Antonina Rollanda.
Stan Ockers, ki se mu je
večkrat očitalo pomanjkanje ambicije, je z majico svetovnega prvaka zopet našel mladost in borbenega duha. Na Touru je bil dvakrat drugi, leta 1950 za Kublerjem in 1952 za Coppijem; letos pa bo gotovo vse poskusil, da bi dosegel zmago, ki bi pomenila višek v njegovi karieri. Jean Brankart se je na lanskem Touru zelo uveljavil ter se pokazal kot bodoči zmagovalec. Zaradi tega je treba z njim zeia resno računati. Belgijci' niso zmagali na Touru od leta 1939, sedaj pa se lahko reče, da imajo sijajno priložnost, zlasti ker je njihovo
»Patron« Goddet voditelj Toura
moštvo solidno in homogeno.
Mladega Charlyja Gaula so ljubitelji etapnih dirk spoznali že na lanskem Touru in pa še zlasti na letošnjem Giru. Zaostaja pa ta dirkač za drugimi pri vožnjah navzdol. Ko se bo upal spustiti se z visokih vrhov s tisto hitrostjo, kot so jo v taki vožnji pokazali Coppi. Koblet. Magni ter med” mlajšimi Monti in drugi, tedaj bo Gaul zares ne-prekosljiv na etapnih dirkah.
V Fornari bi italijanski privrženci kolesarstva radi videli naslednika Bartalija in Coppija. Ne da bi hoteli dvomiti o sposobnostih Fornare, se je treba vendar spomniti na dva neprijetna dogodka, ki jih je Fornara doživel v odločilnih trenutkih:	leta 1955
v Pirenejih, na zadnjem Giru pa v veliki etapi po Dolomitih.
Moštvo Francije ni sestavljeno tako, da bi moglo zadovoljiti vse francoske prija-ffelje kolesarskega športa. Predvsem v tem moštvu ni kakega velikega imena, če izvzamemo Antonina Rollanda. o katerem smo že rekli, da ga smemo vsaj pred dirko prištevati med individualne favorite. Vendar pa je za Rollanda znano, da je nekoliko slab v hribih.
* * *
MILAN, 4. — Italijansko kolesarsko prvenstvo na dirkališčih bo 18., 19. in 20. julija na dirkališču Vigorelli v Milanu. Dirkači bodo tekmovali v hitrostni vožnji (profesionalci in neodvisni, diletanti, juniorji), v zasledovalni vožnji (profesionalci in neodvisni ter diletanti), v dirki na srednjih progah za motorji (profesionalci in neodvisni ter diletanti).
TENIS V W1MBLEDQNU
Si rola in Pietrangeli
igrata danes y polfinalu
LONDON, 4. — V moških doblih sta včeraj tudi Hoad in Rosevvall (Avstral.) premagala par drugih dveh Avstralcev Andersona in Emersona s 6:2, 6:4, 12:10.
Danes je v prvem semifi-nalu moških posamezno Avstralec Ken Rosev/all premagal Američana Vica Seixasa s 6:3, 3:6, 6:8, 6:3, 7:5. V zad njem in odločilnem setu je Seixas že vodil s 5:2. v devetem gamu pa je imel tri »match-balls«.
Jutri bosta. Sirola in Pietrangeli kot par prvič igrala v polfinalu v Wimbledonu. Potem ko sta premagala Sei-xasa in Richardsona. ju imajo mnogi za favorita tudi v naslednjem kolu. Bila bi pa vsekakor nemajhna senzacija, če bi se ta dva • italijanska igralca res dokopala do finala, čeprav sta si ustvarila popularnost že s tem, ko sta se prerinila v polfinale.
Rusi so že pripravljeni za mednarodne 'nastope v tenisu
LONDON, 4. — Rusi bodo najbrž zelo kmalu sprejeti v Mednarodno teniško zvezo in se že pripravljajo, da se udeleže številnih mednarodnih tekmov nj. Verjetno bodo želeli prihodnje leto nastopiti tudi v Wimbledonu. V ta namen so poslali letos na wim-bledonski turnir kakih dvajset ruskih teniških igralcev kot opazovalce. Tamkaj tudi tre-
nirajo in z velikim zanimanjem sledijo vsem igram.
Ko bo svimbledonski turnir končan, se bodo nekateri najboljši avstralski igralci (Lew Hoad in njegova žena, Jenni in Don Candy) verjetno odpravili v SZ, kjer bodo imeli ekshibicijske tekme in tudi tekme s sovjetskimi igralci. O teh se pravzaprav nič ne ve, toda v Angliji so mnenja, da so se Rusi resno pripravili.
125 madžarskih tekmovalcev na olimpiadi v Melbournu
BUDIMPEŠTA, 4.	— Ma-
džarska bo poslala na olimpijske igre v Melburnu delegacijo 125 atletov ter 35 voditeljev in spremljevalcev. Odpotovali bodo atleti sledečih panog: lahka atletika, rokoborba, kanu, nogomet, stre. ljanje, boks, moderni petero boj, telovadba, plavanje, wa-terpolo, sabljanje, skoki v vodo. Madžari bodo potovali v Avstralijo z letalom v dveh skupinah.
* * #
TAJPEH, 4. — Nacionalistična Kitajska se bo udeležila olimpiade v Melburnu s plavalci, dvigovalci uteži, atleti košarkarji in strelci.
—1 ___________________________
SAH
Kandidati za svetovne boksarske prvake
PARIZ, 4. — Tajnik mednarodnega boksarskega odbora profesionalcev Rabret je sporočil klasifikacije izzivalcev za naslove svetovnega prvaka. Te klasifikacije je sestavil omenjeni odbor in so take:
Mušja kategorija:
Prvak: Pascual Perez (Arg.) Izzivalci: Memo Diez (Meh.), Young Martin (Šp.), Dai Do-wer (V.B.)
Bantam:
Prvak: Mario D’Agata (It.) Izzivalci: Raul «Raton» Ma-cias (Meh.), Alphonse Halimi (Fr.), Billy Peacock (ZDA) Peresna:
Prvak: Sandy Saddler (ZDA) Izzivalci: Fred Galiana (Šp.), Cherif Hamia (Fr.), Hogan «Kid» Bassey (Nigerija) Lahka:
Prvak: Wallace «Bud» Smith (ZDA)
Izzivalci:	Duilio	Loi	(It.).
Ralph Dupas (ZDA), Cisco Andrade (ZDA)
Srednje-lahka:
Prvak: Johnny Saxton (ZDA) Izzivalci:	Carmen Basilio
(ZDA, Tony De Marco (ZDA). Isaac Logart (Kuba)
Srednja:
Prvak: Ray Robinson (ZDA) Izzivalci:	Gene Fullmer
(ZDA), Bobby Boyd (ZDA). Charles Humez (Fr.) Srednje-težka:
Prvak: Archie Moore (ZDA) Izzivalci:	Gerard Hecht
(Nemč.) Chuck Spieser (ZDA). Gordon Wallace (Kan.) Težka:
Mesto svetovnega prvaka nezasedeno.
Kandidati:	Archie Moore
(ZDA), Floyd Patterson (ZDA). Tommy »Hurricane« Jackson (ZDA).
* * *
LOS ANGELES, 4. — Italijanskemu boksarju Mariu d’A-gati, ki ga evropska boksarska zveza priznava kot svetovnega prvaka kategorije bantam, so ponudili dvoboj z Američanom Billyjem peacockom. Dvoboj bi bil v septembru v Los Angelesu.
LAHKOATLETIKA
Rus Vladimir Kuts je pretekel predvčerajšnjim 10.000 m v času 29:01.4, kar je letošnji najboljši čas na 'tej progi. Svetovni rekord ima pa še vedno Zatopek z 28:54,2.
Na atletskem tekmovanju Budimpešte so madžarski atleti dosegli 2 dobra rezultata: llOm ovire: Retezar 14,6; palica: Ha-menay 4 3 metra.
* * *
Četrta povojna tekma med mladinskima atletskima reprezentancama Jugoslavije in Grčije bo 7, in 8. julija v Nisu. V dosedanjih tekmah so Jugoslovani zmagali dvakrat in Grki enkrat.
S 4:0 v tretji tekmi Partizan v polfinalu srednjeevropskega pokala
Po dveh neodločenih tekmah z dunajskim Wackerpem je končno v tretji tekmi Partizan zmagal s 4:0 (4:0) ter se tako plasiral v polfinale tekmovanja za srednjeevropski pokal. Njegov nasprotnik v polfinalu bo madžarski klub Vasas.
* * ♦
MILAN, 4. — Nogometaši italijanske državne reprezentance so se vrnili iz Južne Amerike. Na letališče Malpen-sa so prispeli ob 22.41.
gk
KOŠARKA
Drugi dan turnirja goriških okrajev
V torek zvečer sta bili nadaljnji dve tekmi goriškega mestnega košarkarskega turnirja. V prvi sta nastopili ekipi «Oberdan» in «Isonzo». Prvi so od začetka do konca tekme prevladovali na igrišču. Dobra sta bila Zorzi m Bran-cali; nasprotna ekipa pa se ni mogla znajti. Tako ob zaključku prvega polčasa kot na koncu tekme je bila razlika košev višja od 30.
Druga tekma pa je bila bolj zanimiva. Nastopilo je moštvo »De Amicis« proti «Montesan-to». Že začetek je pokazal, da bo tekma zelo napeta in zanimiva. Modri od «De Amicis« so prišli v vodstvo z nekaterimi dobrimi igralci, kot so stari Collini, Punteri Silvano, Cermelli in drugi, medtem ko je bil pri belih Sar-dagna vedno obkoljen in ni mogel napraviti nič. V začetku drugega polčasa je znašala razlika med modrimi in belimi celih deset točk, v krasnem finalu pa so modri izenačili, prehiteli v zadnjih treh minutah modre za šest točk, a v zadnji minuti je uspelo modrim izenačiti in zabiti zmagovito točko. Končni rezultat: De Amicis - Monte-santo 71-70. Gledalcev je bilo okrog 1500.
Odgovorni urednik
STANISLAV RENKO TTska Tiskarski zavod ZTT . Trst
letni liinn v Skednju
predvaja danes 5. t. m. ob 18.30 in ob 20.30 na prostem MGM film:
Igrajo: William Holden in June A)lyson
ŽEJA PO OBLASTI
Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ«
Jjtm na Oiičtnah
predvaja danes 5. julija ob 18. in ob 20.30 na prostem barvni film:
Karavana Luna parka
Sekretariat šahovske zveze Jugoslavije je določil moštvo FLRJ za XII. šahovsko olim-piado, ki bo v Moskvi. Moštvo bodo sestavljali: Gligorič, Ma-tanovič, Ivkov, Milič, Kara-klajič in Djuraševič.
r
«Si kanalja, toda ne morem se ločiti od tebe... in se nočem.«
danes od 21. do 22. ure bo nov televizijski aparat 27 palcev znamke AUTOVOX od tvrdke Radio Sossi predvajal k ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ »
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
r
\
s
s
s
s
\
s
t
Janko Kersnik
\f zemljiški linjioi
n
I
i
\
\
s
\
\
Ah, vi juristi — suhopar-ste in brezčutni!, Pa kaj orezčutni? Trdi in ozkosrč-malenkostn:	in brez —
zije! V prahu svojih ak-si morite ves smisel za z i j o!»
led tem govorom Je poti zdravnik doktor Sever bne dominske kamenčke z e ter delal z njimi pred oj umeten obok. jegov sosed pri mizi in do j soigralec, advokat doktor din, si je vžigal vnovič go pipo in malo hudoben ihljaj mu je zaigral okoli en ob prijateljevem ogo-
Oba sta bila mlada moža in sta živela v majhnem trgu ob svoji praksi. Skoraj sleherni večer sta se se-šla v krčmi pri domini, ve-čioel sama, ako se jima ni pridružil ta ali oni oženjenih uradnikov; bila sta še samca, čeprav je bil radovedni svet že zdavnaj uganil, da ne ostaneta več dolgo sama
»Prijatelj, v tebi se je oglasi! navaden filister ali pa nekdanji ognjeviti gimnazijec; prvi vidi le še rubežni in naše ekspenzarje — ti sicer niso suhi — in gimnazijci so prepričani, da je paragraf pega-
zu — konjska smrt. Veruj mi, dragi, tudi v pandektah boš našel poezijo, če jo boš hotel; saj jo najdeš tudi v brezzobem, polomljenem glavniku ali pa na umazani cunji, ki leži za hišo na smetišču.«
Odvetnik se je pri ‘teh besedah ozrl preko svojih naočnikov v prijatelja ter močno vlekel dim iz pipe.
»Haha, ne bodi smešen!« o-poreka zdravnik ter porine od sebe kup kamenčkov, v katerega se je bila ravnokar po-dlja njegova umetna stavba. »Apolon v vašem meničnem zakonu — — —»
#Ravno tako kakor v tvoj nux vomica ali v brizglji — za iiha — seveda »
Smejala sta se oba.
«Pa nikar ne misli, da se šalim — kar tako tjavdan.« povzame spet pogovor doktor Pavlin. ((Dokazati ti hočem na kratko, da prav pri nas v naših suhih aktih ali v e-nem samem izpisku lahko najdeš cel roman —- tragedijo, da večkrat tragedijo; suhi, la-pidarni stil naše uradne pisave ji ne daje nobene barve —
niti tendence niti okolja — in morda prav zato še bolj pretrese bralca, ki jo slučajno zasledi.«
»Radoveden sem.#
Smehljaje si je vžgal zdravnik smotko.
Oni pa je pripovedoval.
» • «
«Saj veš, kaj je zemljiška knjiga? Tisti nezmotljivi zapisnik grehov vsakega, kdor imenuje kaj nepremičnega — kos zemlje svojo last, zapisnik. kjer se redno dolgovi in sami dolgovi vpisujejo in tako redkokrat — brišejo. Danes sem imel izpisek iz take zemljiške knjige pred seboj, v njem je v kratkih treh stavkih zapisan cel roman, — Pa stoj! O tem govorim pozneje.«
Odvetnik je prijel svoj kozarec ter ga na pol izpraznil
»Znojilčevo posestvo poznaš?« je potem nadaljeval. «Tam gori nad trškim mali-nom stoji polomljena koča — pa sveta je mnogo okoli. Pred tridesetimi leti je bilo to posestvo brez dolga — brez vknjiženega namreč — in sta-
ri Znojilec baje tudi ni imel drugih dolgov, ampak še kaj srebrnega v skrinji in pri ljudeh okoli tudi kaj izposojenega
Imel je dva sina — Tomaža in Matevža in, ker mn njegova prezgodaj umrla žena ni bila porodila hčere, si je vzel tržaško rejenko v hišo. Krščena je bila že v najdeniškem zavodu v Trstu na nenavadno ime Adelajda in, ker priimka ni prinesla na svet s seboj, so ji ga dali tudi tam: imenovali so jo: Adelajda A-dei. Doma pri Znojilčevih pa so imeli preokorne jezike, da bi pravilno izgovarjali to ime; — klicali so jo; Lajda.
Ta Lajda je zraStla z domačima sinovoma, s Tomažem in Matevžem, kakor zra-sto povsod kmetski otroci. Tt vse to prav tako veš kakor jaz; sa' sva tudi tako zrastla.
Znojilec je umrl. Hrast ga je bil podrl, ker ga je bil nerodno sekal, in tri dni pozneje je ponesrečeni izdihni! svojo dušo. Prej pa je napravil oporoko. Tomažu je zapustil domačijo, Matevžu je
izgovoril dote tri sto goldinarjev in Lajdi tudi dote petdeset goldinarjev. To je bilo tedaj mnogo
Otroci so bili še mladi; Tomaž je sicer že izpolnil dvajseto leto, pa Matevž je imel sedemnajst in rejenka Lajda dvanajst let. Tomažu je jerob kupil leta ter ga oženil, Matevž in Lajda pa sta šla služit. Njuni doti je sodišče knjižilo na Tomaževo posestvo, na prvo mesto seveda, ker doslej tam ni bilo nobenega .dolga-
To je bila torej prva vknjižba v zemljiški knjigi Znojil-čevega posestva — prvo dejanje ali poglavje v romanu, v tragediji, ki ti jo pripovedujem.
Tomaž je gospodaril doma, dobro in slabo, kakor je nanašala letina in kakor so mu prihajali tisti Srebrnjaki, ki jih je terjal po očetu. Tudi deta, ki jo je bil priženil* je nekoliko časa pomagala. Pa denarja je bilo vendar le vedno mani in čez nekaj let je Tomaž že drugod iskal na posodo; malo sicer, pa — z
dolgom je kakor s samosčvo konopljo — pravi naš krčmar.
Tako je minilo šest let. In tedaj je storila usoda, da Zno-jilčev Matevž ni imel nobene službe ter je prišel domov k bratu Tomažu. Ponudil se je za hlapca in ostal. Imel je triindvajset let.
Tam gori na Viševku — ti veš, kje je, komaj uro od tod — pri Brnotu je služila tedaj Znojilčeva Lajda. Osemnajsto teto je bila izpolnila — in ti tudi veš, da je to krasno število; osemnajst let! Ce imaš še kaj fantazije — misli si jo prav živo!«
((Prijatelj, ne bodi sentimentalen!« se šali zdravnik. ((Pripoveduj, pripoveduj —»
«Ah, prav kratko bo! Tukaj v- trgu je bil semenj in popoldne je prižel kakor drugi fantini tudi naš Tomaž sem dol z Znojila. Svojo pipo je tlačil ter gledal, kje bi si ceneje kupil kos sukna.
«Oh, glej ga no — Matevža1« ga ogovori zala deklica ter obstoji pred njim. »Od kod si pa ti prišel?«
V eni roki je nosila dva
velika lonca, v drugi pa neka; kosov usnja in par surovih podplatov. Stisnila jih je pod drugo pazduho ter pomolila Matevžu svojo rjavo, žu-ljavo desnico.
«Ej, Lajda, komaj sem te spoznal!« je dejal le-ta, ji stisnil roko ter je ni izpustil. «Stiri leta se nisva videla.«
((Morda bo res štiri,# se smeje ona in Matevž se ni mogel nagledati njenih belih zob, malih usten in zardelega lica.
Povedala sta drug drugemu kje zdaj služita, kako je pri Znojilčevih in kako pri Brno-tovih in kaj je kupila danes Lajda in kaj misli kupiti Matevž.
«Pa za vino boš vendar dal. preden se razideva?« pravi deklica veselo.
»Ce boš pila?«
Matevž je res dal za bokal vina, pa izpil ga je skoro sam. Spremil je potem deklico nekoliko pota.
»Pa k nam kaj pridi!« je dejal, ko sta se ločila.
»Po pirhe morda!«
»No, le pridi!«
In šla sta na desno in na levo.
A Matevž ni čakal pirhov ne velike noči.
Semenj je bil v ponedeljek m že v soboto večer proti polnoči je potrkal nekdo gori pri Brnotovih na malo okence v hramu, kjer je spala dekla.
Spoznala ni, kdo trka, toda čula ga je takoj. Trikrat, štirikrat je zaropotala majhna, zatemnela šipa v oknu, pa deklica je le brez sape poslušala, kdo se bo oglasil. In zdaj je oni zunaj zašepetal nekoliko besedi in že je bila iz postelje pri oknu.
»Ko bi te kdo videl? Oh pojdi, pojdi, Matevž!« je zacepetala.
Pa on ni šel; proti jutru šele, ko je gozdni jereb začel piskati doli v košatem bukovju. In prišel je spet — sleherni teden — tako okoli polnoči ter čakal, da je potegnil hladni jutranji piš. Slo ie že na pomlad.
(Konec jutrij