Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16"—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. -*■ Tel. štev. 25-52.		
43. kos.	V LJUBLJANI,	Ine 27. maja 1936. Letnik VII.
VSEB 284.	Uredba o kartelnem sodišču. 285.	Uredba o aparatih za vsesavanje prahu in čiščenje parketov. 286.	Razpored za oddajanje oseb v zavode za izvrševanje oču-valiiih odredb. 887, Razpored direktorskega, profesorskega in suplentskega zva-nja na srednjih kmetijskih šolah. 288. Proglasitev avtobusne proge Maribor—Ptuj za deloma konkurenčno, proge Maribor—Slatina Radenci pa za nekonkurenčno drž. železnici.		IN A: 289.	Popravek v pravilniku k določbam o taksah finančnega zakona za 1. 1936./37. 290.	Naredba o zatiranju San-Josejevega kaparja. 291.	Razglas o volitvah občinskih odborov za občini Prečna in Št. Peter. 292.	Razglas o volitvah občinskih odborov za občini Rajhenburg in Senovo. 293.	Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. 294.	Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
284.
Uredba ’ o kartelnem sodišču.*
Na podstavi § 13. a izprememb in dopolnitev uredbe o kartelih III št. 41.158/35 z dne 25. novembra 1935, »Službene novine« št. 291/LXX z dne 14. decembra 1935, in sporazumno z ministrom pravde predpisujem takole:
Splošne določbe.
'	Clen 1.
(*)■ Kartelno sodišče pri ministrstvu za trgovino in industrijo ima službeni naziv: »Kartelno sodišče pri ministrstvu za trgovino in industrijo«. Ta naziv mora biti tudi v pečatu sodišča označen.
(s) Kartelno sodišče ima svoj sedež pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Clen 2.
(*) Kartelno sodišče je pristojno odločati o kartelnih sporih, označenih v § 13. izprememb in dopolnitev uredbe o kartelih.1
(a) Pristojnost kartelnega sodišča je izključna.
(») Kartelno sodišče preizkusi svojo pristojnost po uradni dolžnosti.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. marca 1936, št. 66/XIII/138.
1 »Službeni list« št. 734/103 iz 1. 1935.
(4) Spori o pristojnosti med kartelnim sodiščem in rednimi sodišči se rešujejo po predpisih § 104. zakona o ureditvi rednih sodišč.8 Prav tako se rešujejo tudi spori o pristojnosti med kartelnim sodiščem in državnim svetom.
Clen 3.
i1) .Kartelno sodišče je samostojen urad. V svojem poslovanju je glede izrekanja sodb in odločb nezavisno.
(*) Poslovanje kartelnega sodišča spada pod nadzor predsednika ministrskega sveta, kateremu poda po preteku vsakega leta poročilo o svojem poslovanju. V tem poročilu mora biti razloženo celotno stanje poslovanja sodišča.
Ustroj kartelnega sodišča.
Clen 4.
Kartelnemu sodišču načeluje predsednik. Nadome-stuje ga podpredsednik, če pa je tudi ta zadržan, član sodišča državni svetnik, odnosno po činu najstarejši namestnik člana sodišča izmed državnih svetnikov.
Clen 5.
Predsednik kartelnega sodišča vodi in nadzira poslovanje sodišča. Določa naroke, poziva člane sodišča na razprave sodišča in tem predseduje. Opravlja vse posle, ki jih označa zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih.9
Clen 6.
(‘) Člani kartelnega sodišča se pozivajo na vsako razpravo posebej. Po potrebi se smejo pozvati člani sodišča tudi brzojavno ali po telefonu.
8 »Uradni list« št. 49/14 iz 1. 1929.
• »Uradni list« št. 262/63 iz 1. 1929.
(8) Člane sodišča strokovnjake odredi predsednik sodišča za vsak posamezni primer posebej izmed postavljenih sodnikov strokovnjakov. Ti sodniki se izberejo po strokovnosti člana v zvezi z vprašanji, ki jih je v sporni stvari upoštevati.
(3) Ce jo član sodišča izmed državnih svetnikov zadržan, da bi vršil svojo dolžnost, pozove predsednik na razpravo njegovega namestnika.
(*) Clan sodišča, ki zaradi bolezni ali iz kakega drugega važnega vzroka ne more prisostvovati razpravi, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika sodišča; drugače se mu sme naložiti povračilo Stroškov, nastalih zaradi preložitve razprave. .
,	..........|M* Člen 7. ^
(l) Člani strokovnjaki kartelnega sodišča opravijo, preden nastopijo svojo dolžnost, pred predsednikom sodišča prisego, ki se glasi:
»Jaz I. I. prisegam na Boga vsemogočnega in vse-vedočega, da bom vršil dolžnost sodnika strokovnjaka točno, vestno in nepristransko po veljavnih predpisih in po svojem najboljšem znanju. Tako mi Bog pomagaj!«
(’) Sodnik strokovnjak spiše prisego svojeročho in jo svojeročno podpiše. Spisana prisega se hrani v arhivu kartelnega sodišča.
(*) Glede ostalih obličnosti se uporabljajo smiselno predpisi uredbe o obliki prisege po predpisih grajan-skega pravdnega postopka in o slovesni obljubi namesto prisege, »Službene novine« št. 32/X z dne 2. februarja 1933.‘
(*) Prisega, ki se opravi, velja za vso funkcijsko dobo sodnika strokovnjaka.
Člen 8.
Za izključitev in odklonitev članov kartelnega sodišča veljajo določbe zakona o sodnem postopku v grajanskih pravdah z dne 13. julija 1929.5
Člen 9.
0) Člani kartelnega sodišča so zavezani čuvati kot službeno tajnost poslovne podatke, za katere zvedo ob izvrševanju svoje dolžnosti, in odgovarjajo za kršitev te dolžnosti po določbah kazenskega zakonika.
(’) Člani sodišča, ki se pregreše zoper to dolžnost, se razrešijo na predlog sodišča vršitve sodne dolžnosti.
Člen 10.
(') Kartelno sodišče ima delovodjo. Ta delovodja mora biti absolviran pravnik. Določi ga minister za trgovino in industrijo izmed višjih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo. Delovodji sodišča postavi minister za trgovino in industrijo namestnika, ki nadomestuje delovodjo, če je zadržan.
(*) Dolžnost delovodje je: da sprejema za kartelno sodišče vse spise, da daje strankam pojasnila in navodila o stvareh kartelnega sodišča, da vodi zapisnike o razpravah pred kartelnim sodiščem, da opravlja vso administracijo sodišča po naredbah in navodilih predsednika kartelnega sodišča, da nadzira poslovanje pisarnice sodišča in vročanje rešitev in odločb sodišča in da vobče vrši vse posle, potrebne za pravilno poslovanje kartelnega sodišča.
* »Službeni liste Št. 129/17 iz 1. 1933. . • »Službeni list« št. 76/12 iz 1. 1931.
(3) Kolikor si ni pridržal predsednik sodišča podpisovanje dopisov sodišča ali ni pridržano predsedniku podpisovanje dopisov z zakonom, sme podpisovati delovodja za sodišče vse dopise.
Člen 11.
(‘) Pisarnica kartelnega sodišča je združena s pisar-nico ministrstva za trgovino jn industrijo. Pisarniške posle opravlja za to določeno osebje ministrstva za trgovino in industrijo. Pisarnica izroči vse spise kartelnega sodišča, ko jih je vpisala v vpisnik, delovodji sodišča. Osebje pisarnice ministrstva za trgovino in industrijo sprejema pošto in opravlja odpravo in vročitve vseh spisov kartelnega sodišča.
(3) Vpisnik in vse druge potrebne pomožne knjige se vodijo za kartelno sodišče posebej in ločeno od knjig, ki se vodijo za ministrstvo. Prav tako se vodi tudi arhiv kartelnega sodišča.
(3) Za način poslovanja in ravnanja s spisi kartelnega sodišča velja poslovnik za občna upravna pblastva z dne 23. oktobra 1931.6	«
Vložitev tožbe.
Člen 12.
(*) Tožba se vloži bodisi neposredno pri kartelnem sodišču bodisi posredno po pošti. Mora se predati v 15 dneh od vročitve odločbe ministrstva, zoper katero se tožba vlaga. Rok 15 dni začne teči od dne, ki sledi dnevu vročitve Odločbe. Če se vloži tožba po pošti priporočeno, velja za dan predaje tožbe tisti dan, ko je bilo pismo oddano na pošto.
('•') Tožbi je priložiti prepis. Tožba mora biti pred-pisno kolkovana. Če so tožbi priloženi spisi ali listine v tujem jeziku, se ji morajo priložiti tudi overovljeni prevodi.
(3) Takse za tožbo se pobirajo po predpisih, ki veljajo za vložitev tožbe na državni svet.
Poslovanje sodišča.
. Člen 13.
(*) Delovodja sodišča pregleda predhodno vse prejete spise in obvesti o tem predsednika sodišča. Če ima tožba nedostatke, ki bi utegnili ovirati redni postopek, odredi predsednik sodišča, naj odpravi tožilec nedostatke tožbe v roku, ki mu ga določi. Če tožilec tej naredbi ne ustreže, odloči sodišče, da se tožba kot nedostatna zavrne.
(*) Ko se priskrbijo o predmetu tožbe vsi potrebni spisi od ministrstva za trgovino in industrijo, določi predsednik razpravo.
Člen 14.
Kartelno sodišče odloča o tožbah v senatu petih članov: predsednika, odnosno njegovega namestnika, dveh. članov državnih svetnikov in dveh članov strokovnjakov.
Člen 15.
0) Če ne poroča na razpravi predsednik sam, odredi za poročevalca enega člana sodišča izmed državnih svetnikov, ki se udeležujeta dela v senatu. Po potrebi sme določiti poleg tega še enega poročevalca izmed sodnikov strokovnjakov. Dolžnost poročevalca sme poveriti pred* sednik tudi delovodji sodišča.
' »Službeni list« št. 598/79 iz 1. 1931,
(8) Predsednik sodišča pošlje poročevalcu vse spise dotične stvari v preučevanje. Poročevalec mora vrniti predsedniku spise najkasneje na dan pred narokom.
(*) Predsednik sodišča sme odrediti, naj se pošljejo spisi vsem članom sodišča, da se pouče o stvari, ali pa odrediti, naj pojasni poslovodja sodišča članom sodišča sporni predmet.
Clen 16.
Predsednik sodišča skrbi "za to, da se sporni predmet na razpravi dodobra preišče, in zaključi razpravo, če vidi, da se je stvar dodobra pretresla.
Člen 17.
0) Po dokončani razpravi se sodišče posvetuje in glasuje o sodbi v tajni seji. Posvetovanje in glasovanje vodi predsednik senata. Če je določen poročevalec, glasuje poročevalec prvi, po činu mlajši člani pred starejšimi, predsednik pa poslednji. Člani strokovnjaki glasujejo za poročevalcem, 6e ga pa ni, pred člani državnimi svetniki.
(») Sodbe se sklepajo z absolutno večino glasov.
(*) O posvetovanju in glasovanju se takoj spiše poseben zapisnik.
Člen 18.
0)	Kartelno sodišče izreče sodbo takoj in objavi najbistvenejše razloge. Izrekanje sodbe se sme odložiti v izjemnih primerih, in sicer najdalj za 8 dni.
(*) Vsak pismeni odpravek mora biti izčrpno obrazložen
Delovni čas. v ;	.	Člen	19.
(*) Pisarniški posli se opravljajo v delovnem času, ki je predpisan za ministrstvo za trgovino in industrijo. V tem času se dobivajo pri delovodji sodišča vsa pojasnila o kartelnih stvareh.
(8) Kartelno sodišče nima narokov v času velikih sodnih počitnic. Od tega se izvzemajo samo nujni primeri.
Končne določbe.
Člen 20.
Kolikor ne predpisuje ta uredba posebnih določb, veljajo za postopek pred kartelnim sodiščem določbe zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih z dne
17.	maja 19227. in zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 29. decembra 1929.*
Člen 21.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 14. marca 1936; III št. 8436.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
7 »Uradni liste št. 167/60 iz 1.1922., št. 14/5 iz 1.1929., »Službeni lisk St. 102/19 (169/26) iz 1. 1930.
• »Uradni list« št. 262;63 iz 1. 1929.
285.
Na podstavi odstavka (5) § 143. zakona o obrtih z dne 5 novembra 1931 in po zaslišanju zbornic predpisujem
uredbo,
po kateri je dovoljeno za aparate za čiščenje (vsesavanje) prahu in parketov iskati naročil brez omejitve tudi zunaj poslovnega sedeža obrta.*
Člen 1.
Kljub določbi odstavka (3) § 143. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 smejo iskati imetniki obrtov za aparate za čiščenje (vsesavanje) prahu in parketov naročila sami ali po trgovinskih potnikih brez omejitve tudi zunaj poslovnega sedeža obrta.
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 21. aprila 1936; II št. 44.252/u.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
286.
Razpored
za oddajanje oseb v zavode za izvrševanje očuvalnih odredb.**
Minister pravde je izpremenil z odlokom z dne 27. marca 1936, št. 31.641, razpored za oddajanje oseb v zavode za izvrševanje očuvalnih odredb štev. 107.271 z, dne 29. decembra 1929*** in odredil takole:
»Začasno, dokler se ne sezidajo posebni zavodi za izvrševanje očuvalnih odredb, ki so določene v §§ 51. do 54. kazenskega-zakonika, velja naslednji razpored:
I.	Nad moškimi osebami se izvršuje:
1. pridrževanje po prestani novi kazni (§ 51. kaz. zak.) z vsega ozemlja države, razen iz območja apelacij-skega sodišča v Ljubljani, v posebnih oddelkih uprave kazenskega zavoda v Lepoglavi;
nad osebami iz območja apelacijskega sodišča v Ljubljani v posebnih oddelkih kazenskega zavoda v Mariboru;
2. oddajanje v prisilno delavnico (§ 52. kaz. zak.) v
obstoječi prisilni delavnici v Stari Gradiški;
3. oddajanje v zavod za zdravljenje ali za čuvanje nevračunljivih oseb ali oseb z zmanjšano vračunljivostjo z vsega ozemlja države v bolnici nove zgradbe kazenskega zavoda v Lepoglavi;
4. oddajanje v zavod za zdravljenje pijancev (§ 54. kaz. zak.) z ozemlja vse države v posebnem oddelku bolnice nove . zgradbe kazenskega zavoda v Lepoglavi.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. aprila 1936, št. 93/XX/224.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. aprila 1936, Št. 93/XX/227.
*** »Uradni list« št. 97/21 iz 1. 1929./30.
II. Nad ženskimi osebami:
Z ozemlja vse države se oddajajo ženske osebe za izvrševanje vseh očuvalnih odredb, določenih v §§ 51. do 54. kaz. zak. (pridrževanje po prestani novi kazni, prisilno delo, zdravljenje in čuvanje nev računi ji v ih oseb ali oseb z zmanjšano vračunljivostjo in zdravljenje pijancev) v posebnih oddelkih kazenskega zavoda v Begunjah.
III. Očuvalne odredbe, določene v § 12. zakona
o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929 se izvršujejo še nadalje v obstoječih prisilnih delav-nicah oziroma državnih vzgajališčih in domovih za malo-letnike, in sicer kar tiče prisilne delavnice, za moške osebe po predpisih točke I., pod 2., za ženske osebe pa po predpisih točke II. tega razpisa, kar pa tiče maloletnikov, po predpisih, ki jih daje razpis ministrstva pravde o oddajanju otrok in mlajših maloletnikov v državne zavode za vzgajanje in poboljševanje z dne 30. decembra 1929, št. 107.114.«*
Iz ministrstva pravde v Beogradu, dne 27. marca 1936; št. 81.641.
287.
Razpored
direktorskega, profesorskega in suplentskega zvanja na srednjih kmetijskih šolah.**
Na predlog ministra za kmetijstvo je odločil ministrski svet v seji dne 16. oktobra 1935 pod M. S. št. 774 takole:
»Na podstavi § 347. zakona o uradnikih in v zvezi s § 346. tega zakona se razporeja v resoru ministrstva za kmetijstvo direktorsko, profesorsko in suplentsko zvanje na srednjih kmetijskih šolah tako, kakor so razporejena ta zvanja za popolne srednje šole resora ministrstva za prosveto.«
Iz pisarne ministrstva za kmetijstvo v Beogradu, dne 21. oktobra 1935; št. 38.145.
288.
Avtobusne proge Maribor—Ptuj in Maribor— Slatina Radenci.***
Ministrstvo za finance, oddelek za davke, je odločilo, da se avtobusna proga M a r i b o r—P t u j proglasi za deloma konkurenčno državni železnici, proga Mari-b o r—S latina Radenci pa za nekonkurenčno državni železnici.
To velja od 1. januarja 1936.
Iz pisarne ministrstva za finance, davčni oddelek, v Beogradu, dne 18. decembra 1935; št. 87.558.
■ i>
* »Uradni list« št. 96/21 iz 1. 1929./30.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	februarja 1936, št. 35/VI/69.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	januarja 1936, št. 7,
289.
Popravek.
V »pravilniku k določbam finančnega zakona za leto 1936./37. o taksah«, objavljenem v »Službenem listu« št. 257/38 z dne 9. maja 1936, se mora glasiti v drugi vrsti člena 2. pravilno: »... v točki 15. prvi stavek...« (ne odstavek).
Banove uredbe.
290.	.!■:
III.	No. 3055/1.
Na podstavi § 14. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin in pravilnika o napravi stanic za cianizacijo sadik in njih delov št. 63.401/H z dne 27. septembra 1935 in dopolnitev tega pravilnika štev. 70.448/11 z dne 25. oktobra 1935, štev. 77.060/11 z dne
15.	novembra 1935 in štev. 87.115/11 z dne 20. decembra 1935 predpisujem tole
naredbo
o zatiranju San-Josejevega kaparja.*
Člen 1.
Da bi se vedelo zdravstveno stanje poedinih razsad-nikov, zlasti še glede okužbe po San-Josejevem kaparju (Aspidiotus perniciosus), se postavljajo vsi državni, banovinski, sreski, mestni, občinski in zasebni razsadniki v območju Dravske banovine pod stalno fitopatološko kontrolo pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje, glede cianizacije in dezinsekcije sadik pa pod kontrolo strokovnih organov te banske uprave.
Člen 2.
y •*	.	ii
Fitopatološki strokovnjaki pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje in po njih usposobljeni banovinski organi za entomološko in fitopatološko službo pregledajo najmanj enkrat na leto drevesnice, sadovnjake, vrte in rastlinjake, ki se bavijo z vzgajanjem sadnih in drugih sadik ter okrasnih in lesnatih rastlin.
Pristojna postaja odredi sporazumno s kmetijskim oddelkom te banske uprave dan, do katerega je podati prijavo za pregled vseh razsadnikov v območju te banovine, kakor tudi denarni znesek, ki ga mora položiti vsak razsadnik za stroške fitopatološkega pregleda. Pregled je treba uravnati po skupinah, da so stroški, ki odpadejo na poedine razsadnike, kolikor moči majhni.
Člen 3.
V promet smejo dajati sadne in druge sadike, okrasno grmičje in drevesca kakor tudi njih dele samo tisti razsadniki, ki so vzgojili te rastline v lastni drevesnici, sadovnjaku, vrtu ali rastlinjaku in ki imajo zdravstveno potrdilo pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje, da v razsadniku ni okužbe po San-Josčjevem kaparju.
Dovolitev za promet s sadikami in dr. izdaja ta banska uprava na podstavi tega potrdila kmetijske postaje.
Sadike preprodajati je dovoljeno samo ob pogojih, določenih v členu 8. te naredbe.
Clen 4.
Lastniki drevesnic, sadovnjakov, vrtov in rastlinjakov, ki imajo potrdilo o fitopatološkem pregledu in od banske uprave dovolitev za promet s sadikami, smejo dajati v smislu te naredbe v promet sadike, grmičje in njih dele. .
Člen 5.
Sadne in druge sadike, okrasno grmičje in drevesca kakor tudi njih deli se morajo, preden se dajo v promet, dezinsekcirati s tem, da se potope v raztopino enega izmed odobrenih sadnih karbolinejev ali drugih odobrenih preparatov iste vrednosti v ustreznih gostotah, ali pa se morajo cianizirati. Sadike in grmičje je treba potopiti od vrha do korenine, njih dele pa docela.
Člen 6.
Sadike (razen trtnih), grmičje in drevesca in njih deli, ki izvirajo iz nezakuženih občin, se morajo dezinsekcirati skladno s členom 5. te uredbe, preden se dajo v promet.
Prav tako se morajo dezinsekcirati tudi sadike (razen trtnih), grmičje in drevesca in njih deli, če izvirajo iz zakuženih občin, toda iz nezakuženih razsadnikov, preden se dajo v promet samo v območju dotične občine.
Za promet sadik in dr. po vsej državi, ki izvirajo iz nezakuženih razsadnikov v zakuženih občinah, je obvezna njih poprejšnja cianizacija.
Spisek zakuženih občin objavi banska uprava kdaj pa kdaj na podstavi podatkov, predloženih od pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje.
Člen 7.
Vsi proizvodniki in prodajalci sadik, grmičja in njih delov morajo voditi knjigo, iz katere se da kadarkoli ugotoviti, komu in kdaj se je kaj prodalo.
Clen 8.
Promet s sadikami, grmičjem in njih deli smejo opravljati samo drevesnice, sadovnjaki, vrti in rastlinjaki, katerih kulture so pod stalno fitopatološko kontrolo.
Preprodaja sadik je dovoljena s pogojem, da je opremljena vsaka cianizirana sadika s predpisno banovinsko zalivko, vsaka dezinsekcirana sadika pa z zalivko lastnika razsadnika, odobreno po tej banski upravi.
Preprodaja se sme opravljati po pooblaščenih obrto-valnicah ali podružnicah razsadnikov ali prodajalnicah na trgu, če so sadike opremljene po prednjem odstavku z obvezno zalivko in če so žile dovolj zavarovane, da se ne posuše.
Krošnjarjenje- in prodaja sadik po sejmih sta prepovedana.
Člen 9.
Drevesnice, sadovnjaki, vrtovi ali rastlinjaki, v katerih se je ugotovila okužba po San-Josejevem kaparju, ne smejo dobili dovolitve za prodajo sadik in dr., dokler se ne ugotovi z vnovičnim pregledom, da niso več okuženi, in se ne izda na podstavi tega zdravstveno potrdilo o nezakuženosti drevesnice in dr.
Ko se dobi tako potrdilo, se dovoli opravljanje prometa tako v območju dotične občine kakor tudi po vsej državi samo s pogojem cianizacije. Ta določba velja 16 mesecev, kar se je izdalo potrdilo, da ni okužbe v drevesnici in dr. Po izteku tega roka veljajo, če se okužba tudi še nadalje ne najde, ža te razsadnike predpisi člena 6. te naredbe.
Vnovični pregled razsadnika po ugotovljeni okužbi sme zahtevati lastnik razsadnika šele po šestih mesecih, ko se je bila okužba ugotovila.
Člen 10.
Sadike vinske trte in njih deli v občinah, okuženih po San-Josejevem kaparju, se morajo cianizirati skladno s členom 6. te naredbe, preden se dajo v promet.
Sadike vinske trte in njih deli iz nezakuženih občin se morajo dezinsekcirati, preden se dajo v promet, od-pošiljatelj pa mora izjaviti na tovornem listu, da jamči, da pošiljka ne izvira iz občine, ki je proglašena za za-kuženo po San-Josejevem kaparju.
Trtnica se smatra za zakuženo, če se ugotovi, da je v njej San-Josejev kapar bodisi na trti ali pa na sadnem drevju.
Člen 11.
Dezinsekcija sadik in dr. se vrši v raztopini stičnih (kontaktnih) insekticidov ustrezne gostote. Nazive, načine uporabe in odstotek (jakost) preparatov objavi naknadno ta banska uprava v obliki posebnih navodil.
Člen 12.
Lastnik razsadnika je dolžan izdati za vsako količino sadik in dr., ki jo da v promet, račun, v katerem mora označiti, komu je oddal, koliko in katere sadike je oddal, na zadnji strani računa pa pritisniti pečatilo, da se je dezinsekcija opravila s potapljanjem, in to podpisati.
Pri odpravljanju sadik po železnici, z ladjo ali po pošti mora pritisniti lastnik isto pečatilo na tovorni list in to podpisati.
Brez takega postopka se ne sme vršiti ne promet ne prodaja.
Člen 13.
Prvostopna občeupravna oblastva in občinska ob-lastva opravljajo po svojih strokovnih in izvrševalnih organih kolikor moči pogostno kontrolo nad sadikami in dr., ki so v njih območju v prometu, in se uverjajo, ali so predpisno dezinsekcirane; če najdejo, da niso, jih zadrže od uporabe, z odgovornimi pa postopajo po §§ 21. in 22. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin.
Člen 14.
Lastniki drevesnic, sadovnjakov, vrtov in rastlinjakov morajo imeti verodostojna dokazila v izvirniku, s katerimi se dd kadarkoli ugotoviti, koliko insekticidov so. nabavili za te namene.
Člen 15.
Cianizacija radi spravljanja sadik in dr. v promet po določbah te naredbe se sme izvajati samo v cianskih 3tanicah, postavljenih po načrtu, odobrenem od te banske uprave.
Kdorkoli je zavezan, postaviti dansko stanico, se mora obrniti s prošnjo do te banske uprave in zahtevati navodilo za nieno napravo.
Člen 16.
Cianske stanice postavlja banovina predvsem pri svojih kmetijskih napravah, razsadnikih in šolah in rabijo te predvsem za službene banovinske potrebe, nato pa za potrebe zasebnikov po pogojih, ki jih predpiše ta banska uprava.
Ciansko stanieo enega lastnika sme uporabljati več lastnikov drevesnic, sadovnjakov itd. ene občine ali drugih zakuženih, toda samo sosednjih občin-
Lastnik razsadnika mora dovoliti uporabo svoje stanice lastnikom drugih razsadnikov (povračilo za uporabo, način uporabe itd.) po pogojih, ki jih predpiše ta banska uprava posebej.
Če se proglasi občina, kjer posluje cianska stanica, pozneje za nezakuženo, se ne smejo dovažati sadike in dr. iz sosednjih zakuženih občin v območje te občine radi cianizacije.
Cianske stanice smejo postavljati tudi združeni lastniki za svojo skupno uporabo.
Člen 17.
Cianov \odikovec je jako strupen plin; zato se smejo postavljati stanice samo tam, kjer ni nikake nevarnosti za življenje ljudi in živali. Lastniki stanic so odgovorni za škodo, povzročeno s cianizacijo.
Cianizacija se mora vršiti natančno po navodilih, ki jih dajo tvornice cianvodikovih preparatov, in ki jih predhodno preizkusi in odobri ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 18.
Smatra se, da je cianizacija popolnoma uspela, če je nasičen vsak kubični meter prostornine stanice z 10 g cianovega vodikovca.
Tvornice, ki dajejo v promet ustrezne preparate, morajo na teh jasno označiti, s katero količino preparata se doseže gorenja nasičenost na 1 m3 prostornine.
Razen tega mora izdati vsaka tvornica cianvodikovih preparatov jasno in pregledno sestavljeno navodilo, kako je njen preparat uporabljati.
Člen 19.
Na novo postavljene stanice za cianizacijo se smejo pripustiti za obratovanje po predhodnem pregledu strokovnega organa te banske uprave.
Stroški banovinskega organa obremenjajo lastnika razsadnika oziroma stanice.
Člen 20.
Ko se sadike in dr. cianizirajo, morajo biti zložene v zvežnje do največ 20 kosov, divjaki in ključi pa v zvež-nje do največ 100 kosov. Če se pošiljajo sadike po železnici, z ladjo ali po pošti, se smejo dajati v omote šele po cianizaciji ali pa se smejo cianizirati že v omotih, toda le, če se omot napol odpre, da more cianov vodikovec laže prodirati.	«
Vsak zveženj ali omot se mora zvezati na dveh mestih z žico ali motvozom, na katerega se postavljajo zalivke kot dokaz izvršene cianizacije.
Za nadaljnjo preprodajo mora imeti vsaka cianizi-rana sadika zalivko po členu 8. te naredbe.
Člen 21.
Vsaki cianizaciji mora prisostvovati kmetijski strokovnjak, ki ga odredi banska uprava in ki vodi nadzor
nad cianizacijo in daje predpisna potrdila, da se je cianizacija opravila.	••	:ka* .viob
Lastnik stanice mora obvestiti nadzornega organa pravočasno, najmanj pa 12 ur prej, katerega dne se bo vršila cianizacija.
Za opravljanje tega posla oziroma nadzora gre strokovnjaku povračilo potnih stroškov, ki obremenja lastnika stanice po uredbi o potovanjih na račun privatnih strank.
Člen 22.	b	^	1
Sadike in dr. morajo biti opremljene s potrdilom nadzornega organa, da so predpisno cianizirane. To potrdilo sestoji:
1. iz dveh zalivk na vsakem zvežrjju, omotu ali bhli sadik in dr., pritrjenih po nadzornem organu ha koncih žice ali motvoza. Sadike, ki se dajejo 'v promet posamič, morajo imeti v dokaz cianizacije predpisno zalivko pričvrščeno z motvozom v vrhu;
2. iz pismenega potrdila, ki ga daje nadzorni organ lastniku razsadnika. V potrdilu mora biti navedeno: količina in vrsta eianiziranega materiala, kakor tudi kdaj je bila cianizacija izvršena;
3. iz potrdila lastnika razsadnika na tovornem listu, nakaznici ali računu, ki pošiljko sadik in dr. spremljajo. To potrdilo se daje v obliki odtiska s pečatilom in obstoji iz tehle besedi:
Cianizirano dne   ,.............................193.. 	-
Lastnik razsadnika
(podpis)
4. iz knjige, ki jo mora imeti vsak nadzorni organ in v katero vpisuje vsako izvršeno cianizacijo. V knjigo se vpišejo tile podatki: zaporedna številka cianizacije, kraj oprave cianizacije, ime lastnika cianske stanice, ime lastnika sadik, koliko in kakšnih sadik je bilo eianizira-nih, koliko zalivk je bilo izdanih.
Nadzorni organ in lastnik sadik odgovarjata gmotno in moralno za natančno izvrševanje teh določb., i
Člen 23.	.	\
Ob cianizaciji sadik in dr., ki izvirajo iz državnih in banovinskih drevesnic, sadovnjakov in dr., izdaja potrdila pod točkami 1., 3. in 4. predhodnega člena uprava razsadnika.
Nad pravilnim postopkom ob opravljanju cianizacije in njeno verodostojnostjo vodi po lastni pobudi nadzor kmetijski oddelek te banske uprave. Sreski kmetijski referent poroča banski upravi o vseh nepravilnostih, ki jih opazi.
Člen 24.
Pristojna kmetijska poskusna in kontrolna postaja sme vršiti po lastni (x>budi nadzor v svojem okrožju nad natančnim izvajanjem te naredbe in obvešča bansko upravo o vseh nepravilnostih, ki jih opazi.
Člen 25.
• Kdor krši predpise te naredbe, se pokliči na odgovor in kaznuje po §§ 21. in 22. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin.
Člen 26,
Sreska načelstva, mestna poglavarstva in občinske uprave morajo v petih dneh po objavi te naredbe v »Službenem listu* te banovine priobčiti naredbo v celoti na podpis lastnikom vseh drevesnic, sadovnjakov, vrtov im
rastlinjakov v svojem območju na znanje in skibeti, da se povsem izvršujejo vsi predpisi te naredbe.
Člen 27.
Ta naredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
.Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dn.2 25. aprila 1936.
/	'; ''	Za	bana,
pomočnik dr. .Majcen s. r.
291.
tl. No. 15.608/1.
Razglas.
Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne
18.	marca 1936, IV. br. 1256, so bile iz občine Prečna izločene kat. občine Št. Peter, Češnjice, Ha r in j a vas in 1 dinja vas in iz n j i h o s p o v a n a občina Št; Peter.
Na podstavi.§ 9. zakona o občinah odrejam za občini Prečna in Št. Peter volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 12. julija
1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovihi z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. maja 1936.
Namestnik bana, pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
292.
H.	No. 15.6T0/1.
Razglas.
Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 6. aprila 1936, IV. br. 1119, so bile iz občine Rajhen-burg izločene bivše občine Rajheuburg, Ar maš ko, Anže, Gorica, Raztez in Sto-lovnik ter iz njih osnovana nova občina Rajhenburg, preostalemu delu občine pa se je izpremenilo ime v Senovo.
Na podstavi § 9. zakona o občinah odrejam za občini Rajhenburg in Senovo volitve občinskega odbora na ponedeljek, dne 29. junija 1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah In uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi In o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. maja 1936.
...	  Namestnik	bana,
pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
293.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 14.589/1.
Občina Podčetrtek v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 85 (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina din 100—,
b) od	100 1 vinskega mošta din 100—,
c) od	100 1 piva din 50-—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita in žganja	5	din,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač din 5—,
e) od	goveda nad 1 letom din 25—,
!) od	goveda pod 1 letom din 15-—,
g) od	prašičev din 15—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. maja 1936.
II.	No. 11.911/1.
Občina Prosenjakovci v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske
davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
od 100 1 vina din 100'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. maja 1936.
II.	No. 10.087/2.
Občina Rogatec v srezu šmarskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 93 (devetdeset tri) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine;
a) od	100 1 vina din 100—,
b) od	100 1 vinskega mošta din 'iQ0—,
c) od	100 1 piva din 50—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita in žganja	5	din,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač din 5—,
e) od	goveda nad 1 letom din 10'—,
f) od	goveda pod 1 letom din 5'—,
g) od	prašičev din 5-—,
h) na uvoženo tovarniško obuvalo 5 % od prodajne cene.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. maja 1936.
j	•1-ll-M.i LJT.M
II.	No. 11.806/1.	_	-	,
Občina Štrigova v srezu ljutomerskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) % no doklado na vse državne -neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100—
c) od 100 1 piva din 10O-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja o din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 10—,
f) od goveda pod 1 letom din 4-—,
g) od prašičev din 6-—,
h) od drobnice din 2•—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 20	.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. maja 1936.
294.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 35 z dne 14. februarja 1936.
Z odlokom ministra za finance z dne 31. januarja 1936, št. 1107/IX, je bil premeščen po službeni potrebi Ognjanovič Stevo, poverjenik finančne kontrole IX. položajne skupine glavnega oddelka Ljubljana (desni breg), za starešino glavnega oddelka#v Subotici.
Številka 36 z dne 15. februarja 1936.
Za ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. januarja 1936, I. št. 2160/0, je bil postavljen Mirk Vasilij, profesor VI. položajne skupine državne trgovinske akademije v Mariboru, za profesorja V. položajne skupine.
Z odlokom ministra za promet z dne 4. februarja 1936 so bili postavljeni na področju direkcije drž. železnic v Ljubljani: za prometne uradnike IX. pol. skupine Rejec Feliks, C o ž Maks, Grčman Stanislav in Kononenko Aleksej, za pomožna prometnika X. položajne skupine Š a b e c Alojzij in Cvelf Josip, dosedaj uradniški pripravniki.
Številka 37 z dne 17. februarja 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. februarja 1936 je bil odlikovan na predlog ministra za prosveto z redom sv. Save IV. stopnje Gradiš-Daneš Josip, član Narodnega gledališča v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. januarja 1936, št. 9973, so bili premeščeni: k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Rot Pavla, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Vrhnika, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Maribor 1 Novak Ciril, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1, po služ-
beni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Maribor 2 2 g u r Vinko, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Dolnja Lendava, po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Dolnja Lendava Jež Ivan, kontrolor VII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljutomer, po službeni potrebi.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 31. januarja 1936, 0. št. 986, je bil post a v 1 j e n za administrativnega uradnika VIII. položajne skupine obče državne bolnice v Ljubljani Adamič Janez, administrativni uradnik IX. položajne skupine iste bolnice.
Številka 38 z dne 18. februarja 1936.
Prestanek carinskega posredništva. SikuškU Josipu, carinskemu posredniku v Ljubljani, je prestalo carinsko posredništvo zbog ostavke.
Številka 39 z dne 19. februarja 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. februarja 1936 so bili premeščeni po službeni potrebi: Mejak Rudolf, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Ljubljana, glavni kol., za višjega kontrolorja iste položajne skupine občega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani; Hvastja Frančišek, višji pristav VII. položajne skupine strojnega oddelka iste direkcije, v obči oddelek iste direkcije, in Uran Ivan, kontrolor VII. položajne skupine postaje Zidani most, za kontrolorja iste položajne skupine postaje Kra-ljevec-Prelog.
Številka 40 z dne 20. februarja 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. februarja 1936, 0. št. 2331, je bil premeščen po službeni potrebi dr. Petrič Karel, višji pristav VII. polo- r žajne skupine zdravstvenega doma v Užicah, v isti lastnosti k šolski polikliniki v Kranju.
Številka 41 z dne 21. februarja 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. februarja 1936 je bil upokojen z dnem 31. januarja 1936 dr. Peterlin Viktor, profesor 3. realne gimnazije v Ljubljani in uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 24. decembra 1935, O. št. 16.304, je bil postavljen dr. Kanoni Ivan, uradniški pripravnik državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine iste bolnice.
Številka 42 z dne 22. februarja 1936.
Z odlokom ministra za gradbe z dne 5. februarja 1936, št. 4018, je odobreno ing. Rantu Zoranu iz Ljubljane izvrševanje javne prakse iz elektrostrojne stroke na ozemlju kraljevine.
Številka 43 z dne 24. februarja 1936.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 31. decembra 1935, O. št. 17.666, je bil postavljen dr. Maksimovič Bogoljub, uradniški pripravnik državnega zdravilišča v Topolšici, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine.
Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon t dne 10. februarja 1936, št. 11.186, je bil premeščen po službeni potrebi k pošti, telegrafu in telefonu Šmarje pri Jelšah G s e 1 m a n Janez, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ptuj.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani^ njen predstavnik: Otmar Mihalek y Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 43. kosu VII. letnika z dne 27. maja 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 3292/1.	1627
Razglas.
Na podstavi § 42. zakona o banski upravi te. 15. in 18. akcijskega re-gulativa v zvezi s členom 12. navodil ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. decembra 1929 sem Strojilni lesni in kemični industriji d. d. v Polzeli odobril izpremembo §§ 8. in 9. pravil po sklepu rednega letnega občnega zbora delničarjev z dne 10. aprila 1936.
Navedena izprememba pravil se nanaša na znižanje delniške glavnice od din 1,250.000-— na din 625.000-— in je razdeljena sedaj na 12.500 komadov v gotovini popolnoma vplačanih delnic po din 100'—.
Označeno znižanje delniške glavnice se izvede s prežigosanjem delnic od din 100’— na din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. maja 1936.
Za bana, pomočnik: dr. Majcen s. r.
$
V-No. 168/43.	1599-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča na drž. cesti št. 2 od kilometra 617'470—618’304 (mesto Ljubljana)
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. junija 1936 ob 11. uri dop. v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova ulica 19.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobijo med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša: din 688.097'50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in sekcije.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. maija 1936.
•f*
V. No. 3121/4	1537-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za preložitev banovinske ceste I. reda št. 3 Kranj—Jezersko pri Dolgih mostovih v Kokri I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 5. junija 1936 ob
11.	uri dopoldne v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gaicva ulica št. 5/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna din 332.603'—.
Predpisana kavcija znaša din 34.000 za naše in din 67.000’— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 5/II., soba št. 18.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Liubljani, dne 13. maja 1936.
*
V. No. 1072/3-1936.	1550	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo Cundrovega mostu preko Kokre v km 22'370 banovinske ceste 1/3 Kranj—Jezersko
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. junija 1936 ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna dinarjev 339.828'11.
Predpisana kavcija znaša din 34.000’— za naše in din 68.000’— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah< in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. maja 1936.
*
V. No. 4307/1.	1551	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega mostu preko Ledave v Murski Soboti v km 0*829 banovinske ceste 1/26, Murska Sobota— Martjanci,
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. junija 1936 ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani (Gajeva ulica 5/II.).
Ponudbe naij se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna dinarjev 181.668’94.
Predpisana kavcija znaša din 20.000’— za naše in din 39.000’— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka (razdelka).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. maja 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 256/36.	1648
Oklic.
Tožeča stranka Štrumpfl Anton in Ce-ciLija, pos. na Sp. Velki, je vložila proti toženi stranki Zilajkoviču Nikolaju in Mariji, roj. Platzer, pos. na Sp. Velki, radi din 10.323’— k opr. št. P 256/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 10. junija 1936 ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št. 10, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Breznik Franc, zasebni uradnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 5. maja 1936.
P 278/36.	1649
Oklic.
Tožeča stranka Rataj Leon, trgovec pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ki ga zastopa dr. Gorišek Milan, odv. pri Sv. Lenartu, je vložila proti toženi stranki Kuzmič Ani, posestnici na Ščavnici h. št. 102, radi din 877-50 k opr. št. P 278/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 24. junija 1936 ob pol 9. dop. pred tem sodiščem v sobi št. 10, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Breznik Franc, zas. uradnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov, gor., odd. II., dne 16. maja 1936.
$
I Po 229/36—1.	*	1043
Oklic.
Dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru, je vložil proti Fijavžu Francu,
podpr.egledniku finančne kontrole v pokoju, sedaj neznanega bivališča, radi din 4.426-20 s prip. k opr. št- I Po 229/ 36—1 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 30. junija 1936 ob pol devetih pred tem sodiščem v sobi št. 80.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja gospod Tribnik Drago, odvetniški pripravnik pri sreskem sodišču v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. I., dne 19. maja 1936.
$
P 447/36-2.	1623
Oklic.
Tožeča stranka Sampl Alojzij in Verona, roj. Grah, pos. v Dolnjih Slavečih 67, Sampl Janez v Beogradu, Višnjička 70, Karaburma, Grah Emilija, rojena Sampl v Vidoncih in Sampl Anton, pos. v Dol. Slavečih, ki jih zastopata dr. Pin-ter Nikolaj in dr. Fleck Friderik, odvetnika v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Štesselu Josipu in Mariji, roj. Bore, pos. iz Dol. Slaveč, radi ureditve zemljiškoknjižnega stanja (peto 4.000 din) k opr. št. P 447/36—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil
na
4.	septembra 1936 ob 8. uri Jop.
pred tem sodiščem v sobi št. 23, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr. Vadnal Ludvik, odvetnik v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II.,
dne 18. maja 1936.
Og 9/36-4.	1633
Amortizacija.
Na prošnjo Eckerja Valentina, železničarja v pok. v Mariboru, Jadranska 100, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru št. 8542, glaseče se na ime Ecker Evi z vlogo din 2.300-—, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 15. maja 1936.
Og 15/36-3.	^	1624
Amortizacija.
Na prošnjo Štumberger Frančiške, posestnice v Senovici št. 38, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice št. 40.971 Hranilnice Dravske banovine, podružnice v Celju, z nominalno vrednostjo din 985, ki se glasi na ime Štumberger Marija, in je prosilki prešla.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, da knjižico pokaže sodišču ali pa poda prigovore zoper ta predlog v
6 mesecih od dneva objave v ;■ Službenem listu«, ker bi se sicer po tem roku hranilna knjižica sodno razveljavila.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II. a. dne 16. maja 1936.
❖
VII O 356/34-26.	1534	3-3
Poziv dedinji neznanega
1 •	1	•	v v
bivališča.
Šaberl Anton, državni stražnik v pokoju iz Spodnjega Brega št. 33, je umrl dne 4. decembra 1934 brez oporoke.
Ker sodišču ni znano bivališče njegove vdove šaberl Terezije, rojene Krh-lanko, ki je odšla v Ameriko leta 1911. ali 1912., se imenovana poziva, da se v roku enega leta zglasi pri podpisanem sodišču in poda dedno prijavo, ker se bo sicer zapuščina obravnavala z dediči, ki so se zglasili, in z g. Žagarjem Ignacom, občinskim delovodjo na Bregu pri Ptuju kot njenim skrbnikom.
Sresko sodišče v Ptuju, oddelek VII., dne 15. maja 1936.
&
I 333/36-6.	*	1625
Dražbeni oklic.
Dne 25. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Gančani vi. št. 108 B 14/d, 563 B 5, 108 B 14/d, 167 B 29, 30, '260 B 14/d, 15/č, 261 B 14/d, 552 B 13/d, 14/č, 15/a, b, 553 B 13/b, 14/b, 540 B 11, 12.
Cenilna vrednost: din 33.000-—.
Najmanjši ponudek: din 21.997-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Dolnja Lendava, odd. II.,
dne 21. maja 1936.
I 255/36—6.	1642
Dražbeni oklic.
Dne 30. ju n i j a 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Turnišče vi. št. 7 B 7/č, 69 B 7/č, 526 B 24/c, 573 B 3/c, 723 B 2/c, 571 B 14/č, 572 B 7/č, 962 B 3, 1158 B 5/č, 1296 B 4/b, 1302 B l/c.
Cenilna vrednost: din 51.430-—.
Vrednost pritikline: din 500-—.
Najmanjši ponudek: din 34.080-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 21. maja 1936.
I 183/36-7.	1592
Dražbeni oklic.
Dne 27. junija 1936 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin po polovici zemljiška knjiga Karnica vi. št. 34.
Cenilna vrednost: din 13.000-—.
Najmanjši ponudek: din 8670-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie nriglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Gornji grad, dne 18. maja 1936.
4
1 75/36.	1636
Dražbeni oklic.
D n e 27. j u n i j a 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Desnjak vi. št. 141 (pašniki, njive,
2 gozda).
Cenilna vrednost: din 10.246-02.
Najmanjši ponudek: din 10.246-02.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Ljutomeru,
dne 18. maja 1936.
*
I 321/36.	-	-	1573
Dražbeni oklic.
D n e 1. j u 1 i j a 1936 ob pol d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Stojnci vi. št. 3.
Cenilna vrednost: din 61.458'—,
Vrednost pritiklin: din 2195-—.
Najmanjši ponudek: din 40.972'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 12. maja 1936.
*
I 88/36-9.	1619
Dražbeni oklic.
Dne 30. junija 1936 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cerovec vi. št. 242 in 204.
Cenilna vrednost: din 8.549-50.
Najmanjši ponudek: din 5.700—k
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Rogatcu, dne 18. maja 1936.
jfe
I 49/36-10.	1632
Dražbeni oklic.
Dne 24. j u n i j a 1936 o b d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zgornja Polskava vi. št. 218 brez temu vložku pripisane parcele št. 659/80 k. o. Sesterže. Označba nepremičnin: V baročnem slogu zidan dvonadstropen grad v Zgor. Polskavi z gospodarskim poslopjem in zemljiškimi parcelami.
Cenilna vrednost: din 191.062-50.
Najmanjši ponudek: din 127.375-—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škndo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 18. maja 1936.
I 859/35—6.	'631
Dražbeni oklic.
Dne 24. junija 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zabljek vi. št. 92, sestoječih iz lesene s slamo krite hiše, lesenega gospodarskega poslopja in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 24.979-99.
Najmanjši ponudek: din 16.653-25.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodalo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, «i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča.
Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 16. maja 1936.
1 33/36-7. # % 1608 Dražbeni oklic.
D n e 26. j u n i j a 1936 o b p o l d e -Vetih bo pri podpisanem sodišču v ^obi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Partinje H vi. št. 372.
Cenilna vrednost: din 4.770-20.
Najmanjši ponudek: diu 3.180-12.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 15. maja 1936.
*
I 169/36—8	1533
Dražbeni oklic.
Dne 3. julija 1936 ob deve-t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koprivnik vi. št. 85 in zemljiška knjiga Stara Oselica vi. Št. 122.
Cenilna vrednost: din 56.001'05.
Vrednost pritikline: din 530'—.
Najmanjši ponudek: din 37.334'04.
Varščina: din 5.600'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I.,
dne 13. maja 1936.
I 150/36.	1544
Dražbeni oklic.
Dne 30. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Prekopi hiš. št. 14, hiša, gospodarska poslopja, 17 zemljiških parcel v izmeri 10 ha, 4 a, 16 ms) zemljiška knjiga k. o. Prekopa vi. št. 113, 259, 308, 333.
Cenilna vrednost: din 314.481'15.
Vrednost pritikline: din 26.576'—.
Najmanjši ponudek: din 209.654'10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vranskem, oddelek II.,
dne 15. maja 1936.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Mag. št. II/l, 12.527/1936.	1626
Razpis
javnega natečaja za II. dimnikarski ometalni okoliš v Ljubljani.
Mestno poglavarstvo ljubljansko razpisuje v smislu § 93., odst. 1., obrtnega zakona in § 7. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta javni natečaj za
izpraznjeni II. ometalni okoliš v Ljubljani. Po odločbi kr. banske uprave Dravske banovine z dne 8. maja 1936, VIII. No. 3153/1, obsega II. ometalni okoliš vsa poslopja, stoječa znotraj črte, ki teče ob Ljubljanici od izliva Curnovca do izliva Gradaščice, ob Gradaščici navzgor do Gline ter vzhodno od Ceste V. na Glincah v ravni črti do Curnovca in ob njem do Ljubljanice.
Prošnje, ki morajo biti spisane na uradnem obrazcu, pravilno kolkovane in opremljene s prilogami v smislu § 95., odst. 3., obrtnega zakona, se vlagajo pri mestnem poglavarstvu ljubljanskem do vključno 10. junija 1936. Pozneje vloženih prošenj mestno poglavarstvo ne bo upoštevalo.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 15. maja 1936.
Po pooblastilu predsednika meslni uradni direktor: Jančigaj s. r.
*
Narodna banka 1fi53 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. maja 1936.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . .1.532,789.353-8? (-+11,962.587-84)
Devize, ki niso v podlogi 295.854.712-14 (- 1,896.974-47) Kovani novec 437,619.816*50(-{-18,815.516-50) Posojila . . . 1.608,495.727-67 (4 3,040.759-05) Vrednostni
papirji . . .	48,643.937-25
Prejšnji predjemi
državi ...1.672,864.788-32(4 255.495-39) Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000’—
Vrednosti rezervo, fonda 126,016.955-10 Vrednosti ostalih fondov ........... 29,365.370-35
Nepremičnine ............ 159,666.484-39(4	16.966-25)
Razna ak'iva 580.962.742-96 (4 48.992.829-36)
7.092.279.888-57
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond  134,747.187-91
Ostali fon-n .	29,519.253-09
Novfanice v
obtoku . . .4.692,605.500--(-45,075.700-—) Obveze na
pokaz . . . . 1.767,864.624-49 (473,874.169-91) Obveze z rokom 	50,000.000-- (4 1,000.000--)
Razna pasiva 237,553.323-08 (451,388.720-01)
7.092.279.888-57
Obtok in >b-
veze . . . .6.460,460.124-49 Calotnokritje .... 30-48"/«
Kritje v zlatu .... 29-03 "/o Obrestna mera:
po eskomptu.............................  .	b%
po zastavah: na zlato in varante	f)%
na vrednostne papirje «••••• 6%
E. R. 6025.	1605-3—2
Razpis.
Za dobavo špecerijskega blaga in hišnih potrebščin obči državni bolnici v Ljubljani za dobo do 30. septembra 1936 se
razpisuje po odredbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje 0. Br. 7011 z dne 15. maja 1.1. v skrajšanem roku 10 dni
III.	ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 5. junija 1936 ob
II. uri dopoldne v pisarni upravnika obče državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Od uprave obče državne bolnice v Ljubljani, dne 20. maja 1936.
Štev. 1165/2.	1559-3-3
Razpis nabave.
Uprava zdravilišča razpisuje na osnovi čl. 94. zak. o drž. računovodstvu
III. pismeno javno licitacijo za dobavo mesnih izdelkov v času do 30. septembra 1936, in sicer na dan 10. junija 1936 ob 11. uri dopoldne v prostorih uprave. Pojasnila glede kavcije in dražbenih in dobavnih pogojev daje ekonomat zdravilišča.
Uprava drž. zdravilišča v Topolšici,
dne 12. maja 1936.
H*
Štev. 1980/V—K.	1652
Razpis.
Ravnateljstvo mestnega vodovoda ljubljanskega razpisuje dobavo: 1000 m litoželeznih vodovodnih cevi 100 mm premera za 20 atm. pritiska.
Ponudbe je vložiti do 15. junija 1936 v zaprtem ovoju z označbo »Ponudba za cevi«.
Cene je navesti Iranko Ljubljana, ocarinjeno, vštevši prometni davek in vse odbitke.
Ravnateljstvo ljubljanskega mestnega vodovoda,
dne 25. maja 1936.
Štev. 732/36.	1620
Objava.
Gospod dr. Furlan Boris, advokat v Ljubljani, se je glede na določbo § 33./a adv. zakona odpovedal izvrševanju advokature z 20. majem 1936 ter je bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika advokatov.
Po § 44./I adv. zakona je bil imenovali za prevzemnika njegove pisarne gospod dr. Ražem Joahim, advokat v Ljubljani. V Ljubljani, dne 21. maja 1936.
Za odbor Advokatske komdre v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
1634
Objava.
Kmetijsko ministrstvo je z odlokom
od 29. februarja 1936, br. 43.215/V/35, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo podpisani zadrugi:
1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 29. februarja 1936 za dolgove, nastale do 9. julija 1935;
2. obrestna mera za stare vloge se določa na 2 Yi% bruto, računajoč od
12.	julija 1935.
Moravče, dne 23. maja 1936. Posojilnica in hranilnica v Moravčah,
reg. zadruga z neomejeno zavezo.
* 1622 Vabilo
na XXXV. redni občni zbor Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z n. z.,
ki se bo vršil v torek, dne 9. junija 1936 ob 16.45 uri v hranilnični posvetovalnici.
Dnevni red:
1. Potrditev letnega računa za 1. 1935.
2. Razdelitev čistega dobička.
3. Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil.
§ 35. pravil: V primeru, da bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne glede na število navzočih zadružnikov.
V Škofji Loki, dne 22. maja 1936.
Načelstvo.
* 1606 Vabilo na redni občni zbor delniške družbe »Commerce« v Ljubljani, ki 6e bo vršil dne 15. junija 1936 ob
11.	uri v Ljubljani, Krekov trg 10/11., z naslednjim dnevnim sporedom:
1. Sklepanje o odobritvi bilance za leto 1935.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Volitev enega člana upravnega sveta in 2 članov v nadzorstveni svet.
4. Slučajnosti.
Po § 14. družbinih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri družbini blagajni v Ljubljani, Krekov trg 10/11., osem dni pred zborovanjem vsaj po 10 delnic z nezapadlimi kuponi vred.
Ljubljana, dne 22. maja 1936.
Upravni svet.
1640
17. redni občni zbor Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru
bo dne 16. junija 1936 ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnateljstva tiskarne, Maribor, Jurčičeva ulica št. 4.
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance za 1. 1934., razdelitev čistega dobička in absolu-torij upravnemu svetu.
4. Volitev v upravni svet.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Slučajnosti.
Maribor, dne 22. maja 1936. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru.
Hinko Pogačnik s. r. St. Detela s. r.
Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkasneje tri dni pred zborovanjem založijo delnice v ravnateljstvu tiskarne.
Upravni svet.
❖
1651
Objava.
Izgubil sem odpustnico, izdano 5. avgusta 1927 od okoliške deške osnovne šole v Celju in jo proglašam za neveljavno.
Berglez Franc s. r.,
brivski pomočnik,
Dobrna pri Celju.
*
1645
Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. razreda drž. osnovne šole na Raki iz 1. 1924. ter ga proglašam za neveljavno.
Kalin Karl s. r., t. č. Banja luka.
*	1609
Objava.
Podpisana sem izgubila svoje izpričevalo o dovršeni višji narodni šoli na Vranskem iz leta 1933./34. in ga proglašam za neveljavno.
Vransko, 22. maja 1936.
Pečovnik Ana s. r.
*
1644
Objava.
Uničeni so mi bili: orožni list, izdan od sreskega načelstva v Murski Soboti pod štev. 6520/28-V-51 z dne 1. februarja 1929 za nošenje dvocevne lovske puške in samokresa, šoferska legitimacija, izdana od Avtokluba v Mariboru, br. A 610/1—1930, in članska izkaznica
S.	L. D. v Ljutomeru. Vse 3 listine proglašam za neveljavne.
Vogrinčič Aleksander s. r.,
Murska Sobota.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga liskama Merkur i Ljubljani, njen predstavnik: p. Mihalek x Ljubljani,