Glas zaveznikov Leto I - St. 165 informacijski dnevnik A. I. S. Cena 2 liri TRST, ponedeljek 31. decembra 1945 UREDNIŠTVO: Vki S. PeUico 8 - Telefon št 93854 ta 94*43 OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona): t-gcvskl L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L 36), objave L. 9. finančni ln pravni iglast L. 12. V vsebini lista 'tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Socletš ner ta Pubbllclta ln Italla, Trst, vla Silvio Pellico št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale I* 4). Rokopisov ne vračamo. Odmevi moskovske konference Usoda japonskih CiklotrOIlOV Bymes in Beiin poročala Francija še ni sporočila svojega stališča - Mihael po štirimesečni odsotnosti spet v Bukarešti, kjer bo sprejo! medzavezniško komisijo - Zadovoljstvo svetovnega tiska WASHINGTON, 31. decembra. — Ameriški zunanji minister Byrnes, ki se je v soboto vrnil iz Moskve v Washington, je izjavil, da je moskovska konferenca odlično uspela. Štiri ure po svoji vrnitvi v Washington je Bym.es z letalom odpotoval proti Qunticu v Virginiji, odkoder je z ladjo nadaljeval pot v V/illiamstnirg, kjer se je sestal s predsednikom Trumanom in mu predloiil prvo popolno poročilo o moskovski konferenci. Poročilo Bele hiše pojasnjuje, da je razgovor trajal dve uri. Byrnes je predložil Trumanu tudi besedilo govora, ki ga bo imel po radiu. V London se je vrnil tudi britanski zunanji minister Bevin. Pred svojim odhodom iz Moskve je na letališču podal naslednjo izjavo: ((Vračam se v Veliko Britanijo po prijetnem obisku v Moskvi, v teku katerega smo imeli priliko izmenjati svoja stališča in doseči sporazum o različnih vprašanjih. Upam, da pomeni konferenca korist ne samo za naSo državo, marveč za ves svet.* V soboto je imel minister Bevin podčrtavajo, da postavljajo rezultati konference na laž one, ki so trdili, da tri velesile nikakor ne morejo Se nadalje sodelovati v miru. V združenih državah kali navdušenje tu pa tam kritika; v dolge razgovore z britanskim ministrskim predsednikom Attleejem, kateremu je podal izčrpno poročilo o moskovski konferenci. Danes bo Bevin podal poročilo vladi. Verjetno je, da bo pred otvoritvijo zasedanja glavne skupščine Združenih narodov, ki bo 10. januarja v Londonu, odšel Se na krajši dopust. Priprava mirovnih pogodb V dobro poučenih londonskih krogih menijo, da bo moralo preteči Se mnogo časa, preden bodo namestniki zunanjih ministrov pričeli z delom za pripravo mirovne konference, kot je predvideno v poročilu o moskovskem sestanku. Ni verjetno, da bi namestniki pričeti z delom, dokler ne bo znano stališče francoske vlade do moskovskih predlogov. Z delom bi lahko pričeli le v pogledu mirovne pogodbe z Italijo. Opazovalci mislijo, da je le malo verjetno, da Francija ne bi pristala na moskovski načrt, domnevajo pa, York Herald Tribune*: ((Moskovsko poročilo je dokaz sposobnosti zunanjih ministrov, da prevzamejo nase odgovornost in sprejmejo sklepe: to je že samo po sebi dober znak. «List dodaja, da je uresničenje sklepov odvisno od bolj ali manj prisrčnega sporazuma osnovni politiki treh velesil.* aPravda* se izraža takole: «Ve-lik praktični pomen je treba pripisovati sklepu, da bodo predložiti vprašanje atomske sile komisiji Združenih narodov. Predlog, ki ga bodo o tem vprašanju zastopniki zavezniških narodov izročili glavni skupščini Združenih narodov, je posledica dejstva, da bo delal odbor Pod vodstitom varnostnega svata, kateremu bo odbor tudi odgovoren. Sklepi konference treh zunanjih ministrov — nadaljuje ((Pravda* — preprečili račune sovražnikom sodelovanja med zavezniškimi velesilami, sovražnikom, ki so bili zadnje čase tako na delu. Izidi konference in kočljiva vprašanja, ki so jih na konferenci rešili, brez dvoma dokazujejo, da je to sodelovanje zdaj doseglo svoj vrhunec.* ((Evenimg Standard* pi‘e: «Moskovska konferenca fe združila zastopnike treh velesil, od katerih je vsaka močno branila svoje suverene pravice. Vendar pa je prevladal Pomeniti duh komproinia, ki prevladuje na neh demokratskih zborovanjih. Iz tega se poraja najbolj obetajoče upanje za bodočnost.* «Times* piše: «Stalinovo vodstvo 1e brez dvoma precej pripomoglo k uspehom konference.* (iNeui Chronicle» pripominja, do so vsi trije udeleženci konference sprejeli načelo medsebojnega popuščanja. pri vprašanju atomske bombe bi nam mogla Sovjetska zveza zameriti in odkloniti sodelovanje, pravi list; na srečo pa tega ni storila. Amerika je izdatno prispevala k sporazumu s tem, da je spremenila svoje monopoisko stališče do vprašanj Daljnega Vzhoda in do različnih vprašanj Q postapku.» Laburistični «Daily tierald*: '