F The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST E Q U AjL I T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. — LE ,ETO XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) DECEMBER 1, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 283 Madrid 50 se SpnjazmU 5 50f-P"'obeni zbor Can-Roosevelt navdušeno j 10 obljublifl DOHIOČ tSPRIfiOREBEl-| ,r:~l A,;r" Angliji WHNEUSPEHOV ^^dfidčani so prepričani, 7. se fašisti lahko obri-*®Jo pod nosom za Ma-; Novi rebelni napadi ° tisoč nacijev ^•■'810 pomagat rebelom. % --Tukajšnji dnev- '"čal Chronicle je včeraj po-^ sn' angleška vlada dobi-da se je v Cadizu Ve ° tisoč nacijskib prišli pomagat f&šistom. Odšli so na k — Fašisti so vče- začeli obdelovat' ^ 2 bombami in granatami ^ Madridu je vzlic temu * in ^ kajti Madridča- |lepj,iv^'^®v obrambni odbor sc rebelom cdzvo-foke "^^bili Madrid v svo-'lil« vsem silnim faši Hov zadnjih štirih ®o pozicije vladnih čet kot kdaj poprej. Vsak ■vlad' zlomijo od Sn brambovcev, se raz ■ uporno kljubujoč:' . &dnih miličnikov. Rebel- je včeraj uprizorila pri Humeru, ki se na- , milj severozapadnc ylwirre^eterTjcT Hu Ogorčenem boju odbi- minister, socialist Al 'Val je sinoči pred- bne madridskega ob-^(tg (odbora, ki je napravi! ^ >^.^^ ^ zens ani, vi ji ta Grill, nakar je bil izvoljen za fned silnimi ovaciiami odpelia- Kozaki, ki so imeli pod bivšo brezposelnost in revščina, i predsednika zborovanja J. F. ja v predsedniško palačo. Ova- priti zopet k sebi ter jim z de-:-perbižan, za podpredsednika; cije so potem trajale še pozno lom, podukom m zdravim ziv- j Louis Zorko in za zapisnikarja Tudi Jugoslavija, Romunija in Čehoslovaška so pripravljene složno nastopiti proti vsakemu napadalcu. PARIZ, 1. dec. — Francija se namerava solidno povezati z Anglijo za slučaj nove vojne in Blu- mova vlada bo zahtevala od parlamenta, da ji dovoli nadaljnih 709 milijonov za pomorsko oboroževanje. Vlada, ki je začela posnemati Anglijo ter se odločila kakor ona v naprej posvariti možne napadalce, da je priprav- novih bojnih ladij, med drugim dve 35-tisočtonski oklopnici, dve 26-tisočtonski bojni križarki in večje število torpednih riišilcev in podmornic. Tudi na suhem Francija nadaljuje z ogromnimi utrjevalni-mi deli. Armadni odsek poslanske zbornice je že odobi-il o- :arsko vlado izjemno stališče — ivoje polke, zbore in poveljnike td. —, so se tekom državljanske vojne pridružili belogardistom. Po državljanski vojni so jim bili odvzeti vsi privilegiji, matere so uživah pod carji. Pred mim letom pa jim je sovjetska Ijenjem v prosti naravi pogum in zaupanje vase. vrniti KOMEDIJE ZARADI SIMPSONOVE noč. Argentinski tajni de- ■ J. Jauch. tektivi, ki so pazili na množice, Prečitano je bilo daljše poro- pravijo, da ni še bilo takega čilo predsednika, ki ga je delo navdušenja v Buenos Airesu, v- tovarni zadržtilo, da se ni mo- odkar ga je obiskal 1. 1931 te-gel udeležiti zfcoi'^ Nato je danji waleski princ in današnji Ijena udariti vsak trenutek ; ki bodo sli v prvi vrsti za podaljšanje takozvane Maginotove obrambne linije (pas silnih u-trdb TOdolž francosko-nemške LONDON. — Ljubezenska | poročal tajni^_-j^lan Medve- angleški kralj Ečsvard, da pa se /lada vrnila nekdanje svobodšči-i zad,eva kralja Edwarda z Ame- 's^- 4a zbrali pri- tudi tedanje navdušenje ne mo- dolocene ^e primeriati z včerajšnjim. Cankarje- nadzorni Zvečer se je zbrala silna n Pi udich ^nnožica pred predsedniško pa-*ir»rin-i v nai. l^čo ter navdušcflo vzklikala: *YivSi demokracia.™ in viva dokler se ni Roo- le ter jim dala pravicq, da se i Wailis Simpsono- ahko pridružijo rdeČi' amafli. - HAhi Iyj; i .za j^ V septembru so prvič eWA* % Si( •^šev, g 'Nemoči in neuspehov ik ^'^®vaU iz rebelnega po-§enerala Franeisca \ čete že četrti v ^ z vso silo ob Ma-topovom, leta-modernim bojnim ■t^ s katerimi ga za- ^ in Mussolini, nika-"General, ki se Jliltyj ' izgubljen!" so k ^ bo"v? poslušali poro-ki so javljala, da /''IjŠnjg vladne sile stalno % VoiV^ je zmaga v ^0 <51 ' začela nagibati na »cran. Za očete ^^r<^eči križ je uvedel ^6 g , ^aj za moške, zlasti '^'''Ske može, ki pri-^^''aščaja v družini, ''Jo samske fante, ki se % tuH^-' bodo med ^"ttiiva • o kopanju t dojenčkov, da ne ^ kot klade, kadar v roke kričavega septembru so prvič '{ot vojaška edigiga^ v eležila velike vojaške parade. Njihova navzočnost je dvignila kongres iz dremavice, ki se je lotevala delegatov spričo dolgoveznih govorov, s katerimi so govorniki ponavljali slavospeve novi sovjetski ustavi. Kozaški roditelji so poudarjali, da zdaj! Dolj spoštujejo svoje žene in da 30 srečnejši na kolektivnih farmah, kakor so bili poprej. "Odslej se ne bomo borili za lobenega carja," je poudaril ijihov vodja, "temveč se bomo borili z ramo ob rami z delavci v obrambo naših kolektivnih kmetij. Mi imamo pet divizij že organiziranih in smo pripravljeni neusmiljeno pokončati Nemce ali kateregakoli drugega sovražnika, odkoder pride. Mi Kozaki smo ponosni, da smemo alužiti v veliki Rdeči armadi." Delegati na kongresu so sprejeli kozaško obljubo zvestobe z divjimi ovacijami, katerim se je oridružil tudi Stalin sam. j Pred Kozaki je nastopil na' kongresu premijer vsakega napadalca, je pooblastila zunanjega ministra Yvona Delbosa, da v petek poda v parlamentu izjavo, da bo Francija ., v slučaju napada na Belgijo takoj mobilizirala svoj vojni aparat na suhem, v ° mehaniziranih oddel- zraku iA na morju. Obenem boi^°'' francoske armade (tanki, vlada zahtevala od parlamenta.r"^""^'''^"" topništvo, kavale- da odobri nadaljnih 15 milijard '^d., se bo zvišalo s 106 ti-frankov (700 milijonov dolar-1 lev) za gradnjo novih bojnih la- i^^eku splosna modernizacija cc .p^^OiT 3® dij. ' lokupne francoske armade. jem in drugo s kraljem. Po kon- i lepšem redu. ferenci pa je baje dal razumeti i 'Nato je organizator I. Jontez Roosevelt. kralju, da vlada nebo podpira-i "tal osnutek ustave in pravil,, sevelt pojavil na a onu p c la njegove ženitve z Mrs. Simp- ki so bila z majhnimi spremem- ter ji odzdravi . sonovo. Izgleda, da se kralju in! bami in dodatki sprejeta, ka- Predsednik Roosevelt je da-njegovi prijateljici obetajo ob- kor jih je priporočil odbor, ^es z govorom otvoril med-lačni dnevi. Pravila se bo dalo v kratkem ameriško mirovno konferenco, ---tiskati, obenem pa se bo vpra-: katere so se udeležili zastopni- šalo pristojno oblast za poslov-, ki 21 ameriških držav. nico. - Sprejeto je bilo tajnikovo priporočilo, da se da zastopni Išče se Jugoslovanski konzulat, 745 Fifth Ave., New Yo'rk, N. Y., PREPREČEN ATENTAT z Delbosovo deklaracijo bo zatljučena serija izjav, ki jo privedla skupaj bivše zaveznike iz svetovne vojne — Francijo, Anglijo in Belgijo. Angleški zu- in opremo, nanji minister Anthony Eden je pretekli teden podal izjavo, da bo Anglija takoj priskočila na pomoč Belgiji, ako bi bila i-sta napadena. Belgijski premijer in zunanji minister Paul Van Zeeland je nato podal izjavo, da se bo Belgija vzlic svoji nedavni Zračni obrambni program določa zračno bojno silo, ki bo i-mela štiri tisoč prvovrstnih bojnih letal, s potrebnimi letališči išče med drugim sledeče roja- "Cankarjevega glasnika,' TOKIO, Japonska. — Tokij- e, za katere ima pisma od do- naberejo več kot 25 naročni- ska policija je včeraj preprečila maci IZ starega kraja; Franca (celoletnih) po 20% provi- atentat na japonskega ministrs-,.? ^ ° ° ^ °^ :zije, onim, ki jih dobe manj kot'kega predsednika Hoki Hirota, 10^7* 25, pa lO-^;. Revijo se bo zače- ko je prijela nekega moškega, ^ ® lo izdajati, čim bo v ustanov- ki je bil oborožen z dinamitom Chica^, Franc,scu m Ck-; $2,000 in bomo ime-linsulično konico. Sodi se, da je velandu. O njem se govori, dal,. ... v v__. je 1.1917 vstopil v an^riškoar- l' pnglasemh 1000 nar^nikov. mozumobolan. J . J . ... v, J v. Nato je predsednik Terbizan - mado m da le bil dan društva , , , , . , , št. 53 SNPi; Simona šeklila, i " J^so^lovanskeinu ki je bil rojen v Livku pri baridu; v Ameriko je odšel ]. ^ ros u iz ew or a Kar se tiče najmočnejše francoske zaveznice. Sovjetske Rusije, je evropske vojaške kroge zelo presenetila izjava sovjetskega zračnega generala Krhi-pina, da ima Rusija oz. da bo i-mela v najkrajšem času pripravljenih sedem tisoč letal in sto nevtralnostni izjavi odločno u-' prla vsakemu napadalcu, ki "številčno, po opre- 1902 in je star okrog 70 let; in:' Mika Simoniča ali Šimunica, ki! je v Ameriki nad 20 let in je svoječasno živel v Clevelandu-sovjetske; 3341 W. 25 St. Kdor kaj ve: zvezne republike Lubčenko, ki je primerjal Hi-! pišejo na gornji naslov. (Dalje na 2. str.) Pozor, delavci! naslednico ter ga in omiti. V Cleve- Hinavščina "A. D." ki "Ameriška Domovina" se daje pozdravil zbor s kratkim na- nes spotika ob nas zaradi ogla-ter želel Cankarjevi |sa May Co., češ, da priporoča-ustanovi mnogo uspeha. ; mo "tuje kapitalistične trgovi- Sledila je izvolitev 16 direk-i^e," katerih unijski delavci so torjev, ki bodo vodili organiza-i vrh tega na štrajku. Lep pri- UkrajineM.io^jihaliče8amitočitajo.'naj;cijodo P"hodnjega občnegajmeronemoglej^^ zbora. Izvoljeni so bili L. Ka-i hinavscine. Kajti, ce se kdo ferle, M. Medvešek, L. Zorko, I na tem puklastem svetu iskreno; Hrvaška ljubavna drama J. Frančeškin, V. Grill, I. Jon- ogreva za unijske delavce, Pire Hrvatski prosvjetni klub "O-1 tez, A. Jankovič, A. Skapin,: in Debevc nista bila in ne bosta reški" bo uprizoril v nedeljo 6. Mrs. Frances Candon, J. Alich, n^ed njima! Nasi trgovci pa decembra na odru Delavskega J. Prudich, Feliks Strumbelj, J. so jima pri srcu samo m edino-doma na Waterloo rd. "Grijeh I Rotar, L. Dugar, J. Jauch in i le zaradi njune bisage. Druga-Ijubavi" (Greh ljubezni), ljube- Mike Trebeč. če pa vesta, da so oglasi ame- hotel korakati preko njenega o-zemlja. Francoski vladni krogi smatrajo, da bodo te izjave služile kot resno svarilo vsaki državi, kateri bi se zahotelo podobnih vojnih avantur, kakršno je podvzela Nemčija 1. 1914, ko so nemške armade vpadle preko Belgije v Francijo. mi in po borbenem duhu najmočnejša na svetu." Inozemski vojaški izvedenci so bili mnenja, da je imela Rusija pripravljenih kvečjemu štiri tisoč bojnih letal. Če torej pride do splošnega poloma miru, bo Francija imela v Rusiji mogočnega zaveznika. i vse drugačnega kot ga je imela V Franciji so prepričani, da; ^ predvojni carski Rusiji, ki je se je stališče Francije v zad- imela sicer ogromne zaloge člo- njem tednu znatno izboljšalo. Francija ima vojaško zvezo s Sovjetsko Rusijo, ki ima danes, vojno, največjo stalno armado in največjo zračno bojno silo — blizu dva milijona mož pod orožjem i in sedem tisoč bojnih letal. Tudi, se razume, da je Eden dal razu-, veškega materijala, dočim tehnično sploh ni bila pripravljena KRISTALNA PALAČA UNIČENA Dolžnost nas veže, da se pol-noštevilno udeležimo shoda, ki se vrši v sredo zvečer 2. decembra ob 7:3() zvečer v starem po-1 tragedijo v treh dejanjih, i Zborovanje je bilo zaključeno riških firm v našem časopisju brez pomena zanje in da bodo Trlsno avi sliko" j setev žetev";I;""" Kih, trije porocom I,začasni odbor, da sklice ™ Ar, tH.. slopju SND, V prostorih bo tudi znani hrvaški; o polnoči v znamenju najlepše, v v , . . , . . • kluba St. 27. Na zadnji ^ji Cle- "Abraševil". ki boUioge in zavesti, da bo dobra!"^^ ženske, ki kupi^ej« P" svobodo proti krutim fašističnim " ta sestanek, da sc podvzame ko- Slovenke | ^^^e za pomoč španskim bram-društva Naprednel^Y^^]]^ 137 SNPJ, nazna-^ bo vršila glavna • oh ^ četrtek 3. de-'^0 v dvorani št. 1, S. 'N. Doma. Pro- čer za ples bosta igrala Barbi-čev in tamburaški orkester družin Blaskovic i Hulina. Vstopnice k programu in plesu 40c v I pa če mi ali "A. D." kdaj pri občimo kak njen oglas ali ne! i Mislite, da ne znajo čitati ogla- GOVERNER ARETIRAN RUTLAND, Vt. — Včeraj; sov v Pressu, Plain Dealerju in je bil aretiran governer države! Shopping Newsu? Sicer pa banditom. Ti se borijo ne zase, nrpdnrndnii riri vratih 50o 7vp-: Vermont C. M. Smith, predsed-lali so Public Clothes Co., Wolf ____u ....._____ preaproaaji, pri vraun ouc, zve-, _ _ , -----. ...J in Rrns . 'Dol: ,W udeležijo. Po 'Ca, ^bava. __ A. Simčič, \ 2^%° Žužemberk da Se te seje go- ampak splošno za vse delavce sveta in naša dolžnost je, da priskočimo na pomoč tem hrabrim vitezom. Toraj ne pozabite tega večera. Vabi vas začasni odbor. čer samo za ples 25c. Zadusnica ^ de Delavci WPA odpuščeni Tukajšnja uprava WPA je na j zagrešil neki bančni uradnik, povelje iz Columbusa skrčila i Omenjeni uradnik je bil pred kvoto delavcev pri WPA za i enim tednom spoznan za krive-3,600 (s 37,000 na 34,400). Re- ga, da je poneveril 124 tisoč do-V četrtek ob 7. zjutraj se dukcija bo dejanski prizadela| larjev bančnega denarja. Ko je bo bralo zadušnico čb priliki I okrog 800 delavcev, ki bodo od'i primanjkljaj bil odkrit, je ban- To pomeni, da se bo ka tega uradnika odpustila iz moralo okrog 700 družin zopet službe, poneverjeno vsoto pa se vrniti na direkten relif, ' je odpisalo kot izgubo. nik Rutland Marble Savings'; Heating Co. in Brazis Bros., banke, ki je bil obtožen, da je I čijih oglase stalno prinaša A. prikrival poneverbe, ki jih jei D'—slovenska podjetja ? Hinavca! Pred lastnim pragom pometajta! S je letna se- j 30-dnevnice anrti Joe Sterleta. puščeni C1q- ^^^emberk v SNU' Priiatelji so vabi leni. da se ucle- v SNU I Prijatelji so vabljeni, da se leže. Za Cankarjevo ustanovo Frank in Mary Slejko z Arcade a ve., sta darovala v kampanjski sklad Cankarjeve ustanove dva dolarja. Najlepša hvala! LONDON. — Silovit požar je meti poljskemu zunanjemu mi- j včeraj miičil londonsko Kristal-nistru Becku, da v slučaju, da bi | no palačo, ki je bila zgrajena za Poljska in Francija pomagal i I razstavo 1. 1851 in v kateri so se druga drugi na podlagi medse- j nahajala razna zabavišča. Pala-bojnega vojaškega dogovora, ki; je pokrivala sedem akrov obstoji med njima, Anglija ne' zemljišča in je bila zgrajena iz bo smatrala, da je bil njun skup- \ železa in stekla. Poslopje je bilo ni sovražnik — seveda Nemčij i dolgo 1,608 čevljev. Plameni so — nelegalno napaden. švigali 600 čevljev visoko in o- Tudi Mala antanta ne drži rek , gromna steklena stavba je bila križem. Generalni štabi čehoslo-' podobna razbeljeni peči. Požar vaške, Jugoslavije in Romunijo i se je videlo do 50 milj daleč. Po-so se dogovorili, *da bodo imeli i slopje je stalo nad šest milijo-j Nemci v slučaju, da bi se jim za- j nov dolarjev. hotelo napasti Cehoslovaško ali _____ vpasti preko njenega ozemlja v I Rusijo, opraviti z združeno celo- ! kupno bojno silo vseh treh dr- Mrs. Antoinette Simčič je da-;žav. Jugoslovanska in romun-■ rovala odboru Jugoslovanske I ska armada bi v takem slučaju i šole moderne umetnosti S. N. D. ; marširali preko madžarskega o- $2.00 v pomoč za pokritje stro.< I zemlja njuni zaveznici na pomoč. ■ kov slike, katera je bila podvn • , Dodatni francoski mornariški! jena The Cleveland Mi wen m •> I oboroževalni program bo odgo- Art. Slika je delo Mr. P'rush-1 vor na nemško-italijansko po-; ka, umetnika in učitelja šole. spešeno pomorsko oboroževanje. I Prav lepa hvala, Mrs. Simčič! Francija že gradi veliko število —Joseph Okorn. Zahvala 8TRAN 2, ENAKOPRAVNOST 1. decembra, 193& "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMEBICAN JUGOSLAV PXG. & PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE -HEndcrson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu v Kanadi in Mexici za celo leto ........................................$6.00 za 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 za 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 2oth, 1918 at the Post office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ,104 KAKO JE KEMAL MODERNIZIRAL TURČIJO \' dnevih, ko m- jt' pciuovuo puuiia-rilo pi-ijMti-l.j.stvo iiit'd Tun'ijo in -Ingo->liivijo, se nionuuo tudi mi opomniti Ki mala, Ivi ,)•' i>o vojni iz start', razpada-joc't' Turčije ustvaril moi^no. moderno državo. S kakšno izredno energijo se je lotil d(!la, dokazuje nasleiluje jjoglavje iz knjige Angleža Armstronga, ki je spi.^al Kemalovo hioyrat'ijo. ki nosi v nemškem prevodu na-lov "Der graiie Wolf." -(Ip. ur. Potem ko je Kenml zdiužil vso politično moč v svojih rokah, ga je pravi boj šele čakal. Svojim prijateljem je vedno dal razumeti, da ima namen iztrebiti cerkev v Turčiji. "Petsto let so predpisi in nauki nekega arabskega šejka (s tem misli Mohameda, op.) in njih razlaganje po lenih, nekoristnih popih določali civilno in kazensko pravo Turčije. Islam, ta teologija nemoralnega Arabca je mrtva stvar. Morda je primerna za nomadska plemena v puščavi, za moderno, napredno državo ni. 'Božje razodetje!' Ni.boga. Vladar, ki mora klicati vero na pomoč, je slabič, ki ni vreden, da. vlada," tako je govoril svojim najožjim političnim prijateljem. Najbolj je sovražil pope. Izgnal jih bo iz mošej in samostanov, da bodo morali delati kakor drugi ljudje. To so bili njegovi nazori, ki jih je zastopal s srdom in strastjo revolucionarja. Toda v javnosti se ni nič izražal o tem. Sklenil je, da počaka na ugoden trenutek. In nasprotniki mu niso dali čakati. Po deželi se je širila vest, da hoče Kemal uničiti islam in pregnati kalifa (najvišjega cerkvenega poglavarja, op.) Po mošejah in trgih so hodže in derviši pridigali in svai ili ljudstvo pred vlado. Nasprotniki Kemalovi so podpirali to agitacijo. Zapustili so Ankaro in se zbrali v Carigradu okrog kalifa- Abdul Med-žida. Mislili so, da so varni v njegovem zavetju, da se Kemal ne bo upal dotakniti se kalifa. Vse ruševine mitvega osmanskega cesarstva, duhovniki, hodže, ulemi, brez poselni bivši sultanovi dvorjani, odpuščeni oficirji, nezadovoljno prebivalstvo Carigrada, ki ni bilo več glavno mesto, se je zbralo okrog kalifa. Kemal je nastopil. Razvil je veliko propagando ]m) vsej državi, parlamentu je pa predložil zakon, po katerem se izvede popolna ločitev cerkve od države, kalif se pa izžene. ''Osmansko cesarstvo je bila nesmiselna zgradba, ki je slonela na krhlih verskih temeljih. Nova republika mora imeti trdne temelje in solidno, znanstveno ogrodje. Kalif in vsi ostanki sultano-\e (Jsmanove hiše morajo izginiti. Zastarela verska sodišča in zakoni se morajo nadomestiti z modernim, znanstvenini civilnim pravom. Na mesto duhovniških šol morajo priti posvetne državne šole, ('erkev se mora ločiti od države. Vera je privatna zadeva. Vsak državljan naj si sam izbere vero, katero hoče." Njegov predlog je bil brez debate sprejet. 6e isto noč je šlo povelje na carigraj-skega guvernerja, da mora kalif še pred jutrom zapustiti Turčijo. S pomočjnovno osvoji življenjsko vodi. nih kopnih sesalcev in nam zejo. kakšnih nnmmml, «»up- , .... . vih stvari, kakor sta je vrgla v, - J":."""''' "'-•'-"•'"T;! PrisWpajtc k Cankarjevi u- svet oba imenovana učenjaka. ° stanovi in naročajte wo iia "Can- je ostala splošna last vsega kul-, karjcv glasnik". Pokažite, da turnega človeštva. Danes men-} iiaprediijaki nc znaino samo go- ! karjcv glasuil ' iiapre« I voliti, temveč tudi usivariati. da še nihče več ne dvomi, da je: ^ikika v vodi. Pljuča, : nucjtair, « ' katerimi dihajo kopni sesalci, /ivljenje nastalo s počasnim ■ i • • < .„ kadar se /a neliai /.avzememo! v...7vr,inim nr/ioofinni pa polrebujejo Vse vecjih milO-| ^ , lazvojnim pi očesom. It. .' Pokaznno, da smo še krepki in I zin kisika v zraku. Narava; nt ^... . ^ ^ lu:,----------- , cdi m se ne mislmio se podati reakciji! Razvijati se, pomeni postajati! bila v stanu, da večji, kompliciranejši, napredo- vodnim sesalcem škrge njih vati, izix>polnjevati se. Narava) prednikov in tako je šla drugo' je tudi v resnici hIu to pot I'az-jpot. Pljuča so jim postala ob KOZAKI SO SE SPRIJAZ- ^ voja od nižjega k višjemu, a nežnejša, tako da žival lahko! NILI S SOVJETSKO tudi dalj časa vztraja pod vodo, i VLADO ne da bi ji bilo treba med tem, , . v,| (Dalje s 1. stram) dihati. A kakor \ si vemo, je se j druga neprijetnost lazen po- tlerja "prascu", ki "nikoli ne vi-manjkanja zraka, ki smo ji se- di neba." Lubčenko je označil I je bilo dobrih 200), s čemer j sta se nekam potolažila (s če-1 mer pa ni rečeno, da si nista j privoščila tudi krepkejše tolažbe). Čudna, prečudna in zago-[netno vijugasta so res pota pameti naših sosedov: danes vidijo dokaz božje ljubezni in do-padajenja v božanju, jutri pa v batinah . . . Zdaj, ko »ta izginili še dve sohi iz Slovaškega kulturnega vrta, sem pa res v skrbeh. Kaj, če mi "pripopajo" naši dični "kulturni zeljarji" še ti dve sobi? Kam bom z njima? Saj že za Cankarjevo nimam prostora v moji tesni sobici, v drvarnico je pa tudi ne bi rad postavil, ker Cankarja preveč in iskreno spoštujem! vendarle ne povsim tako preprosto. V knjigi zemljske zgodovine naletimo na tisoče in tisoče živali ter rastlin, ki so nastale ix preprostih oblik in so v teku milijonletij dosegale če- Važna novica: to pot ni nihče k nam detektivov, vprašat, kam smo skrili slovaški sohi! Menda smo prihajali v po-štev samo pri Cankarjevi. salci podvrženi pod vodo: voda nemško - japonski protikomuni- daljfc večjo j)opolno3t. Toda to nam sili namreč v nos in ušesa, stični dogovor za križarsko voj- stalno razvijanji je imelo tudi i voje iKjvratke, ki morda ne }X)-menijo ix)vratka k slabšemu in Študij teh procesov spada med najzanimivejša poglavja biologiji. Mnoga bitja h,u dosegla, v fAojem razvoju svoje izhodišče, (lojirav SD videti čisto drugačna nego ob začetku. Tudi glede tega jc narava po-1 no preti Sovjetsiu Rusiji. "To-skrbela za svoje vodne sesalce: ^da nemški kanclor bo moral spo-odprtine nosa in ušes so jim ^ znati, da nas ne bo tako lahko zelo majhno in se dado zapreti. | podjarmiti, kakor Vzhodno Pru-Vsak, ki je videl kita, ve, da se sijo in Porenje!" je grmel ukra-pojavi nad površino najprvo s jinski vladni načelnik. Mi Ukra-tem, da spusti v zrak velik o- jinci imamo priljubljen ljudski bi a k pare. Ta oblak ni nič dru-, pregovor o Hitlerju: 'Prav tako, "Ni večje sreče kakor biti bolan!" je vzkliknil nekoč med pridigo gospod župnik. Ko pa je bil sam bolan, ni bil zadovoljen s to "srečo," s katero bi si bil lahko prislužil še večno zve-ličanje ,temveč se je šel v stari kraj—zdravit . . . katero se skriva vojaška alijan-ca teh dveh dežel, katere cilj je vojaška osvojitev Sovjetske Ru- gega nego topli, vlažni zrak, ki kakor prasec nikdar ne vidi ne- sije. Lubčenko pa je v svojem \"ae življenje izvii a iz vodo. j ga je imel v svojih plučih in ki^ba, ne bo Hitler nikdar videl govoru tudi posvaril Poljake, da Morje je domovina bitij. Bil je j ga ob povratku na površino na ^ naših polj in vrtov.' Naciji sa- je neki član nem. zunanjega ura-eden največjih čudežev, ko se je | mali izdih. i. V mrazu polarne- njajo, da bodo uničili Sovjetsko j da pisal, da je uničenje Poljske vodna žival razvila kopno ži-. ga ozračja se la zrak zgosti unijo. Naš odgovor se nahaja v prva zahteva nacijske Nemčije, val. A ko so se kopne živali po; meglo. Sloviti k i lovi vodometi slovitem pismu Kozakov tui -: "Ko Poljaki govore o Sovjetski dclgih, silno dolgih dobah raz-j niso toiej nič drugega nego zna- skemu sultanu." (Sultanu Mo-| Rusiji, radi pozabljajo, da jim vile in izpopolnile, so znčele ne-; ki njegovega dihanja. Mroži i" hamedu IV., kateremu so odgo- Nemčija polaga vrv za vrat", je katere med njimi ponovno osva-! morski levi po živalskih vrto- vorili, naj pride po njihove ko-'opozoril Lubčenko. jati vodovje. Hle so svojo ])ov ■ vih nam kažejo zelo dobro, ka- že, tako po dcma^c', da njihovo | Japonska je Poljsko povabila, "nazaj." ko pri potapljanju zapirajo svo- pismo ne more iti v tisk. i naj se pridruži nemško - japon- Vsi poznamo kila, ki ni riba, i je nosnice. ! Sovjetski listi soglašajo, da je skemu paktu kot tretja stran- temveč sesalec kakor človek, i Tudi dlaka teh živali se jt' nemško - japonski protikomuni- ka. Zato je Lubčenko posvaril konj, pes ali Mri'src n'^ jboi i ziui j morah' prHagoditi iwim rnz- stični dogovo'- J'go'i Urijikn yn I'oli'ike Madžarov bo zmanjkalo Tako pravi statistični pregled, ki so dali na svetlo v Budimpešti in vzporeja didalinjc in kandidate m letih za zakous'O zvezo v hližnji prihodnjo,sli. Bližajo reč leta, ko bodo za zakon dozoreli otroci, 'i so se rodili v letih svetovne vojne. ti otroci, oziroma mhuleniči in inladGii' stari okrog šestnajst let. Najpozneje rih letih se bo ])ojavila občutna kriza, w silila ]jrc'bival.i5tvo, da iiotisne leta zakous i kandidatov in kandidatk jjo eni strain U' vzdol, po drugi ],a jiii premakne navzgoi. Letos ima ^Jadžarska še 82 tisoč nih moškili in (JO tisoč 20 letnih deklet ter tisoč 2X-jetnih moškili in 45 tisoč W deklet. Za dve leti so torej dekleta še preskrbljena s snnbači. Vsaka si ho a izbrala moža po svojem srcu, okusu ni ^ kajti izbere bo dovolj. Potem ])a hosta (lili dve usodni leti, in sicer najpi'oj ^ ()0 tisoč 24-letninii moškimi in \„i 1)0- .le-leto letnimi dekleti ter leto s 45 tisoč iste starosti in !MJ tisoč dekleti. Kako do tedaj sklepali zakoni, skrb za kandidatke je tem večja, ker se ZG kaže povsod tendenca, da ženske izriiičj^^^^ podjetij ter zasedejo njih službena moški. Pristojni krogi zato že tlanes ^ Ijajo o lem, če ne I i kazalo dekleta,^ za zakon odthijati v druge države, manj žensk kakor moških. S tem bi sc ' ^ ko izenačila ta neskladnost, obenem P' dekleta dobila možnost, da ne ostaii'-.l mice. Zakon podaljšuje življenj^ Ameriške zavarovalnice so po delu izračunale, da dosegajo zakons ^ IKivprečno višjo starost nego nej'O Razlika znaša nekako 20 odstotkov-Za te račune so bile jiotrebne e n' ^ , ; nes«,t ročeue ljudi, tako pred vsem intluen'-''''^^,-,j,(. čnica, jelika, malokrvnost, kap, in želodčne bolezni, vnetje slejin-'"- Jvi so jjokazale, da .obiskujejo saniee m ce mnoge bolezni v dosti večji nieri iju ' iCii, V ; •\ ki " koi na bolezen. Število neporočenu'' ^itl rajo za posledicami alkoholizma ,1^' odstotkov višje nego isto število P" ' ni h ljudeh. Pljučnice iu prehhiilue bolezni med samci in samicami to, ■ živ \ ecji iiien I o, ker ti ljudje običajno nimajo |x'' življenja in doma. Isto je z želoda,]i leznimi, kjer le v avnem kriva ne'^ ki iii'' nepravilna ])relirana. Kdina holew'/. pik' • A . 1^ • pada samce in nesamce v enaki a tudi tu je značilno, da je med nep j.j mi ženskami 25 odstotkov več žrtev prsnega raka, nego med Končno so tudi nezgode med nep® jvH' vvv » • \ liC« li' oesrM' \w^i) med ])oro(*oiiiiui. \ krat toliko samcev umre zavoljo nj' Ju cinske i-azlage za to ne vedo, men',!^^ gre za duševne vzroke. Seveda^ P'V nost le statistike precej zmanjf'f*' yglik'' limo, da je že med samci in sainic«''' .število vsakovrstnih ]K)habljen(j^^'^^ ppK'' obremenjenih, bolnih in taksnih, ne morejo ])oročili. JAPONSKI TEK S Kakor j)oročajo tokijski li';'^'' . vajo .laponci pri ])rihodnji se bo v ršila na njihovem ozeniljj'' ^ ^ ])!■' ti Nemce iu prirediti olimpij^^ki ^ ^^^^1 ^ menico. Ta tek pa .se seveda nj-\ ' f|i„ji <)lim])iji, temveč na otoku KiuštJ^ pO ko bodo morali tekači opraviti 'b-' /\i^i v na 1 K.; 1'lice, ki jih najdemo mrtve ^,|f ALI VESTE? ■m o m rt iiavaiii inso poginile od mraza, gladu, ker si v mrazu iu snegu poiskati hrane (Dalje iz 1. koloni) remonij spravil v avto in čez Čez (Iva dni so z isto iif''' naložili in pognali čez mejo ^ in princeze starega režima. j Kemal je zmagal. . Nato je z vso brezobzirnostJ'^^^.ciJ^ vse ukrepe za modernizacij'^ Preobrnil je vse stare nazore,J bleko, običaje, pisavo, jezik-moral izginili. . Ostali so le še duhovniki, (_,, menihi. "Tudi ti morajo stvii 1" - * \ so ])ripadaUi najboljša posest^' Ijišča. liili so kot troti, inH^f , živi družbi. Poleg tega so bili 1)1 reakcionarnih stiuj. . j^jl j.] Na nočni seji parlamenta^J® i jet zakon, po katerem je vse samostane in razpustil postavil derviše na cesto iii vse njihovo premoženje v D. P. !• decembra, ENAKOPRAVJSiOST STRAN 3. Ivo Sorli STRAH u Julijem, za eno ^ Hilajšim, sva se vračala iz ^sedne vasi. Luna je sijala. iiilada sva bila in nepopisno se ^ življenje prilegalo. Tu-ravna in prijetno ^ ajoča, je bila po tem, da na-razigranost še poveča. In spodaj pod položnim bre-^ 3® še komaj slišno, a prav ° tako opojno skrivnostno »umela iiasa ljuba Bača. mičevje, da se "deske" komaj svetltojo izza njega, bi jo mo-; lal zdaj že precej dobro razločiti. No, počakajmo, da se premakne dalje! Toda se ne! Kaj vraga čaka? Ampak tudi tebi ni, da bi vztrajal preveč dolgo. Noga se celo sama spet sproži in te "nese" dalje. Da: nese! Kajti telo je, kakor da nekako plava. Vendar "ono" že zopet zahteva, da vsaj mimogrede švigneš z očmi tja dol. Ali še stoji ali je tovariš nenadoma teboj. I O, seveda gre za teboj! In Poglej! ie s nrstnm nnk,. popotooma s tvojoj -'sj! je S prstom pokajo' "^ol na ozko stezo, ki se ^ tik nad vodo, sporedno ^^^Gda vidim. Pa kaj bo ^sta je! Mrtvaška krsta! Krsta? Ali si nor? hitrico, tako da se celo nehote ustaviš, radoveden, ali se boj tudi znama. Pa se: če stojiš, ti, stoji še ona, če se premakneš, se zdere tudi sama. Odtod bi lahko že s precejšnjo verjetnostjo ugotovil, čemu je prav .j za prav podobno. Toda naj vr- ^ Podobno^Wafprvi kmen, kdor misli, da bi *■'l«i strani?- ISO' P°kr°:'' bU .* s»,"! " Stranici ui vse se v ti , . . Ne, zdaj imas res samo eno: kako bi prej dospel do križa ti. Mislim, da naravnost bežal ni- koK blešči. Toda ka- ° krsta ? Kje so nosači ? — Zakaj ne ki'sta? se je raz-gi-eval Jiilček. Ce pa sem natančno videl! — Zato ni krsta, ker se krste same ne sprehajajo po mesečini! ■— Pojdimo pogledat! To hočemo pa vendar videti! se je o-glasil sam župan. Toda tu so se obrnile vse oči v smer, odkoder sem bil jaz pravkar prišel. In tam, med dvema drevesoma ob vsaki strani ceste je stala "krsta". In je nenadoma zateglo — zamukala. Zdaj se je bilo seveda lahko smejati. Čeprav so vsi priznali, da popolnoma črne krave z belim hrbtom v mesečini ni tako nemogoče zamenjati s krsto. Samo da se Julčka, če se u-bogi ljudje tam preko niso že popolnoma spremenili, gotovo še vedno drži povest, kako se mu je krava smejala. Da Sto' Kav " Saj to jih je najbolj strašno! ? W! zahrope Jul&k. ' f""' ^ "»'i«. •*• Wo *vi/% **^700 -rov««-!" .t?C3QT »»HOT »ii gledava. Potica se pod nama začne polagoma ' ~~ tam pred križem, še jlijg P^t minut pred nama, se ® Cesto. In glej, prikazen Vi zdi namenjena prav tja. f i;'' ,ti' ^L prav gotov ni! Ka- ij? ob ti uri! kcljl^o*^ razum. 'No, ne- ito" ^ drugače govori "ti-kovg^ p()veku, kar tudi stra-^ia V Julčku ima be- Sie -• samo še to. Kajti že in ^^no zagrabil za rokaA" I za seboj. i( h., kaj! Bežal pa že ^ "om! da on bo, toda stoje ^^kor da je iz uma, se ^ P® (^Gsti proti kri- 'kvi nii je utonil v da- . --------------------- iolgg . ^8te božji — sedmo-l&te! vsa fara že gleda 'k, ^ je Juček še klepetu-i^že ^azbrbi"a. In če se Prv' b^a krsta, se bo ^^*):'amno iz vsega noi- . +„ S'. 1, J prav res ne mo- ;Sl po- da me "vsa fara" vsaj zdaj ni gledala in videla. O križ našega odrešenja — pozdravljen stotisočkrat! Odondod jo cesta v lepem loku zavije okrog tega hribčka tu spredaj in se potem na oni strani položno spusti proti va-j bi. Toda obenem se pri križu odcepi naravnost v globino strma hudourniška struga. Ne vem, ali imajo duhovi navado, da jo ob takih križiščih mahnejo rajši po gladki državni cesti, ali — posebno, če so za kom — tvegajo po takem peklenskem krušču svoje šklepetajoče kosti; o tem vsaj nisem, dvomil, da me zdaj niti sam «a'| tan več ne doteče. Spomnim se pa, da sem si moral dvakrat priti'diti klobuk; in ne zaradi, zračnega pritiska, temveč to, jaz, ampak ne mo-j ij-iueiTi vsakemu zatrditi, ki še| ni bežal pred krsto, da je res^ vse tisto, kar pripovedujejo o, "ježenju las." j Hvala Bogu! Tam, samo še j za lučaj daleč, stoji prva hiša naše vasi. Nazaj se pa tudi se-j daj ne bom oziral — tam zdaj še vedno malo "zebe." Toda tudi treba ni več: če so strahovi, v tako bližino človeških bivališč se gotovo ne upajo. In, tako moj korak zopet zadobi svojo "normalno mero." 'No, kaj je to? Ali ne stoji tam cela gruča glasno in živahno govorečih ljudi? Da, celo Julčka sem sedaj razločil. In zraven njega se najbolj žene njegov dolgi brat. Že me zagledajo. In vsa tolpa mi hiti naproti. — No, kaj je? Si videl tudi ti? kriči Julčkov brat. — Videl sem že; kaj je. pa es ne vem, sem malomarno Nagrobni venec povzročil nesrečo Na dan Vseh svetih sta se peljala brnski mestni uradnik Ulrik Sedlaček in njegova žena s tramvajem proti staremu pokopališču. Pri glavni postaji je imel tramvaj zavoljo izrednega prometa daljši postanek. V nekem hipu se je mlada žena sklonila iz voza, da pogleda, ali bo kmalu odpeljal. V istem trenutku se je pripeljal iz nasprotne strani mimo drug tramvaj. Na njegovem stojišču je bil neki mož, ki se je peljal na pokopališče in je nosil velik venec. Držal ga je tako, da je mclel iz voza. V hitri vožnji je ta venec o-prasnil obraz ge. Sedlačkove, ki je kriknila in padla svojemu možu v roke. Močna žica, s katero je bil venec povezan, se je bila mladi ženi zabodla v desno oko in ji ga dobesedno izdrla. Ranila ji je tudi levo oko. Ne-srečnico so odpeljali takoj v bolnico. Desno oko ji je bilo uničeno brez rešitve, a izgubila bo bržkone tudi levo oko. Iz praktične medicine Detomori in lasje V zdravniški in sodno zdravniški praksi je včasi važno vedeti, dali se je kakšen novorojenec rodil živ ali mrtev. Za ta namen poznajo celo vrsto zapletenih preiskovalnih metod. V zadnjem času trdijo, da je mogoče dokazati to ali ono že po mikroskopskem pregledu las. Lasje živega otroka ali takšnega, ki se je rodil vsaj živ, vsebujejo namreč mozgovino, do-čim je lasje mrtvorojenih nimajo. Kihalni praški zoper glavobol Sloviti dunajski zdravnik, prof. Wagner-Jauregg priporoča v novejšem času staro ljudsko zdravilo. Ker se za nekatere vrste glavobola ni izkazalo' nobeno blažilo, kakršne rabi medicina, je posegel po kihal-nem prašku. Pod vplivom kihanja se namreč mezgovne zveze, ki vodijo od središč možganske tekočine v nos, baje razširijo. Na ta način je mogoče, da odteče nekaj tekočine iz notranjosti lobanje, ki je pri glavobolu pod močnejšim pritiskom. Raba njuhalnega tobaka se je izkazala pri posledicah kroničnih obolenj možganske skorje. Seveda se ne dado vse vrste glavobola na ta način odpraviti, posebno pa ne migrenam podobni glavoboli. Za to pa je kihalni prašek tem bolj učinkovit pri drugih vrstah glavobola kot dopolnitev drugih niedikanientov. Banane — prenašalke bolezni? Tu in tam čitamo mnenje, da utegnejo prekomorski sadeži širiti kužne bolezni. Posebno o bananah pravijo, da bi mogle priti kot prenašalke gobavosti v poštev. Zdravniki pa trdijo z gotovostjo, da -jim ni o tem načinu prenašanja te strašne bolezni nič znanega. V večini držav vse bolnike, ki imajo to bolezen izolirajo v posebna taborišča. Bolezen pa se med odraslimi osebami tudi ne širi mnogo. Prenaša se ponajveč na otroke, ki živijo z bolnimi starši. Nekateri so izrazili bojazen, da bi v tropskih krajih utegnili uporabljati takšne^ bolnike pri nakladanju sadja. Ker pa gre pri tem za težko telesno delo, bolniki sploh ne pridejo do njega. Neki evropski zdravnik, ki živi že zelo dolgo v Ha-vani, pravi, da uživanje nadvse dragocenih tropskih sadežev absolutno ni zvezano s kakšno nevarnostjo za zdravje. Ura in jetra Da se kažejo v delovanju or- j ganizma vplivi vremena, toplo-1 te, mraza, sonca, svetlobe in teme, to je že davno znano. Ka-i kor pri rastlinah se spreminja biološko delovanje človeškega telesa z urami dneva. Tudi posamezni organi opravljajo ob različnih časih različno delo. Tako so sedaj norveški zdravniki ugotovili, da opravljajo jetra ponoči povsem drugo delo nego podnevi. V prvi polovici dneva, prilično po 14., proizvajajo namreč žolč, ostanek dneva do pozne noči pa izkoriščajo v glavnem za pripravo in kopičenje tako zvanega glibogena. Jetra delajo torej tako rekoč v dveh posadih povsem različno' delo. večjih pariških modnih salonov. Seveda je srečna nad svojo zmago in si obeta še veliko kariero. V prostem času se uči angleščine, da bi se mogla sporazumeti tudi z angleškimi kUen-ti. Ali pa goji tajno misel na Hollywood. Obsednost v Afriki NAJBOLJŠA PARIŠKA ŠIVILJA Vsak oktober se vrši v Parizu tekma šiviljic. Letos se je te tekme udeležilo kakšnih 250 mladih deklet. Prvo'nagrado je prejela 17-letna Angela Pacini, ki je nameščena v enem naj- ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE? MEN. bcoause they are men,can never imderstaud a tlvree-quartpr wife—a wife who is all love and kiudnciS three weeks in a month and a hell cat the rest of the time. No matter how your back aches —how your nerves scream—don't take it out on your husl3anU. For 1 hrsegeuerations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Plnk-Iiara's Vegetable Compound. It helps Nature tone up the sj'srem, thus lessening tlie discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Ap-proacliing "middle age." Don't bo a three-quarter wife. take LYDIA E. PINKHAM'S VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through." Belgijski učenjak, J. Leyder, | dr. prava in modroslovja, bivši; sodnik v Ubangiju, ki se je | mnogo bavil z bajkami in običaji Bvakov v okrožju Kongo- i Ubangi, je priobčil v pariški smotri "Etnographie" obširno razpravo glede hudičeve obsedenosti pri tem sudanskem plemenu v srednji Afriki, kamor je še kaj malo prodrl vpliv evropskega zavojevalca. Vendar ti obsedenci nimajo dosti skupnega z onimi klasičnimi, ki jih na pr. našteva Collin de Plancy v svojem peklenskem slovarju (Dictionnaire infernal). To so prej uročniki ali celo živi vampirji. A za OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breatii) quickly yield!« to Listerine, safe antiseptic and deodorant Eilhor because of stomach disturbances, food fermentation, or tlie t.eariug of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuiBuncc. But now Scienco has found that the regular use of Lidterine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food ou mouth, teeth, or dental platv Eurfaccs. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and ^um surfaces. Halts fermentation and putrefaction, n major chubo of odors, and then counteracts the odorts themselves. Try using Listei ino every two or tnroc days. Soe how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. ^ r Don't offend otiim ■ Qieck Mitosis wit!) LISTERINE svojo moč se morajo zahvaliti enemu ali mnogim volkodlakom ki jih imajo v svojem trebuhu in so jih podedovali od svojih roditeljev oziroma jih dobili po naključju. Vsi obsedenci se poznajo med seboj. Zdoma hodijo ponoči, ko so ljudje že po svojih kočah, in pomalem žro druge deželja-ne. Vsakokrat jim posnemajo pod kožo nekoliko mesa, tako da se ne vidi nobena zareza. Toda žrtev polahko hira in naposled umre. Kadar krivca osumijo, ta včasi obljubi opustiti svoje početje ter odrine denarno odškodnino rodbini, včasi pa taji. To se zgodi največkrat. Opravičiti se mora s tem, da se podvrže preiskušnji s strupom. O tej sodbi božji je Jean Leyder objavil pred letom dni družboslovno študijo. Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Your Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. B# careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you suffer from Getting TTp Nights, Nervousness, Lops of Pep, Leg Pains. Rheumatic Pains, Diiiziness. Clr-olos Under Eyes, Neuralgia, Acidity. Burning, Smarting or Itching, yon don't need to talc© chances. All oruggists now have the most modern navanceci treatment for these troubles—:i Doctor's pres» oription called Cystex (Sisa-Tex). Works fast—safe and snr/. In 48 hours It must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger in ona week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you. Buy handkerchiefs with whctt it saves U Ua't meccwary to pay y! or more to got Quality ip % dontiiriuc. Lieteriue Tooth Paste, inal'T MCCHTtJ TlEJ-L ABOUT TPxr I HoMEiy pAMELS WITH DlC-Tfcirr "THF-EKEK iV "Toa Cor.v: Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staržem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič 'Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in Ike Jungle' in 'Dynamite' Millions prefer it to mayonnaise- # Miracle Wliip is di^crcnl-fkXx-cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing arecombined in a new, skillful way. Given the long, tliorough beating thai. Fre:ir.h chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip beater ttat's exclusive with Kraft. _ © ,lOo»d Boueekeeplnf JtL OK'D BY MILLIONS okacmHfoic KAJ SE JE i ZGODILO % @ To je povci-t treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST m m ii m m 6231 ST. CLAIR AVE. --CLEVELAND, OHIO Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5811 2K ite K p Si ^ BTRATi 4, hTI\ a KGPti AVT\ oMi J.. deceuibi'a, Carica Katarina Zgodovinski roman — Oh, Bog — hvala ti! — za-šepeče lepa, mlada deklica. Kako bi bila srečna, če bi bilo enkrat že konec te vožnje. Aleksander, meni je tako tesno pri srcu. — Ne boj se, draga moja, — zašepeče nežno Aleksander Po-temkin, — sedaj bomo prispeli na cilj, kopa... V tem trenutku je Apraskin strašno zaklel. Istočasno se je kočija stresla. — Bog, kaj se je zgodilo? — vzklikne Potemkin in plane s svojega sedeža, da bi pogledal, kaj se je pripetilo. — Eden izmed konjev se je zgrudil. — Pomagaj mu, da bo vstal, — hitro, — hitro! Apraskin skoči s svojega sedeža. Tudi Potemkin je hotel stopiti z voza, da bi pomagal Apras-kinu, Elizabeta pa ga je zgrabila za roko. — Ljubljeni, ne odidi, — za-šepeta Elizabeta plaho, — ne odhajaj sedaj od mene! — Bog, to ni slučaj, — jaz se tako bojim, — Bog, izgubljeni smo! Ne boj se, draga moja — odvrne Potemkin. — To pač ni ničesar hudega, če se konj enkrat zgrudi. — Sto vragov! — zavpije v tem trenutku Apraskin. — Preko ceste leži veliko deblo, — to ni mogoče, da bi bil slučaj, to je nekdo najbrž namenoma postavil! Deblo! Potemkin pograbi Elizabeto in jo dvigne z voza. V tem trenutku je počilo nekaj strelov, tedaj pa... Nekdo je strašno zavpil. Apraskin se opoteče in zgrudi na tla. — Apraskin — prijatelj — kaj ti je? — zavpije Aleksander Potemkin. — Umiram — zadet sem, — zastoka Apraskin, — ranjen sem — umrl bom! — Elizabeta, reši se — Potemkin, reši jo, — reši Elizabeto. — Ne, ne — ti ne smeš umreti! S temi besedami je tudi Elizabeta prihitela k njemu. — A-praskin je ležal na tleh. Potemkin pa se je sklonil k njemu. — Pozdravite mi Milo — mojo Milo, — zašepeče ubogi A-praskin, iz ust pa mu je pritekla kri, — recite ji, da sem jo ljubil, da, ljubil sem svojo Milo! — Mrtev je! — vzklikne Potemkin in se strese ter se še bolj zavije v svoj plašč, — midva pa morava sedaj pobegniti, draga Elizabeta, skriti se morava, ker mislim. — oh Bog, — prepozno je! V jarku ob cesti je vse oživelo. Iz jarka so prihajale temne postave druga za drugo, kakor da bi duhovi vstajali iz grobov. Potemkin zgrabi Elizabeto z eno roko, z drugo pa stisne samokres. — Ljubljena, živa jima ne smeva pasti v roke, — zašepeče Potemkin. — Pred tem pa bom posvetil tudi tem lopovom! — A, če bi le vedel, kdo naju je izdal! Zastonj premišljujem, kdo bi mogel to biti! — Daj mi še en poljub, — zašepeče Elizabeta. — Še en poljub, zadnji poljub, potem pa u-mriva skupaj. Elizabeta pritisne svoje ustnice na njegove. Poljub! Na begunce je prežala smrt, ona dva pa sta se objela in njune ustnice so se strnile v dolg, prisrčen poljub. — Predajta se! Te besede je zagrmel nekdo v njuni neposredni bližini. Te besede so se strašno razlegale v noč. Potemkin se zdrzne in izpusti Elizabeto. — Vidva sta moja ujetnika, — prijeti vaju moram v imenu Njenega Veličanstva carice Katarine. — Ha, Subov . . . kača! Te besede je vzkliknil Potemkin in nameril svoj samokres Subova. — Ne streljajte, Aleksander Potemkin, — mu reče zasmehlji-vo Platon Subov. — Kaj vam pomaga, če prelivate kri? Meni .je treba samo migniti, pa vas bodo zadele krogle mojih vojakov! Tedaj bi ne umrli samo vi, temveč tudi tista, ki ste jo do sedaj objemali, zanjo pa vam je brez dvoma bolj žal kakor za svoje lastno življenje! — Oh, Bog — ta človek ima prav, — ne smem streljati, ne smem se braniti, kajti sicer je moja ljubljena izgubljena! — Bodi usmiljen, Aleksander, ubij me ti! — vzklikne lepa mlada deklica. — Mar mi nisi ob-I ljubil, da ne boš dovolil, da bi padla svojim sovražnikom v pe-Isti? Sedaj je napočil trenutek, da boš izpolnil svojo obljubo! — Oh, pred mano se razgrinja temna in mrzla postelja prve poročne noči. — Tako je bilo torej i Sojeno v nebesih, tako torej Bog misli, da bosta Elizabeta Voroncov in Aleksander Potemkin neločljivo združena? — Gospod, zgodi naj se tvoja volja! V Potemkinovih očeh se je nekaj zasvetilo. Zdelo se je, da se mu je nenadoma omračil um . . . prijel je Elizabeto in naslonil samokres na njene prsi. — Zbogom, — vzklikne Potemkin, — na onem svetu se bova zopet videla! — Hvala ti, ljubljeni moj, — zašepeče Elizabeta. -— Oh, kako gladka je smrt, ki prihaja iz tvoje roke! Potemkin se s prstom dotakne petelina. Pritisnil je — samokres pa se ni sprožil. — Ne morem! — zaječi Po-' tem kin in se opoteče. — Ne morem, Elizabeta, ne morem te u-biti! — Oh, kako naj bi ubil tebe, angel moj! — Kako naj bi u-ničil bitje, ki mi je najsvetejše na svetu in katerega obožujem! — Ne, ne — ne morem! Medtem obkolijo Potemkina in Elizabeto. — Preda jta se, — zavpije Platon Subov, — še enkrat vama pravim! — Tudi sama vidita, da bi bil vsak odpor zaman! Potemkin odgovori: — Ubijte naju, rada bi skupaj umrla! Subov se porogljivo zasmeje. — Caričino povelje vama ne dovoljuje, da bi živela, niti, da bi umrla, — sedaj pa naprej, ljudje, — pograbite jetnika! Komaj je Subov spregovoril te besede, že so planili vojaki, da bi zgrabili Elizabeto in Potemkina. Potemkin objame svojo nevesto. Toda kaj naj bi bil storil? Petdesetim oboroženim vojakom se ni mogel upirati. V naslednjem trenutku so ju ločili in jima zvezali roke na hrbtih. — Subov, gorje ti! — zavpije Aleksander Potemkin jezno. — Gorje ti, Subov, spominjal se boš še tega trenutka! Vsi vi se ponižujete in postajate caričini krvniki? Prišli ste, da bi izvršili caričino povelje! Toda zapomnite si, čutili boste moje maščevanje ! — Mrtveci se ne morejo več maščevati, — odvrne Subov, — bodo že poskrbeli za tebe in te napravili neškodljivega! Četudi ne boš mrtev, Potemkin, boš neškodljiv, ker boš živi mrtvec! Elizabeta krikne. Vojaki so obkolili tudi njo. — Zbogom, Potemkin, — vzklikne Elizabeta, — zbogom! Ne skrbi zame, temveč glej, da se boš rešil sam! — Elizabeta, moja draga Elizabeta, — vzklikne obupani Potemkin, — kaj bo s teboj, kaj se ti bo zgodilo? — Naj se mi zgodi karkoli, — odvrne mlada in lepa deklica, — vse bom prenesla, — pripravljena sem na najhujše, nobena stvar me ne bo presenetila. — Naprej! — zapove Subov. Elizabeto so odpeljali v kočiji. Konj je zopet stal, namesto Apraskina pa je sedel na koči-jaževo mesto neki vojak. Potemkin je ostal še na cesti. Gledati je moral, kako se je kočija oddaljevala, slišal je še, kako mu je Elizabeta zaklicala: — Ljubim te, vedno te bom ljubila, — moj poslednji vzdih-Ijaj bo tvoj! — Tudi jaz bom umrl z mislimi nate, — odvrne Potemkin. — Nikdar več ne bo mojemu srcu vladala katera druga žena. Subov zamahne z roko in ko-čijaž je pognal hitreje. — Kaj pa bo z menoj? — vpraša Potemkin. — Takoj vam lahko prečitam vašo obsodbo, — reče Platon Subov. Carica mi je povedala, kakšna bo vaša bodočnost. — Da, Njeno Veličanstvo carica Katarina mi je ukazala, naj vas odpeljem k poveljniku Pe-trograda, — jutri pa vas bodo že odpravili na pot proti Arhan-gelsku. — Kaj bom tam delal ? — Stopili boste v samostan, ločili se boste od sveta in od vseh zemeljskih radosti, odslej boste živeli kot menih in sluga tistih svetih bratov. Predstojniku Nikolajevega samostana je carica ukazala, naj vam daje najtežja dela. Opravljati boste morali najnižje posle, lase vam bodo ostrigli, zr&stla vam bo dolga brada, nikdar več ne boste mogli priti v svet; Njeno Ve-Učanstvo je poskrbelo zat,o da boste ostali med samostanskimi zidovi. Potemkin se strese. Na tako kruto obsodbo ni bil pripravljen. Kolikokrat mu je Katarina prisegala, da ga ne bo nikdar zavrgla, kakor je to storila z Gregorjem Orlovim. Da, nekoč mu je celo podpisala listino, v kateri je bilo med drugim napisano, da mu Katarina ruska jamči, da ne bo nikdar kaznovan, naj stori karkoli. Toda kakor vse kaže, je Katarina pozabila na svojo pismeno obljubo. Potemkinu se to zdelo preveč čudno. Vedel je, da carica premnogo-krat prelomi svoje prisege. Kar pa ga je najbolj prestrašilo je bilo to, da ga bodo odvedli v gubernijo Arhangelsk. Spomnil se je na marsikaterega nesrečneža, ki ga je doletela ista usoda, — Potemkin je vedel, da je bilo življenje jetnikov v samostanih strašnejše, kakor pa življenje v Sibiriji. Rajše bi bil šel v temnico, rajše bi hodil bos po nepreglednih sibirskih poljanah, — kakor pa da bi šel v samostan. Potemkin se zdrzne. Sicer pa mu Platon Subov i-tak ni dal časa, da bi premišljeval o svoji kruti usodi. Obkolilo ga je deset vojakov in jeli so korakati proti Petro-gradu. Tako je knez Aleksander Potemkin hodil Rot jetnik, okrog njega pa so stopali vojaki z nabitimi puškami. Tako je korakal v Petrograd skozi tista mestna vrata, kjer ga je pred nedavnim narod zmagoslavno sprejel kot zmagovalca, ker je uničil upornika Puga-čeva, tu ga je pozdravila Katarina --skozi ta vrata je šel tudi sedaj peš in zvezžn, — u-ničen miljenec, ki ga je čakala kruta kazen. Mar naj bi tako končal nekdanji ponos Rusije — miljenec carice Katarine? Tako se je torej zahvalila ponosna, ošabna in nehvaležna žena možu, ki je stavil zanjo svoje življenje na kocko na bojnem polju, tako se mu je zahvalila žena, ki ga je objemala in ljubila dolga leta, ko si ga je osvojila in ga ugrabila mladi in plemeniti deklici! Bog, kaj je svet? Kaj je sreča. Sreča je mehurček iz milnice, ki se razblini, če se ga dotakne tudi slabotna ročica otroka. Da, globoko je padel. — Tako globoko, da je Potemkin sam mislil, da iz tega prepada ni več vrnitve. Prepričan je bil, da si je Katarina poiskala novega mi-Ijenca, in takoj mu je prišlo na misel, da si je najbrž ta lopov Subov pridobil caričino naklonjenost. Tega mu ni bilo žal, to mu je bilo vseeno. Katarina lahko o-sreči kogarkoli hoče, s svojo ljubeznijo lahko osreči vsakogar, o katerem misli, da je vreden njene ljubezni. Potemkin je pozabil na carico, — v svojo dušo je sprejel kraljico, — sprejel je svojo Elizabeto. Kam jo bodo odpeljali ? Kaj bo z njo? Ali jo bedo ubili, odvlekli na morišče, — ali pa jo bodo vrgli v katero strašno rusko ječo? Bilo mu je strašno. Strašna negotovost glede Eli-zabetine usode je mučila Aleksandra Potemkina. Ko je Potemkin stopal z vojaki po mirnih petrograjskih ulicah in se bližal hiši poveljnika, Petrograda, so mu polzele solze po licih, solze, ki jih je jokal za svojo Elizabeto, za deklico, ki jo je naposled našel in katero so mu zopet ugrabili. 146. POGLAVJE Sestri v nesreči Medtem je Klarisa Pineberg I životarila v Petro - pavlovski I trdnjavi. Nahajala se je v celici, I katero je ruski narod imenoval ] vodno celico in je trepetal pred I njo. i Človek si ne more predstavljati hujše ječe, kakor je bil majhen prostor sredi mogočnih sten kamor je carica Katarina vrgla svojo tekmovalko. Petropavlovska trdnjava je bilo ogromno poslopje, strašno, temno zidovje, ki je ležalo na o-toku, ki ga je napravila Neva, radi tega je bil beg nesrečnih jetnikov popolnoma izključen. Kako pa je bilo tudi mogoče, da bi kdo pobegnil iz Petro-pa-vlovske trdnjave? Če bi se kateremu jetniku po- Oglašajte v — "Enakopravnosti" srečilo, da bi prepilil ali pa sn® težko omrežje, ki je zalvrivao okno celice, če bi se drznil sko čiti v globino, kako bi preplavati hitro in široko Nevo. katere voda je bila po nava ' tako mrzla, da je vsakega pa valca zadela kap. (Dalje prihodnjič) Pristopajte k Cankarje^ ^ stanovi in naročajte se na ® karjev glasnik". Pokažite, ^ naprednjaki ne znamo samo g voriti, temveč tudi ustvarja j kadar se za nekaj zavzem^®* Pokažimo, da smo še krepB čili in se ne mislimo še P reakciji! Ne bodite sužnji neprebave TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE želodčno zdravilo iskreno priporočano I — Pišite po brezplačen vzorcc — , Triner's Bitter Wine Co. 544 S. Wells St., Chicago, 111. ' Send me a free sample. ' Name .......................................iPrivseh _______|dritgistin I^Address _____________ Sews 11 Forward OR Backward Mak## th# •am# perfect Singer stitch In either direction. Little lever changes direction instantly, and regulates exact number of stitches per inch. Darns, embroiders like magZc. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low in price. Easy terms. 9 ZNIŽANE CENE Po dva komada za sprejemno sobo Living room sets PREJ $149.50 SEDAJ SAMO________$109'^^ PREJ $130.00 SEDAJ SAMO_________$ PREJ $125.00 SEDAJ SAMO ____________$ J j®® PREJ $69.50 SEDAJ SAMO _________$ 44'^® ICrema^ai* Fumiture 6806 ST. CLAIR AVENUE Odprti zvečer ENdicott 225 Erasmus Gorske 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 666 Uitavl PREHLAD VROČINO TEKOČINA. TABLETI MAZILO. NOSNE prvi dan KAPLIJIOE Glavobol n v 30 minutah PoikuilU "Rub-My-TUm" — Najbolj#« mazilo na SvMu. i Samostojno podporno društvo Žužemberk Cenjeni člani: — Ali boste prišli na sejo 2. decembra, 1936. Ta seja je letna in na dnevnem redu bo volitev odbora in druge važne stvari, torej zbudite se iz spanja pravičnega in pridite na sejo. Za razmotrivati je več važnih zadev. Dosti članov še ne ve, da bomo imeli proslavo 25-letni-ce obstoja društva in za tako prireditev je treba združenih moči. Veselica se bo vršila 9. januarja v spodnji dvorani SND na St. Clair ju. Torej vsi na sejo v sredo, 2. decembra, da se pogovorimo o vsem potrebnem. Držimo skupaj, kajti v slogi je moč. I -^-Tajnik ■ SEZNANITE JAV NOSTZVAŠOTR GOVINO POTOM 'Enakopravnosti' Knjige.. Zima se bliža, dnevi se krajšajo, noči ialjšajo, zato pa prihaja veselje do čitanja knji^- V naši tiskarni imamo v zalogi še sledeče knj»0®' RAZKRINKANI HAPSBURŽANI TARZANOVE ŽIVALI TARZAN, SIN OPICE TARZAN IN SVET GOSPODARICA SVETA ZLOČIN V ORCIVALU Da se da priliko si nabaviti te knjige po 10' se redni nizki ceni, se je znižalo ceno istim jih prodaja po lOc dokler traja zaloga. . Poslužite se te prilike in jih kupite Sprejemamo tudi naročila po pošti. Za no je pridajati lOc za vsako knjigo. Ne preZ''^ te ponudbe. UPRAVA enakopravnost^' ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI so čudovita last. očisti, in lajša ter je vežujoč In neSlcodljiv-Knjigo Eye Care ali Beauty posiljemo plačno na zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9E. Ohio St., Chicago & ' PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLA v FICIRANl IftČEJO SE 1'OVEIIJENCI xa nabiinnje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano OFcbo. PIŠITE! 156 Fifth Ave. IVAN HtADIWO Urednik NfwYork.NV