Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra - 22. junij 1987 - številka 23 V okviru Informatike 87 so v Novi Gorici v salonu Mebla odprli razstavo informacijskih sredstev, na kateri je sodelovala tudi Iskra. Informatika ’87 V Novi Gorici/e bilo v dneh od 3. do 5. junija že 19. mednarodno posvetovanje o Informacijski tehnologiji In njeni uporabi »Informatika 87«. Več kot dve sto udeležencev Iz vse Jugoslavije Je posluSalo 40 referatov, razporejenih na plenarno sejo, ki Je obravnavala Informacijsko tehnologijo In družbene sisteme Informiranja ter pretok znanstveno-tehnlčnlh Informacij ter na seminarje o Informatiki na delovnem mestu, povezovanju Informacijskih sredstev v celovitem Informacijskem sistemu ter letno šolo mikrofilma. Prireditelji posvetovanja so bili Slovensko društvo Informatika, Republiški komite za Informiranje SR Slovenije, SOZD Iskra, Gospodarska zbornica Slovenije, Skupščina občine Nova Gorica In DO Iskra Delta, kije dala na voljo posvetovanju tudi svoj šolski center v Novi Gorici. Namen letošnjega novogoriškega posvetovanja Informatika 87 pa Je bil predvsem v tem, da bi prispevalo svoj ustvarjalni delež k utrjevanju miselnosti, da Je med najpomembnejšimi strateškimi usmeritvami našega sedanjega In bodočega družbenega In gospodarskega razvoja tudi načrten In medsebojno usklajen razvoj Informatike v najširšem pomenu te besede. Zato Je na posvetovanju tekla beseda o strategiji tehnološkega razvoja SR Slovenije In SFRJ, pogojih za kakovosten razvoj In učinkovit pretok novih znanj, prioritetah razvoja Informatike, učinkih razvoja te dejavnosti, oceni dosežene stopnje realizacije posameznih segmentov družbenega sistema Informiranja v naši republiki In Jugoslaviji ter Informaciji o vsebini predlaganih sprememb zakona o družbenem sistemu informiranja v naši republiki In Jugoslaviji. Temu posvetovanju bomo posvetili eno Izmed prilog v naslednjih številkah našega glasila. D.Ž. Iskra SOZD VABILO Vabim vas 7. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo v četrtek, dne 25. Junija 1987 ob 9. url, v prostorih Iskre, Ljubljana, Trg revolucije 3 z naslednjim predlogom dnevnega reda: 1. Informacija o Izvršitvi In Izvajanju sklepovS. zasedanja DSSOZDIskraz dne 24.4.87 In 2. Izredne seje z dne 14.5. 87 — odgovori na postavljena delegatska vprašanja DO IKM In ERO — ugotovitveni sklep o sprejemu Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah za Izgradnjo Informacijskega sistema v SOZD Iskra — potrditev arbitrov notranje arbitraže SOZD Iskra Iz novih DO Poročevalec: Jasto Marcon 2. 1. Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v času od 1.1. do 30.3.1987 2. Sklep o pripravi letnega programa SOZD Iskra za leto 1988 Poročevalec: Vito Osojnik 3. 1. Predlog za podaljšanje koriščenja odobrenih kratkoročnih sanacijskih kreditov DO Elementi TOZD Keramika In Upori 2. Predlog za odobritev dolgoročnih sanacijskih kreditov DO Kibernetika TOZD Števci, DO Avtoelektrlka TOZD VT In DO Elektroakustlka Poročevalec: Vito Osojnik 4. Predlogi poslovnega sveta ZT skupnosti: 1. Poročilo o poslovanju Iskrine ZT mreže za leto 1986 2. Plan Iskrine Inomreže za leto 1987 3. Združitev firme Perles A. G. In Iskra Electronics Solothurn Poročevalec: Janez Vipotnik 5. Predlog Samoupravnega sporazuma o spodbujanju Izvoza v SOZD Iskra Poročevalec: Janez Vipotnik 6. Poročilo o delu KO za uresničevanje Sporazuma o medsebojnem poslovno tehničnem sodelovanju med ZO PTT Slovenije In SOZD Iskra v letu 1986 Poročevalec: Tihomir Steiner 7. Predlog podelitve nagrad Iskre za leto 1987 Poročevalec: Igor Gruden 8. Predlog podelitve Inovacijskih nagrad Iskre za leto 1987 Poročevalec: Karel Kardoš 9. Odobritev nevračljivih sredstev Iz združenih sredstev SOZD za strateške razvojne programe Poročevalec: Rado Falesklnl 10. Predlog za imenovanje dveh članov KPO SOZD Iskra Poročevalec: Alojz Klelndlenst 11. Predlog predsedstva KZS o Imenovanju predsedstva notranje arbitraže SOZD Iskra In nadomestnega člana v komisijo za Inovacijske nagrade Iskre Poročevalec: Avguštin Ciuha 12. Vprašanja delegatov Predsednik DS SOZD Iskra Igor Gruden mikroelektroniko danes in jutri. Za njim je Rudi Ročak spregovoril o tehnologiji in proizvodnji v DO Mikroelektronika, medtem ko je Nevenka Gorjanc pojasnila delo službe za kakovost v tej delovni organizaciji. Franc Runovec je govoril o razvojnih in raziskovalnih aktivnostih v DO Mikroelektronika, za njim pa so predstavniki Laboratorija za mikroelektroniko ljubljanske fakultete za elektrotehniko predstavili svoje delo. Radomir Nešič pa je zbranim ob koncu podal informacijo o aktivnostih v Iskri na področju razvoja in osvajanja tehnologije sestavnih delov za površinsko montažo. Predstavitev DO Mikroelektronike v Beogradu je zaključilo predavanje filma o tej naši delovni organizaciji. D. Ž. V torek, 9. t. m. je naša DO Mikroelektronika na Vojno tehniškem inštitutu v Beogradu predstavila širši jugoslovanski strokovni javnosti svoje tehnološke možnosti in smeri nadaljnjega razvoja. Na sporedu prdstavitve so najprej predstavniki SOZD Iskra spregovorili o naši sestavljeni organizaciji združenega dela, nakar je direktor Mikroelektronike Milan Mekinda navzočim zelo pregledno in podrobno predstavil tovarno ter poglede na Praznik Avtomatike — Iskra Avtomatika V sklopu praznika občine Ljubljana — Šiška in 38. obletnice ustanovitve delovne organizacije Iskra — Avtomatika, se bodo v četrtek 25. 6. 1987 in v petek 26. 6. 1987 odvijale naslednje prireditve: 1. ČETRTEK 25. 6. 1987 Ob 9.00 Ogled razstave o dosežkih ISKRE AVTOMATIKE, ogled novega Izobraževalnega centra in predstavitvenega video programa ISKRA AVTOMATIKA. Po ogledu bo tiskovna konferenca. Po konferenci ogled Centra za računalniško tehnično informatiko in proizvodnje v novih prostorih TOZD-a Naprave za energetiko. Ob 12.00 do 18.00 ODPRTA VRATA — ogled razstave, novega Izobraževalnega centra, predstavitvenega video programa ISKRA AVTOMATIKA ter Centra za računalniško informatiko in proizvodnje v novih prostorih TOZD-a. Naprave za energetiko za delavce ISKRE AVTOMATIKE, vse IskrašeterŠiškarje, Ljubljančane in ostale obiskovalce. 2. PETEK, 26. 6. 1987 Ob 8.30 do 9.30 Ogled razstave, Izobraževalnega centra in predstavitvenega video programa za udeležence svečane seje Delavskega sveta in goste. Ob 10.00 Svečana seja Delavskega sveta s podelitvijo priznanj za največje delovne uspehe v preteklem letu za ustvarjalnost, gospodarnost in učinkovitost najuspešnejših članov in skupin DO ter zunanjih sodelavcev oz. poslovnih partnerjev. Podelitev bo povezana s kulturnim programom. Svečano sejo bo vodil predsednik Delavskega sveta tov. Vladimir PIRC. Po seji bo prikaz zmogljivosti RTI centra za vodstvo DO, direktorje TOZD in vabljene goste ter predaja namenu RTI centra. Ob 12.00 Slavnostna otvoritev nove poslovne zgradbe in ogled novih delovnih prostorov TOZD Naprave za energetiko, vključno s Centrom za računalniško tehnično informatiko. — Slavnostni govornik bo: Franc ŠIFKOVIČ, predsednik KPO SOZD Iskra — Pozdravni nagovor: Rudi PIRC, glavni direktor DO Avtomatika Š. D. 2. stran št. 23., 22. junij 1987 r ___ ___________Iskra Elementi S seje delavskega sveta Vrsta nalog za prihodnje obdobje Osma redna seja delavskega sveta DO je potekala v znamenju obravnavanja rezultatov poslovanja delovne organizacije v prvem kvartalu, podane pa so bile tudi že prve ocene za četrti in peti mesec. Posebno pozornost pa so delegati namenili še poročilu o poteku investicij, poročilu o kakovosti ter izvajanju sanacijskega programa v dveh temeljnih organizacijah. Na letošnje gospodarjenje ima občuten vpliv nova zakonodaja, še posebno interventni zakoni in novo zasnovani obračunski zakon, od katerega pričakujemo predvsem pozitivne premike v prid realnejšemu prikazovanju dohodka in učinkovitejši zaščiti akumulacije, je v uvodnem razmišljanju pojasnjeval Jože Šurc. Nadaljeval je z ugotovitvijo, da smo se v prvem trimesečju obnašali dovolj gospodarno, spoštovali smo določila interventnih zakonov in dosegli solidne ekonomske učinke, ki so skoraj povsem vskladu s planiranimi vrednostmi. Malo manj ugodni so izvozni rezultati, saj znašajo le 17% celoletnega plana, vendar pa se izboljšuje prodaja na konvertibilno področje. Analiza poročila torej kaže nato, da z realizacijo izvoza še vedno ne uspemo pokriti vseh uvoznih potreb, sliko pa kazijo tudi precejšnje zaloge. Zato bodo prizadevanja v naslednjih mesecih usmerjena predvsem v aktivnosti za zmanjševanje zalog, povečevanje izvoza, izboljševanje kakovosti, selekcioniranje uvoza in še v vrsto drobnih ukrepov, ki bodo prispevali k zmanjševanju stroškov in doseganju dinarske likvidnosti, ki v nekaterih tmeljnih organizacijah že postaja problematična. Pri politiki delitve smo ravnali dokaj racionalno in tudi OD niso presegli okvirov intervencijskih določil. V teku je tudi akcija za usklajevanje OD na ravni delovne organizacije, seveda pa bodo OD še naprej tesno povezani z rezultati poslovanja v posameznih temelnih organizacijah. Pri ocenjevanju poslovanja v četrtem in petem mesecu je razvidno pojemanje izvoza, ki bi ob podobnem nadaljevanju lahko povzročilo resne motnje v oskrbi z repromaterialom iz uvoza. Glede na to, da prodaja na domačem trgu in celo znotraj Iskre kaže negativne predznake, predstavlja povečevanje prodora na tuje trge edini izhod za delovno organizacijo in ta nuja se bo v bodoče še okrepila. Zoran Polič je v nadaljevanju spregovoril v zvezi s stališčem sindikata glede kadrovske problematike v delovni organizaciji. Že dlje časa raste stopnja zaposlovanja, zlasti zaposlujemo veliko nekvalificiranih delavcev, zato smo nad sedanjo izobrazbeno strukturo resnično lahko zaskrbljeni, zlasti ker bomo v prihodnosti dali prednost naložbam, ki zahtevajo malo živega dela. Obenem pa se vsakodnevno soočamo z odlivom strokovne- ga kadra. Glede na to, da se problematika v Iskri vedno bolj zaostruje, moramo pospešeno iskati rešitve s področja kadrovske politike. Zato so delegati v okviru sprejemanja poročila o poslovanju, sklep razširili še s priporočilom, da je pri pojavu kadrovskih primanjkljajev rešitve potrebno iskati znotraj delovne organizacije in Iskre, še šposebej to velja za delavce z nižjo strokovno izobrazbo od 4. stopnje. O kakovosti v prvem tromesečju je spregovoril Igor Pompe, ki je opozoril na vrsto pomanjkljivosti s tega področja. Tesnejše sodelovanje z dobavitelji, disciplina pri zajemanju podatkov, doslednješe izvajanje sistema IS 9000, vrednotenje stroškov kakovosti in izboljševanje kakovosti poslovanja v širšem smislu so tiste naloge, ki se jih moramo čimprej lotiti v vseh TOZD in strokovnih službah. Zato so delegati DS sprejeli poročilo o kakovosti hkrati s pobudami za rešitev v smeri celovitejšega izboljševanja kakovosti. Miro Jordan se je v svojem poročilu o poteku investicij osredotočil predvsem na trenutno največjo naložbeno aktivnost, to je izgradnjo prve faze nove tovarne TOZD SEM. Delegate je seznanil z obsežnimi pripravljalnimi deli na barjanskem zemljišču v Industrijski coni VIČ. V aprilu in maju je bila izvršena montaža konstrukcije za proizvodno halo in delno za poslovni in energetski del, sočasno pa se izvajajo gradbena in instalacijska dela, ki potekajo v skladu s predvidenimi roki. V teku so še manjše investicije v TOZD Elko Magneti in Industrijska elektronika, v TOZD Hipot in Keko pa začenjajo s tržnimi analizami za nove programe. V razpravo se je vključil Zoran Polič in izrazil nezadovoljstvo z dosedanjimi učinki nekaterih vlaganj v DO. Poudaril je pomen temeljite in celovite analize brez katere prihodnje naložbe ne bodo možne, še predvsem pa jih bo potrebno opredeliti globalno, v smislu dolgoročne strategije delovne organizacije in Iskre. Pri tem bodo veliko vlogo odigrala orga-nizirnost in učinkovitost strokovnih služb. Pri poročilu o uresničevanju ciljev sanacijskih programov v TOZD Keramika in TOZD Upori je Jože Šurc izpostavil dohodkovno povezanost obeh temeljnih organizacij, zato sanacijske ekipe intenzivno proučujejo ekonomske in tehnične vidike poslovanja obeh tovarn. Iz prvih ugotovitev je že razvidno, da nadaljnja proizvodnja uporovnih nosilcev oziroma uporov ni vprašljiva, potrebno pa bo osvojiti nove tehnologije za proizvodnjo obeh, torej zmanjšati deleže materiala in izdelavnih časov. Podrobnosti o programskih usmeritvah obeh tovarn bodo znane v naslednjih mesecih, predvidoma ob obravnavi polletnih rezultatov. Beseda je tekla tudi o poslovanju IE v New Torku. Prikaz dosedanjega poslovanja in predlogov poslovne in finančne sanacije te Iskrine INO firme je Zoran Polič zaključil z ugotovitvijo, da je poslovanje-firme izraz naših notranjih slabosti v Iskri. Potrebno se bo jasno opredeliti s katerimi izdelki in pod katerimi pogoji lahko nastopamo na ameriškem tržišču in to ob podpori prave organiziranosti, poslovnosti in kadrov, če hočemo, da se podobne stvari ne bodo več ponavljale. V zaključku seje je DS potrdil tudi imenovanje člana KPO za kadre in družbeno pravne zadeve Štefana Verna za vodjo DSSS. I. S. Iskra ZORIN, o. sub. o. CAOP, b.o. Trg revolucije 3 61000 Ljubljana (Brijona Krajnc) Tel. 213-213 int. 3474 V okviru izobraževalnih seminarjev s poročja računalništva organiziramo 3-dnevni seminar (od 29. 06. do 01. 07’ 1987): Uvod v metode umetne inteligence Na tem seminarju: — boste Izvedeli, kaj je to PROLOG in v čem se TURBO PROLOG od njega razlikuje; — povedali vam bomo, kaj so toEKSPERTNI SISTEMI in kakšno je avtomatsko zajemanje znanja; — zadnji dan vam bomo predstavili šelLES (Iskrina lupina ekspertnih sistemov) na računalniku IBM PC-AT In vam omogočili praktično delo s tem našim produktom. Seminar bovl. kleti Iskrine PPG I. dan (29. 06.1987): 8.15 — 9.00 proceduralno nasproti deklarativnemu programiranju 9.15 — 10.00 prolog: struktura prologovega programa — funktorji — spremenljivke — liste — povzetek sintakse II. 00 — 11.45 kako prolog deluje: — unifikacija — vračanje (backtracking) — rez 12.00 — 12.45 turbo prolog — razlika od »standardnega« prologa — primer II. dan (30. 06.1987); 8.15 — 9.00 ekspertni sistemi — kaj je to ekspertni sistem — baza znanja — dejstva, if-then pravila — mehko znanje 10.00 —10.45 mehanizem sklepanja — grafična predstavitev pravil — veriženje naprej, nazaj — školjka «. M- — uspeli ekspertni sistemi 11.00 — 12.45 avtomatsko zajemanje znanja III. dan (01.07.1987); 8.15 — 9.00 predstavitev sistema ILES (Iskrina lupina ekspertnih sistemov) 9.15 — 10.00 delo s sistemom ILES 11.00 —11.45 delo s sistemom ILES 12.00 — 12.45 delo s sistemom ILES Seminar bodo vodili strokovnjaki Iskre Zorin — tozd CAOP, v sodelovanju s strokovnjaki z inštituta Jožef Stefan — laboratorij za umetno inteligenco. Cena seminarja je 150.000 din za vse 3 dni, 60.000 din za posamezni dan m nič za tiste, ki bodo kupili ILES. Magister Branko Ikiča Obisk v TOZD Mlada, a izredno uspešna temeljna organizacija Delovna skupina naše SOZD Iskra, v kateri so predstavniki samoupravnih, družbenopolitičnih In poslovodnih struktur je koncem minulega tedna obiskala eno najmanjših temeljnih organizacij v Iskri Avtoelektrlki Nova Gorica, tovarno specialnih električnih rotacijskih strojev. Goste je zanimalo, kakšna je njihova organiziranost, kakšni so uspehi In težave, kako se znajdejo v sedanjem težkem gospodarskem položaju In kakšno Je delovanje družbenopolitičnih organizacij. Goste je sprejel in prisrčno pozdravil vršilec dolžnosti direktorja TOZD Aleksander Marušič, ki ta dela opravlja od marca letos, ker je odšel Gabrijel Pelikan, dotedanji direktor na opravljanje novih del in nalog v vodstvo delovne organizacije. Uvodoma je izrazil zadovoljstvo, da bo delovna skupina nekaj časa gost tega izredno uspešnega 105 članskega kolektiva in spregovoril o nastanku temeljne organizacije. Zametki tega tozda segajo sedem let nazaj, ko je glavni direktor imenoval posebni strokovni team z nalogo, da izdela analizo možnosti osvajanja električnih komponent za posebne namene. V decembru 1980 so izdelali investicijski elaborat na osnovi katerega so pričeli pripravljati vse potrebno za gradnjo novih prostorov. Gradbena in inštalacijska dela so bila končana leta 1983, začeli so z montažo opreme ter pripravami na poskusno obratovanje, ki se je začelo z otvoritvijo objekta v septembru istega leta. Na referendumu v decembru 1983 leta so se odločili za izstop iz delovne skupnosti skupnih služb, sprejeli pa so tudi sklep, da se organizirajo kot samostojna temeljna organizacija. Ta odločitev je bila povsem pravilna, kar so predvsem pokazali doseženi rezultati v letih po takšni organiziranosti. Danes se deli ta tovarna na tri sektorje in sicer: sektor razvoja in kontrole, sektor tehnologije in proizvodnje ter sektor operativne priprave dela in komerciale. Njihov proizvodni program obsega enosmerne motorje in generatorje ter brezkontaktne alternatorje v različnih izvedbah glede na zahteve kupcev z ustreznimi regulatorji napetosti. Lanskega septembra smo v našem glasilu poročali o izjemnem dogodku. Na partizanski Predmeji, gorski vasici nad Vipavsko dolino so namreč odprli nove, sodobne prostore, tu je nastal obrat, last tovarne specialnih električnih rotacijskih strojev. To je bil res zgodovinski dogodek, saj je danes v obratu že 17 zaposlenih, izdelujejo pa statorska navitja in stikala za potrebe matične tovarne. Razvojne usmeritve tozda ERS, kot ga na kratko imenujejo, so v polnem razmahu. Pred njimi so veliki načrti, predvsem v proizvodnji in osvajanju profesionalnih izdelkov. Že letos naj bi osvojili in pripravili za redno proizvodnjo tandem generator za potrebe jugoslovanskih železnic, v katerega spada vrsta sklopov kot naprimer dva brezkontaktna alter-natorja, regulator napetosti, ome-jevalec napetosti, kabelska povezava itd. Pripravljajo tudi poseben elektromotor s tahogeneratorjem, dalje — brezkontaktne alternatorje v 16 — polni izvedbi s povsem novim usmernikom (doslej so izdelovali 14 — polne) v več variantah z regulatorji in ustrezno kabelsko povezavo itd. Seveda pa ne smemo zamolčati tudi dolgoročnih razvojnih ciljev kot so naprimer močnejši alternatorji za potrebe zahtevnih tržišč po letu 1990, sodelovanje pri vseh posebnih projektih in s tem razvoj in osvajanje novih komponent, ki spadajo v njihov proizvodni program itd. Aleksander Marušič je ugodno ocenil tudi trenutne, oziroma letošnje rezultate. Prvi kvartal so uspešno zaključili, enako dobri rezultati se obetajo tudi ob polletnem obračunu, saj teče proizvodnja"po planu, žal pa imajo včasih tudi določene težave zaradi premajhne resnosti enkaterih njihovih kooperantov. Tudi kadrovska struktura zaposlenih je na nivoju, ki jo zahteva njihova proizvodnja in strojna op- Razgovora v tovarni specialnih električnih rotacijskih strojev so se udeležili: Iz SOZD Iskra: Igor Gruden, predsednik delavskega sveta, ToneOrožim, predsednik aktivazveze borcev, Pavle Gantar, svetovalec KPO in Miloš Pavlica, sekretar DPO. Iz tozda ERS: Silvo Peric, predsednik delavskega sveta, Igor Makarovič, sekretar ZK, Iztok Pelan, predsednik 00 mladih, IgorMavrič, namestnik predsednikaOO sindikata in Aleksander Marušič, v. d. direktorja. Iz delovne organizacije: Silvo Spačal, predsednik delavskega sveta, Miloš Vodopivec, predsednik predseds-tva sindikata, Igor Šinigoj, predsednik mladih, Angel Šuligoj, predsednik borcev in Robert Žerjal, glavni direktor. remljenost zanjo. Imajo namreč najmodernejše stroje, med njimi pa prednjačijo NC stroji, prava udarna moč tehnologije. Zasedenost leteti je močno izkoriščena, saj obratujejo v dveh izmenah, proste kapacitete pa izkoriščajo tudi drugi tozdi, še največ tovarna velikih zaganjalnikov. Gostje iz Ljubljane so bili zadovoljni z izčrpano predstavitvijo tega majhnega, a uspešnega kolektiva, kljub temu pa so imeli cel kup vprašanj, kot naprimer Pavle Gantar, ki ga je zanimalo, če se njihova proizvodnja elektromotorjev mogoče ne pokriva s proizvodnjo kakšne druge temeljne organizacije v našem sozdu. Ne, je bil odgovor, saj so proizvodni program točno definirali tudi v srednjeročnem planu SOZD Iskra. Svojo oceno z vidika delovne organizacije je podal tudi Robert Žerjal, glavni direktor in poudaril zadovoljstvo nad uspešnostjo te temeljne organizacije, jasne programske usmeritve, dobra opremljenost in znanje pa nudijo vse možnosti prodora tudi na tuja, posebej zapadna tržišča, predvsem šestnajst polnealternatorje.Tudito bo v bodoče ena osnovnih, izjemno pomembnih nalog, je podčrtal glavni direktor. Pogovor se je zasukal v samoupravno in družbenopolitično »smer«, kjer je Silvo Spačal, predsednik delavskega sveta DO poudaril dobro sodelovanje in tvorne odločitve njihovih delegatov, prav tako so predstavniki DPO spregovorili o uspešnem delovanju in odlični povezavi z ostalimi subjekti vtozdih in DO. Dotaknili so se tudi predloga sprememb Zakona o združenem delu, predvsem tistega poglavja, ki govori o prekinitvah delovnih razmerij zaradi neuspešnega izpolnjevanja del in nalog v delovnem procesu. Ob zaključku razgovorov je bila iznešena misel, da je ta TOZD izjemna osvežitev v delovni organizaciji, zato je tudi ocena strokovnega dela na zelo zahtevnih izdelkih in na samem vodenju tozda pozitivna. Gostitelji so se prisrčno zahvalili za obisk in gostom razkazali tudi proizvodne prostore. Marko Rakušček Iskra Invest servis Preselitev nekaterih dejavnosti l$IE Invest servis slovi potem, da se njegove službe rade selijo z ene lokacije na drugo. To je delno res, vendar ne brez vzroka. Skoraj vseso v najemniških prostorih, kar je povezano z nepredvidenimi težavami in selitve so neizbežne. Vse tudi nimajo pisarniškega značaja, so torej tehnične službe, kot mizarstvo, pleskarstvo, mikrofilm, zato so po sili razmer odrinjene iz središča mesta, oz. stolpnice, v kolikor ne ponujajo storitev za posamezne TOZD Iskre. Že v začetku leta se je Invest servis odlopil na nakup lastnih prostorov na Poljanski cesti 77 a. Montažno stavbo so adaptirali in se pred kratkim vselili vanjo. Tako so lahko združili dejavnosti gospodarskega področja, organizacijsko in splošno kadrovskega področja ter celotno vodstvo vzdrževanja. Po eni plati so bili namreč v PPG prostori dragi, po drugi pa je Iskra banka rabila nove prostore za svojo dejavnost v stolpnici, ki morajo biti iz organizacijskih razlogov čim bliže SOZD. Na Poljansko cesto 77 a so se preselile naslednje dejavnosti: gospodarsko področje s 15 zaposlenimi, ki so prišli s Cankarjeve 10, načeljuje jim Irena Šlemic, ekonomistka. Njihova telefonska številka je 310-281. Nadalje organizacijsko in splošno kadrovsko področje, ki seje preselilo iz prizidka PPG. Vodi ga Andrej Stržinar, inž. org. dela, zaposluje pa 11 ljudi. Ima telefonsko številko 310-280. Semkaj se je preselilo tudi vodstvo celotnega vzdrževanja iz PPG. Skupno zaposluje pet sodelavcev, načeljuje pa mu Iztok Urbanc, dipl. inž. Dosegljivi so prek telefona št. 315-527. V izpraznjene prostore na Cankarjevi 10, torej tam, kjer je bilo prej gospodarsko področje, se je preselil s Cankarjevega nabrežja 11 Iskra inženiring. Ta oddelek zaposluje 17 ljudi, vodi pa ga Arnold Krapša, dipl. inž. Njihovi telefonski številki sta 223-969 in 223-793. Naj mimogrede še omenimo, da bodo prostori na Cankarjevem nabrežju 11 na voljo drugi TOZD Iskre. Slaba stran novih prostorov na Poljanski cesti 77 aje sorazmerno velika oddaljenost od središča mesta, oz. sedeža organizacije invest servisa v stolpnici pa tudi ne najboljša povezava z mestnim avtobusom. Za sedaj tudi ni možen dovoz v neposredno bližino z osebnimi vozili, ker je Poljanska cesta prav na tem delu neprevozna. Delavci namreč grade podvoz pod železnico in nov most za mestno tranzitno cesto. Tod bo potekal mini obvoz za tovorni promet po 29. novembru letošnjega leta, ko bodo dela predvidoma končana. Do takrat je najbolje, da jih pokličete po telefonu. Marjan Kralj Novi prostori na Poljanski cesti 77 a, last Invest servisa Dan Iskre — 4. julij ’87 SMO ZNANJE IN MUDOST Iskraši! V soboto, 4. julija vsi na praznovanje dneva Iskre na rekreacijski center Sora pri Medvodah! Iskra Kibernetika V prvem trimesečju ugodnejši rezultati Osrednja točka dnevnega reda 9. zasedanja delavskega sveta Iskre Kibernetike, ki je bilo 22. maja 1987 v Otočah, so bili doseženi rezultati poslovanja Kibernetike v prvem četrtletju. O poslovanju je poročal direktor področja za ekonomiko in finance Gorazd Trček. Pojasnil je delegatom, da šobili rezultati znani nekoliko pozneje kot v prejšnjih letih, predvsem zaradi novega zakona o celotnem prihodku. Omenil je tudi težave, ki jih je bilo treba premagati, da so zagotovljene osnove za izplačilo osebnih dohodkov. Iskra Kibernetika veliko izvaža na konvertibilno področje, zato so zanjo zelo pomembni ukrepi v zvezi zzunanjetrgovin-skim poslovanjem. Kljub številnim obljubam o večjih ugodnostih pri pridobivanju prihodkov za izvoznike se na tem področju položaj ni izboljšal. Ponovila se je celo praksa iz preteklih let, ko je Iskra Kibernetika dobila izvozne premije v menicah (20. aprila) šele na urgenco občinskih in republiških organov. Direktor Gorazd Trček je opozoril na resen položaj in nanizal glavne naloge in cilje, ki jih mora doseči kolektiv Kibernetike. Posebno pozornost bo treba nameniti prizadevanjem za doseganje višjih cen izdelkov, predvsem električnih števcev, na katere so vezane tudi temeljne organizacije skupnega pomena. Zmanjšati je treba materialne stroške. V prihodnjem obdobju bodo potrebne tudi odločitve o selekciji sedanjega proizvodnega programa. Stalno bodo preverjali ekono- mičnost in rentabilnost projektov, ki jih načrtuje Iskra Kibernetika. Izboljšati bo treba akumulativnost, ki je ena izmed pomembnih osnov za delitve osebnih dohodkov. Uresničiti bo treba čim več načrtovanih naložb, ki so osnova za povečanje dohodka. Veliko težav bo treba premagati za nemoteno oskrbo proizvodnje z repromaterialom, ki ga Kibernetika uvaža. O naporih za izboljšanje položaja izvoznikov in ustreznejšo cenovno politiko je delegatom delavskega sveta govoril tudi glavni direktor dipl. ing. Peter Kobal. A. Boc Iskra Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o., Izobraževalni center Iskre 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 V okviru izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanja delavcev v RR dejavnosti razpisujemo: 5. raziskovalno- razvojno šolo v Iskri v času od 5. 5. do 22. 5. 1987 v Šofji Loki Izobraževalni program je namenjen vodjem raziskovalno-razvoj-nih enot v Iskri in vodjem projektov in projektnih skupin. Vsebina: Program tvorijo izbrana poglavja iz naslednjih tematskih področij: 1. vodenje inovacijskih procesov 2. informatika v raziskovalno-razvojnem procesu 3. vodenje, komuniciranje in delo z ljudmi. Program vsebuje posebna interdisciplinarna znanja, ki so močno naravnana na aktualna vprašanja novih zahtev sodobnega raziskovalno-razvojnega dela s končnim poudarkom na Iskrini problematiki. Organizacija: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na odgovornejša dela in naloge v raziskovalno-razvojni dejavnosti Iskre. Nosilec programa: SOZD Iskra, Področje za raziskovalno dejavnost, Ljubljana. Vodja programa: dr. Jože Vugrinec Čas in kraj: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli dne 5. 5. 1987 ob 9. v Hotelu Transturist v Škofji Loki. Prijave: Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 17.4.1987 na naslov Iskra DSSS Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/E-11. Informacije lahko dobite po telefonu: 061 222 212. Razvojni dnevi Iskra Kibernetika bo delavcem Kibernetike in širši javnosti predstavila dosežke razvojno-raziskovalne dejavnosti v preteklem obdobju in načrtovane razvojne usmeritve. V »Dnevih Iskre Kibernetike«, ki bodo od 16. do 18. junija 1987 v Kranju, bo tudi tradicionalni posvet delavcev v RRD. Dne 16. junija bodoob9. odprli priložnostno razstavo »Raziskave—Podporne dejavnosti — Usmeritve«, ki bo namenjena tudi vsem delavcem Iskre Kibernetike. Odprta bo v avli Skupščine občine v Kranju. V okviru »Dnevov Iskre Kibernetike« bodo v Kranju številni razgovori z družbeno-političnimi delavci, predstavniki ljubljanske banke, Medobčinske GZS, s člani samoupravnih organov Kibernetike, z mladino in predavatelji z univerzitetnih ustanov in inštitutov. Povabili so tudi predstavnike sredstev javnega obveščanja. To bo tudi javna verifikacija razvojnih usmeritev Iskre Kibernetike in njenih investicijskih namer. Vabimo delavce Kibernetike, da si ogledajo razstavo v avli občinske skupščine v čim večjem številu! A. B. Dan Iskre — 4. julij ’87 SMO ZNANJE IN MLADOST Iskraši! V soboto, 4. julija vsi na praznovanje dneva Iskre na rekreacijski center Sora pri Medvodah! Nagrade SOZD Iskra za magistrska in diplomska dela Alma Udovč: »Želimo si nove opreme!« Nagrado SOZD Iskra za magistrsko delo je letos prejela tudi Alma Udovč, magister kemijske tehnologije iz DO Iskra Kibernetika. Lani je prejela tudi nagrado janeza Puharja. Zaposlena je kot vodja laboratorija za organsko kemijo v Razvojno-tehnološkem centru. V magistrski nalogi je Alma Udovč prikazala način stabilizacije polia-mida 6 s 13C-NMR spektroskopijo. Polimerni granulat PA 6 tovarne julon bi bil za naše izdelke, od katerih se zahteva dolga življenjska doba, uporaben šele po dodatku ustreznih stabilizatorjev. Naloga obravnava izbiro ustreznega stabilizatorja in pripravo stabiliziranega PA 6 iz odpadnega polimernega granulata. Učinkovitost izbranega stabilizatorja je ugotavljala po pospešenem staranju z meritvami mehanskih lastnosti. Kemične reakcije, ki potekajo med staranjem, so bilespremljanes spektroskopsko metodo 13C-NMR v sodelovanju s Kemijskim institutom Boris Kidrič v Ljubljani. Meritve so pokazale, da se tako Štipendisti zdravo! S šolskim letom 1986/87 ste doživeli precej sprememb pri izplačilu štipendij in poglejmo nekatere. V delovnih organizacijah smo lansko leto pristopili k novemu samoupravnemu sporazumu (SaS) o štipendiranju, katerega določila veljajo za vse štipendiste, ki ste podpisali pogodbo v jeseni 1986. leta. Novi sporazum je predvsem uvedel progresivne lestvice nagrajevanja za boljše študente in učence ter vzpostavil dve lestvici štipendij. (O tem smo se pogovarjali na sestanku kluba štipendistov v jeseni). Prva lestvica jeza učence (C) in študente (D), ki bivate doma in se v šolo vozite ali pa se šolate v kraju stalnega bivališča; druga, višja lestvica, pa velja za vse (E,F), ki se šolate izven kraja stalnega bivališča in tam tudi stanujete. Od 1.9.1986 dalje so se štipendije obračunavale z naslednjimi vrednostmi: 1. 9. 1986 — vrednost točke 37,83 dinarjev 1.12.1986 —vrednost točke41,51 dinarjev (+9,7%), dodatek na vožnjo se je povišal za 30% 1. 2. 1987 — vrednost točke spremenjena na 41,61 dinarjev 1,3. 1987 — vrednost točke 52,01 dinarjev (+25%), dodatek za vožnjo se je' povišal za 35% Višina štipendij po novem SaS je odi. 3. 1987 naslednja (glej tabelo 1). stabiliziranemu PA 6 življenjska doba bistveno podaljša in bi bil uporaben za naše izdelke. Mgr. Alma Udovč nam je takole predstavila svoje delo: »V laboratoriju za analizno kemijo opravljamo analize vseh kovinskih in nekovinskih materialov. Poleg tega opravljamo tudi analize odpadnih voda in spremljamo onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom.« Ali stezadovollnlssvojlm delom? »Radaopravljamsvojedelo.Moje naloge so poleg iskanja novih raziskovalnih metod in preučevanja novih aparatur s tega področja tudi sodelovanje z znanstvenimi institucijami. Za rezultate preiskav sem strokovno odgovorna naročnikom in inšpekcijskim organom. Z razvojem novih tehnologij so tudi potrebe po kemijski analizi novih materialov, površinskih ob- Legenda: — 100 točk za deficitarnost (T.DF.) prejemate dijaki odi. do V. stopnje izobraževanja v elektro in kovinsko predelovalni usmeritvi — 200 točk za deficitarnost prejemate štipendisti VI] in Vili stopnje izobraževanja v programih elektrotehnike, računalništva, strojništva, fizike, matematike in kemije (samo Vili). Učencem in študentom s pogodbami delav ter različnih korozijskih produktov vedno pogostejše. Kljub temu, da smo v našem laboratoriju že vpeljali nekaj sodobnih spektroskopskih metod, bi morali razširiti delo tudi na področje kromatografije in elektrokemije. Zato si želimo novih analiznih instrumentov s tega področja.« V Iskri dajemo večji poudarek varstvu okolja, kaj to pomeni za vaš laboratorij? »Vedno več dela bomo imeli z analizo odpadnih voda, saj zakon o vodah iz leta 1985 zaostruje kontrolo in predpisuje atestiranje analitskih postopkov. Naš laboratorij si je že pridobil atest Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, ki nam dovoljuje samostojen nadzor nad kakovostjo odpadnih voda. Potrebovali bi dodatno opremo za analizo organskih topil, ki so izrednotoksična. Če izpred leta 1986 lahko izplačujemo štipedijo po sporazumu, ki je bil sprejet leta 1981, v kolikor so določila tega sporazuma za posameznika ugodnejša. To velja predvsem za vse tiste, ki se šolate v kraju stalnega bivališča. Višina izplačil je po starem SaS od 1. marca naslednja: (glej tabelo 2). Preden odložite šolske torbe v kot, fotokopirajte spričevala (indekse) in jih bo uspelo naš laboratorij dodatno opremiti, bomo analize lahko opravljali tudi za druge organizacije združenega dela. Alojz Boc Mgr. Alma Udovč (foto: A. Boc) oddajte v kadrovski službi. Študentom, ki lovite izpitne roke pred letnim oddihom, želimo vso srečo in veliko znanja pri izpitih. Držimo pesti za vas. V jeseni ne pozabite na potrdila o opravljenih izpitih in na potrdila o vpisu v naslednji letnik. Vsem skupaj želimo prijetne počitnice. Pred nbvim šolskim letom se vidimo še na počitniški praksi, do takrat pa srečno. MIRJANA ŠPAROVEC Tabela 1: SREDNJE ŠOLE IV. IN V. STOPNJE LESTVICA C - V KRAJU BIVANJA IN POTNI STROŠKI LESTVICA E — IZVEN KRAJA BIVANJA USPEH TOČKE DIN +100 T DF TOČKE DIN +100 T. DF zadosten 285 14.823 20.024 800 41.608 52.010 dober 365 18.984 24.185 880 45.769 56.171 prav dober 475 24.705 29.906 990 51.490 61.892 odličen 605 31.466 36.667 1120 58.251 68.653 VIŠJE, VISOKE ŠOLE VI., VII. STOPNJE LESTVICA D - V KRAJU BIVANJA IN POTNI STROŠKI LESTVICA F - IZVEN KRAJA BIVANJA USPEH OD 1.10. DO 30.9. TOČKE DIN +200 T. DF TOČKE DIN +200 T. DF 2,00 — 2,80 6,00 — 7,09 425 22,104 32.506 895 46.549 56.951 2.81 - 3,03 7,10 - 7,39 540 28.085 38.487 1010 52.530 62.932 3,04 — 3,27 7,40 - 7,69 630 32.766 43.168 1100 57.211 67.613 3,28 — 3,42 7,70 -7,89 690 35.887 46.289 1160 60.332 70.734 3,43 — 3,64 7,90 -8,19 775 40.308 50.710 1245 64.752 75.154 3,65 - 3,79 8,20 — 8,39 835 43.428 53.830 1305 67.873 78.275 3,80 - 4,02 8,40 — 8,69 925 48,109 58.511 1395 72.554 82.956 4,03 - 4,24 8,70 - 8,99 1010 52.530 62.932 1480 76.975 87.377 4,25 — 5,00 9,00 -9,99 1320 68.653 79.055 1790 93.098 103.500 Tabela 2: VIŠINE ŠTIPENDIJ LESTVICA A B VREDNOST TOČKE 400 480 590 720 600 650 720 800 900 1080 do 200 TOČKE USPEH 2,00 3,00 4,00 5,00 2.0- 2,4 6.0- 6,5 2.5- 2,9 6.6- 7,2 3,0-3,4 7,3-7,9 3,5-3,9 8,0-8,6 4,0—4,4 4,5—5,0 8,7—9,3 9,4—10,0 Dodatek za dificit. Veljajo od: Višine zneskov štipendij poklic 01.03.1987 100 točk DF 20.804 26.005 24.965 30.166 30.686 35.887 37.447 42.648 31.206 41.608 33.806 44.208 37.447 47.849 41.608 52.010 46.809 57.211 56.171 66.573 10.402 200 točk DF 52.01 št. 23., 22. junij 1987 stran 7 PRIJAVITE SE • • Letošnji Dan Iskre, 4. julij 1987, bo ponovno združil vse tiste, ki delamo v ISKRI. Prireditev bo splet umetniškega, rekreacijskega, športnega in družbenega dogajanja. K sodelovanju vabimo vse tiste, ki se ukvarjajo s petjem, z igranjem na kak instrument oz. imajo družino, ki se ukvarja s tako dejavnostjo. Nudimo možnost nastopa na naši skupni prireditvi na Sori. Prijave za avdicijo sprejemamo do 15. junija 1987 na naslov: Iskra Delta, Prireditveni odbor (4. julij), Celovška 264, 61000 Ljubljana radio GL4S ljubljene liuD>i«na, Kop'i*iev« 7. tel.’ 371 ■ «94, 375 496 P. S. Želimo si tudi vaših spreminjevalnih predlogov pri slovenskih popevkah, saj so morda na Štajerskem, Primorskem ali Dolenjskem bolj poslušane druge slovenske popevke kot v Ljubljani. SLOVENSKA IN OSTALA ZABAVNA: Predlog je pripravil glasbeni urednik Radia GLAS LJUBLJANE Marko Prpič Naslov skladbe: Izvajalec: 1. Pesmi s triglava, Agropop slov. 2. Hajdemo u planine Bijelo dugme 3. Kuda idu izgubljene Boris djevojke 4. Mi 'mamo se fajn, Gu-gu slov. 5. Je v šiški še kaj Martin Krpan odprtega, slov. 6. Bye Bye Baby, slov. Moulin Rouge 7. Srce je popotnik, slov. Obvezna smer 8. Zadnja ljubezenska Pankrti zgodba, slov. 9. Sava tiho teče Plavi orkestar 10. Član mafije Ribja čorba 11. Jožica, slov. Marjan Smode 12. Sendi, slov. Miki Šarac 13. Ti me izludjuješ Tuti frutti Balkan bend 14. Vozi me vlak v Videosex daljave, slov. 15. Najboljši fantje, Simona slov. ’ Vodopivec TUJA ZABAVNA: Predlog je pripravil glasbeni urednik Radia GLAS LJUBLJANE Marko Prpič Naslov skladbe: Izvajalec: 1. Walk like an Bangles Egyptian 2. Take my breath Berlin away 3. Notorious Duran Duran 4. Rock the night Europe 5. The miracle of Eurythmics love 6. I knew you were A. Franklin in vvaiting G. Michael 7. The way it is B. Hornsby in The Range 8. You sexy thing Kot Chocolate 9. A matter of trust Billy Joel 10. Livin' on a Bon Jovi prayer 11. Respectable Mel an Kirn 12. Gerommo’s Modern Talking Cadillac 13.1 feel good Saphir (1 feel fine) 14. Fight for Spandau Ballet ourselves 15. If you were a Bonnie Tyler vvoman NARODNA IN NARODNO-ZABAVNA: Predlog je pripravil urednik priloge Nedeljskega Dnevnika »OSA« Bogomir Šefic Naslov skladbe 1. Ko Slovenec zapoje 2. Na avtocesti 3. Sosed dober 4. Mama prihajam domov 5. Domovina moja 6. Polka, valček, rokrol 7. Luči Slovenj Gradca 8. Janez, Janez 9. Ljubica lahko noč 10. Rdeči cvet 11. Pri naši mami 12. Ko v nošo se odenem 13. Venček narodnih ansambel Vilija Petriča (Mi se imamo radi) 14. Jaka, lojtro brž ansambel Rž 15. Hribovska ansambel Ivana Ruparja mornarica Izvajalec ansambel Vilija Petriča ansambel Bratov Avsenik ansambel Fantje z vseh vetrov ansambel Lojzeta Slaka ansambel Vita Muženiča ansambel Henček Burkat ansambel štirje Kovači ansambel štajerskih 7 ansambel Toneta Kmetca ansambel Beneški fantje ansambel Miha Dolžan ansambel Alpski kvintet SODELUJTE Tudi glasbo, ki jo bomo poslušali tega dne, bomo izbirali sami! V glasilu ISKRE bomo pričeli z objavljanjem glasbenih lestvic ISKRA ’87 s področja narodne in zabavne glasbe. Na osnovi zbranih večinskih glasov, ki jih bodo poslali bralci glasila Iskra, bodo nastale lestvice in ta glasba nam bo popestrila naš skupni praznik. Sodelujte vsi, da bo naš dan še bolj naš! Pred vami je trikrat po 15 skladb različnih zvrsti in izvedb. Iz vsake lestvice izberite v prvem krogu po deset pesmi za ožji izbor. Mlajši naj pobarajo starejše, katere pesmi bi želeli slišati iz zakladnice narodne in narodnozabavne glasbe, starejši pa naj vprašajo mlajše sodelavce, čemu radi prisluhnejo iz ponudbe slovenske in druge zabavne glasbe. Če pa menite, da smo izpustili katero od vaših izjemno priljubljenih pesmi, velja za vse tri lestvice, nam pišite. Dodajte še besedo ali dve sporočila, želje, iskrene besede in vaše besede in sporočila bomo povedali tudi na prireditvenem prostoru letošnjega srečanja. Glasovnice pričakujemo do 25. Junija na naslov: Radio glas Ljubljana, Kopitarjeva 2 Ljubljana, s pripisom »Iskra ’87«. ZMAGUJTE Letošnji Dan Iskre bo priložnost, da se v enostavnih družabnih tekmovalnih igrah pomerijo ekipe Iskrinih delavcev. Pripravili bomo tri igre: podajanje žoge prek glave, kotalenjezračnic in skupinski slalom. Pozivamo vas, da se za sodelovanje prijavite vnaprej. Najboljše bomo seveda nagradili. Glede na to, da v vsaki igri lahko sodeluje le po osem ekip, bomo v primeru prevelikega števila prijav upoštevali tiste, ki bodo prišle prej. Če bi se ena ekipa prijavila za več ali za vse igre, si pridržujemo pravico, da v primeru prevelikega števila kandidatov upoštevamo prijavo samo pri eni igri. Vse izbrane prijavljence bomo takoj po izteku prijavnega roka obvestili o podrobnostih. Rok za prijavo je: 25. junij 1987, na naslov Iskra Delta, Prireditveni odbor (ZA 4. JULIJ), Ljubljana, Celovška 262. Hkrati vas obveščamo, da se bo mogoče igrati tudi v družinskem krogu ali posamič in da zato ni potrebna nobena vnaprejšnja prijava. Mogoče samo nasvet: kdor ni nameraval vzeti s seboj kopalk, naj to stori zaradi dveh družabnih iger, pa tudi zaradi kopanja v Sori. Vse delovne organizacije v SOZD Iskra, vabimo, da s svojimi proizvodi sodelujejo pri tekmovalnih igrah na Dnevu Iskre. Nagrade te vrste bodo podeljene najboljšim tekmovalnim ekipam iz vrst Iskrašev. Vašo odločitev oziroma nagrade pričakujemo do 25. junija! Prijave, in ponudbe pošiljajte na naslov: Iskra Delta Prireditveni odbor (ZA 4. JULIJ) Ljubljana, Celovška 264 Iskra Avtoelektrika Sodobna hala pred vselitvijo Skoraj povsem nared je nova, sodobna proizvodna dvorana za proizvodnjo zadnjega industrijskega hita — elektronskih komponent za alternatorje, regulatorje, utripalke itd. Vanjo se bodo koncem tega in v začetku prihodnjega meseca preselili delavci in delavke tovarne generatorjev in elektronike novogoriške Iskre Avtoelekt-rike. Del prostorov bo namenjen tudi proizvodnji usmernika za oba tipa alternatorjev z oznakami AAK in AAG. Nova pridobitev je izrednega pomena za nadaljnji razvoj in proizvodnjo teh izredno zahtevnih avtoelektričnih izdelkov in pomeni ogromen napredek pri posodobitvi tehnoloških postopkov, nenazadnje pa tudi večanja količin izdelkov, s katerimi oskrbuje domača in tuja tržišča. (M. R.) Tematska razprava o spremembah Zakona o združenem delu Skladno s programom aktivnosti, ki jih je sprejel novogoriški občinski sindikalni svet v zvezi z organiziranjem in vodenjem javne razprave o predlaganih spremembah in dopolnitvah Zakona o združenem delu, je bila minuli teden tudi v Iskri Avtoelektriki izvedena bogata tematska razprava z osrednjo temo — delitev po delu. Razpravo je vodil Miloš Vodopivec, predsednik predsedstva Sindikata v tej DO, uvodničar pa je bila Aleksandra Kokelj, vodja gospodarskega načrtovanja in analiz, sicer pa med drugim tudi vodja konference delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Nova Gorica. Razprave so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij, organov upravljanja, samoupravnih organov, poslovodnih organov, strokovni delavci in zunanji sodelavci. V razpravi je bilo iznešenih veliko pripomb, stališč in predlogov, ki so jih razpravljalni naslovili na politični aktiv za organiziranje in koordiniranje aktivnosti v javni razpravi o spremembah in dopolnitvah Zakona o združenem delu. (M. R.) Nova kalilnica Prostore, kjer je bila do nedavnega kotlarna novogoriške Iskre Avtoelektrike (zgradili so novo) temeljito preurejajo (na sliki) ker bo v njih poslej termična obdelava orodnih jekel za potrebe tovarne delovnih sredstev. Oprema, ki jo bodo inštalirali bo sodobna, poseben mik pa bo vsekakor vakuumska peč znanega proizvajalca Ga-lilea iz Firenc. Objekt sam in oprema ne bosta pomembna le iz tehnološkega vidika, ampak tudi iz ekološkega, saj bodo s to novo pridobitvijo odpravili vse vrste cia-nidnih soli, ki so doslej nastopale v procesu termične obdelave jekel. Predvidevajo, da bo začetek redne proizvodnje stekel koncem letošnjega leta. M. R. Aleš Čehovin vzoren vojak Pred dnevi smo dobili v naše nogovoriško uredništvo lepo pisemce s še lepšo vsebino. Prišlo je iz glavnega mesta Bosne in Hercegovine, iz Sarajeva, iz glavne vojaške pošte tamkajšnjega garnizona. Vsebina pisemca se začenja takole: »Dragi tovariši! Člana vašega kolektiva, trenutno vojaka pri nas, Aleša Čehovina, smo nagradili s priznanjem in značko »Vzoren vojak«. Bodite ponosni na vašega tako vzornega delavca, sposobnega in odličnega branilca naše socialistične samoupravne skupnosti,« piše med drugim v pisemcu. Da, ponosni smo, saj takega priznanja ni deležen vsak. Aleš Čehovin, doma iz Brij na Vipavskem je prišel v Iskro Avtoelek-triko 3. septembra 1985. leta. Delo je dobil na liniji pokrova v tovarni tvelikih zaganjalnikov, opravljal pa ga je vestno in marljivo vse do odhoda k vojakom. No, tudi poslej bo tako, saj smo izvedeli, da jeAleš že doma, celo vse potrebno je že uredil za vnovično zaposlitev v Iskri Avtoelektriki, torej še en dober delavec več v zahtevnem proizvodnem procesu. In zakaj je bil Aleš nagrajen v naši jugoslovanski ljudski armadi? To odlikovanje podeljujejo vojaške oblasti tistim uniformiranim obveznikom, ki z odličnim uspehom končajo vojaško strokovno urjenje, idejno-politično izobraževanje in vzgojo ter primerno in zavzeto izvršujejo vojaške obveznosti in dolžnosti. Nagrajeni fantje v naši JLA, ki prejmejo priznanje »Vzoren vojak«, marljivo sodelujejo tudi v tistih at-kivnostih, ki jih vojaško urjenje in moralno politično izobraževanje ne zajemata, uspešno razvijajo tovarištvo, krepijo bratstvo in enotnost ter uspešno uresničujejo varnostne ukrepe in samozaščito. Tak je bil naš Aleš Čehovin in prepričani smo, da bo tak znova tudi na delovnem mestu. Zato čestitke in srečen ter uspešen začetek dela v krogu starih sodelavk in sodelavcev, v krogu kolektiva Iskre Avtoelektrike. Marko Rakušček Slovo Mirana Mariniča Pred dnevi je bila v novogoriški Iskri Avtoelektriki krajša, a toliko bolj prisrčna slovesnost, na kateri so se Robert Žerjal, glavni direktor in njegovi najožji sodelavci poslovili od dolgoletnega člana te delovne organizacije Mirana Mariniča, predstavnika Iskre Avtoelektrike v Beogradu, saj je prišel dan njegove upokojitve. V našem glavnem mestu je Miran Marinič celih 19 let zastopal interese Iskre Avtoelektrike na področju SR Srbije, ki je, kot nam je znano, izjemno veliko področje prodaje avtoelektričnih izdelkov (DMB, IMR, IMT, Z CZ Kragujevac, itd.) V imenu celega kolektiva se mu je za ves vložen trud zahvalil glavni direktor, v spomin na bogato delovno pot pa mu je poklonil spominsko knjigo (na sliki). Zanjo se je prisrčno zahvalil in ob tem dejal za naše glasilo: »Vsekakor je neprijetno, ko pride dan, da moraš zapustiti kolektiv, ki si mu bil zvest skoraj dve desetletji. A kaj hočemo, takšno je življenje, takšna je usoda, ki se ji ne moreš zoperstaviti. Ob slovesu želim kolektivu kar največ delovnih uspehov in čimmanj težav ter problemov, tesne stike pa bomo vsekakor še naprej gojili.« (M. R.) Pred republiškim tekmovanjem kovinarjev V sredo, četrtek in petek se bodo zbrali na Jesenicah, Kranju in Škofji Loki najboljši kovinarji iz vse Slovenije, tisti, ki so na občinskih tekmovanjih dosegli prvo in drugo mesto. V teh treh gorenjskih mestih bo namreč republiško tekmovanje, ali bolje rečeno, izbirno tekmovanje za nastop najboljših slovenskih obdelovalcev jekla in železa na zveznem, državnem tekmovanju, kamor se bosta uvrstila prva dva iz vsake panoge. Iskro Avtoelektrike Nova Gorica bo letos zastopalo kar šest mladih strokovnjakov iz tovarne delovnih sredstev. Na nedavno končanem tekmovanju severnoprimorskih občin so namreč dosegli največji uspeh, saj tolikšnega zastopstva doslej Avtoelektrikaše ni imela. Te »jeklene« fante prikazuje tudi naš posnetek (od leve proti desni) Marjan Penko, drugouvrščen orodjar, Branko Vitez, drugouvrščeni kovinostrugar, Valter Gorkič, prvi med 'kovinorezkalci in Marko Tominec, prvi med orodjarji. Žal sta bila v času, ko smo naredili ta posnetek odsotna Dušan Mozetič, drugouvrščeni brusilec in Jože Černič, prvi med kovinostrugarji. Vso srečo fantje na republiškem tekmovanju. (M.R.) Popravek Žal tiskarski škrat ne miruje niti pri zapisih o najslavnejših trenutkih kot je bil 5. junija v novogoriški Iskri-Avtoelektriki ob polaganju temeljnega kamna za nove prostore instituta. Emilu Koglotu, najstarejšemu delavcu v TOZD in večkratnemu inovatorju, ki je vzidal temeljni kamen, je namreč spremenil priimek. Po tej poti se Emilu Koglotu iskreno opravičujemo. Uredništvo Drugi o nas • Ljubljanski Dnevnik je posredoval izjavo Petra Virnika iz Iskre Commerce oželo uspešnem nastopu Iskre na turškem trgu. Po njegovih besedah bo Iskra lahko v Turčijo izvozila več od načrtovanih 13 milijonov dolarjev za to leto, če ji bodo odobrili dopolnilno posojilo pri jugoslovanski banki za mednarodno ekonomsko sodelovanjeza izvoz 200.000 telefonskih priključkov v to državo. Iskra je na turškem tržišču prisotna že 30 let. V minulih letih izvoz v to državo skokovito narašča. Tako so leta 1981 partnerjem v tej državi izročili za milijon dolarjev telefonskih central, aparatov in električnih števcev, lani pa za 12,5 milijona dolarjev. S Revija Avto piše, dadelovna organizacija Iskra-Avtoelektrikadoba-vlja svoje proizvode tako priznanim tovarnam kot so Audi, Renault, Fiat, Mercedes, Saab, Volksvvagen, BMW in drugim. To nedvomno dokazuje, da nastajajo v tej organizaciji kvalitetni proizvodi, ki morajo s svojo zanesljivostjo in vzdržljivostjo ustrezati najtežjim pogojem dela. V proizvodnem programu Iskre-Avtoelektrike so servisna oprema, naprave za kontrolo električne instalacije na kamionih, elektronski deli električne napeljave v avtomobilih, alternatorji ter številni drugi elementi in naprave. • Mariborski Večer je objavil obširen prispevek o dosežkih, problemih in načrtih delovne organizacije Iskra-Zmaj in o problemih razvoja baterij pri nas. List vprašuje, zakaj imamo v Jugoslaviji poleg tovarne v Gnjilani in IjubljanskegaZmajatudišedrugetovarnebaterij, naprimer zagrebško Croatio in Teslo v Gospiču. Slovenski uporabniki baterij soglašajo, da so današnje baterije preslabe in predrage ter, da je njihova življenjska doba prekratka. Znano je, da vzadnjem času litijeva baterija osvaja svet in, da njena prodaja narašča. Jugoslovansko »bateriranje« pa razdrobljeno caplja po stranskih poteh. Direktor prodaje v ljubljanskem Zmaju Bojan Cerar pravi, da so litijevo baterijo že izdelali, vendar je v maloprodaji še ni. Zmajeva litijeva baterija naj bi imela 5 do 10 let življenjske dobe, elektrolit pa se ji ne more izliti in s tem uničiti aparata, ki ga napaja. Zato bo ta baterija ustrezna v industrijski elektroniki, medicini, vojski itd. • Sarajevsko Oslobodenje piše o premalo učinkoviti inovacijski dejavnosti v naši državi. Po številu prijavljenih inovacij se namreč že desetletja nahajamo na repu evropske lestvice. Strokovnjaki že leta opozarjajo, da tako negreveč naprej. Protesti, zahteve in novi predlogi so najglasnejši in najštevilnejši v Sloveniji. Med slovenske organizacije, kjerobstajajoaktivi inovatorjev, posebnitečajizausposabljanjein permanentno izobraževanje, vsekakor sodi tudi Iskra. Tu potekajo številne specializacije, saj je Iskrina šola za poslovodne kadre pa tudi zunanje-trgovinska šola na ravni priznanih ameriških ustanov. • Beograjska Borba ocenjuje tunizijsko-jugoslovansko gospodarsko sodelovanje in v zvezi s tem komentira, da pomembne posle v Tuniziji vendarle v glavnem dobivajo drugi, kljub visoki kakovosti naših ponudb ter prijateljstvu in ugledu, ki ga v tej deželi uživamo. Po besedah Josipa Stadera, direktorja Skupnega ekonomskega predstavništva, Jugoslavija šele v zadnjih letih poskuša navezovati stike v okviru poslovno-tehničnega sodelovanja. Direktor pa poudarja, da se je Iskra že dobro »usidrala« na tunizijskem tržišču s števci električne energije in izključno s svojo tehnologijo. Tako je že dosegla permanenten izvoz na to tržno področje. • Poljudnoznanstvena revija za mladino Pionir je na takoimenovani Iskrini strani objavila prispevek o uporih v elektroniki. Avtor razlaga o uporabi, vrstah in namembnosti uporovvelektronski industriji.Vzvezi s tem poudarja, da je Iskra velik proizvajalec vseh vrst uporov, ima pa tudi svojo tovarno mikroelektronike. • Gorenjski Glas piše o izobrazbeni strukturi delavcev Iskre, kjer je zdaj že skoraj 4.700 doktorjev, magistrov in inženirjev. Vendar pa so med posameznimi delovnimi organizacijami v Iskri velike razlike. Iskra Delta ima na primer kar 87 odstotkov delavcev z najmanj peto stopnjo strokovne izobrazbe, našli pa bi tudi takšno Iskrino organizacijo, v kateri je več kot polovica zaposlenih brezstrokovne izobrazbe. Lani so v Iskri podelili 1.220 štipendij, letos pa jih razpisujejo kari .800. Vse bolj je spodbudno tudi izobraževanje Iskrašev ob delu: zdaj se na različnih ravneh izobražuje kar 1.830 Iskrinih delavk in delavcev. Skoraj tretjina Iskrašev ima najmanj srednjo izobrazbo. Nedvomno jeto velik potencial, veliko bogastvoznanja. Vprašanjepajevkolikšni meri jetoznanje izkoriščeno. • Ljubljanski Dnevnik je objavil informacijo o 30-letnici sodelovanja med Iskro in vzhodnonemškimi podjetji. Začetki sodelovanja segajo v leto 1957 in so obsegali področje kontaktorjev in relejev. Čeprav v začetku skromna, je medsebojna menjava zlasti od leta 1967 naprej naraščala sorazmerno hitro. Proizvodna kooperacija na področju kontaktorjev je dozorela v bogat in sodoben skupni asortiment. Iskra in predstavniki vzhodnonemških podjetij so sodelovanje še razširili na merilno tehniko in elektroniko ter v zadnjem obdobju na elektronske komponente. • Gospodarski vestnik ocenjuje poslovanje Iskre Delte v letošnjem letu in načrteza prihodnje. V prvih treh letošnjih mesecih jeta delovna organizacija prigospodarila 11,7 milijarde dinarjev celotnega prihodka. V Jugoslaviji je trenutno 3.500 uporabnikov Delfinih sistemov in storitev, pričakujejo pa, da se bo njihov trg, hkrati z informatizacijo družbe še povečeval. Po pisanju lista naj bi letos dosegli vrednost 15 milijonov dolarjev izvoza. Kot je ob otvoritvi letošnje letne šole Iskre-Delte napovedal mag. Vanja Bufon, namestnik generalnega direktorja, je Delti že uspelo prodreti na področje mikro- in miniračunalnikov, letos pa je pred njimi preboj v svet supermikro- in superminiračunal-nikov. Vse na podlagi lastnega znanja. Iz tujega strokovnega tiska Govoreči računalnik za slepe FirmaTele-SensorySystemsiz Palo Alto v Kaliforniji je dala na tržišče napravo »speech plus«, ki ima lastnosti ročnega računalnika in avtomatskega govorilni-ka. Naprava, v velikosti knjige, ima tastaturo od 1 — 9 in ničlo, znake +, —,: in x, zraven pa gumb, ki je namenjen slepim. Naprava govori v angleščini in jo je moč priključiti na magnetofon tako, da se rezultati računanja še enkrat akustično poslušajo in s tem preverijo. Napravo poganja baterija. Tudi baterija govori. Preden je izrabljena, se zasliši glas low — low. Če je rezultat računanjavečji od osem mest in ga naprava ne more zajeti, se zasliši glas overflovv. Kozmetika Odslej ne bo več nevarnosti pred lepotilnimi snovmi. Šminke, puder, kreme s škodljivimi, ali celo strupenimi snovmi bodo odslej prepovedane. Države Evropske gospodarske skupnosti so namreč ugotovile, da je v prometu nič manj kot425 strupenih snovi, kijih vsebujejo lepotila kot so puder, lak za nohte, zobne paste, milo, šminke, kreme za britje in parfumi. Na podlagi seznama škodljivih snovi bo morala kozmetična industrija pri proizvodnji poseči po drugih neškodljivih surovinah. Kovačeva kobila... Na nekem seminarju združen ih ameriških zobozdravnikov so se lotili tudi pregleda zob prav pri zobozdravnikih. Kot poročastro-kovni časopis »Zobozdravniška praksa«, je imelo 95% zobozdravnikov bolne zobe. Med njimi je 60% imelo karies, 35% pa vnetje dlesni. Tudi ameriški zobozdravniki se zgledujejo po pregovoru, da je kovačeva kobila vedno bosa. Plavanje Kdor plava, ta ne shujša! Ameriški medicinski strokovnjaki so ugotovili za to vrsto vodnega športa, da docela nasprotuje prizadevanjem za dosego vitke linije. Plavanje namreč povzroča prevelik apetit. Za dokaz, kako različne športne aktivnosti vplivajo na telesno težo, so razvrstili ženske s poprečno težo 68 kg v tri skupine. Prvaskupinaje pešačila dnevno eno uro, druga je poganjala stoječe kolo, tretja pa jepla-vala. Ženske so lahko po mili volji jedle, vendar so morale natančno upoštevati pogoje treninga. Po šestih mesecih so jih stehtali. Skupina, ki je samo pešačila, je izgubila 10% teže, kolesarke so prav tako izgubile 12% teže, plavalke — tako poroča strokovni časopis Sports Medicine — pašo v nasprotju pridobile 3% na teži. Čeprav je bila porabljena energija pri vseh ženskah približno, enaka, so plavalke pridobile na teži, ker gibanje v mrzli vodi in s tem povezana izguba toplote stimulira apetit. Svinec Od letošnjega leta je v Veliki Britaniji prepovedano prodajati določene vrste od 0,06 do 28,35 gr svinčenih obtežil za ribiške vrvice. Ribiči jih pogosto izgubljajo, ptice pa požrejo, ker jih zamenjujejo za zrnca peska. Prvo raziskavo o naraščajočem številu zastrupitev labodov s svincem so naredili pred nekaj leti in ugotovili, dajezaradi svinca poginilo30 tisoč ptičev, povečinizaraditega, ker so požrli svinčena obtežila. Ministrstvo za kmetijstvo, ribolov in hrano MAFF Predlaga, naj lokalna voda gospodarstva sama prepovedo uporabo svinčenih obtežil na svojem območju. Samo na Temzi pogine 40% labodov zaradi zastrupitve s svincem in raziskovalec Jean Sears z oxfordske univerze je prepričan, da bi zalegla kvečjemu stroga prepoved uporabe svinca v ribolovu, ne pa samo prepoved prodaje. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Naših štirideset let Piše: Dušan Željeznov * Naš sogovornik: Anton Lovko Semič vstopi v Iskrino družino Dne 1. januarja 1958 sta se obrat Telekomunikacije in Institut za elektrozveze iz Ljubljane združila v novo organizacijo — Industrijo za elektrozveze. Kmalu potem sta se obrat Pržan in nato še obrat Sežanaodcepilaod nove organizacije, medtem ko je obrat Semič ostal v njej. V institutu na Linhartovi cesti v Ljubljani je bila osnovana močna skupina strokovnjakov, ki je skrbela za razvoj in Podlistek proizvodnjo kondenzatorjev. Vodil jojeJože Planinc. Strokovnjaki sos svojimi dosežki bistveno vplivali na nadaljnji razvoj in proizvodni program obrata v Semiču. Razvojna grupa in proizvodnja v Ljubljani in obrat v Semiču sta imela vsak svoj obračun, pri delitvi osebnihdohod-kov pa je bil faktor stimulacije skupen, to je, računan je bil iz skupne realizacije, kar je vplivalo na hiter prenos proizvodnje tja, kjer so bili ugodnejši pogoji, to je Semič. Že leta 1957 so v Semiču opustili proizvodnjo sljudnih kondenzatorjev KS 1 in jo zamenjali s proizvodnjo stirofleksnih kondenzatorjev KSN. Prvi vodja tega oddelka je bila Tilka Živanovič. Isto leto je bila razširjena impregnacija še na klofensko. To so v novi stavbi prestavili v prostore, kjer so bili dotlej remont, garderobe in sanitarije. Impregnacija je bila izdelana po zamisli Jožeta Planinca, ki je tudi vodil montažo in poznejše prestavitve in dopolnitve. Remont pa se je preselil v adaptirane in razširjene prostore v bivših hlevih. Vodja je postal Slavko Tomšič, ki pa ga je kmalu zamenjal Martin Lukežič. Dne 18. maja 1961 so se Indust- rija za elektrozveze, Telekomunikacije Ljubljana in TELA Ljubljana priključile k Iskri v Kranju. Industrija za elektrozveze seje preimenovala v ISKRO Kranj, tovarna za elektrozveze. Z razširitvijo impregnacije v Semiču so bili dani pogoji za novo proizvodnjo, ki se je do takrat odvijala v majhnih serijah v Ljubljani na Linhartovi cesti. Tako so leta 1960 v Semiču pričeli izdelovati cos ip kondenzatorje (tip KPVK), lonča-ste kondenzatorje in kondenzatorje za zagon motorjev (tip KPSF in KPSM). T o leto so prenesli v Semič tudi proizvodnjo avtomobilskih kondenzatorjev (tip KPGA). Proizvodnja cos