Ameriška Domovi na
AM6RICAN IN. SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY
NO. 166
Serving Chicagu, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
HORNING NGWSPAPGR

CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 14, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
NOVI GROBOVI
Mari Marinko
Pretekli petek je umrla v St. Vincent Charity bolnišnici 96 let stara Mari Marinko s 1234 E. 14 St., roj. Kutnar v Litiji, od koder je bila pri dveh letih starosti prenesena v Dobrovo pri Ljubljani, od tam pa je 1. 1903 prišla v ZDA. Od leta 1954, ko ji je umrl mož Josepha, je bila vdova. Bila je mati Jennie Marinko, Mrs. Mimi Davidson, Freda, Josepha, Mrs. Berthe Krug in pok. Dorothy, 3-krat stara niati, 3-krat prastara mati. Vse sestre in bratje so umrli pred njo v Evropi. Pokojnica je bila članica St. Agnes Lodge of The Catholic Knights of Ohio. Pogreb bo jutri, v torek od 9. iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. do 4. pop. in od 7. do 9- zvečer
David J. Telban
V St. Vincent Charity bolniš-rdci je umrl preteklo soboto 51 let stari David J. Telban s 1134 E. 60 St., mož Julie, roj. Kosec, °če Linde A. Asher, Deborah J- Woods, Davida J. in pok. Julie Patrice, brat Marie Kovačič, Vere Saver, Stanley j a in pok. Josepha (Penna.). Pokojnik je bil rojen v Forest City ju, Pa., cd koder je prišel v Cleveland leta 1940, kjer je bil zaposlen v upravi White Motor Co. do svoje smrti. Bil je član cerkvenega sveta pri Sv. Vidu, Društva Najsv. Imena 20 let tajnik St. Vitus Bowling League, član in Podpoveljnik St. Vitus Catholic War Veterans Post 1655, Chief Ranger Baragovega dvora katoliških boštnarjev št. 1317, ADZ
9, KSKJ št. 25, pevskega zbo-ra Lira, zastopnik soseskinega Predela v demokratskem klubu 23. varde in član White Motor Management Cluba. Pogreb bo v sredo ob 9.30 iz Zakrajškovega Pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Wda ob io., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem °dru bo jutri, v torek, od 2. pop. do 9. zvečer.
Pomoč Turčiji zadržala Kongres pri zasedanju
Upanje, da bo resolucija sen. Mansffelda v Predstavni-
Iz dov. naselbin j Kongres izglasoval
nov volivni zakon
GARY, Ind. — Rojak Stanko Mrak, ki se je v zadnjih mesecih nekaj'krati oglasil z zanimivimi “razmišljanji” v Ameriški Do-
movini, je moral v začetku me-
v, j	ii* • ’ seča za nekaj časa v St. Mary
skem domu odobrena, jejM
propadlo in predsednik je naglega okrevanja!
pomoči Turčiji
lercy bolnišnico. Želimo mu
ustavitev vetiral.
WASHINGTON, D. C. - V petek je Predstavniški dom kljub naporu Bele hiše in kljub pozivu svojega hodnika Carla Alberta odklonil resolucijo o odložitvi ustavitve vse vojaške j pomoči Turčiji za 60 dni, ki jo je j dva dni preje odobril Senat na: prizadevanje vodnika demokrat-! ske večine sen. M. Mansfielda. j Dom je resolucijo odklonil v razmerju 187:171.	|
Bela hiša je bila pripravljena pristati na odložitev tudi za le 45 dni, da bi imel državni tajnik Kissinger vsaj tako možnost posredovati v Ankari, kjer je položaj- težaven zaradi vladne krize.
Obsežna nova ležišča olja odkrila v Mehiki
V Mehiki so odkrili v zadnjem času nova nahajališča olja, ki naj bi bila dvakrat obsežnejša od onih na Aljaski.
WASHINGTON, D.C. — V Mehiki ob obali Mehiškega zaliva v državah Tabasco in Chiapas so v zadnjem času odkrili obsežna nahajališča olja. Sodijo, da je v njih okoli 20 bilijonov sodov olja, ki ga je mogoče izčrpati. Količina je dvakrat večja od one na Aljaski ob Prud-hoe zalivu in bi lahko krila več-poleg onih
Vodniki protiturškega stališča del b ZDA v Kongresu' se niso daii prego- Mehike sam!! voriti k nobenemu popuščanju in so končno v Domu s
Kongres je pretekli teden končal delo na zakonu o financ iranju predsedniških in kongresnih volitev. Pričakujejo, da ga bo preds'ednik podpisal. WASHINGTON, D.C. — Po dolgih razpravah in pogajanjih
SAVDSKI KRALJ BO DELAL ZA ZNIŽANJE CEN OLJA
Včeraj je savdski kralj po daljšem razgovoru z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem dejal, da bo delal za znižanje sedanjih neznosno visokih cen olja. Kissinger se je po obiskih v Siriji, Jordaniji, Izraelu in Sav-diji vrnil danes v Egipt, kj'er je sedanje svoje potovanje po Srednjem vzhodu preteklo sredo začel.
KAIRO, Egipt. — Kralj Fejsal
sta oba domova odobrila kompromisno besedilo zakonskega 1 je dejal včeraj državnemu tajni- žav izvoznic olja. Po njihovem
predloga o financiranju pred-
ku ZDA Henry ju Kissingerju, mnenju ni mogoče računati na sedniških in kongresnih volitev da bo Savdska Arabija delala za kako znižanje cen olja pred pri-ter o izvajanju nadzora nad temJ znižanje cen olja skupaj z dru- hodnjim letom, verjetno ne pred Zakonski predlog je nastal kot1 gimi državami izvoznicami olja. prihodnjim marcem. Znižanje bi posledica preiskav o Watergate Nekateri viri trdijo, da se Sav- naj bilo okoli 1 dolar pri sodu
zadevah.
Senat je bil za javno financiranje predsedniških in kongresnih volitev. Predstavniški dom
dija že nekaj časa razgovarja olja, težko kaj več. Tudi tako tajno z Iranom o cenah olja in malo znižanje bi prihranilo ZDA možnosti znižanja teh. O zniža- letno okoli 2 bilijona dolarjev nju je ponovno govoril že tudi Pri nakupu olja v tujini.
Iz Clevelanda in okolice
Slovenski jezik na Cleveland State University—
Z letošnjim jesenskim semestrom se je začelo na Cleveland State University redno poučevanje slovenskega jezika. Za novi program se je prijavilo 13 slušateljev jn slušateljic. Vodnik slovenskega oddelka dr. Pavel Krajnik je bil imenovan za asist, profesorja, rev. J. Božnar pa za njegovega namestnika in pomočnika.
pa je javno financiranje omejil savdski oljni minister šejk Ya-i Dr. H. Kissinger se je po raz-le na volitev predsednika in mani, toda tokrat je spregovoril govorih v Siriji, Jordaniji, kjer podpredsednika, pa pristal na o- Sam kralj Fejsal. Njegovo stali- Je kralja Huseina zagotovil, daj mejitev darov v volivni sklad šče je izrednega pomena, ker je bodo ZDA podpirale nj»govo posameznega kandidata za ene Savdska Arabija naj večja izvoz-1 zahtevo po zastopanju Palestin-volitve na največ $5,000 za or- niCa olja in ima za enkrat tudi cev Pri pogajanjih z Izraelom, in ganizacije, $1.000 za posamezni- največje znane rezerve olja v v Izraelu, kjer je dobil obljubo,
Druga obletnica—
Jutri, v torek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida zaduš-nica za pokojnega Marcella Lumperta ob drugi obletnici njegove prerane smrti.
Pravijo, da bo predsednik svojim por(j govorji s predsednikom E-
Zakonski predlog predvideva poseben odbor, ki bo imel vso
stališčem prevladali. Republi- cjieverrj0 0 ^em se '00 j potrebno oblast za uspešno nad-
kanski vodniki v Kongresu so objavili, da bo predsednik Ford zakonski predlog z dodatkom o ukinitvi pomoči Turčiji vetiral.
sta 21. oktobra sestala na meji za krajše pogovore.
Če se Mehika odloči na zg
„	. naglo in obsežno izkoriščanje
Ker obsega predlog pravico .,	,	. ,.** , .	,	• ,
n 1.v	&	_ u ° j1	novih nahajališč, bi v nekaj le-
tih mogla povečati črpanje olja ,	... na nekako 2 milijona sodov
za po je eis o tajni- j cjnevn0> Tolikšna količina bi
imela vpliv na splošno oskrbo z
T_	.	,	. oljem in bi lahko pripomogla k
stvo, Kongres m mogel prekiniti |zn.žanju cen tega_ Mehika se
podaljšanja uporabe denarnih sredstev za nekatere vladne u-stanbve,
štvo in za tajništvo za zdrav stvo, prosveto in socialno' skrb-
svojega zasedanja in omogočiti;^ tem lahko odloči za počas_ svojim elanom povratka domov1 za volivno kampan j o.
JOHN KAPEL
Ro šestmesečni bolezni je v Nedeljo zjutraj umrl na svojemu d°mu splošno poznani John Rapel z 1779 E. 228 St., Euclid, Rojen je bil v vasi Kal pri Rivki, okraj Postojna na Primorskem, od koder je prišel leta 1909 prvič v Ameriko. Leta 1913 je vrnil domov in služil je miri leta pri avstrijski konjenici v prvi svetovni vojni. V Ame-Uko se je vrnil leta 1921. Takoj,
nejše izkoriščanje na novo od-
v	. kritega olja ali pa se pridruži
Jutri bo Kongres skusal pred- 0rganizaciji izvozni,c olja in po.
sodnikov veto preglasovati, pa, maga 0lhranjati njegovo visokc je precej dvoma, ce mu bo uspelo v obeh zbornicah dobiti za to, dvotretjinsko večino. V takem
ceno.
slučaju bo treba izglasovati novo pooblastilo v obeh domovih za poslovanje zveznih ustanov na temelju izdatkov v lanskem proračunu. Tako se zasedanje; jf.iz posnetkov vladnih Wtai
Mao ima hromo roko
MANILA, Filip. — Novinar E. A. Cruz od lista “Times Journal” je prišel do zaključka, da
Kongresa lahko zavleče skoraj do samih volitev 5. novembra.
Največ ji dohodek
skih fotografov mogoče jasno razvideti, da ima Mao desno roko hromo.
Gre za posnetke, napravljene
District of Columbia, kjer je v času obiska Mrs. Imelke Mar-glavno mesto ZDA, ima povpreč- cos, žene predsednika Filipinske no naj večji dohodek na osebo republike, na Kitajskem pred letno.	. par tedni.
ziranje izvajanja zakonskih določil. Važno je, da je omejil porabo finančnih sredstev tako za primarne kot za glavne volitve za predsedniške kandidate in za kandidate v Kongres.
Četudi je precej očitno, da bo novi zakon koristil bolj demokratom kot republikancem, ker so imeli zadnji vedno več denarnih sredstev na razpolago za volitve kot prvi, pričakujejo vendar, da bo predsednik Ford v Kongresu s tako večino izglasovani zakonski predlog podpisal.
Kong. Wayne L. Hays, demokrat iz Ohia, ki je vodil delo za sprejem novega zakona v Predstavniškem domu, je dejal svojim kongresnim kolegom: Če bi bili omejitve sprejeli pred d verni leti, ne bi nikoli prišlo do Water gata.
Žena predsednika Forda v petek zapustila bolnišnico
WASHINGTON, D.C. — Mrs. Gerald R. Ford, ki je bila operirana na raku na prsih, se je
da se bo Izrael pri naslednji stopnji razgovorov z Arabci u-maknil dalje z v juniju 1967 zasedenega arabskega ozemlja, danes v Egipt na nadaljevanje raz-
. * . ... . j i Tjr- ■ govorov s predsednikom Sada-polozaja, ki jo je podal Kissin- ^.om
zemlji.	;
Kralj Fejsal se je razgovarjal z dr. H. Kissingerjem okoli eno uro in pol ter se je v glavnem strinjal s presojo mednarodnega
ger v zvezi z neznosnimi cenami
olja. ko svet stiska inflacija. Na- d • ,	, a k • • m
, V •	,	■ -u-	•	deJal’ da 80 dobn ogledi za no-
daljevanje te naj bi nujno vo-
Prva obletnica—
V sredo ob pol sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnega odvetnika Josepha Zormana ob prvi obletnici njegove smrti.
Visoka starost—
B. Jernej Hribar, 954 E. 144 St., je obhajal 12. oktobra svoj 93. rojstni dan. čestitamo in mu želimo vse dobro, zlasti zdravja!
va pogajanja med Izraelom in
Egiptom po arabski konferenci i
na vrhu, določeni za kasneje ta
mesec v Rabatu v Maroku. Ta-1
ka pogajanja bodo vendar skraj- |
,	,	j-,	n0, težavna, dosti težavnejša od
sveta, pa tudi v državah na onih lansko
dilo v obsežen gospodarski zastoj, ki bi povzročil socialne nemire in verjetno politične spremembe v nekaterih ali celo večih državah gospodarsko razvitega
Srednjem vzhodu. Za te bi bila posebno nevarna vsaka krepitev komunizma in vpliva Sovjetske zveze na tem področju. Tako ne-
jesen.
Tudi H. Kissinger je v razgovoru v novinarji kazal optimi-zem glede možnosti novih razgo-
, . j .	.	, * vorov, pa dodal, da je očitno po-
varnost je pred cascn pmn-l ze treba s kon{no sodbo o tem »
tud, šejk Zak. Yamam, Fejsalov čakati na be ra 0/a.
oljm mimster.	; rabskih vodnlkov y	kj
Ameriški poznavalci položaja se bodo začeli 26. oktobra in v arabskem svetu mislijo, da u- predvidoma trajali 4 dni.
tegne imeti pri razgovorih o ce-1	______0_______
nah olja večji vpliv Alžirija,] jj i	■ §/ *
vodnica levičarske skupine dr- j UfiOSK^tl	HSlf®
K molitvi—
Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni jutri, v torek, zvečer ob 7.30 v Zakraj-i škov pogrebni zavod k molitvi za pok. člana Davida Telbana. Seja—
Podr. št. 32 SŽZ ima v sredo ob 7. zv. sejo v SDD na Recher Avenue.
vrnila iz bolnišnice na svoj dom ] in se zahvalila za vse izraze sočutja, za dobre želje in bodrila.
Trdijo, da je njeno počutje tako dobro, da bo lahko sprem-
-1 Moskovska Pravda’ je v ob-
sežnem sestavku pretekli teden svarila Egipt pred povezovanjem z Zahodom na gospodarskem področju.
MOSKVA, ZSSR
Ijala predsednika na njegovi po-pretekli petek po dveh tednih i ti na Japonsko prihodnji mesec, glasilo Komunistične partije
ZSSR “Pravda” je pretekli te-
ko
je ponovno prišel v Ameriko,
Se je začel udejstvovati pri podpornih društvah, kulturnih ak-cijah in narodnem delu. Bil je Pad 50 let član Društva sv. Ja-heza Kratnika št. 71 ABZ, pri
kat
eremu je bil 21 let tajnik, od
eta 1947 do svoje smrti pa predsednik; član Društva Kras št. 8 * RZ 45 let in bivši porotnik dru-*tva od leta 1927 do leta 1931; elan Društva Mir (sedaj Mirni rai) št. 142 SNPJ od leta 1929, PD kateremu je kot uradnik do eta 1955 vodil društvene aktiv-p°sti, ter član kluba slovenskih upokojencev na Holmes Ave.
(Dalje na 3. strani)
PIČLA V0LIVNA ZMAGA BO OTEŽEVALA WILS0NU VLADANJE BRITANIJE
Haldeman in Ehrlichman bila za polno razkritje
WASHINGTON, D.C. — Haldeman in Ehrlichman sta v svojih predlogah zveznemu sodniku J. Sirici izjavila, da sta pozivala R. Nixona poleti 1972, naj razkrije “popolno in v celoti” vse okoliščine vloma v Watergate 17. junija 1972. V potrditev tega hočeta imeti R. Nixona za pričo pred sodiščem.
Med tem je prišla v javnost vest, da sta R'. Nixon in J. Mit-Uradno chell sprejela ponudbo pravosodnega tajništva, da ju njegovi odvetniki branijo pred sodiščem, kot je to običaj za bivše
bremenski prerok


Gblačno z dežjem, hladno. ajvišja temperatura okoli 65 E (19 C).
LONDON, Vel. Brit. — Parlamentarne volitve pretekli četrtek so sicer prinesle pičlo večino delavski stranki, toda ji dejansko niso dale prepričevalnega polnomočja za izvedbo njenega votivnega programa. Od 635 poslancev jih ima delavska stranka v novem parlamentu 319, ko jih je v starem imela le 301. Konservativci jih imajo v novem 276, 20 manj kot v starem, liberalci 13, enega manj kot preje. Okrepili so se škotski nacionalisti za 4 na skupno 11, med tem ko so ulsterski protestanti dobili 10 poslancev, enega manj, kot so jih imeli.
Ker so vsi člani vlade tudi poslanci v parlamentu, bo vedno nevarnost, da bi bila vlada preglasovana, kadar bo kak minister v tujini ali pa pa bolan. To bo vladanje Wilsonu otežilo in ga pripravilo do tega, da bo moral prihodnje leto znova oklicati volitve. Naj le pri par nadomestnih volitvah njegova stranka izgubi, pa je šla njegova večina v parlamentu po vodi.
| den ostro prijemala Egipt pred
’ gospodarsko povezavo z Zaho- i zvezne vodnike v zvezi z njiho-dom. 'T
Harold Wilson je pozval vso deželo, naj se v tem težkem času strne okoli vlade, toda to verjetno ne bo trajalo posebno dolgo. Opozicija se bo oglasila, kakor hitro bo začel Wilson izvajati svoj strankarski program, ki zahteva podržavljanje novih gospodarskih panog, 51% udeležbe vlade pri podjetjih, ki bodo črpala olje izpod nahajališč pod Severnim morjem, in izstop Velike Britanije iz Evropske gospodarske skupnosti, če ta ne bo pristala na zmanjšanje sedanjih britanskih obveznosti v njej.
Glavna vladna naloga je boj z inflacijo, ki se bliža že letnemu povprečju 20%. Uvoz olja povzroča v zunanji trgovini obsežne primanjkljaje. Sredi leta so ti tri mesece zapored dosegli 1.3 bilijona dolarjev, v avgustu se je primanjkljaj zmanjšal na 754 milijonov, pa v septembru znova porastel na 888 milijonov. To je huda reč in Britanija za enkrat nima učinkovitega zdravila za njo, olje izpod Severnega morja ne bo še
teklo v večjih količinah nekaj let. Treba je torej zategniti pas, porabo olja zmanjšati, kolikor se le da. Vprašanje je, če je britanska javnost pripravljena to storiti, če je voljna prevzeti na sebe nove žrtve.
Za uspešen boj proti inflaciji, ki je na prvem mestu vladnega dela, je nujno sodelovanje delavskih unij. S temi ima delavska stranka posebno ‘socialno pogodbo’, v o-kviru katere so se unije obvezale, da ne bodo zahtevale povišanja plač več kot enkrat v letu. V zadnjih tednih je prišlo do kršenja te pogodbe v Fordovih tovarnah, zato ni nihče prav prepričan, da bo “socialna pogodba” dolge vzdržala.
Delavska vlada ima v načrtu izboljšati socialne ustanove in ugodnosti, kar pa bo pospeševalo inflacijski pritisk, ko je že tako prevelik. Zato mora na tem področju računati z odporom konservativne in liberalne stranke, ki sta zagovornici svobodnega gospodarstva in omejevanja
javnega skrbstva od “zibeli do groba”.
Wilson je obljubil ljudsko glasovanje v britanskem članstvu v Evropski gospodarski skupnosti. Napovedujejo, da bo to odlagal tako dolgo, da bo dosegel nekaj izboljšanj za Veliko Britanijo, pa nato te proglasil za “zadovoljive” in pozval Britance, naj glasujejo za njihovo odobritev in za članstvo Velike Britanije v Evropski gospodarski skupnosti.
Vedna nevarnost za poraz v parlamentu bo delavsko vlado prisilila k trezni, umir-jenejši politiki na vseh področjih. Wilson se bo moral od levice, s katero je nastopal v volivnem boju, premakniti nekaj proti sredini, ne sme namreč pozabiti, da je za njegovo stranko in njen program glasovalo le 39.3% vseh voliv-nih udeležencev pri volitvah, kjer je udeležba v odnosu na one v preteklem februarju padla za 10%. Kakih posebno pogumnih in odločnih ukrepov od nove britanske vlade torej ne moremo pričakovati.
Nova egiptska gospodar- vimi uradnimi posli.
1 ska politika, ki odpira deželo	-----o—-----
i tujim gospodarskim vlogam in |	Dolgi nohti
prav nič; KALKUTA, Ind. —
Mura!
vplivu, “Pravdi” ni
,VIf PoSebej W zavrnila v pre- AchdjTTz^ Kalkute se ponaša z teklem maju odobreno politiko najdaljšimi nohti. Vsi skupaj j . ove P° vo.)ni prizadetih pre- na levici merijo 140.9 centime-delov Egipta s pomočjo privat- tra, naj večji med njimi je dolg Ji yog. Pravda” žago-:dobrih 30 centimetrov, varja osrednje vodeno obnovo; Dosedanji rekord je imel Rape^ rzavnim vodstvom in z meš Šarma iz Delhija, čigar noh-drzavnun! sredstvi.	iti na eni roki so bili dolgi 133,3
oskvi se boje, da bodo pri- 'centimetra, vatne gospodarske vloge v Egipt tega močnejše povezale z Zaho-
dom in seveda tudi povečale zahodni vpliv v Egiptu v trajnejši obliki in za daljšo dobo.
Članek je izšel komaj štiri dni pred prihodom egiptskega zunanjega ministra v Moskvo. Njegov obisk je bil napovedan že za pretekli julij, pa je bilo na moskovsko željo odložen. Ismail Fahmy, ki se je pretekli teden razgovarjal 'z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem v Kairu, bo v Moskvi prosil za obnovo pošiljk orožja in nadomest
Zadnje vesti
nih delov
WASHINGTON, D.C. — Porota za Watergate sodno razpravo je bila izbrana in nameščena, danes se začne razprava. Posebni tožilec L. Jaworski je v soboto izjavil, da je svoje delo končal in da bo 25. oktobra odstopil.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj je umrl v Lenox bolnišnici 73 let stari Ed Sullivan, ki /je dve desetletji vodil znan TV spored.
zanj. Moskva je te po-1 MONTGOMERY, Ala. — štiri
šiljke ustavila menda še lani, pa jih kljub ponovnim pozivom ni obnovila, vsaj ne v obsegu, kot bi Egipt to rad.
“črne musleme”, ki so v soboto zasedli tukajšnjo radio postajo in proglasili “revolucijo”, so obtožili umora.
Ameriška Domovina
/V/VVIT** | C- /Pl' {%]— | g o fvi I:'
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
*	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol. leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^fgl^SS ‘	"	No. 166 Monday, Oct. 14, 1974
Južno krilo NATO negotovo
Ko se je pred četrt stoletja svobodna Evropa pod vodstvom Združenih držav povezovala v skupno obrambo pred sovjetsko nevarnostjo, je bila prva skrb zavarovati še svobodni del Srednje in Zahodno Evropo. Bili so časi, ko se je tudi Švica resno posvečala obrambnim načrtom, pa tudi pripravam. Vse je v onih letih le čakalo, kdaj se bo sovjetski valjar začel valiti proti Altantiku. Le redki so bili, ki v tako nevarnost niso verjeli.
Postopno se je organiziral NATO in postavil svoje o-brambne sile ob železni zavesi, z ameriškimi enotami kot predhodnicami in mrtvimi stražami neposredno nasproti sovražniku. Ker je za temi silami stala mogočna Amerika z jedrskim orožjem, ki mu sovjetsko še ni bilo kos, še je svobodni del Evrope čutil dosti varen in je pri tem občutju gradil in obnavljal, kar je druga svetovna vojna uničila.
Pod varstvo NATO sta se zatekli tudi Norveška in Danska, ki sta obe čutili strahote druge svetovne vojne. Ti dve in Islandija z Atlantsko floto sta postali severno ali levo krilo obrambe, med tem ko ustvarja Portugalska zvezo z južnim ali desnim, ki sega od Italije preko Grčije in Turčije v Prednjo Azijo. Hrbtenico južnega krila predstavlja ameriška Šesta flota s svojim jedrskim strateškim orožjem. Ta ima svoja oporišča v Italiji in Grčiji, predvsem na otoku Kreti.
Do letošnje pomladi, ko je NATO obhajal 25-letnico, je bilo vse v redu in nikjer ni bilo čutiti kake posebne nevarnosti. Vojaški položaj za svobodni svet se je v Vzhodnem delu Sredozemskega morda celo zdel močnejši, odkar je Egipt odslovil sovjetske vojaške svetovalce in strokovnjake, pa odpovedal gostoljubje tudi sovjetskemu letalstvu in vojnemu brodovju na svojih letališčih in v svojih pristaniščih. V NATO so bili kar dobre volje, prav tako tudi v Washingtonu. Vojaški prevrat na Portugalskem v aprilu so vzeli na znanje skoraj z veseljem in upali, da se bo Portugalska vrnila v krog svobodnih demokratičnih držav.
Nekaj časa je zgledalo vse dosti v redu, Portugalska se je odločila priznati neodvisnost svojim pokrajinam v Afriki in uvesti doma demokratičen političen red. Počasi je postajalo očitno, da levica krepi svoje položaje in da u-tegne prevladati, ko se je desnica, prestrašena po vojaškem prevratu, umaknila s pozorišča, sredina pa nima prave povezanosti in trdnosti. Tiho trenje in merjenje moči se je za enkrat končalo z zmago levice, ko je potisnila predsednika republike gen. Spinolo z njegovega položaja. Ob svojem odstopu je v govoru preko radia in televizije svaril deželo pred novo nasilno vlado, pred novim suženjstvom.
Vlada v Lizboni se še ne čuti dovolj trdna, zato hoče vsaj za enkrat ostati v NATO. Napovedala je, da bo sklenila z ZDA dogovor o podaljšanju rabe njihovih oporišč na Azorih.
Italija je bila vedno dvomljiv člen v obrambi NATO zaradi izredno močne politične levice, zlasti komunistov, ki jih podpira in za nje glasuje preko ena četrtina vseh volivcev. Sedaj je Italija znova v hudi vladni krizi, ko se komunisti prizadevajo za vstop v vlado. Da bi to dosegli, ponujajo krščanskim demokratom “zgodovinski kompromis” in so izjavili, da nimajo nič proti temu, da Italija ostane v NATO, ker da je to del današnje “stvarnosti”. Kljub vsem lepim besedam italijanskim komunistom nihče prav ne zaupa, ne domača italijanska javnost, še manj pa NATO.
Italijanska šibkost je posebno važna, ker je Italija soseda Jugoslavije, komunistične države, ki je za sedaj ‘neuvrščena”, pa nihče ne ve in ne upa napovedati, kako dolgo bo to ostala. Pojava satelitsko-sovjetskih čet ob Soči in na Tržaškem Krasu bi verjetno močno oslabila italijansko pripravljenost za odpor, če jo ne bi naravnost uničila.
Ciprska kriza je Grčijo tako zadela, da se je umaknila iz vojaškega dela NATO in ustvarila v južnem krilu široko vrzel, četudi je grški izstop nerodna reč, vendar ni usoden, ker nihče ne verjame, da bi Grčija prešla na sovjetsko stran. Nasprotno, v Atenah namigavajo, da so se pripravljeni vrniti v vojaško zvezo, če le zavezniki posredujejo za rešitev ciprske krize v obliki kompromisa, ki bi upošteval grška stališča in zahteve. V Atenah so pokazali, da trenutno ne mislijo postavljati na dnevni red vprašanja ameriških vojaških oporišč v Grčiji.
Vse to je lepo in v redu, tako bo tudi ostalo, če bo pri volitvah 17. novembra Karamanlis s svojo “Novo demokracijo” odločno zmagal in si^ zagotovil trdno večino v parlamentu za prihodnja leta. Če bo levica izšla iz volitev močna četudi ne bi dobila večine, se utegnejo zadeve v Grčiji obračati neugodno za NATO.
Državni tajnik H. Kissinger se je ob nastopu ciprske krize nagibal na turško stran”, trdijo Grki. Morda imajo do neke mere prav, toda nenadno je postal položaj negotov tudi v T určiji. Vlada Ecevita je zašla v soor s konservativno stranko “narodne rešitve”, ki je islamsko fanatična in nacionalistična v taki meti, da se je Ecevit odrekel sodelovanju z njo. Poskus sestaviti vlado s Stranko prava je tudi
2-MKRISKX DOT,TONINA. OCTOEEB 11 1874
propadel. Ecevit je tipal, da bo mogel z odstopom vlade izsiliti nove parlamentarne volitve, pri katerih je bil prepričan, da bi dosegel zmago, če bi se vršile v prihodnjih par mesecih. Večina parlamenta tako rešitev krize odklanja.
Tako je celotno južno krilo NATO negotovo prav v času, ko prehaja arabsko-izraleski spor v novo krizo. ■
^niiiiiiiiiuiuiiiHiiinHiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiii^
BESEDA IZ NARODA
^uimiiiHuiiiiMiiiimuiiuiiiitsimiiiiiiiimiiiuiiuiiiuiiuiiuuiinuiiiiumiiiiiiiiiuiv
Sv« Trojica w Slovanskih goricah ¥ popravili!
šek. Poskrbljeno bo tudi za dobro godbo, da bo ples živahen.
Za vstopnice kličite predsednico Kristino Kovach, tel. 481-0205, ali pa tajnico Šteti Koncilja, tel. 451-1876.
Na svidenje v nedeljo, 20. oktobra!
Šteti Koncilja
še o Gallusovem gostovanju
WICKLIFFE, O. — Naslednja j drugim dejal: “Ker sem sam pe-
postaja na pevskem gostovanju po Ameriki je bil Lemont pri Chicagu, kjer je Gallus podal 1. septembra ob 5. uri popoldne koncert v gimnazijski dvorani slovenskih šolskih sester ob u-deležbi več kot 700' poslušalcev. Koncert je bil pod pokroviteljstvom Slovenske Ženske Zveze, podružnice iz Chicaga. Na koncert so prišli rojaki iz bližnjih in daljnjih naselij, celo iz oddaljenega Milwaukeeja. Navdušenje poslušalcev je bilo nepopisno. Celotni koncert je napravil
Sv. Trojica v Slovenskih goricah
CHICAGO, 111. — Srečno sem se vrnil z ženo Ivanko z obiska domačih krajev. Z veseljem sem izročil denar, katerega smo nabrali rojaki od Sv. Trojice in sicer: Lojze Ferlič, Ernest Majhenič in podpisani. Darove je sprejel tamkajšnji župnik p. II-defonz Langerholc. Vsem darovalcem pošilja iskreno zahvalo in pozdrav.
Osebno sem se prepričal, kako dobrodošla in potrebna je naša pomoč. Ponovno sem začel nabirati in hvala Bogu — ne zaman. Seznam teh darovalcev sem priključil temu dopisu. Denar iz prve nabirke je p. Hde-tonz določil za pozlatitev “božjega očesa” nad pročeljem med
Želim dosti darovalcev za cerkev. Sprejmite lepe pozdrave in Bog Vas živi!
Joseph Bojnec
Imena darovalcev v naši drugi nabirki;
$50: Mr. in Mrs. Anton Šuta, Cicero, 111.
Po $25: Mrs. Gizella Hozian. Skokie, UL; Mrs. Anna Strmec, Sheboygan, Wis.
Po $20: Družina Muršec, Milwaukee; Mr. in Mrs. Joseph Bojnec, Conn.; Mr. John Kuri. Conn.
Po $10:	Mr. Anton Rozman.
Joliet; Mr. in Mrs: Jože Virant, Chicago; Miss Josephine Moko-rel, Chicago; Mr. in Mrs. Anton
Spet bmm imslš goste
CLEVELAND, O. — Slovenci nismo samo pevci, marveč tudi igralci. Žal pa, da nam v zdomstvu najbolj primanjkuje režiserjev. Vse drugo imamo: lepe dvorane s. še kar zadovoljivo o-premlj enimi odri, igralcev tako
rekoč na pretek, manjkajo nam na prisotne nepozaben vtis. pa režiserji; podobno kot za te-1	2. septembra, na T^-1"
lovadbo telovadni učitelji ali za j praznik, dopoldne so	—
pevske zbore sposobni pevpvod-j gostje obiskali grob pokojnega je. Pa se je v sosednjem kanad- ljubljanskega škofa, velikega skem Torontu našel mož-mladi- koroškega rodoljuba dr. Grego-noljub, rojak, organist M. Ulčar, jrija Rožmana in ob njem zapeli ki se je z vso ljubeznijo lotil j th pesmi: Rož, Podjuna, Žila,... odrskega dela še posebej
Lojze Gregorič, Chicago; Mr. in Mrs. Frank Zupančič, Chicago; Mr. in Mrs.. Frank Bilban, Wau-
zvonikoma in pozlatitev številk! Gaber, Chicago;^ Mr. in Mrs. in kazalcev na pročelni uri. Na danes objavljeni sliki cerkve Svete Trojice vidimo, kako jo obnavljajo. Za prvim zvonikom Legan.
je prišel na vrsto že drugi in po-1 P0 Mrs. Gertrude Logon-tem, če Bog da, bo prišel še tret-j der, Chicago; Mr. in Mrs. Stane ji. G. župnik mi je povedal, da Simrayh, Lemont; Mr. in Mrs.
med
tamkajšnjo slovensko Ijudsko-šolsko mladino. In, hvala Bogu, s svojimi mladimi igralci je odlično uspel, tako da se je sedaj njegovo mladinsko dramatično društvo “Mladinski glas” odlo čilo priti gostovat k nam v Cleveland.
Gostovat pridejo drugo nedeljo, 27. okt. -t.l. Obrnili so se na vidovsko Slovensko šolo, da jim pri tem pomaga. Odbor staršev in učiteljstvo šole pri Sv. Vidu je z veseljem sprejelo njihovo ponudbo. Nastopili bodo ob treh popoldne v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Nad trideset fantičev in dekličev bomo videli nastopiti v Bevkovi mladinski igri “Bedak Pavlek”. S to igro so namreč izredno dobro uspeli, ko so jo malo pred koncem lanskega šolskega leta podali na odru farne dvorane v župniji Matere božje s čudodelno svetinjo. Z njo bi sedaj radi razveselili tudi nas Clevelandce, posebno pa še našo tukajšnjo slovensko mladino. To bi radi še posebej navdušili, naj bi se tudi ona začela bolj uveljavljati na odru s slov vensko igro, pesmijo in besedo.
Rojaki in rojakinje, zlasti pa slovenski starši v Clevelandu, sprejmimo ne samo z odprtimi rokami, marveč v prvi vrsti tudi z odprtimi srci torontsko slovensko mladino. Z bogato udeležbo pri igri pokažimo v dejanju, da slovensko mladino resnično ljubimo in da smo voljni zanjo sprejeti, če je treba, tudi največje žrtve, da ohrani svoj prvi veliki dar, ki ga je sprejela od svojih mater: naš jezik, našo slovensko besedo. Vstop za mladino je k igri prost, odrasli pa bomo plačali po $2.50 od osebe.
Janez Sever
Delavski
koroški
gredo zidarska dela hitro naprej, le veliki odri vzamejo mnogo ča-
Jože Ornik, Milwaukee; Mr. in Mrs. Frank Mernik, Milwaukee;
sa in mnogo stanejo. Odri mora-i Mr. in Mrs. Vinko Rozman, Cle-
jo biti narejeni po načrtu in na zahtevo oblasti. Cerkev je bila zelo potrebna obnove in vsako čakanje “na boljše čase” brez pomena, ker je denar vedno manj vreden. Farani zelo pomagajo finančno in dajejo vsak dan zastonjsko delovno moč. Tudi prinašajo hrano in pijačo za delavce. Vsakega nabiralca za popravilo cerkva v domovini razveselijo prijazna pisma darovalcev. G. Lojze Ferlinc v Clevelandu je prejel takega iz Connecticuta:
Cenjeni!
Ameriška Domovina je meseca maja prinesla članek: Klic od Svete Trojice v Slovenskih goricah. Ker sem moral takrat iti na težko operacijo, se oglašam <-daj (S. avg. 1974), da ne bol	—
prošnja “klic vpijočega v pušča-1 EUCLID, O. — Klub Ljub-vK. Kdor prosi, sladka usta no-!1^113 Pireja veselico s plesom v si. Spominjam se, da smo mali nedeljo, 20. oktobra, v dvorani z materami romali iz Prekmur- Slovenskega društvenega doma j« in zagledali tri visoke zvom-lna Recher Avenue, članstvo ke cerkve Svete Trojice in smo! kluba in njegovi prijatelji so iz srca zapeli še danes nepozab-j vabl.ieni> da si v naprej preskr-
veland; Mr. in Mrs. Joe Zelenik, Cleveland; Mrs. Anna Horvath. Conn.
$2: Mr. in Mrs. Frank Čepon, Joliet.
Po $1: Mrs. Bernarda Rozman, Joliet; Mrs. Čepon, Joliet; Mr. John Lukman, Conn.
Vsem prisrčna zahvala!
Še bom nabiral naprej! Spoznal sem, kako je potreba velika in kako so domači farani, naši sorojaki hvaležni za vsak najmanjši dar. Še prav posebno se priporočam in trkam na dobra srca Prekmurcev!
Anton Šuta 2107 So. 56 Court Cicero, 111. 60650
Ife m$®lm “LJabljane”
no pesmico:
“Oh Sveta Trojica, podaj mi roko, mi radi bi prišli gor v sveto nebo:'”
bij o vstopnice, da bomo vedeli, koliko pripraviti za večerjo.
Postrežba bo dobra, kot ved-j no, prav tako bo dobra in okusna tudi večerja, ki jo bo pripravila znana 'kuharica Mary Dol-
častitik
INDIANAPOLIS, Ind. — Jezuitski pater Hunold pripoveduje v svoji knjigi o častniku, ki je kljub težavni vojaški službi ostal poštenjak, ne da bi storil smrtni greh. Na vprašanje, kako mu je bilo to mogoče, je častnik povedal tole:
“V svojih mladih letih sem bil gojenec kraljevega zavoda v Parmii. Najbolj mi je ostal v spominu zlati nauk zavodskega duhovnika, ki je večkrat poudarjal: ‘Fant, Bog te vidi!’ Mnogovrstne nevarnosti so me nadlegovale, motili so me notra-nji boji in mikale skušnjave. Toda vselej me je rešila ta misel: ‘Fant, Bog te vidi!’
Včasih sem si mislil: če bi bil zraven mene moj vladar in gospodar, bi si kaj grešnega ne u-pal dovoliti. Toda moja dejanja vidi in opazuje še neprimerno večji vladar, Gospod. Za vse na svetu ne smem storiti kaj nečastnega!”
Janez Kovačič
Nmav čriez jizaro,... in žalo-stinko Gozdič je že zelen. G. Sticker je po kratkem uvodu podal besedo g. Zaletelu, ki se je v lepih besedah spomnil pokojnega škofa.
Nato SO' se Gallusovi pevci odpeljali na ogled zanimivosti mesta Chicaga. Ogledali so si Planetarium in se nato povzpeli na vrh J. Hancock nebotičnika, ki je ena naj višjih zgradb na svetu, a deževno vreme je nekoliko motilo razpoloženje in razgled po mestu. Kosilo je bilo pripravljeno v neki restavraciji v me-
vovodja velikega po številu vsaj, pevskega zbora Korotan, vem. koliko dela, truda in žrtev ste vložili v vaš koncert. Vaš zbor ima velike in zavidljive talente. Naj omenim tu samo dva:
Vaš pevovodja prof. Jožko Kovačič je v treh letih, odkar vas vodi, dokazal, da je trdno podkovan v vseh zahtevah dobrega dirigenta; poleg tega mu je Bog dal še krasen glas. Vem, da vaš ustanovitelj, pokojni dr. France Cigan, mirnejše počiva, ker vidi, da ste v dobrih rokah. Bodite veseli in ponosni na Jož-kota Kovačiča, z njim na čelu imate še veliko bodočnost!
Drugi talent, ki ga imate, je vaš solist g. Janez Kampuš. Mislim, da je občinstvo jasno pokazalo, kako je njegov čudoviti glas osvojil vsa naša srca. Vsi pa, kot. posamezniki in kot zbor, ste pokazali visoko stopnjo dovršenosti, sigurnosti, discipline in ubranosti, ki so najvidnejše odlike nadpovprečnega zbora!
K uspehu vsakega zbora o-gromno pripomorejo tudi požrtvovalni odborniki. Tu naj o-menim samo vašega predsednika, častitega g. Petra Stick er j a in pa vašo blagajničarko gospo Marico Tischlerjevo. Vsi Gallusovi pevci se strinjajo, da brez nje ne bi bilo Gallusove turneje!
Nato je g. Gorenšek še enkrat
stu. Med vožnjo z avtobusom so v imenu vseh clevelandskih Sle si ogledali središče Chicaga, slo- vencev čestital Gallusovim pei
vensko naselbino in cerkev sv. Stefana ter glavni urad Slovenske Ženske Zveze na Cermak Rd. Popoldne je bila celotna Gallusova skupina povabljena na prigrizek in kozarček v nekemu koroškemu rojaku, ki je lastnik restavracije v Chicagu.
Čas je bil zelo pičlo odmerjen, zato so se drugo jutro, 3. septembra, takoj po sv. maši koroški pevci poslovili od ameriških Brezij in se odpeljali nazaj proti Clevelandu, kamor so dospeli okoli 7. ure zvečer.
Drugi dan, 4. septembra, je bil prost dan. Po daljšem jutranjem počitku, ki so ga vsi pošteno potrebovali, je vsak gostitelj skušal nuditi gostu v preostalem delu dneva to, kar si je vsak najbolj želel. V kolikor je znano, so si razne skupine ogledale Blossom Music Center, Bor-romeo semenišče, nekateri so šli na Rock Concert v clevelandski stadion, drugi pa v restavracijo Top of the Town”, odkoder so slikali in imeli krasen razgled nad mestom. Obiskovali so razne trgovine ter nakupovali spominke in darila za svoje drage.
V četrtek, 5. septembra, dopoldne so si koroški pevci ogle
cem k uspehu in se zahvalil, d; so se odzvali našemu vabilu. Do dal je še eno prošnjo in eno že Ijo: “Nadaljujte vaše pevsko u dejstvo van j e v slavo in dobrobi vaše ljubljene zemlje — sloven ske Koroške in vseh Slovence1 sploh, bodisi doma, v zamejstvi in v tujini.” Izrazil je tudi skri to željo, da bi nas koroški zbo: kaj kmalu spet obiskal.
G. Jožko Kovačič se je pri srčno zahvalil vsem Slovencem nato sta mu gospa Slavica Tur janski in gospa Olga Mause: vsaka izročila šopek rdečih na geljev, prva v imenu Štajerske ga, a druga v imenu Belokranjskega kluba. Tedaj se je g. Ko vačič prav prisrčno zahvali Štajerskemu in Belokranjske mu klubu, se obrnil proti občinstvu in dejal: “Želja vseh pev-cev je, da bi z vašim dovoljenjem smeli podariti en šopel našemu dragemu koroškemi prijatelju, pisatelju g. Karli Mauser ju s srčno željo, da b: čimpreje okreval”. Zavladal j« zelo intimen trenutek, potem je vsa dvorana vstala in z dolgin: ter navdušenim ploskanjem o-dobravala Kovačičev namen. Kot prvi so ta večer nastopili
Berač
Berač odpre vrata in reče: “Najponižnejse prosim za mili dar. Gospod v hiši pa ga zavrne: Ne dam nič. Pride preveč nevrednih.” Nakar se odreže berač: “Potem daste pač vsakemu toliko, kolikor meni.”
dali mesto Cleveland. Zvečer jej ‘Mladi harmonikarji” pod bil velik družabni večer v šentviški dvorani za pevce in clevelandske Slovence. Pevci so bili gostje Štajerskega in Belokranjskega kluba. Po okusnem prigrizku je sledil spored.' Ta večer smo si zamenjali vloge, a to seveda samo za kratek čas: koroški pevci so sedeli med poslušalci in sledili programu, ki je bil njim posvečen.
Večerni program je spretno vodil g. inž. Franček Gorenšek, ki ga je otvoril s sledečim besedilom našega pisatelja Karla Mauserja:
Kaj je pesem? Govorica naše domače zemlje. Iz nje diha grenkost pelina, sladkost in zdravje bezga, melise in mete. ki 50 rastli v vseh naših gartelj-nih, širokost gozdov in polj, preprostost travniških rož, od mar-jetk do marijinih laskov.
Pi epi oste so besede, neučene. toda v pesmi — v tej čudoviti govorici zemlje — privro iz o-^rčja tudi čustva rodov pred nami, ki so ljubili, hrepeneli,'trpeli in se veselili kakor mi in ta
stvom g. Rudija Kneza in lej odigrali nekaj lepih slovensk: melodij. Sledili so jim “Slove: ski fantje”, ki so zelo ubrano z-peli tri pesmi. G. Jože Melahe predsednik zbora, je z lepir besedami pozdravil goste. V n slednji točki sta g. Srečko G; ser in g. Ivan Jakomin, Slove: cem v Clevelandu že dobro p znana komika, na šaljiv nač: podala Prešernovo “Lepo Vidi v slovenščini, francoščini, nen sčini in ruščini. Pevski zbi “Srake” se je trudil na vse n; čine, da bi pod taktirko “dir genta” Srečka Gaserja doprin sel tudi svoj delež k skupni stv: ri. V zaključni točki je Galh zapel tri pesmi. Za ples in z; bavo po sporedu so igrali “Vi seli svatje”.
V petek, 6. septembra, zjutr: so se Gallusovi pevci odpelja na gostovanje k našim slover skim bratom v Toronto v Kan; di. Po ogledu Niagarskih slapo so se ustavili na kanadski strax v bližini slapov in si ogleda “Marine Land”, katere lastnik j Slovenec, po rodu Štajerc, dc ma iz Slovenskih goric. V
povezanost je moč, ki je nihče ustaviti ne more.
Jo je pesem. Sila ljubezni, ki xniltonu, kjer je bilo priprav povezuje!”	no kosilo, so dospeli z zamu
Nato se je g. Gorenšek obrnil	(Konec jutri)
pioti koroškim pevcem in med!	Lojze Burje
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 14, 1974 '
^UCLID, O. — Bral sem, pa 'Se gotovo ni zgodilo v Jugovi, kjer je zabranjeno, da bi ^duhovnik posluževal radia in ^vizije za širjenje krščanske Takole je bilo natisnjeno: ^ soboto zvečer je sedela v pred televizorjem vesela , ^ba in zanimivo sledila zajemu filmu. Po končanem ^ je ob enajstih napovedo-naznanila nedeljsko misel.
, Ljubica, kar zapri aparat. Se-i ^ ho osem minut govoril du-
Gsem
^k,” je nekdo rekel nataka-^ “Ta nima kaj povedati!” duhovnik je že začel govoriti j televizor je bodisi zaradi ra-i tednosti nekaterih ali .^brižnosti
zaradi nagovorjene ‘Tju-
ostal odprt.
^spodnje in gospe!
Oglejte za trenutek na svo-!'lre. V teh osmih minutah na-oddaje bo umrlo okoli osem ^ ljudi. Na tisoče drugih le-|.®0g ve kje na operacijskih ij. v globoki omami. Na mi-^ se jih na svojih ležiščih te^etava lačnih, ker zaradi ves dan niso ničesar u-i' T>rugi zopet trpe v ječah, kateri prav ta trenutek obu-
So
K
in kujejo
proti svojemu življenju življenju bližnjega. Zlorab-dekleta iščejo brezvestne
e) da bi se znebile nedolž življenje, ki so ga spočele

Svojim srcem. Ob tej uri
%li
kb.
lajo tatovi v blagajne in
°lueži skrunijo ženska tele-
.^ekli boste: Kaj nas to briga.
te stvar države, stvar var-l0Stlih. ustanov. Končno teftio mi tu storiti? v6 hameravam vam odpreti . k denarnic, pač pa samo va-
pSrCa-
[teuislite na bolnike! Imamo
iv	Moderne urejene bolnice in ) ar je mnogo bolnikov, ki
Usojeni na osamelost. Morda Uh cej0 vaj^ naj dražji trpijo UŠčeni. Tu lahko pomagate: ; Azilnim pismom, z Ijubezni-°biskom, da darujete kak-Iki. Lujigo. Ste sploh kdaj mi-j1 na to?
v	Potem pijanci. Samo v na-teistu je okoli štiri tisoč pi-
to se pravi štiri tisoč ki,; r in žena, ki jokajo in obuli J^0j štiri in več tisoč otrok, f ^’klinjajQ očeta. Med njimi Ijj ^da tudi vaš tovariš iz mla-tj(6 et, vaš brat v Kristusu. Re-diu kakšno dobro besedo! Mačilnem dnevu ga primite bj 'teo in peljite domov. Potre-eteo štiri tisoč in več vidnih
iv °v varuhov za te nesrečne
%
bah, milijoni nimajo, “kamor bi položili glavo” in prezebajo od mraza.
Ne legajte kot živali. Spomnite se, kar uči vera: da smo vsi bratje v Kristusu, odkupljeni z isto rešnjo krvjo.
Kjerkoli bivajo' taki — pravi koncil —, ki nimajo hrane ali pijače, obleke, stanovanja, zdravil, dela, pouka in sredstev, ki so potrebna za človeško življenje; talki, ki jih mučijo nadloge ali bolezni, ki so v izgnanstvu ali v ječah, povsod jih mora krščanska ljubezen iskati, najti, zanje hitro preskrbeti in jim na primeren način pomagati. Ta dolžnost veže predvsem posameznike in narode, ki živijo V blaginji. Da bo ta dobrotljivost vzvišena nad vsak dvom in se kot taka izkazala, je treba v bližnjem gledati božjo podobo, po kateri je ustvarjen, in Kristusa Gospoda, kateremu je resnično dano, karkoli se da potrebnemu. Z globokim čutom za človečnost jei treba spoštovati svobodo in dostojanstvo1 osebe, ki prejema pomoč. Čistosti namena ne sme omadeževati iskanje kakšne lastne koristi ali že-najtemnejše Ija za gospodovanjem. Najprej je treba zadostiti .zahtevam pravičnosti, da se ne bo delilo kot dar ljubezni to, kar je dolžnost dati iz pravičnosti (L 8, 3-5).
In imaš program? Ne boste gledali ne velesejma ne filmskega festivala ne modnih mane-kink. Kamera je našla otroke, ki upirajo v vas od malarije rumene oči... Prvikrat vas povezujem z naselji gobavcev... In to j_aj. je dom zavrženih otrok, otrok brez staršev, ki potrebujejo vaše pomoči... Ne pustite, da bi vasi ti trpini kdaj morali tožiti pred večnim Sodnikom, da o njihovi bedi niste ničesar vedeli in v svojem obilju niste hoteli pomagati.
Sedaj lahko zaprete vaše aparate. Prosim pa ves, da ne zaprete svojih src. Pomagajte, dokler je čas in dokler lahko pomagate. Vera brez del je mrtva.
Če hočete pomagati in samo tedaj, če v resnici hočete, vam voščim lahko in mirno noč.
j» d v — tftj uetzeli se mora že vsak če-
V °^rok odpovedati enemu ali
^6thu roditeljev zaradi ne-
ik 0|°e zakoncev. Otrok potre-
;eVpi
in zapuščeni otroci. V
% j.
lubezni in toplega družin-
W' 0Snjišča. To ni samo nauk temveč zahteva narave. O-to ’ Li je brez ljubezni, kaj lah-b, aic*e na zločinska pota. Ne Nte

Julien Green je zapisal: “Če bi mi brezverci videli kristjana, ki v resnici živi po svoji veri, bi nas to gotovo spravilo na kolena. Poznal sem tri ali’štiri v svojem življenju in nič več. Resnično veren kristjan je pojav, ki nam da misliti. Ob njem se človek čuti majhnega, lahkomisel-než se ustraši sebe, v mlačni duši se nekaj zgane.”
j!
%
%
j!
j!
u
it
i %
< I
i!
11
*	l
G
j!
j > j E
j E
•	►
KOLEDAR
društvenih prireditev
OKTOBER
19. — DSFB TABOR priredi
jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30.
19.	— Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
20.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
20. — Klub Ljubljana priredi večerjo s plesom v SDD na Recher Avenue,
20. — Jesenski koncert Glasbene Matiče v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
27. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo.
27. — Skupina “Mladi glas” iz Toronta poda igro ‘Bedak Pav-lek” v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob treh popoldne.
29. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob 7. zvečer “card party” v Euclid Club House na Lake Shore Bivd.
NOVEMBER
2. — Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer.
9. — Slovenski dom na Holmes Avenue slavi 55-letnico obstoja.
9. — Belokranjski klub priredi MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
17. — Misijonska znamkarska akcija — CMA priredi v-šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti ob treh popoldne “card party”.
17.-—Pevski zbor Jadran priredi
Jesenski koncert s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo Ed Rodnick orkester.
24. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
22.-23.-24. — Jesenski dnevi pri
Sv. Vidu.
Dve izmed teh je že pred dobrimi petdesetimi leti odkril ptujski notar in strasten amater arheolog Viktor Skrabar. Po odkritju je peči sondiral, vendar vseh teh petdeset let ni bilo nikoli denarja za podobno odkrivanje.
Ob gradnji stanovanjske soseske je na grozo arheologov 12-tonski buldožer pri odkrivanju vrhnje zemeljske plasti zapeljal na neznan opečni zid. Arheologi so takoj ustavili nadaljnja dela in ugotovili, da gre za stare lon-
24. — Dawn Choral Group SŽZ) carske peči. Poleg peči, zdaj so
poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Eu-clidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
15. — Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestiovanje.
JANUAR 1975
11. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples z večer j o v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
18. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
Marec
9. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi svoj vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (Pancake and Sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 12.30 popoldne.
APRIL
5. — D.S.P.B. TABOR priredi
spomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30.
JUNIJ
26.-27.-28.-29. — Poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu.
13. - 14. - 15.—Z.D.S.P.B. TABOR
preredi spominsko prgslavo 30. obletnice pokol j a slovenskih domobrancev in četnikov na Slovenski pristavi.
‘■Mi E''
Pri Ptuju so odkrili lončarske peči — stare okrog 4,000 let
Letošnja odkritja ptujskih arheologov znoya potrjujejo mne-
Če kristjan v resnici živi po nja strokovnjakov, da je Ptuj s Kristusovem evangeliju, je nje- svojo okolico edinstvena “odpr-govo življenje za neverne evan- ta knjiga zgodovine”, saj doslej gelij, ki se mu ne morejo ustav- odkrite najdbe izpričujejo zgolj ati. Nevernost, — vernikov -- do vino izpred 4,000 let do danes, je danes največja ovira za spre-, del obraza naše zgodovine, ki ga ohrnjenje nevernikov. “Preveč! ponekod zakriva le dobra ped je v naših cerkvah brezvercev,
pravi kardinal Saliege, “da bi še naša vera mogla biti vabljiva in zapeljiva za nevernike.” Današnje brezverstvo je v veliki meri sad odpora proti potvorjenemu krščanstvu. Pravi brezverec — pravi Evely — ni podpirajte tisti, ki pravi, da ni Boga, mar-1 več tisti, ki veruje, da ga Bog ne zaslonom more spreobrniti in poboljšati.
da tu ni mogoče niče-storiti. Branite družino in Vu 0 zvestobo, rešujte za-^e/ brezdomce, ju°Ve za zapuščene otroke. ik sec^e pred
Popravljate, da boste čim i V taki veri pa brezverce utrju-Preživeli nedeljo, v, jejo.slabi .grešni kristjani, ki so k 1 boste počivali, se raz vese-j dopustili, da je njihova vera o-!
1 rn sedli k obloženi mizi.' stala mrtva in brez del, ali pa so I i jy116 pozabite, da milijon lju-! jo celo omadeževali z grehi. (Iz- * •is«, ra niti skoriiee kruha. Pri vleček iz knjige “Življenje in j
zemlje.
“Naše delo je podobno tavanju slepca,” v smehu pripoveduje od sonca ožgani arheolog Blagoj Jevremov. “Včasih najdbo zgrešimo le za 5 centimetrov, pa je obsežno delo zaman. Letos smo imeli srečo.”
Skupina delavcev pod vodstvom Jevremova in mladega preparatorja Stanka Gojkoviča Pr-‘mer°v na svetu, že nekaj tednov previdno odkriva v Rabelj čji vasi odkrite lončarske peči starih Rimljanov.
odkrili že štiri, so našli obilo lo jenk in druge dragocene keramike, Ugotavljajo, da so bile peči kurjene od zunaj in da gre za obsežno obrt v prvem, drugem ali tretjem stoletju po Kristusu.
Rabeljčja vas, v bistvu je to predmestje Ptuja, skriva še marsikatero vrednost. Žal pa tudi zdaj ni dovplj denarja za nadaljevanje dela, ki ga je po Skrabarju načela arheologinja Zorka Šubič. To območje bi naj zazidali z vrstnimi hišami kolektiva Tovarne glinice in aluminija iz Kidričevega. Ker pa celotni kompleks še ni preiskan, morajo graditelji čakati, kar povzroča nemalo slabe volje.
Na skoraj enak način so prišli ptujski arheologi do najdbe v Ormožu. Na območju današnje Mestne grape, kjer so bila že opravljena dela izkopavanja od leta 1955 pa do 1962, ki jih je vodila arheologinja dr. Ber-narla Perc, so ob gradnji neke stanovanjske hiše naleteli na fragmente starin. Presenečeni arheologi so ugotovili, da je pod ostanki rimske kulturne plasti v resnici sled stare prazgodovinske (Halštatske) naselbine. Po štirimesečnem delu so arheologi odkrili naj lepše ohranjeno prazgodovinsko naselbino na območju Evrope. Današnja Mestna grapa je bila v resnici nasip te prazgodovinske n a s e 1 b i ne ljudstva.
V naselbini so odkrili 24 grobov, v katerih je bila vrsta dragocenih predmetov, od bronastih sulic, sekire, noža in zapestnic do posode. Poleg grobov so odkrili tudi'stanovanjsko jamo iz neolitskega obdobja, kar potrjuje, da je bil Ormož naseljen že 4,000 let pred Kristusom. To najdišče je edino v Sloveniji, ki ima poleg naselbine tudi grobišče. S to najdbo je pojasnjen tudi izvor izredno lepo o-hranj enega bronastega noža, ki ga je neki občan pred 18 leti našel in prodal Odpadu. K sreči je uslužbenec postal pozoren in poklical strokovnjake, ki so ugotovili, da gre za izjemen primerek bronastega meča iz prazgodovine, redkost, ki ima malo
(“Delo”)
^ niti skorjice kruha. Pri L tedje umirajo za boleznimi.
^rajo iz prenapolnjenih že-
v Aziji, Afriki in Južni ^i pa jih tisoče umira od
BI
mm&mmmwm
vera”, str. 58-61.)
itjjte Pomagajte lačnim! Če bi Catholic
Naj bi na to razmišljanje pritegnilo k sodelovanju z MZA —-_ _	Mission Aid AsSoei-
v denarju samo tisti' ation — da bi se pridružili kot živež, ki ga vaši, vsega | člani (s 25c mesečne ali $3 letne ^ Jte °troci objestno zmečejo članarine), s tem se odzvali, da *šče, bi lahko rešili mar- razumete klic po pomoči. Tudi
^r° življenje.
i že danes opozarjam, da omenje-
•fc Vam po vsem tem moram na akcija, ki tesno sodeluje 1 lahko noč? če niste čez slovenskimi misijonarji (-kami) S[Q °rdi ničesar, da bi olajšali prireja v nedeljo, 17. novembra, V}} Tižnjega, ne morete imeti ob 3. popoldne v šolski dvorani lahke noči. Ne pozabi- Marije Vnebovzete “card party” tem ko vi spite na udob-, v ta namen. Prosimo odziva! Ožinah v toplih, lepih so- j 1	M. T.
' bi
iii im i
m rampa is!® mm mm mm mm s aav mm s
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pokojnik je pomagal ustanoviti Federacijo ABZ društev v Ohio ter bil več let njen predsednik; dalje je pomagal ustanovili angleško-poslujoče društvo Collinwood Boosters št. 188 ABZ; sodeloval je za pospešitev Slovenske šole pri Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer je bil pred leti tudi v direktoriju; bil je aktiven pri Slovenskem mladinskem zboru v letih 1936-1945; vzpodbujal je mladino okrog Slovenskega doma na Holmes Ave. ?a; Slovensko umetniško šolo, katero je vodil v Slovenskem narodnem domu sedaj pokojni slovenski umetnik, Gregory Perusheck. Z ženo Jennie sta veliko storila tudi za pomoč stari domovini takoj po drugi svetovni vojni. 15 let je delal pri Eaton Mfg. Co.; od 1944 do 1960, ko . je bil upokojen, pa je bil uposlen pri clevelandskem šolskem odboru kot oskrbnik Longfellow šole.
Pokojni zapušča soprogo Jennie, rojena Srebot; otroke Johna A. v San Francisco, Cal., Mrs.
: Sophie Matuch, Mrs. Marion
Slejko, Mrs. Vida Zak, Mrs. Betty Rotar in Henryya; 19 vnukov in brate Louisa, Franka in Jakoba (v Jugoslaviji). Dve sestri in brat, Antonia, Anton in Frances Volk, so umrli pred njim. Truplo pokojnika bo ležalo na mrtvaškem odru v Želetovem pogrebnem zavodu na 458 E. 152 St., kjer bo čas kropljenja v ponedeljek (danes) o 1 7. do 9. zvečer in v torek od 2. do 5. ure ter od 7. do 9. ure zvečer. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9. uri v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in nato na pokopališče Vernih duš.
Družina pokojnika priporoča darove za Slovenski dom za ostarele na Neff Rd. mesto cvetja v njegov spomin.
Martin Krese
Pretekli petek je preminul na svojem domu 87 let stari Martin Krese s 3435 E. 71 St., vdovec po pok. ženi Rosi, roj. Mau-er, oče Agnes Linton, Rose Per-kowski, Beatrice Wolk, Edwar-da, Alberta in Karla, stari oče, brat Johna (Kalif.) in Uršule Povše (Slov.). Pogreb je danes, v ponedeljek, ob 8.15 zjutraj iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, Maple Hts.. v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
Frank F. Skully
Na svojem domu na 19307 Muskoka Avenue je umrl pretekli petek 91 let stari Frank J. Skully, rojen v Ribnici v Sloveniji, vdovec po ženi Mary, roj. Kratohvila, oče pok. Blase, Franka, Stephena, Mrs. John (Katherine) Kotar ski, Mrs. Frank (Eve) Berzonske in Jamesa, 11-krat stari oče, 20-krat prastari oče, 1-krat prapra-stari oče. Vsi bratje in sestre so umrli pred njim v Sloveniji. Pogreb je iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes ob 8.15, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. on 9., nato na pokopališče Vernih duš. Mildred Dedek
V	petek je preminula na, svojem domu na 17544 Old State Rd., Middlefield, Ohio, 66 let stara Mildred Dedek, roj. Dolak, vdova po pok. možu Vincentu, mati Vincenta, Georgea in Jamesa, stara mati, sestra Anne Zaman, Jamesa, Georgea, Helen Lenhardt. Pogreb je bil iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road, Maple Heights v soboto ob 9., v cerkev Pija X. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Eva Blasius
Na svojem domu je umrla pretekli petek 83 let stara Eva Blasius s 1319 E. 346 St., East-lake, Ohio, roj. Hahner, v Jugoslaviji, od koder je prišla v ZDA 1. 1912, vdova po 1. 1964 umrlem možu Josephu, mati Sebastiana, Cecelie Holaday, pok. Catherine Menili in Petra F., 8-krat stara mati, 14-krat prastara mati. Pogreb je danes, v ponedeljek, ob 8.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St, v cerkev sv. Marije Magdalene (Vine St.) ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
Theodore O. Leihensender
V	soboto zjutraj je umrl na svojem domu na 17653 Lake Port Road 60 let stari Ted Leihensender, najboljše poznan kot bivši lastnik in upravnik “Ted’s Tavern” na oglu E. 174 St. in Lake Shore Blvd., kjer je sedaj Burger King restavracija, mož Betty, roj. Affeldt, oče Jamesa, in Thomasa, - 4-krat stari oče, brat Oscarja in Walterja. Pokojnik je bil član American Legion Post 628. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd.
Skupni trg bo Indiji pomagal s pšenico
BRUXELLES, Belg. — Izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti — Skupnega trga — je predložila, naj da ta Indiji na razpolago milijon ton pšenice. Od tega naj bi ji 300,000 ton poklonili, ostanek pa prodali po rednih svetovnih cenah.
Indija nima potrebnih deviz, da bi mogla večje količine žita kupiti na tujem. Zato je kljub precejšnjemu omahovanju premagala svoj ponos in zaprosila Washington za žito v o-kviru programa ZDA za pomoč tujini s hrano. Tako bo dobila žito po posebni ceni na dolgoročno plačilo po nizkih obrestih.
Prijaiel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
16MM Bell-Howell Sound Movie Projector — $125.00
Model 185. Also 16MM sound films available. Call 361-4088 mornings—ask for Frank. _________________________(x)
IŠČE SOBE
Slovenka v pokoju išče 1-2 sobe z kuhinjo, zgoraj; rajši gorkota na furnez, blizu cerkve Neff Rd. ali cerkve sv. Kristine.
431-6584
— (10,14,17 okt)
EASTLAKE
New 3 bedrm Colonial, IVz baths carpeting, Thermopane windows throughout, Alum, siding home completely insulated. Priced at 27,900.
NEW 3 bedrm ranches also available from 27,000 to 30,900.
VINE Realty Corner Rt. 91 and Vine 942-4440
(14,18 okt)
NAPRODAJ
Avtomatični perilnik (washer in dryer) sušilnik, kuhinjska miza 2. postelji, zofa in itd. Nizka cena. 881-3824.
■--------------------------a
ODDA SE
stanovanje pet sob v najlepšem stanju, na novo dekorirano, zgoraj. zglasite se na 870 E. 75 St.
-(168)
NAPRODAJ
hiša za dve družini, 5-5. Polna klet. Na novo barvarna zunaj in znotraj. Dobra okolica za dohodek. Blizu cerkve Marije Vnebovzete in trgovin. Lastnik 761-4456
(169)
BY OWNER
Well maintained six suite brick apartment. Call 944-1076
(166)
Pod vplivom alkohola,
ko je vozila avtomobil
WASHINGTON, D.C. — Joan Kennedy, žena sen. E. M. Kennedy) a, je bila pretekli teden v avtomobilski nezgodi, pri čemer je policija ugotovila, da je bili; ped “vplivom alkohola”.
Morala bo 6. novembra pred J sodišče, kjer ji bo dano na izbiro, da se podvrže obsodbi ali pa se prostovoljno vključi v poseben tečaj za izboljšanje vozni* kov motornih vozil.
V NAJEM
pet sob in kopalnica spodaj na 1193 E. 60 St. Vprašajte na 6011 Bonna Ave. zgoraj odzadaj. 881-7122
(167)
Pazim otroke
Neomejena starosti. Če želite dobro in poceni varstvo Vašemu otroku, kličite 692-3687.
(168)
MALE HELP WANTED
Machinist
RADIAL DRILL OPERATOR
Must do own setup. Ample overtime. We offer excellent fringe benefits. Complete medical package. 531-3047.
FEDERATED STEEL COKP.
17009 Roseland Rd. Cleveland, O. 44112
(168)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
BARTENDER WANTED or couple manager, to manage bar at the Slovenian Workingman’s Home, 15335 Waterloo Rd. Prefer Slovenian. Call 481-5378
(x)
..... OCTOBER 14, 1974

Paul Acker
UUSEZ DOLŽNOST

Kako bi bila rada izstopila, se pomešala mednje ter jim priskočila na pomoč!... Toda, kaj bi bila mogla storiti? Nič nisem znala tedaj. In kako bi me bili sprejeli, mene, ki sem imela zdravje, sveža, rdeča lica in živahnost, bila oblečena v toplo obleko, kožuhovino in nosila dragulje... Končno se je vrnil zdravnik; ker je imel še opravka, mi je dal na razpolago svoj avto, da se popeljem po svojih poslih. Nisem mu mogla prikriti, kar sem bila pravkar občutila. Utrujeno je skomizgnil z rameni in rekel: ‘Ah, da, toliko bede je v Parizu in vendar takoi malo prave požrtvovalnosti, koristne požrtvovalnosti!’ Odpeljala sem se, razmišljevala o vsem, kar mi je povedal zdravnik in kar sem bila videla. Odslej pa mi je bilo neznosno vse, kar bi mi moglo pripraviti udobno življenje brez mojega lastnega dela.”
Ko je sedela Fani nasproti očetu in materi v tem velikem in belem salonu, kjer je vse — oprava, slike, umetnine — pričalo o izbranem okusu in blagostanju, ki je mejilo na bogastvo, je govorila nekam hlastno, a vendar z zelo mehko donečim glasom in le lahna bledost na njenem licu je pričala o notranji razburjenosti, katero je skušala krotiti. Gospa Riverain jo je poslušala vsa osupla, da je mogla roditi hčer, ki se tako čudno razlikuje od nje: gospod Riverain jo je motril. Marsikaj, čemur se je prej čudil, se mu je sedaj razjasnilo. Razumel je tudi, zakaj se je Fani pred štirimi leti nenadoma odpovedala zabavam svojih mladih let in svojih ljudi, se vpisala v Rdeči križ in druga dobrodelna društva, obiskovala tečaje, da se izobrazi za bolničarko in si končno pridobi ono socialno vzgojo, ki je takrat prehajala v modo pri vseh meščanskih deklicah. Brezdvomno je bila to le njena muha, ki pa je od nje bilo pričakovati koristi. Ker je bil prepričan, da ji bo to, čemur se bo na ta način priučila, pozneje koristilo v gospodinjstvu, je ni hotel ovirati z brezplodnimi očitki. Toda v tem trenotku se je zelo prestrašil in že je čutil na dnu duše, kar še ona namerava priznati. Vendar pa jo je izpodbujal, naj nadaljuje.
“Končaj in ne boj se, dragi otrok! Mislim, da si ne meniš izbrati za vse svoje življenje bolničarskega poklica.”
“Gotovo ne; nekaj drugega hočem.”
“In kaj neki?” je vzkliknila prestrašena mati.
“Mislila sem, da bi se morebiti dali vsi ti nesrečni ljudje, ki jim beda vzbuja sovraštvo in zlo, poboljšati.”
Gospod Riverain je zmajal z glavo, ne da bi ga bila hčerka opazila.
“V teh oddaljenih okrajih sploh ni pravega družinskega življenja. Mož preživi dan v delavnici ali skladišču in tudi žena je kje zaposlena: otroci so prepuščeni nadzorstvu kake malomarne sosede, največkrat pa ulici z vsemi njenimi nevarnostmi... Ko se zvečer vrneta mož in žena, ju utrujenost hitro uspava, da se ne brigata dosti za otroke: tako to slabo oskrbovano stanovanje ne nudi ničesar, kar bi mamilo; ni drugega kot zavetje, kamor se človek zateče, da prespi noč. Otroci rasto tja-vendan, pri čemer vsi njihovi slabi nagoni bujno uspevajo... Mnogo sem razmišljala o vsem tem, mnogo sem študirala: treba bi bilo izboljšati položaj delav-
ske družine s tem, da se njenim članom že v otroški dobi vcepi duh samolastnega mišljenja, previdnosti in vzajemnosti ter čut dolžnosti in poštenosti; obenem bi bilo treba pospeševati zbližani e družabnih razredov. Toda, če bi človek hotel uspeti...” Znova je umolknila — morebiti prestrašena — nato pa je možato končala:
“Če bi hotela uspeti, bi morala živeti sredi tega ljudstva, in sicer tako, kakor ono živi.” “Blazni!” je vzkliknila gospa Riverain in se ji približala z velikimi koraki ter ogorčeno dejala: “Razumem, razumem! Ti hočeš živeti, kakor praviš, sredi teh ljudi, ti moja hčerka, rojena Riverain! Nikdar, nikdar ne dovolim tega!”
In pozvala je svojega moža na odgovor:
“Odkod ima neki vse to, kar pripoveduje? Vzgajamo otroke, obdajamo jih z naj večjo ljubeznijo, belimo si glave, kako bi jim uredili srečno življenje . . . in glej, s čim nas presenečajo!
... Tak reci ji vendar kako besedo! Njen oče si, prepovej ji!” Z eno samo kretnjo je pomiril gospod Riverain svojo ženo.
“Ali je tvoja mati prav uge-nila?” jo je vprašal potrpežljivo. “Da!”
Pritegnil jo je k sebi.
“Ali se nisi nikdar povprašala, draga hčerka, ali bi kot žena ne mogla pomagati revežem? Mnoge gospe' iz visoke družbe, ki obenem izpolnjujejo svoje stanovske obveznosti, dobijo vendar dovolj prilike, da poučujejo j delavsko' deco in moralno ter
mače ognjišče.”
Pustila je roki v očetovih.
“Zahvaljnjem se vam, da se ne razburjate, oče! A treba se je odločiti. Žena je last moža in svojih otrok. Kar bi poskušala storiti izven družine, bi bila le malenkost, podobna miloščini. Bojim se celo, da za mnoge to ni drugega kot nekakšno razvedrilo. Da pa izvršim to, kar nameravam, je treba popolne neodvisnosti.”
“In ti jo poslušaš, kot bi resno govorila,” je jadikovala gospa Riverain.
Gospod Riverain se ni zmenil za ženine besede.
“Torej si se res odločila?” je vprašal hčerko.
“Res!”
“In če bi tijaz branil?”
“Bom pač čakala.”
“Torej se ne boš možila?”
“Ne!”
“Ali že veš, kje se boš naselila?”
“Da ... Dva meseca sem iskala.”
“Toda za vse to boš potrebovala mnogo denarja?”
“Imam nekaj prihrankov in malenkostno vsoto, ki sem jo podedovala po svoji babici. Za ostalo pa poskrbi Bog.”
Gospa Riverain je plakala. Fani pa se ji je približala in rekla:
“Prosim vas, ljuba mama, odpustite mi muke, ki jih vam prizadevam.”
“No, dobro, Fani,” je dejal gospod Riverain, “storiš lahko, kar hočeš.”
“Kako?” je vzkliknila gospa Riverain. “Ti privoljuješ? Jaz pa nočem, nočem!”
Dekle se ni genilo.
“Pojdi, otrok moj,” je rekel gospod Riverain, “umekni se v svojo sobo ter še premišljuj!” Fani je odšla, gospod Riverain pa je položil roko na ramo svoje ihteče žene, rekoč:
“Ali mar ne vidiš, draga moja, zakaj tako postopam?... Po enomesečni izkušnji bo Fani razočarana in bo imela le še to željo, da se čimprej omoži.”
Ul.
Neko vetrovno in deževno decembrsko jutro je zapustila Fani drevoredno cesto Viktorja 'Hugoja. Gospa Riverain se je topila v solzah, hčerko sama posadila v avto, obsipajoč jo s pri-
1
gmotno podpirajo delavske dru- NJEGOVA DOBA JE MINILA žine. Imenoval bi ti lahko gos-1 —- Hajle Selasije je 43 let vladal po Leval, ženo mojega tovariša' Abesinijo kot njen cesar. Voja-v državnem svetu. Če te mož ki so ga nedavno odstavili in ga ljubi, če je izobražen, če je do- imajo zaprtega. Na prestol so ber, se ne bo upiral, da zapustiš povabili njegovega sina iz Švice, vsak dan za dve ali tri ure do- ki pa ponudbe še ni sprejel. ’
poročili, prošnjami in očitki, nato pa je naglo odšla v svojo sobo, da se tam razjoče povsem samcata. Gospod Riverain, ki si je prizadeval, da ne bi kazal nikakršne razburjenosti, je poljubil hčerko kot vsak dan, potern pa jo je vprašal: “Kdaj odpotu-ješ?” Odgovornila je: “Ob enajstih, očka.” Želel ji je mnogo poguma, nato pa se je podal v svoj kabinet.
V vihri, ki je bičala šipe, je drevil avto po mastnem tlaku. Črn kovčeg, v katerem je bilo vse, kar je deklica vzela s seboj, je stal poleg šoferjevega sedeža. Ona pa se je pogreznila v kot, sklenila roke ter premišljevala. V njenem srcu ni bilo niti ne-
mira niti strahu niti žalosti. ^ lo jasno se je zavedala svoje ^ loge in moč je bila v njej. Že ^ let je razmišljala, se pripravlja in želela dospeti do te poti.
(Dalje prihodnjič)
DARUJTE
ZA
TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE! PODPIRAJTE NAŠO
SLOVENSKO USTANOVO!
Oglašujte v naših malih oglasih
•	ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moc,
» ČE IŠČETE zaposlitev,
•	ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine —
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE l-0«28.

VELIKA SKLEDA — Mike Aprile iz Tampe v Floridi je prvak v uživanju špagetov. Svoj naslov je zadnjič ohranil, ko je na mestu pogoltal skoraj 7 funtov špagetov. Nič čudnega ni, če tehta 387 funtov.
Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 Sr. Clair Avenue	431-0628 j
PURANSKE DIRKE
V Davies okraju v državi Indiani prirejajo tekme puranov, ki jih pridejo gledat tisoči in tisoči ljudi. Lastnik zmagovitega purana dobi nagrado $15. Na le-
f f:;
■ir
'
vi vidimo “Miss Martin okraja”, ki je vzbudila zanimanje zaradi svojih okraskov, ki pa se pri dirki ni posebno obnesla. Ostale tri slike predstavljajo prizore s te tekme.