irfcujmrifra NEODVISEN T*11' 1111 v t n J V' .< ' ; j ( : A J " * SLOVENSKE DELAVCE V AM •ff • CLEVELAND, OHIČ, WEDNESDAY, FEBRUARY 6th, 1918. M a zbornica je sprejela resolucijo za svobodo Ceho-Slovakov. —£lan mestne zbornice, icilman Kadlcček., Če/h, je bil že dvakrat zvoljen clevelandskih Cehov v me-zbornico, radi svojega irnega znanja, narodne zavednosti in upljiva, je v pon-deljkovi seji mestne zbornice vložil resolucijo, ki je bila si^ejeta enoglasno od mest-*fce zlbornioe, namreč, da se zabteva od predsednika Wil-J sona, da v isvojih mirovnih po-gojih zahteva svobodo in ne-ismost češe .thiujša zima. —'Važen opomin vsem slovenskim rojakom, ki se nahajajo v vojaškem taborišču v Chillicothe in drugih, taboriščih. Do 12. februairija je zadnji čas, da se zavarujete pri vladi glede bolezni ali poškodbe, 'katere ddbite za časa svojega službovanja. Znano vam je, da vlada plačuje jako veliko zaivairovalnino in pokojnino za vse isvoje vojake. Prispevki od strani vojakov so čudovito majhni. Za sedem dolarjev na mesec se lahko zavaruje ^a $10.000 smrtnine. Manjše svote za manjšo zavarovalnino. Vlada daije. iz-vanredno ugodno priliko vsem onim, ki se nahajajo v vojni službi, in kakor je nam znano, še več stottin Slovencev v Camp Sherman ni vzelo zavarovalnine. Opominjamo torej slovenske mladeniče, da to nemudoma store. Njih kom-papijski poveljniki jim .bodejo z veseljem pomagali pri tem in jim dali vsa tozadevna pojasnila. Opozarjamo, da nihče ni opravičen do zavarovalnine in pos'kodnine, kdor ni vložil tozadevne prošnje. Do 12, februarija je čas. —Vaški ,maršal Bilkey v Euclid je zalotil v pondeljek kokošjega tatu Mairtina Ivan-koviča. Že dalj časa so opazovali, da nekdo kokoši krade v Euclidu. Maršal Bilkey je konečno zasledil tatu, ki se'je zabarikadiral v svoji hiši, toda ko je maršal pričel streljati, je Ivan'kovic pobegnil iz hiše, nakar ga je maršal Bilkey pogodil v hrbet. Sedaj leži Ivan-kovič v Mount Sinai bolnišnici. —63 železniških voz sladkorja je na potu v Cleveland. Kdaj pride ta sladkor v naše mesto, to vedo samo bogovi v Olimpu, t. j. nihče ne ve. Mnogo sto grocerjev v Clevelandu splob nima sladkorja. Sufomarini, skrajno neugodno vreme, transport, vse to je vzirok .pomanjkanja sladkorja. —969 Nemcev se je registriralo na raznih policijskih postajah v ipomleljek in torek. Glasom odredbe predsednika Wilsona, se mora registrirati vsak Nemec v Zjed- državah, ki je več kot .14 let star in ni državljan ameriški, Objednem mora izročiti policiji štiri svoje fotografij* ter dati odtis svojih prstov, da oblasti lahko pozneje spoznajo Nemca, ki bi slučajno se pregrešil proti Zjedinjenim državam. Skotro vsi INemci, ki so se v pondeljek in torek registrirali pri policiji, so svoje čase služiK v nemški armadi. 9000 Nemcev je v Clevelandu, ki nimajo nobenih papirjev, in ki se ne smejo približati nobeni tovarni ali javnemu poslopju. 156 jih je Ibilo že prijetih radi sumljivega obnašanja. 'Avstrijcem je registriranje za enkrat odpuščeno. —Celo za tatove in roparje so ti dnevi premrzli, ker policiji it dva dni ni bila sporo-Ičens nobena tatvina ali rop. Menda je tudi krasti jako neprijetno delo v vremenu, ko pade toplomer pod ničlo. Boljševiki kličejo skupaj novo revolucijsko armado PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of Octeber 6th, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postnuaster General Petrog*raid, 5. febr. Vlada boljševikov je izdala novo povelje, da se organizira armada prostovoljcev, ki «e bo imenovala armada ''delavcev in kmetov''. Boljševiki nameravajo oborožiti ruske delavce, da jih bodo uporabili zai prelivanje krvi napram onim, ki se ne strinjajo z njih načrti. Vsak prostovoljec bo dobival 50 rublje v na mesec, poleg tega pa hrano in stanovanje, in skrbelo se bo za družine onih, katerih sorodniki so v vojni, če ne morejo sami za sebe skrbeti. Vladai boljševi-'kov posebno skrbi, da ne dobi ne za želj enih osel) v to armado. Vsak prostovoljec mora imeti priporočilo, ki kaže, da se v resnici strinja z revo- lucionarnimi načrti ter da riskira svoje življenje za vlado boljševikov. Raditega bodejo boljševiki rekrutirali svojo armado le iz vrst mestnih delavcev, ker so prepričani, da kmetje ne dajo počenega groša (twopence) za armado in vojsko. Glavni vzrok, da hočejo boljševiki svojo armado je, ker se ne morejo zanesti na sedanjo rusko armado v slučaju, da» zlbjiuhnejo nemiri in neredi .ppoti vladi boljševikov. Napredno rus'ko časopisje se silovito trudi, da prizadene novi armadi boljševikov čim več neprilik. Kljub temu, da je nova armada potrebna na fronti za slučaj, da Nemci o vržejo- vse ruske mirovne ipogoje, pa napredni Rusi odvračajo ljudi k pristopu v to armado, katero na-zivljejo "žandarje nudeče av-tokracije". Ljudstvo v Petro-gradu je silovito nezadovoljno napram boljševikom, ker živeža ne morejo dobiti, raz-ven v najbolj nujnilhi potrebah. Resnica je, da nobena druga vlada, ki bi danes vladala v Rusiji, ne. bi mogla več narediti za Petrograd, da do* bi živež, ker je znano, da se boljševiki silovito trudijo, da dobijo živež v glavno mesto, kar se jim pri najboljših močeh ne posreči. Iz bojišča, London, 5. febr. Angleška infanterija je v okolici Ypres v Belgiji včeraj uspešno napadla razne nemške strelne jar.ke, in zajela mnogo nerp-ških vojakov. Pet strojnih pulšk je bilo Nemce,m zaplenjenih. Rim. 5. febr. V Lagarina dolini so Avstrijci in Nemci .poskusili več napadov proti našim utrjenim postojankam. Vsi nalpadi so bili odbiti, in več Nemcev je 'bilo ujetih. Avstrijski zrakoplove i so včeraj 'bombardirali Benetke,kjer so povzročili neznatno škodo, toda več otrok, žensk in moških je 'bilo ulbitih. London, 5. febr. Uradno brzojavke, ki prihajajo iz Jassy, začasnega glavnega mesta Rumunije, naznanjajo, da se vse ruaiunske čete najhajajo v boju proti Rusom. Čete ruskih boljševikov se koncentrirajo v Bukovini, dočim se zbirajo čete Rumuncev v Besa-rabiji in dolini reke Morave. Po 24. urnem boju so ru-munske čete razorožile 9. rusko divizijo boljševikov. Ru-munci so pri item zaplenili boljševikom 50 topov, nakar so obkolili tudi 8. rusko divizijo, kateri so odvzeli orožje, vojake so pa poslali pod spremstvom rumun&ih vojakov v Rusijo. Ruske oblasti v Besarabiji apelirajo na Rumunce, da pridejo na pomoč in naredijo konec divjanju bolijševikov v Besarabiji. Čete boljševikov, ki ne poznajo nolbene discipline več, neovirano ropajo in požigajo po samotnih krajih. Boji med Rumunci in (boljševiki so s« razširili fpo vsej ju-go-tzapadni Rusiji. Pondeljki brez dela ostanejo. (Pondeljki brez dela ostanejo, se je izjavit v torek na* rodni kurivni administrator df. Garfield. Izvannedni mraz je ponovno škodoval železniškemu prometu. Celo r mnogih premogokovnikih se morali prenehati ž delom. ^iiimiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiii = JUGOSLOVANSKI 1 BOR BOLJŠEVIK Washington,4.febr. _ ski urad naznanja I sledeče uradno poročilo: = Jugoslovanski Odbor v 5 jj Londonu se je obrnil br- E I zojavnim potom na mini- = I stra zunanjih del vlade 5 boljševikov v Rusiji, Le-= ona Trotzkya s prošnjo, = da Trotzky ne pripozna = avstro-ogrskih delegatov E 5 kot zastopnike Hrvatov, I Srbov in Slovencev v = Avstro-Ogrski. Brzojavka I razjasnjuje pravo naravo i "ustavne" vlade in pov-s darja, da želijo Jugoslo-| vani biti popolnoma o-5 svobojeni izpod divjaške*-5 ga despoti zrna Avstro-3 Ogrske ter združeni s Sr-= bijo in Črnogoro. I "Spominjajte se tega, 5 5 ko se odločite, da se do- = = govarjate z delegati Av- 5 = stro-Ogrske, ki so borite- = = lji avtokracije, tiranije in | I militarizma, vi, ki ste bili £ I še sami pred kratkim pod E E a v tok raci j o carizma." ^iiimiimiiiMiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiimii? Za Slovence v Lorain. »Dlruštvo sv. Alojzija, št. 19 JSKJ prirddi v soboto, 9. februarija veliko maŠkeradno veselico v Virantovi dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 25c, dame proste. Vsi rojaki, ki imajo priliko, naj se udeležijo te veselice in društvo želi udeležbo čim več mask. Tri kpa darila so pripravljena za najboljše maske. Vsako leto, kot je društvo priredilo ena'ko veselico, je bila veselica dolbro obiskana, in tako pričakujemo tudi letos. Za najboljišlo postrežbo občinstva bo v obili meri preskrbljeno. Mnogo dobitkov bo pripravljenih na veselici. Ne pozaJbite, idia najlepše maske dofoe krasna darila, torej naj se vSakdo potrudi, da izkaie svojo »zmožnost v maskah. Na fcvkJenje, 9. februarija. Dr. sv. Alojzija. Op. uredništva. Dopi« tozadevno smo dobili šele v torek popoldne in ga nismo mogli v celoti priobčiti v današnji številki Boljševiki zaplenili cerkveno imetje Koncil vojahov in delavcev v Rusiji je ločil cerkev od države Duhovni ne smejo več poročati. Hud boj se pripravlja med boljševiki in verniki. Ruski patrijarh je proklel boljševike. _* Petrograd, 5. fe/br. Koncil vojakov in delavcev je izdal ■dekret, podpisan od Nikolaja Lenine, v katerem popolnoma loči državo od cerkve, in ki določa, .da se mora zapleniti vse cerkveno premoženje, 'posestva in. potrebščine. Dekret ■cdloča nadalje, da verske družbe lahko še nadalje rabijo cerkvene prostore, toda le za verske namene, in sicer v imenu države. Verska svoboda je dovoljena toliko časa>, dokler verske družbe ne ovirajo vlade ali republike. Cerkvena prisega je odpravljena. Duhovni ne smejo poročati. " Duhovnom je prepovedano poročati zaknske pa>re in tudi vodstvo registriranja .krstov jim je odvzeto. Odsedaj naprej bodejo državni uradniki v Rusiji poročali zakonske pare kakor tudi vodili knjige o rojstvih. Ves verski pouk je Odpravljen tako v državnih kot v privatnih šolah. Vera ne dobi podpore. Vlada ne bo dajala nobene (podpore ne cerkvam ne cerkvenim družbam. (N»obena cerkvena družba ne bo smela imeti svojega zemljišča ali posestva. Če kaj potrebujejo, si sposodijo od države, toda ji morajo vrniti Ženska je izdala povelje. Novo povelje, s katerim se zaplenijo vsi samostani, je bilo izdano od -gospe Kolontay, ki je "minister" družabnih zadev. Menihi se upirajo. Na/.nanja, se, da je 'bil prvi samostan zaplenjen v Petro-gradu na Nevskem prospektu. Menihi so se silovito upirali povelju, zvonili so z vsemi 'zvonovi, da bi priklicali skupaj ljudstvo, in konečno so menihi s palicami napadli boljševike, ki so bili prisiljeni streljati na menihe. Ruski papež proklinja. Vrhovni ruski patrijarh, ta- kozvani "ruski papež", Dr. Tilklion, s sedežem v Moskvi, je izdal cerkveno prekletstvo nad boljsevi'ki in grozi z eks-komuniciranjem vsem/ki podpirajo (boljševike, Objednem poživlja pravoverne, da branijo svetost cerkve. Protest vernikov. Cerkvene oblasti pripravljajo ogromno parado v Petro-gradu kot protest proti boljševikom. Boljševiki skušajo preprečiti parado, »toda cerk-" vene oblasti se ne boje. Bliža se veliko 'klanje med verniki in boljševiki. Tilikhon je izdal istro izjavo proti novi odredbi. Ko se izjavlja, da so boljševiki povzročili veliko klanje v Ru» siji, da se postav več ne posluša. piravi da> je prisiljen govoriti ''takim izvržko.m človeštva, ki groze obstoji sveta". ''Spametujte se/' pravi, "nehajte klati svoje lastne brate. To je delo satana!" ilitarizem je zmagal v Nemčiji. Železna pest triumfira. Amsterdam, 5. febr. Železna pest nemške vojaške discipline je triumfirala napram delavcem. Nemška vlada je zmagala v boju napram de-Tawent. D»va neodvisna soci-jalista, ki sta prigovarjala delavcem, dai štrajkajo, dokler se nembka vlada ne uda mirovnim pogojem, sta bila u-streljena. Dittmann kaznovan. Wilhelm Dittmann, jako znani nemški socijalistični vodja je bil obsojen na pet let ječe v trdnjavo. Obdolžen in "slpznnzzaoioO "spoznan je bil krivim", da je priporočat vele i zdaj o, upor proti postavnim oblastem, in da Je priporočal delavcem štrajk. Neki drugi socijalistični vodja, Heinrich Schultze je dobil 6 mesecev zapora, ker je rezdeljdtval med delavci plakate, v katerih jih poživlja, da štirajkajo'. Strajki so končani. Nemčija je zopet mirna in štrajki so končani. Delavci so se povrnili na delo in zopet so vse tovarne v polni pari, da delujejo za kajzerja. Nemški delavski voditelji so svetovali delavcem, da se vrnejo na delo. Vojaška stranka zboruje. iKajzer je sklical v Beroli-nu posvetovanje najvišjih vojaških poveljnikov. Prvi nar men splošne vojaške konference je, da se odloči, kaj je treba ukreniti nafp-ram ljudstvu, ki čimdaLje bolj zahteva drugi namen te konference pa je strah kajzerja» glede mirovnih pogojev. Pri tej konferenci je navzoč tudi avstro-ogrski izunanji minister, grof Czernin, ki je nalašč prišel iz Brest - Litovska, da se udeleži konference. Kajzer trepeta. PolUradno sit naznanja iz Berolina, da bo Nemčija obravnavala pri prihodnjem zbo rovanju v Brest-Litovsk vprašanje neodvisnosti Malorusov, in da se bo objednem nemški generalni stab pečal z notranjimi zadevami Nemčije. Toda v dobro poučtenih krogih se naznanja, da navzočnost grofa Gzernina, avstrijskega ministra za zunanje zadeve pri konferenci v Berolinu nazna- nja, da kajzer ne zaupa več Avstriji, Brez Avstrije kajzer ne more nadaljevati vojne. Govori se v nevtralnih deželah, da bo kajzer Avstriji mno go olb ljubil, samo da ga Avstrija ne zapusti v kritičnem trenotku, ko stopajo nove, sveže ameriške armade v akcijo na zapadnem bojišču. Kajzer se boji Amerikancev. Dočim je do novega leta vsa uradna Nemčija smatrala ameriško udeležbo v vojni napram (Nemcem kot smešno in brez pomena,.. .postajajo sedaj Nemci drugega mišljenja napram < Amerikancem. Ameriške čete so zasedle velik del francoske fronte, in ameriški način boja je prizadjal Nemcem že marsikatero nelpriliko. Nesporazum med Avstrijo in Nemčijo. Mirovne konference v Brest Litovsku so se razbile, ker Nemci absolutno niso ihoteli odnehati od svojih zahtev, da obdržijo one ruske province, katere so zasedle nemške armade. Tako so se izjavili nemški mirovni delegatje. Toda avstrijski mirovni delegatje so se izjavili, da nimajo ničesar zahtevati od Rusije, niti v denarju, niti v deželah, če Rusija tfkilene mir z njimi. Raditega je bil poklican avstrijski zunanji minister v Berolin, da se opraviči in da se pregovori, da podpira nemške ponudbe napram Rusiji. Balkanski položaj. Amsterdam, J. febr. Nemški diplomaitje imajo mnogo sitnosti s svojim najmanjšim zaveznikom, z Bulgarijo. Dočim se je poročalo, da je Bulgaria sklenila mir z boljševiki, pa je ta mir brez vsakega pomena. Kajti Bulgari so lah-«ko sklenili mir z Rusi, ker od Rusov niso imeJi ničesar tir-jati. Toda sedaj je Bulgaire. pričelo skrbeti, kaj pravzaprav Avstrija in Nemčija nameravate z njimi. Niti grof Hertling, nemški državni kan-celar, niti gtrof Czernin, avstrijski zunanji minister, nista omenila v svojih govorili Bul-garije in njenih vojnih ciljev. Bulgarijai >se je raditega pritožila na Dunaju in v Berolinu. Bulgarija bo izdana. Kakor je videti, ne bo Bul-garija prejela nobene koristi Od tega, ker se je vdeležila vojne in pomagala kajzerju. Bulgarija zaihteva za sebe Mia-cedanijo in vse one dele Srbije, katere je osvojila bulgar-ska armada s pomočjo Nemčije. ICor pa so javili, da mora solu.tno svobodna in ji povrnjene vse province, in ker niti avstrijska niti nemška vlada ne omenja Bulgarije pri mirovnih predlogih, je% sedaj jasno. da je Bulgarija zastonj žrtvovala svoje moči v boju za kajz,erja, in da bo morala pO štirih letih vojne oditi praznih rOk iz bojišča. Nemški socijalisti so zopet izdali delavce. Vodja nemških socijalistov Phillip Sdheidemann st je -zopet pobratil z vlado nemškega kajzerja ter zapustil nem-ke delavce na štrajku v trenot ku, ko sodelavci upali, da dobijo zmago in dat bo vlada morala začeti z mirovnimi dogovori £ zavezniki.' Nemško časopisje sedaj pstro napada angleško vlado, katero je obdolžilo, da je povzročila štraj-ke med nemškimi delavci. (Nemšlki vladni socijalisti so odobrili mastop kaijzerjeve vlade napram delavcem. Razstrelba v Pragi Amsterdam, 5. febr. Iz Zu-richa se iporoča, da je blizu Prage zletela v zrak neka mu-nicijska itov^rna, ki je zahtevala žrtev mnogo sto delavcev. Kakor se poroča, so Cehi sami pognal municijsko tovarno v zrak. Kajzerjeva palača bombardirana , 1 iGeneva,Švica, 5. fdbr. Nemški štrajkarji so zagnali bombo proti cesarski palači v Bfe-rolinu, leot se poroča sem-Bomfca ni povzročila nobene škode. (London, 5. febr. Chancellor Bonar Law je naznanil danes ▼ angleškem parlamentu,x da so Nemci tekom svojega sub-marinskega boja in zračnih napadov na? razna angleška mesta ubili in umorili 14.120 angleških otrok m žensk. Zurich, 5. febr. En milijon, tristo tisoč nemških vojakov je *>ik> ubitih v te> vojni, ve je izjavil nemški pos^ Sogitz v bavarskem d zboru. ■-H ___ AMERIKA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROČNINA) JLmmriKo Rtfropo £3.00 £4.00 Za Cl* Entered as second-class matt*January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd. 1879 * M No. 15. Wed. Febr. 6th, 1918. ---------■- ,. Etbin Kristan. Ethin Kristan igra v sloven- in slovenskemu nancxlu vttpa ski politiki zadnjih par let ta ko važno, 'dostikrat nevidno vlogo, da je za naše »gibanje važno, da ga vsak Slovenec kolikor mogoče pozna. Težko je seveda poznati njegovo notranjo naravo i» njegove misli ■ venkhar smo pa iz raznih virov sestatvili nekako sliko, katera mislimo, da je 'koliloor toliko resnična. To sliko hoičemo podati našim rojakom tako, kakor si jo mi predstavljamo. Prepričani smo sami zase, da smo jo precej dobro (pogodili. Ta slika ima pomen in važnost zato, ker se nanaša na jugoslovanski problem, katerega tudi mi hočemo rešiti po naši najboljši volji in po našem najboljšem prepričanju— s sodelovanjem z Jugoslovanskim Odborom. Etfbin 'Kristan je (bil glavni zagovornik socijalizma med Slovenci v starem kiraju. On je eden izmed najboljših slovenskih pisateljev in dramatikov. 1 Nam ni znano, iz 'katerih vzrokov j«e prišel v Ameriko, da je postal urednik "Prole-tarca."Toliko vemo, da ni prišel prostovoljno ali raditega, da bi bil na uslugio in povelje chicaskim sodrugom. Imel je morda finančne vznoke aH kake (privatne, osebne vzroke, nJa se je odtrgal svojemu milieu- ju, v katerem je vzrastel in kHelal v.sa svoja najmlajša leta, ter prišel med "ameriške divjake". Fakt je. da je prišel malo pred vojno in je sedaj urednik '"Pnoletarca", ki je uradno glasilo slovenskih socijalistov v Ameriki. ( Da ga (bolje razumemo, mo-ramfc»v tukaj konštantirati, da je on že od nekdaj imel obsežen pogled. On, kot Slovenec, ni videl samo Slovencev in njih bodočnosti, ampak ktelal je za bodocnos»t celega sveta. Bil je nekak "boljševik" že izza mladih dni.. Da pa ni popolnoma podoben iruskim bolj-ševikom, je vzrok ta, da je večinoma prebiral nemške knjigei o socijalizmu ter v svojem socialističnem prepričanju postal nemški socijalist v nasprotju s slovans'kitni narodnimi socijalisti, kakor so češki socijalisti in veliko slovenske socijalistične inteligence. .Nemški socijalisti so bili napram drugim narodom na ▼idez internacionalni, v resnici so bili pa najprej Nemci, potem iele socijalisti. Kristan je verjel v ta nemški socijali-zem in 'še .sedaj ne more razumeti, kako bi nuotgli Nemci kitati internacijonalo. On je še vddino mislil, da je niso, do-ičim smo mi in celi svet iprišli it zdavnaj do prepričanja, da je nemškim socijalistom prav do zadnjega časa 'bila "Vaterland" več. kakor pa so-ctjalizem. Obenem sto ipa znali vplivati na marsikaterega drugega voditelja socijalizma, da bi smatral nemške socija-liste za edino ortodoksne. To je velika nemška intriga. Po ■našem mnenju je: Kristan še vedno pod tem vplivom.Vzgaja nemškega socijalizma in nemškega mišljenja se pozna v vsakem Kristanovem političnem članku. Scheikbeniann je pred par leti govoril na shodili po Ameriki isto, kiot sedaj piše Kristan. A Sdbeid6mann sedaj zagovarja patrijotizem in "Vaterland" za veliki nemški narod, dočim Kristan še vedno govori o internacijonali v glavo "breznarodnost, s ka tero se naj )j arijo proti nemškemu patrijotizmu. Kristan kot slovenski pisatelj in dlramatik je kliruga oseba K/d Kristana socijalista. Kot umetnik in Slovenec je patrijot, kot politik mu je vseeno ali je Slovenec ali Kitajec. Slovensko 'Kristan izgine jutri, odpadejo voditeljem Re(p'U bi it an s k e ga /d rit žjenja tla. Kristan je edini inteligenten, svetovno izobraženi mož, katerega ima Uepubličansko Zdnuienje na ra/.polago. Za-vertnik je veliko (bolj omejen, Kerže pa premalo energičen. Kristan dela ru to, da bi bil na miro\ni konferenci ali na kaki mednarodni konferenci še pred koncem vojne. Lansko leto .mu je izpicdletelo, da bi šel v Stockholm, sedaj išče druge prilike. On j« trdno prepričan, da se bode delavstvo toliko organiziralo, da bo imelo svioje1 lastne zastopnike na mirovni konferenci. V tem slučaju pride on na vrsto; pošljejo ga jugoslovanske, češke in slovaške socialistične lorganrzacije iz Amerike. Da ibo pa zastopal Slovence, mara imeti za seboj organizacije, Zato toliko "bluf-a": S. R. Z. ima za sdboj Slovensko Narodno Podporno Jednoto. Jugoslovansko Katoliško Jednoto, razna dVuštva in klube, ip«-i katerih ni nikdar članstvo v večini 'glasovalo, da sploh podpirajo Kristanovo in Za-veirtnikovo organizacijo. Ako gre na mednarodni sestanek, lahko pokaže slovenske liste, kjer je črno na belem, da so te organizacije' za njim..... Mi tega Kristanu ne zamerimo; on ima polno pravico, tla &i sani pripravlja pot. Tudi vemo, da je niož precej zaljubljen sam vase (selfcon-scious) in mu je težko delovati s kakim drugim voditeljem. Ker le na videz doibro izhaja z Zavertnikom, bi tem manj izhajal 'z londonskim odborom, pa magari če bi mu popustili do skrajnosti. Isto-tako si on b.žkone ttežko predstavlja Slovensko Republikansko Združenje, kjer bi i-meli (duhovniki ali "klerikalci" enakopravnost s soctjajlisti,' dasiravno so to Zavertnik in njjegovi sodrugi nekaj časa trdili, da bi'navlekli ljudstvo na njih stran. Križan igfledfci' pia jugoslovansko vprašanje iz (popolnoma drugega vidika, kot ga gledamo .mi, ki podpiramo Jugoslovanski Odbor. On gle-\dia iz stališča nemškega teoretičnega intemacijonali'zina, kakor je bil pred vojno, mi gledamo iz praktičnega stališča sedanjih razmer, vedoč da se je nemški socijalizem izneveril inteirnacijonali in da ga ru ski socijalisti daleko nadkri-ljujejo in vedoč, da mi Slovenci kot majhen narod « ne moremo narekovati svetu, da naj -raloni ;Mackensenom začeli z veliko ofenzivo napram rusiko-rumunski armadi. Dasi pripada zasluga, da iMackensen ni mogel s svojo ofenzilvo nikamor naprej, ibolj rumunsiki armadi Ikot ruslki, pa se je .ska^ zal general Sčerbačev kot vestnega, .premišllj enega poveljnika, ki jei znal vilržati armado gnati msike borce prte-la načrt, katerega je sestavil Jug. Narodni Svet Ista uradna misija je priznala dva člana misije Don Nika Grškoviča in polkovnika Pri-bičeviča, ki jo spremljata sedaj na njenem potovanju, katera pa, zlasti Don Nika Grš-koviča^iapada Glas Naroda po vzgledu Zottija. To je storila najbrž radi tega, ker "noče imeti nobenega opravka s političnimi akrobati in sleparji", kakor jih nazivlja Glas Naroda. Uradna srbska misija predstavlja vse Jugoslovane, prir kazujoč Ameriki njih stremljenja in prizadevanja, Glas Naroda jo priznava kot zastopnico Srbije. Priznati noče Krf-ske deklaracije, in zato se raje odpove temu, da bi srbska misija zagovarjala pred uradno Ameriko tudi naše interese in narodne težnje, kakor pa da bi moral javno povedati, da je Krfska deklaracija pred svatom dokumentirala naše narodno edinstvo, edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov. srbska misija, so se združili vsi Jugoslovani, da pokažejo pred ameriško jav-nostjo edinstvo Jugoslovanov, da se čutijo eno s Srbijo* da So njene težnje tudi njihove težnje, Glas Naroda skuša to edinstvo zadušiti z resolucijami, o katerih pravi, da so bile soglasno sprejete, medtem ko jim je nekoliko zastopnikov nasprotovalo. Pametnemu človeku to zadostuje, da izprevidi, kam p • Društvo "SAVA", štev. ^jSHSMM HI ■ i f i&Me . Dobrodelna IAM*«. UST. 13. NOV. 1110. V DRŽAVI OHIO INK, IS. MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO Sedeš: Cleveland, Ohio *TeL O. S. Princetea 127C R - VrWrsiwed* 1052 E. «2md St UPRAVNI ODBOR: "; , . p,.. I , , ' » 'Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6217 St Clair ar«. Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1052 E. 62nd St Blagajnik: JEIRNEJ KN1AUS, 1032 E. 62nd Street. NADZORNI ODBOR: LOUIS J. PIRiC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. RiUlSS, 6619 Bonna ave. N. E. POROTNI ODBOR:. JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALO KAR, 1081 Addison FRlANK ZORICH, 5909 Prosser ave. FINANČNI ODBOR: -FiRANK M. JAKŠ.IČ, 1203 Norwood Rd. FRANK CERNE, 6033 St. qiair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE: •KXEVEIiAN'DSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, ,kar s« tiče upravnega odbora, naj »e pošilja na vrh. tajnika. Vse pritozbeiy* zadeve, ki jih je reiil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. PRVI ZAPISNIK V LETU 1918 SEJE VRHOVNEGA ODBORA "SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE, katera se je vršila 27. jan. v pisarni Zveze. Predsednik Primož Kogoj otvori sejo ob 9.30 dop. Tajnik čita imena uradnikov. Navzoči so vsi. Čita se zapisnik zadnje seje 23. decembra 1917 in sprejme kot je ibil čitau. Prečita se pismo od društva sv. Ajie, št 4,v katerem tajni-roča, da članica Rozi Konečnik se izgovarja, da ni do-ona tz vilh. urada nobenega obvestila, da- se naj osebno zglasi pri viftl. zdravniku glede njene bolezni. Poročilo se vzame na znanje. Društvo Mir, št. 10 naznanja na vrh. uraldl, da se strinja z bolniškim odborom, da bi se upeljal pri druišltvih. Predloži Sc resolucija društva sv. Ciril in Metod, št. 18 v kateri navajajo pogoje za one člane, ki so ali bodo poklicani v armado, da nočejo pristjojpiti k Zvezi, ker so takoj črtani. Sklene se, da se za enkrat počaka pri tem sklepu, .kakor je bilo zadnjič naznanjeno, da se vrhovni cidbor mora ravnati po diržavnih zakonih. Društvu se odgovoru v primernem tonu. Predloži se bolniška zadeva člana Frank Oelez/ič, št. 1, katerega je: društvena seja kaznovala za 6 dnij ali $i&.oo pri bolniški podpori, ker ga obiskovalci, niso dolbili doma kljub temu, da ni ime^ dovoljenja okli zdravnika se nahajati zunaj. Seja vrh. odbora je potirdila sklep druištva. Josip Krajšek, št. 3. je imel za čsa nj'egove bolezni premalo obiskov, (bolniških obiskovalcev in ni predložil na vrh. urad nobenega pravega naznanila o bolezni. Sklene se, da glede bolniških obiskov gre krivda na tajnika in za naznanilo mora 011 skrbeti, da pride na urad. John Pucel, št 1 je zgubil pri nakazanju bolniške pold'po-re za 12 idnij ali $24.00, ker ni imel od 18. decembra, 1917*10 I. jan. 1918 niabenega zdravniškega obiska. Predloži se umrli list c. 1275 Mary Knaus, št. 4, umrla 9. deoenubra, 1917, vzirok pljučnica. Bila je zavarovana za $500.00 posinrtnine, pri dnu&tvu je bila od 8. aprila 1914. Starost 32 let. Sklene e sta sei morala oglasiti pri vrh. zdravniku glede njih bolezni. Sklene se, da se plača vrh. zdravniku dr. F,. J. Kern za leto 1917 vse pregledovanje prošenj roovifo prosilcev in od vsake bolniške listin'e ioc. Tajnik poroča, da Dap 1.14. Bos 455 Lo» Anioloa, C al. ffhUeniel Dii| Storil kbarna. DR. L. E. SIEGELSTEIN, ' Bali Phona Main 1»(M Cay . Phono Contra! MO! R KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI | . URADNE URE« Od 9. zjutraj d« 4. popoldne, od 7. do S. zvečer. Ob nedeljah »d 10 do 12 308 Permanent Bldg. 748 Euclid Ave. near Eaat Bih St. ČUDOVITA PONUDBA. Doctor Oowdrtak, elavwi X-Ray »pecljaliat nudi svoje skufinje vsakt bolni osebi, da Je lahko vaakdo deleien te čudovite ponudbe, kdor ae Je bree uapeha nl raril pri drugih zdravnikih In trofrll denar. Ne plačajte za neuspešno zdravljenje. vogal fft. Clair i v«, ki 61. S pMcbno «krfeno*t^o Metaj«-mi dhtvniike predpise V lofi imam® vb«, kar jc treba v najboljii lekarni. (49) MoJ urad ima vae potrebne, no dome In snanatvene Instrumente zm popolno preiskavo in sdravU«nje bo-Vezni, kri dolgo trajajo. MoJ naman Je 'uapeino zdraviti vsakega bolnika. En earn obisk vae prepriča. Ne tekajte svojega zdravnika, da vae zapusti, ampak pridite tatooj k nana sami Posebno naznanilo. Jas delim, da ml zaupat«. Jaz Jolhn, da pridete ki ml nazioftlte svoje bolezen v vaAem Jeriku. Pom nitty Jaz nisem navaden zdravnik, ampak ftpeclJeUst 1 mnogimi leti skuta)©, da zdravim bolezni kakor Je vala tn katere so drugi nehali zdraviti Dalj Časa ate bill bolni, bolj Je zapletena mi* bolezen, tem večje aanlroanje Imam. Jaz naredim rad kar drogi skušajo narediti ta ne morajo narediti. Ne zgubljajte dela. Vse zdravljenje je prijetno In vem ne po varata bolečin. Imam številne čudovite stroje m idravljseje vsake bolezni. Kadar se oglasite pri nas, ate »prejeti s idejo, da feoOete ozdravljeni v najkrajšem času. Moja "popolna preiskava 1 X* Hay ram pove o vaiem pdotaju. de eo drugI ugibali, pridite k meni. Go-toro pridete pozneje, zakaj ne bi prlftll sedaj. Ne računamo za nasvet in preiskavo, če ee zdravite. 2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK 4. nadet ip««ijaibt, Cleveland, o. ™ Urada« ur., t. ajutraj de i. it. Ob eedaljah ed 10 de I. i VI ii w ■i h- fm VOJNO HRANILNI CERTIFIKAT 8e lahko kupi tekom januarija za (N A 1 A in atrije Sam |>lača nazaj (h H AA Jp^Te 1 Z dne L januarija 1923 3>J)#UU Vlada Zjcdinjenih držav je zaprosila ljuld'stvo v tej dezd'i aa posojilo $2.000.000.000 tekom leta 1918. Vlada je nareidila niačrte, da sprejme ta Idenar v malih svotaih, tako da vsak mož, žena in otrolk, v katerih žilaih bije patrijotLona kri se lah'ko posluzite te prilike. Vi lahika kupujete hranilne znamBoe, katerih velja 25 centov vsiaka. Šestnajst teh tanilnih znamk, prilepljenih nai hranilno karto, se lahko zamenja za vojno hrani&no znamko na vsaki poslti ali banfldi, in tekom jantuairja doplačate še 12 centov, nakar dobite za $4.12 p-ihrankov od vlajdie Zjjedinjeinih držav $5.00. Ta denar j-o vaš. 'Nihče drugi ne more dobiti tega denarja. Dne 1. januarja* 1923 dobite za wakih prihranjenih $400 svoto $5.00 od vase vlade. Toda če !bi vi potrebovaLi denar poiprej, Iklajdar hočete, pojdite na pošto, in iposta vam izpJaica kar «te plačali v blagajno strica Sama skupaj z obrestmi do onega časa, ko dvignete denar. Vaš Idenar je igaramtirain z vsem premoženjem Zj.edinjenih držav. FoJeg tega pa pomnite, da (je to vaša vojna — da ohranite s^oj dom, svojo svobodo in čast vaših žen in hčerk m sester. Zjedinjene države so zastavile svojo polno moč vsega svojega upljiva, svojega bogastva in svojega moštva, proti straš.ni tiramiji, ki naznanja, da je sila pravica. K Krasna pravica je, da pomagate dol riti to vojno za civilizacijo Denar, ki ga (posodite vladi bo kupil vse stvari, ki so potrebne, dta se tem hitreje konča vojna in tragedija ter da se ohrani ameriško moštvo ter svoboda sveta. Kupujte vojno hranilne znamlke SEiDAJ. Vd(jajo $4.12. Tekom februarja vas bodo veljale $4.13. Po feb. veljajo en cent več na mesec. _ S trije Sam vam daje priliko, da pomagate njemu v tej vojni* WS.S. mil SAVINGS SUMPS issued BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Pojldite v svojo tanko ali na pošto in vprašajte svojega poštarja, da vam proda hranilne znamke. On vara bo dal hramlmo karto. Čimprej jo izpolnete in dobite vcjjrao hranilno znamloo, tem prej dlobi-vate štiri procente od .dlenarja. Hranite denar, pomagajte vladi, pomaga jite sebi. ti rr • H *' * .. 1. ..5 ' jf-; .. > •'■ '■„. \ ■ ■ ■ ; ' ■ > Andrej Černišev, Roman Spisal: JULIUS ZEYBR Poslovenil STANKO SVETINA III. • • Drugi dan nato je slavila cesarsica Elizabeta svoj rojstni dan. Zjutraj je tudi najmanjiši vpliv na državne in resne zadeve, mu je dovolila v polni meri- take igrate m se je zadovoljila s tem, kila je postavila tudi neka-"izmed hip pobarvala lahna rdečica, njeno rjavo oko, v katerem je plapolala neka modra luč, se je razsve-tilo nanj z živo dobroto, ki je Andreju naravnost ogrevalo srce, iz katerega mu je stopala, lahka. megla razkošnei opojnosti v žile in mosek. Ako je ljubezen zvezda, je bila ona megla gotovo snov, ki bi se lahko stopila v zvezde, vendar An)dlnerj se ni ničesar bal; niti zavedal se ni opojnosti; cesarica je vstopila in celi dvor se jje začel valovati. Elizabeta jc iprišla v mošlki obleki, ker se je vedno in najrajši in pogosto tako napravila; bila je velika in močna in moško oblačilo ji je zelo pristojak), ker je naj brže predobro vedela'. Sla je s hitrom korakom k mestu, kjer je stala velika knežnjja, in čeprav ji je šla ta, brž ko se je carica prikazala, nji nasproti, je vendar napravila le nekaj ko •rakov: t::lot:, hitro se je Elizabeta približala. Srečali sta se ne daleč od strebra, za katerim je sfcai Andrej, tki ni obrnil ooeisa od Katarine. "Mo(j Bog!" je vzkliknila cesarica, "kaka priprostcst Kako, niti ene "mouche" nimate?" Segla ie po zlato škat-Ijico, poiskala malo muho in jo jei sama umestila na obraz veilke knežnje. "Še nikdar vas nisem vidc-a tako krasne," je naldaljevala cesarica. "Toda kaj sodite ■mojem kostni mu?" ' Da je velika sreča za ženske, da ni vaše veličanstvo mož; podoba vašega veličanstva v t't(j obleki bi zmešala vsem glavo." Cesarica se je zelo milostno nasmehnila, zakaj njena krasita, sedaj s^eda že ovenela, ji je bila dražja od same krone cele Rusije, za katero se' je vendar celo življenje tresla v smrtnem strahu. "In če bi bila mož," j«c odvrnila Katarini, "verujte, da bi vam dala 'jabolko!" Po teh besedah se je velika knežnja sklonila, 'dla bi poljubila cesarici roko, tod*a ta jo je| med tem poljubila na čelo. Čez nekaj časa so po celi [palači ponavljali drug drugemu besede caričine, katera je iz kazala- tako Katarini svojo največjo milost, in »to je bilo znamenje za splošno hvalo in globoke poklone pred Katarino, zakaj že pred tem se je slišalo o razporu med Elizabeto in ženo bodočega vladarja, in marsikdo je menil, idia je pametno držati jezik za zob- mi. Toda sedaj so se odprle 'je njegov pogled zadel ob pre- zatvornice panegiričnega toka in navdušenje za veliko knežjo je postalo geslo večera. Andrtj je- stal še vedno na svojem mestu; ko sta se obe visoki gospe že oddaljili, in to neutrudno hvalisanje in db^ čudovanje Katarinine lepote, ki je šumelo »dkrog, ga je tako razJburilo, da ni mogel ničesar Idlrugega misliti kot samo na- Toda tu je zazvened v obliž-fju težek, omahljiv koralk in ko se je nehote ozrl na ono stran, je zagledal pred seboj moža, ki mu ji« zrl v Obraz z žarečim in temnim pogledom tako sumljivo in vprašiujoče, da so začeli nekateri gospodje ki so tvorili nedaleč od tam gručo, med seboj šepetati in so skrivaj gledali nanj in na neznanca, vsled1 česar je moralo biti Andreju sevedla jasno, (da se njih pogovor njega tičfo Neznanec se ni niti vstavil, amnpak je šel počasi po dvorani v ono smer, kjer je Sedela cesarica pod nebom na dragocenem prestolu iz slono-ve kosti; t-oda ko se je oddaljeval, 'je z vsakim Ikorakom vrgfij na Andreja oster in cči vidno ne preveč prijateljski pogled. Lahka, viteška kri novega Amadisa ij^i začela vslcid ■razžaljiveg a vedenja tega vsi-Ijenca nekoliko malo vreti, posebno ko je zapazil, dla se nekateri v gruči smejejo nemi igri njiju obeh. Ravno je napravil prvi korak, da bi se neznancu približal in ga vprašal po vzroku njegovega -čud ga obnašanja, ko se naglo pojavil Lev Nariškin in pojel Andreja pod pazduho, '1Na besedo!" je rekel Lev. "Takoj,'f je odgovoril Andrej, "toda dovol—" ''Ničesar ne kliovolim," se je glasil odgovor in že 'je vlekel Andreja? za seboj. Med tem kratkim pogovorom je neznanec izginil med množico. "Hotel sem le vprašati— "Vem, vem, mu je prekinil Lev besedo, 'in vse ti !bom pojasnil. 'Neznanec, ki te je tako izzivajoče meril z očmi je grof Divier, prijatelj favorita Ivana Šnvalova in ovaduh njenega veličanstva.' "In ka^j1 pomeni čudno vedenje?" "'Nič drugega, kot v grofu smrtnega ka." "Jaz?" In zakaj?" "Zato," je šepetal Lev, ''ker je cesarica, ko te je blagovo lila opaziti, blagohotno vprašala, kdo da sijljubosumni prijatelji favoritov se torej že boje, da bi to lalluko postal temu nevairen. Razun tega te moram posvariti, Idia ne »boš kazal svojega občudovanja napram veliki knežnji tako jasno in na obrazu eitajooei vsakomur, kdor želi pogledati v odprto knjigo tvojih misli." "•Mislim, da ni niti ene duše tu, ki ne bi delil svqjega olwhidovanja- z menoj!" se je ujpiral Andrej. )Lev je vdaril v smeih: "Povem ti naikratko, kako stoje stvari," je poučeval Andreja. "Katarina ima mnogo sovražnikov, posebno pa §u-valove, in skoro celi veliki dvor spada -nieldl nje; marsikak izmed' teh sovražnikov je na tehtnici in Čaka, kam se sre ča obrne. Nikar ne misli torej, da jo vsak, ki danes hvali nje no lepoto, tudi resnično obču doije. Toda menuet se že začenja; pusti za sedaj vse resne misli in priseži zvestobo razkošju plesa — to je moj svet za ta večer." S temi besedami ga je pe Ijal v dvorano, kjer se (je plesalo. Toidla Andrej se ni udeležil plesa; gledal je samo na roj plesalcev, in ka/d&rkoli se ko vidite na razstavi. Mnogo daril je razfpisala vlada za gospodinje, ki se posebno obnesejo z dobrimi recepti za dobro, užitno kosilo ali večerjo, ki se da pripraviti z najmanjšimi stroški. —Se dva bandita, ki sta pokradla mnogo trgovin in privatnih stanovanj na Vzhod nem koncu mesta, in tudi a slovenski naselbini, sta bila prijeta od policistov. Njiju imena sta 'Antonio Lagodny, 1202 E. 83rd St. in Walter Zi-elinski, bivši rokoborec. Pri znala sta, . da sta oropala 12 raznih trgovin in 26 (privatnih stanovanj. —Vlada iZjed. držav ima v Central Armory fino razstavo. Kako je treba varčevati s hrano r današnjih dneh, kako je treba pomagati vladi pri^ razprodaji imamo tudi do-razdelitvi živil, itd. vse to lalh-Tu— u.___-___ Naznanjam da razproktojam fine zimske moišflce suknje in obleke, katere dtibite sedaj pri nas jaflco poceni. Deške suk nje za dečke od 13 do 16 let dobite ipri nas jako poceni Slovensko dekle ali pa tudi starejša ženska dobi stalno delo kot hišina.Vpraša naj pri August Kaušek, 6202 St. Clair ave. * (20) * njegovo da imas sovražni- Druiba Slovenski Narodni Dom, Cleveland, Ohio poživlja in prosi cenjene rojake in rojakinje v Clevelandu, da se povsod zahtevajo samo opeke S. fNl Doma. V zalogi jih ima jo še: Belaj & Močnik, Beno B. Leustig, John Gornik, Tomšič & Stampfel, Anton Anžlo-var, Anton Logar, Gustel Kaušek in Anton Kaušek. Podpirajte slovensko trgovino in slovenska podjetja. DIREKTORIJ. Vsakdo ve. Vsakdo ve, da primerna jed in pijača, redno spanje in skrb no negovanje jprebavljalnih organov je neobhodno potre!i> na za zdravje.Toda le maloka teri to dela, raditega je potre bno izdravilo, ki regulira normalno delovanje prebavljalnih organov. Trinerjevo ameriško grenko vino je brez vprašanja najbolj zanesljivo zdravilo v tem pogledu, ker sčisti želodec in prebavljalne organe. Po vseh lekarnalhi Cena $1.10. Nenavadno mrzlo vreme vam ne 'bo toliko škodovalo, če imate doma Trinerj'ev liniment, ki je izvrsten v slučajih revmatizma, nevralgije ali drugih nerednosti. Cena 35 in 65 centov, po pošti 45 in 75c. Jos. Triner Co., kemisti, 1333 —43 So. Ashland ave. Chicago, 111. Naprodaj je dobra grocerija. ki se proda' radi bolezni ipo ja-/ko nizki ceni* iVprašajte na Svoji k svojim je lepa beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujemo? Lahko pa to dokažete, če vložite svoj_ denar v slovensko podjetje. . Slovensko Stavibin-sko in Posojilno društvo. (X151) lestno podobo Katarine, se mu je zazdelo, da je zapihaj v težkem zraku pomladanski ve-trič, nasičen z ambrozijskim vonjem stoterih cvetov; kako ljjubko, kako vzvišeno se ge ■razlikovala od vsehnavzočih, kako se je dvigala v svoji pri-ipirostosti, toda nežno v okusni obleki nad vso to množico žensk, ki so skoro padale poki težo bliščečih oblačil in pod Delo dobijo strojniki in tool-makers. Prve ivrste delavci. Mi plačamo viecfno najvišje cene. Stalno delo, nobenih de-LavslkiJh neprilik. Imamo kon-trakt >C'l vlade Zjed. držav za velike topove i venci, oziroma Slovani, «fobi-jo dobra in stalna kllda, kadar jih iščejo. Se priporočam, Prtuik Strehovec. NAZNANILO. Rojakom v Glaridge, Pa. in v okolici naznanjamo, da je naš tamošnfji zastopnik Mr. Jacob Jamšek, /Box 401, Cla-rklge, Pa., Iki. je opravičen pobirati naročnino. Ga vsem toplo priporočamo. Uprava Cl. Amerike. Večkrat se pripeti, da kak poseben opravek in ste malo bolj »opravljeni, a pozabili ste vase obldke poslati k Frank's Dry Cleaning, da jih sčistimo in ilikamo. Nr še zamujeno, pokličite nas po telefonu in pridemo islcat, ali pa sami prinesite. 'Mi vam lahfldo obleke sčistimo m likamo v enem dnevu, ako je sila. Franks Dry Cleaning tCo. je edina slovenska či-sitilmica za obleke, ki ima svojo popolno delaivnico doma, to je vaša garancija za najboljše dlelo v najkrajšem času. Naif uslužbenci so 'Slovenci. •Čistimo, likamo, barvamo in popravljamo obleke:. The Franks Dry Cleaning Co. 1361 E. 55th St. Central 5694 — Rosedale 5694 (Wed.Xi2) NAZNANILO. Naznanjam članicam društva St- Clair Grove, št. 98 W. O. W. da se redne mesečne seje vrše vsallc drugi pondeljek v mesecu. Po sklepu sester 1>o samo ena seja v mesecu,ne dvakrat kot dosedaj. Plačujte redno mesečne asesmente, da se ne bo treba jeziti radi sus-pendacij. Vsak naj plača na seji, ali pri meni na domu. Sestrski pozdrav (18) Mary Jančigar tajnica, ave. POZOR, ROJAKI 6% ! Denar se posojuje na stav-binvstvo hiš po 6% obresti, na lahke mesečne obroke. Hiša se vam postavi na vsalk lot, ki ga imate plačanega. Pokličifcp po telefonu ali pa pridite o-sebno'po 6. uni zvečer. Anton Salamon, 8217 Rosewood ave. Tel. Union 974 K. (40) ZGUBLJEN DENAR Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar doma hranijo. Čemu imeti dienar doma? Ali ni boljše vložiti denar tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5 % obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinskem in Posojilnem društvu, 6313 St. Clair (X15O mo cenjenem« uljwhio prosijo vse odj da plačujejo svoje, vsakih štirinajst dnij. N na draginja mesa in m: Idlrugi sitroški nam skoro dovoljujejo, da bi ris zgulbo pri trgovini radi n terih odjemalcev, ki ne pl jejo več mesecev ali celo plačajo. Zatorej _ . ... simo, da plačuje občinstvo račune na vsakih štirinajst dnij. (16) Zveza slov. mesarjev. ^■■■KP uljudno pro- NAPRODAJ je jako lepa hiša z dobrim lotom, furnace, plin in elektrika v hiši. Proda se za $3500. Vprašajte na 1446 E. 174th St. (16) Slovenka dobi delo za hišna o-pravila pri -prijaznih ljudeh. Vprašajjte pri Mrs. Korče 513 E- 152nd St. (isD Sevcrova zdravila vztfr/ujejo zdravje v družin.iti. Liniment. Za dobro in uspeino domačo rabo bi morata vedno imeti to zdravilo vsaka družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi bolečine v prsih,križu, v kolku, ali kjerkoli si že bodi. Če so te bolečine nastale vsled revmatizma, ali prehlada. S evera7s Gothard (HI (Ševerovo Qothardsko olje) je znano kot izborno mazilo pri zdravljenju revmatizma, okorelosti udov, hrbtobola in krčev. To je zelo uspeten lek, kojega naj bi imela pri rokah vsaka družina. Natačna navodila so označen« na Steklenici. Cena BO in 60 centov. Na prodaj v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Prebavljalne neprilike se ne smejo nikdar zanemarajti. Ce setakoj pobrigate zanje, se jih lahko odpravi, sicer postanejo kronične in zahtevajo potrpežljivost in podaljšano zdravljenje. Ne odlašjate raditega! Kakllailcoli vaš apetit ni v redu, kadar imate sla