¿4! ruen Mbot, ae-N» « prunikev. -a- tfcpt Saturday«, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta apramtlkl »roatorli M67 S. LawndaU At* Of flea of Publication: M6? South Lawadalo Aro. Tolophoao, Rookwall 4904 arSâTÂT-aTZjrrSZ ™cago, III., pondeljek, 24. septembra (Sep. 24), 1934. STKV.-NUMBKK 186 IComentarj» oboroženo ij«V0 ljudstvo" ¡JlTMiissoiinijeve ITT da »e bo vae «talijo prebivalstvo vež-0 «Iiu od osmega do tri-^Z leta, torej 26 let. bo vsak Italijan-S^o v roke, nakar Z vojaški stan trajal v ^rijah petindvajset jpolini je Aocoptanoo for mailing at apocUl rato oí poitago providod ter in aoetion 1108, Aet of Oct. I. 1017, authorised oa Juno 14. 10IL KLAVCI MIMO Mr°r' pr°daja SPOŠTOVATI SVOJE BOSSE! Arogantnim botrom ne smejo ugovarjati, ¿e hočejo obdržati delo, je najnovejši odlok "novega dealerja"! JBl JV rekel, da na ta „ bo moška mladina v I-gorivsdila "ljubezni do voj-fSSstidni listi so p. Pioali; ^irala vse moško ljud-;l razen dojenčkov in Lih starcev - v oroiju PL "oborožen narod". Jbahanje se ne ujema z res-lUlija ni prva Zgodo-nam pove, da je stara L «amostojna grška mest- Švica v starem vekuvei-[ftroke v sukanju meča in jjinju pšic z 'loka. Spar-¿¡o vadili dečke z resničnim ^jeTn _ dovolili so jim, da ,hko «puščali p&ice v bedne »e ki si niso mogli poma-Vse to — vsa strast do , in drugih krvoločnosti Spirtancih — ni ohranilo ^ ki je že davno, davno • .... mi divji narodi so vadili v Mju nele otročke, temveč tu-tngkf. Na primer pri neka-i indijanskih plemenih v triki so bile ženske trenira-d> so sledile moškim na bo-lin«kamnitimi ibati ubijale joče. ida vsi ti ljudje so bili divjin barbari, ki niso vedeli ur o IcrSčanskPcivllfctaciji liUnski zapovedi: "Ne u-r Pri njltr je bHtrtfcija-t boju najvišja čednost in i sovražnika jim je bilo to-bkor ubiti zajca ali bivola, snica pa je, da je Italija imed modernimi državami, inazivajo za kiiščansko-ci-Irsne, katera je odredila anje otrok za klanje ljudi, •e vidi, kakšno divjaštvo in bretvo je fašizem; tu se vi-kiko fašizem peha človeštvo ij za tisočletja. Čudno je, lj Mussolini ne posnema krov na vsej črti in uključi lienske v pomožno armado šijinje ranjencev! litino praktično korist bo ii Italija od vojaškega vež-ji otrok? Vsa mnenja stro-ijikov ne strinjajo v tem, 'bodoči vojni bo zmagal oni, ko imel največ letal in ne ■kov; oni, ki bo imel največ Siofo kemikalij za strupene * Velike armade, moška 1 n tleh bo malo pomenila, am stroj visoko v zraku, v ■fcm ne l>o človeka — kon tan i i daljave po radiu — «o usmrtil na tisoče vo- * n» tleh in razdejal cela It Jojnoblazni Mussolini lahko i otrok»- "ljul>ezni in strasti t<«la njegove vojake h bodo tarča za bombe b<» kmalu minila jjjm in vsako »»unije nanje ploha "di- dežja". F^inijev "oboroženi na-trafikomedija, ki jo bo P™' italijanski splačal, v *'u:ijan-kih faAistov je živ p MuiK^»linijeva banda . IUI|J'> v neizogibno de- v Ecuador ju! Stvar je prišla na dan pred senatnim preiakovalnim odsekom Washington. — (FP) — Pod "novim dealom" mora biti delavec ponižen: ne sme se zoper-staviti arogantnemu bossu. Če mu reče lažnik; akebu, če hoče obdržati delo! To je najnovejši odlok "novega dealerja" D. A. Moscovvitza, odvetnika petrolejskega delavskega odbora, ki je bil izbran za razsodnika v sporu med delavci in Champlin Refining kompani-jo v Enidu, Oklahoma. Pri družbi je nastaila stavka, deloma radi odslovitve delavcev in deloma radi drugih vzrokov. Gklicala jo je krajevna postojanka 220 International Association of Oil Field, Gas Well & Refinery Workers unije. Za iz-ravnanje spora je bili določen odvetnik Moscowitz, ki smatra •samoponos delodajalca in bossov za vse, samomoponos delavca pa nič. Trem delavcem je odrekel pravico do povrnitve dela, ker se niso dostojno obnašali napram predpostavljenim! Eden, L. Wickline, se je pregrešil, ker je bil v stavki "glavni kolovodja postopkov, ki so bili namenjeni aa motenje in ponižanje svojega delodajalca." Ti postopki so bili "motenje" skebov! Wickline je bil že pred stavko odslov-Ijen in je bila njegova odslovi-tev delni vzrok stavke. DrufnHti na. "¡«u t Nradri Î' Wrexham. Anglija, 2^. sept. —Strahovita eksplozija v pre mogovniku Grenford je včeraj usmrtila 261 rudarjev. Trupla ao še pod zemljo, le 16 so jih doalej dobili na površje. Hešil na partija petih mož. ki je *la prva pod zemljo, je obležala premagana od plina in le dva moža sta se vrnila. Ker se je bati novih eksplozij pod zemljo, so si noči opustili nadaljnje poskuse reševanja in odredili, da se ustje premogovnika zapečati. Kohler pristal na volitve Kohler, Wis. — KohU-rjeva družba je obvestila viadni delavski odbor, da pristane na delavske volitve v svoji tovarn in da bo kooperirala pri teh volitvah. Zantopniki unije m ta koj protestirali, da unija ne ma Tajfun usmrtil 1800 Ja-poneev; 5000 ranjavlh Velika elementarna katastrofa «pet zadela Japonsko Tokio, 23. sept. — Današnje uradno poročilo se glasi, da so posledice tajfuna sledeče: 1661 j udi je mrtvih, 562 jih pogrešajo, 5414 je ranjenih, 18,391 hiš razdejanih, 862 hiš je voda odnesla v morje 22,037 poslopij poškodovanih, 169370 hiš je poplavljenih in celotna škoda se ceni na 300 milijonov dolarjev. Tokio, 22. sept. — Silen tajfun ali morski,.vihar, ki je drvel 13G milj v uri, je včeraj zjutraj udaril najbogatejši pas japonske celine in posledica, kolikor je doslej znano, je čez 1600 mrtvih, 5000 ranjenih in na milijone dolarjev materialne škode. V tem momentu je še nemogoče dobiti natančno število žrtev; na tisoče poslopij je razdejanih in na tisoče oseb pogrešajo. Tajfun je prihrumel s severnega Pacifika in uničil pokrajino od Nagasakija do Nagana. V tej pokrajini so velika mesta Osaka, Kobe in Kjoto, ki ho najbolj prizadeta; samo v Osaki, ki ima čez dva milijona prebivalcev, računajo število mrtvih na 1000. V tem delu Japonske so največje in naj pogostejše in dustrije. Vihar je vrgel na au ho ogromne valove morske vode, ki so dočista pometll vsa človeška bivališča na obrežju in daleč od brega. „ Trorklj aktiven na ftpanakem? Madrid, 22. sept. — Fašistični "La Nacion" poroča, da se Leon Trockij nahaja v Kataloniji in organizira proU»tarsko revolucijo. Španska vlada j<* zelo alarmirana in pripravlja obsedno stanje. Aretacij« sod-«listov in komunistov se nadaljujejo. ra nobene kooperacije '»d lastnika tovarn««. Volitve se vrši 27. in 28. septembra. Washington. — Ameriška delavska federacija je zamenjala svojo politično taktiko, zapopa-deno v geslu "nagradimo prijatelje in kaznujmo sovražnike", za bolj realistične smernice. Podpirala bo tiste kongresne kandidate, ki ae izrečejo za njen legislativni program. Vsem kandidatom za nižjo in višjo zbornico kongreaa je predložila program šestih točk v obliki vprašanj, na katere naj odgovore z "da" aH "ne", namreč Če so jih pripravljeni podpirati udi ne v slučaju izvolitve. Prva to6ka je za podaljšanje zakona za gospodarsko obnovo, vsebujoč famozno točko 7a, prepoved otroškega dela in odpravo "nepoštene" konkurence. V drugi točki vprašuje Green kongresne aspirante, če ao pripravljeni podpirati socialno zakonodajo — zavarovanje proti brezposelnosti, za starost, bolniško — in za "osiguranje dela". V tretji jih vprašuje, če so pripravljeni glasovati za zakonski predlog, ki bi v vseh pravilnikih skrajšal delovnik na 30 Ur v tednu — pet dni po Sest ur. V četrti jih vprašuje, če so pripravljeni podpirati sličen o-snutek za brezposelno zavarovanje kakor je Wagner-Lewisov načrt — federalno obdavčenje V*dj«tnikov v vaeh državah, ki do nekega časa ne sprejmejo brezposeln ost nega zavarovanja s predpisanimi minimalnimi določbami za vse države. V petem jih vprašuje, če so pripravljeni glasovati za Wagner-Con neryjev načrt glede kreiranja novega delavskega odbora in za spremembe kot jih namerava predložiti federacija — ta načrt prepoveduje kompanij-ske unije, vsaj jih pa onemogoča v večji meri. Končno vprašuje Green kandidate, če so pripravljeni podpirati obsežnejši program Javnih del kot delno remeduro proti brezposelnosti in za vladne dovolitve za podpiranje brezposelnih Vsa pretekla leta je federacija priporočala v izvolitev "delavske prijatelje", ki so se če-sto Izkazali za "sovražnike", ko so prišli v kongres. "Prijatelji" so bili vedno le republikanci ali demokrati. Tudi pri letošnjih volitvah Se ne pričakuje, da bl bilo v tem oziru drugače. Največja sprememba v politični taktiki federacije Je v tem, ker je sedaj prvič prišla pred kandidate z legislativnim programom. Od svoje ustanovitve leta 1882 je bila federacija |M»d Gomjiersovim vodstvom antipo-litična. Bila je iz principa proti vsaki delavski in socialni zakonodaji, ker je smatrala, da bi to oviralo razmah strokovnega unionizma, češ, da bi se de-lavci preveč opirali na vlado in zanemarjali unije. Ta konservativni ariarho-sindikaliz^m Je popolnoma bankrotiral pod UHU> razvoja. Bolj progresivnim, osi roma realističnem elementom Je vzelo dolgo let boja p red no so federacijo pripravili do tega, da je opustila M proti socialni zakonodaji, za katero se Je izrekla šele pred par leti. Kakor je razvidno, sedaj ta zakonodaja tvori najvažnejši del njenega programa. 8 splošnega vidika vzeto, se Je federacija pridružila reformatorjem kapitalizma. Htoji v vrstah "new dealerjev". V perspektivi jt- to večji "na p rede", z današnjega stališ n vset# in gledajoč v bor it* Predsednik sprejel načrt svojega odbora, ki priporoča, da se tekstilni spor vaante iz območja NRA in poravna neodvisno. Johnson porinjen na stran! Veliko zadoščenje za voditelje tekstilne unije. Rooeeveltov poziv na stavkarje, naj te vrnejo na delo in na magnate, naj sprejmejo delavce nazaj brez diskriminacij Ntmta obtoiaa «(raM|a-■ia Uadbargbovaca otroka Aretiran jo bil v New Yoifcn In pri njem so nsšll del Llnd-herghovega densrjs. Ntmoc taji sločln New York, 22. sept. Senzacija famoznega ugrabi jenj a Lindberghovega otroka je nanovo oživela pred tremi dnevi, ko je bil v New Yorku aretiran Bruno Richard Hauptmann, 86-letni Nem« in mizar po poklicu. Ko ao preiskali njogovo stanovanje, so našli v garati pod podom skrito vsoto $18,760 v pet, deset in dvajsetdolarskih bankovcih, med katerimi so biii deset in dvajsetdolarski bankovci večinoma zlati certifikati, ki danes ne smejo vač biti v prometu. Policija Je v teh bankovcih spoznala denar letaka Chas. A. Lindberghs, ki gs je leta 1032 izplačal v vsoti $60,-000 kot odkupnino za svojega sinčka, toda odkupnina jo bila goljufija, kajti Lindbergli ni dobil «troka nazaj In nekaj časa kasneje so ga našli mrtvega v gozdu nedaleč od Lindberghovega doma. Hauptmanna je izdal deset dolarski zlati certifikat, ki ga je menjal zadnji torok na neki gasolinski postaji, ko je kupil gasolin za svoj avto. Prodajalcu gasollna se je zdel kupec sumljiv in zapisal si je številko njegovega avta. Policija Je še tisti dan izvedela ime in naslov lastnika avtomobila in drugI dan je bil Hauptmann aretiran. Izvršena je bila preiskava na njegovemu domu in našli so o-menjeni denar. Ilauptman Ima ženo in 10 mesecev starega otroka. Nadaljnja preiskava Je ugotovila, da je Hauptmann pobegnil iz svojega rojstnega kraja Kamentza v Nemčiji v letu 1923 in se utihotapil v New York z ukradeno vožnjo na parnlku. V Nemčiji Je pobegnil Iz JsČe, v katero so ga zaprli zaradi tatvine za Atirl leta. Med svetovno vojno je nIužII v armadi in njegova mati še živi. Enajst let je bival v New Yorku nepoatav-no, delal tu pa tam, «»ženil ae in si kupit hišo. Zadnji dve Isti je živel dobro, dasl Je malo delal. Hauptmann je priznal policiji, da je nekaj časa pred ugrabitvijo Lindberghovega otroka delal v bližini Lindberghovega doma v New Jersey Ju, odločno pa taji, da je on v zvezi z ugrab-IJenjem. Na vprašanja, kje je dobil denar, pravi, da Je špekuliral v Wall streetu In večjo vsoto je dobil od nekega drugega Nemcu, ki Je že umrl. Policija Je prepričana, da Je Hauptmann pravi ugrabitelj. Zločin je najbr* izvršil sam. Primerjali so njegovo pisavo s pismenimi zahtevami, ki Jih je prejel Lindbergh za odkupnino in kolikor je že znano, je plaava Identična. Ho še druge okolšči-ne, ki ao silno obteiilne trn Hauptmanna Washington, D. C., 23. aept.— Eksekutivni odbor unijo United Textile Workers je včeraj sprejel Rooseveitovo priporočilo in nsznsnil krajevnim unijam, da je stavka končana Vsi delavci so pozvani, da ae vrnejo na dolo v pondeljek sjutraj.' Poslv na dfcio, ki ga je podpisal Francis J. Gorman, obvešča stavkarje, da je bila njihova tritedenska stavka zmagovita. Wanhington, D. C., 22. aept. Predsednik Roosevelt je včeraj a|>eliral na pol milijona stavkujočih delavcev v tekstilni industriji, naj se vrnejo ns dolo, obenem Je apeliral na tekstilne magnate, naj »prej mojo nazaj v delo vse delavce brez diskriminacij. Roosevelt Je malo prej sprejel mirovni načrt, ki mu ga jo predložil njegov posredovalni odbor. Načrt določa, da s« spor v tekstilni Industriji vzame is območja «NRA in isravna neodvisno v področju posabntga odbora treh mol, ki na svojo pest preišče položaj v tekstilni industriji In na podlagi te preiskave določi, koliko mezdnega po viška gre delavcem in kako naj se v bodoče uredi njihovo delo In dslovni čas. Ta poaabni odbor bo v območju departmen-ta za delo. Francis J. Gorman In ostali voditelji organizacije tekstilnih delavcev so pozdravili predsednikov odlok kot veliko zmago sa delavce. Načrt Kooseveltovega odbora je baš to, kar so oni zahtevali, pravi Gorman. Unija je sklenila, da noče imeti več nobenega opravka z administratorjem Johnsonom In z oblastniki tekstilnega pravilnika v območju NRA — In zdaj je Roosevelt sam pritrdil temu stali-Aču unije. Johnson je ignori-ran! Določen Je posebni odbor, ki bo odvisno od NRA reševal spor In dal svoj odlok. In to je, kar voditelji tekstilne unije hočejo! Eksekutivni odbor United Textile Workers Je bil sklican k seji, da formalno zaključi stavko in pozive stavkarje nazaj na delo. attain.) Ae eden na« IJ v A vat/l JI obrnjen na a m rt Dunaj, 22 sept — Maks Kal-eher, hitierjevec, Je bil obsojen na amrt v (¿eobnu. Kalcher j« bil obtožen, da Je povzročit dl-namitno «-kaplozijo v farovlu in ubil kaplana. Kanadakl socialisti In taboriti pred združitvijo Vancouver, Kanada. — Konvencija C'<»operatlve Common-wealth federacije v Britski Kolumbiji ae Je v principu izrekla za združenje s socilaisti. Zadnjo besedo bo inudo članstvo obeh organizacij, ki bo o združitvi glasovalo v referendumu. Konvencija se Je izrekla tudi za ustanovitev komisije, ki bo IzdHala na< rt za reorganizira-nje vlad« na principu planirane ekonomije in socializacije s na-menom, da ga farmarsluMielav-ska vlada pričn« Izvajati kakor hitro dobi stranka vlado v svoje roke. Tobačna stavka na Filipinih končana z /.mago delavcev Manila, 22 sept. — Htavka tobačnih d«*levcev, ki Je trajala pet t«dnov In terjala pet življenj, Je bila te dni končana. Delavci ao izvojevall $!W% zvišanje mezde. I'etIna Montane na rellfii Helena, M o»»t — Vsaka peta oseba v Montani prejema federalni relif. Tako izjsvljs dr. W J. Butler, državni rellfnl upravitelj. Na rellfnl listi v Montan! je zdaj 124,400 oseb. KlilXIfX PROsvETA I Glasovi iz naselbin """.^"""■lEJL« total« beUtt. HMÉteU* the enlightenment ULAÜlLO IN LASTNINA »LOVEN««« NABOÜNK POOPO«N« JEDHOTB Or,« .f fcr U- MaláMMl «••»M «ee**» Nara/nlna: ra Mr^'" CM; „,., »n K .».do |M« m. Ui-, U.M - P«» Irl. II M « i• u l«U, M iMC 14-rn« t v a IV 00. .. . Kut^riH'«» '»ta»: lor «h« Unltad Stataa (»*«*Vt Cl.tc*«uj «Uli M * p« reer. Chira«« •>'13« IfaUini v efclepaju. i»e pr.mer (Au»ual »». )»»!, pol« vktw» !»"«■"• «a», «U ven. J* • baroku i o*. Ponovita J« prt. vuiaauo, oa •« »am i tai na uetovt Domač drobiž Nov grob v Indian! Indianapolis. — Nagla smrt je v zda Johna Vidricha, ¿'lana društva France Freiem At. 34 SNPJ. Sel ji* k zdravniku, da mu podpiše bolniško nakaznico, nakar bo šel spet na deio, toda v čakalnici pri travniku se je zgrudil mrtev na tla. Pokopan Je bil 11. septembra. (Prosimo vse poročevalce in poročevalke, ki poročajo o »mr-ti rojaka, da zapišejo tudi to, odkod je bil doma, koliko je bil star in koga zapušča.—Uredništvo.) Nesreče v milwauAki naselbini Milwaukee. — Mary Hudaj, žena znanega rojaka Mika Hu-daja, «o je pri delu v kleti težko pobila. Kamen ji je padel na nogo in ji zmečkal prste. Nahaja ne v domači zdravniški oskr-bi. — SedemnajHtletni W iter Stuler hI je zvinil nogo pri nogometni igri. — Jonephlne Zemljan je bila operirana v bolnišnici St. Mary's. Vlomi v trgovine Milwaukee. — Zadnje dni ho tatovi vlomili v dve nlovennki trgovini. Pri Johnu Dobniku «o odnesli okrog $40 gotovine, toda pri Lovrencu Brataniču je Žvenket zdrobljene šipe zbudil goH|MHlarja, ki je skočil v prodajalno in tat je »bežal. Nova grobova v Clevetondu Cleveland. — Umrla je Jose-phine Pečjak, roj. Mertič, Htara M let in doma Iz Sela pri Hi-njah. Tu je bila 32 let in za-pušča moža, tri sinove in dve hčeri. — Pokojna Mary Mi klavž, o kateri nmo poročali v petek, je bila doma iz Stel je prejela Žalostno vest, da Je v C ¡tiru j i Košani pri ftt. Petru na Krasu umrl njen oče Anton Cu-cek, ntar HO let. Stili novi »robovi v Shebovganu Sheboygan, Wis. — Umrl je .los. Kakim, ntar f>8 let in doma i/, lit i ice v Savinjski dolini. Za-puščn družino. — Dalje Je umrl Fr. Jerala, ki je bil tu okrog .'10 let. i Ii zapustil je tri sinove. Domu je bil z Dolenjskemu. — U-mrl j»' tudi Anton dtafančlč, tudi Dolenjec, ki se je po dolgih li tih bivanja v Sheboyganu preselil na farmo v Hunting, Wis. Zapušča vdovo, — Nadalje je u-iuein Mary Žagar, Htara 74 let. Zapustila je moža in omoteno liter. Zanimive Novi uradniki &DZ CUveland, O. — Konvencija SDZ, ki se je vršila v Girardu, O., je bila zaključena v sredo popoldne. Novi uradniki so sledeči: ^ Frank Cerne, predsednik; Jo-*ep» Ponikvar, podpredsednik, Julija Brezovar, druga podpred-«ednica; John Gornik, gl', tajnik; Makn Traven, pomožni tajnik ia zapisnikar; Joseph Okorn, blagajnik; dr. F. J. Kern, vrhovni zdravnik. Člani nadzornega odseka so Anton Bobnar, Helen Tomažič, Anton Abram, Martin ValetiČ in Mary Jerman. Za Člane finančnega odseka so bili izvoljeni Francis Surtz, Jos. Ukan in Anton Vehovec. Porotni odsek: Joaip Penko, Louis Ba-lant in John Kapel. V odbor za študiranje glede nabave farme ho bili izvoljeni Jos. J. Terbižan, John Rottar, Mike Lah, John Zalar in John Dolčič. Glede popravil hiš, katere ima SDZ, je bilo predlagano, da se vsa dela, ki Htanejo več ko |50, razpiše in odda najcenejšemu ponudniku, ki pa mora biti Slovenec in član SDZ. Dalje je bilo Hklenjeno, da se kupi Peruškova Hlika za gl. u-rad. Gl. odbor izbere sliko in jo plača. Vsote se ni določilo in je bila ta stvar prepuščena gl. odboru. Prihodnja konvencija se bo vršila čez štiri leta v SNI) na St. Clair ave. v Clevelandu. Sprejet je bil tudi sklep, da Je delegat, ki sedaj še ni državljan, lahko kandidat za fl. odbornika, ako ima zagotovilo, da bo pred nastopom urada dobil državljanstvo. Anton Jankovich. rilo, da se čuvajo pred zlikovci. V Bridgevillu sem izvedel, da je tam neki pek iz Canonsbur-ga povozil rojaka Jakoba Japel-na in mu prizadjal resne poškodbe. Odtrgalo mu je roko !n ga tefko poškodovalo na tarbše-nici ter ostalem telesu. Nesreča «e je pripetila na cesti. Drveči avto je butnil v Japelna, ki se Je peš vračal zvečer domov. Divji voznik ni ustavil, da bi pobral svojo žrtev, ampak je drvel naprej. Za njim pa se je pognal neki avtomobilist, ga dohitel in prisilil, da je žrtev odpeljal v pittnburško bolnišnico, iapel je kmalu zadobljenim poškodbam podlegel. Pokojni ni bil pri nobenem podpornem društvu. To je pač spet dokaa, kako potreb ne so nam podporne organizacije, kajti nihče ne ve, kje ga nesreča zadene. Delavske organizacije in delavski listi so nam delavcem neobhodno potrebni, zato pa Jih moramo podpirati. Pojdimo vsi na delo, da bo naš dnevnik Pro-sveta še bolj razširjen. Pridobi-vajmo mu novih naročnikov. Naj omenim, da je bil pokojni Japel dober oče svoje družine. Dobro bi bita, ako bi se člani društev 172'in 295 zavzeli, da pridobijo njegovo vdovo in njegova dva otroka v SNPJ. Nesreče so na dnevnem redu in potrebno je, da smo vsi zavarovani proti njim pri dobri delavski organizaciji kot je naša SNPJ. Pokojnemu rojaku naj bo lahka ameriška gruda, prizadeti družini pa izrekam moje globoko sožalje! Anton Zidanftek. la Je dobil Sinclair demokratsko nominacijo za governerja, in ¿e prvotni znaki popolnoma ne lažejo, bo Sinclair v meaecu novembru izvoljen z ogromno, večino aa governerja CaHfomlje. Ne vem, če je Prosveta že kaj pinala o programu, ki ga je izdala Sinclairjeva korporacija "Epic", aH ne. Ob tej priliki naj rečem o njem le toliko, da ga lahko podpite vsak kolektivist, ki veruje v »topnjevalni razvoj in upošteva minimalni program, pa naj se dotičnik naziva za progresivnega unionista, socialista, komunista, navadnega radikalnega demokrata aH pa republikanca La Follettove struje. Na kratko povedano, "Epic" vsebu je M točk, ki se imajo uzakoniti, dim bo Sinclair izvoljen go-vernerjem, v soglasju z zakonom NIRA, odnoeno "new dea-lom", izvzemši tistih točk zakona, ki se tičejo rettfa. Za upravljanje tega ima Sinclair svoj načrt. Ta izključuje vsako izdajanje državnih bondov, ki obdavčujejo bodoče generacije in degradirajo ponoe tistih, ki se PONDEUEK. 24. SEI SO m« j< Je adr< ereči pobožni ljudje Pričeli govoriti, da kaznoval. On mi ke in noge, samo du*o jf! Ne vem, kaj bi duša poJek telesa, kajti take ne3 vrag. dra Na*° liziko 8mo y pravili v hlev, kjer bo ¿, aa se razmere izbolj8aj0 i ce še nima, ker ni denarja mož jeJj namreč naredili , — —- ..«i i «edem áihtov v enem me* čeka nismo videli, ker j7 v kompanijhiki prodajalni. I »o ni niti za tobak in ^ mož spet brez dela. Kdaj , delo odprlo, o tem ni duhj eluha. Ke«ie Krii» —Federated Pictures. Dorothy Thompson, žena gla- Kovitega ameriškega pisatelja uegraairajo j»noB iiavia, a, ae SincIairja LewÍ8a> ki je Mla d ^ ^tklm izgnana iZJ fašIsUčne Uspeh iploine slmpatiikt stavke v Hazletonu Traíala jr en dan v r.nak mo|I> dmn«w*h n tekstilnimi delavci II mlet on. Pa. — (KI1) — V ztiuk solidarnosti « tekstilnimi Ntavkarjl je v tem mestu odložilo tlelo za en dan v»e organlal* luno delavstvo. Moralen uspeh je bil \elikanaki. Ta |H»t«*Mi je navdušila unij-st- \.».litelje tudi |n» «Irtiirih krajih l'viinHyhanUe in itlnUjo se glasovi, tla Ut delavstvo itvvdlo t i idejo tudi drugoil |hi državi. Tt kstilni stavkarll v Km tonu v kratkem prlrede velike dflavake demonstracije sa |H>\<<čanje ljudskih simpatij v prid tekstilni stavki, _ Zanimive vesti iz Penne Plttaburgh, Pa,—Na 13. sept. sem se podal na kratko potovanje po naselbinah v interesu Prosvete. V Pittsburghu se mi je nudil nenavaden prizor na Liberty ulici, ko sem Čakal na u-lično karo. Policaj je privedel tja neko vinjeno žensko srednje starosti in v bližnjem lokalu poklical voz, da jo odpelje na policijsko postajo. Zena se je upirala policaju in ga grdo gledala, naenkrat ji je pa postalo slabo in iz nje se Je vlila ploha preobilice zaužite pijače z zajtrkom vred, proti kateri je njen želodec Hi I no protestiral. Vsa ta ploha pa je treščila naravnost v policaja, da je namah izgledal kot kakšno osmukano bodtično drevesce. Seveda se je trlo ljudstva krog prizora, vinjena žena pa je srepo bulila v gručo, kajti izbruh jo je precej utrudil Množi ca se je režala in uganjala šale, polksj pa je stopil Sr jbližnjo hišo, da si očisti oškropljeno "muaduro", čim pa se je revež "očiščen" vrnil na pozorišče ne ljubega dogodka, ni bilo več ne duha ne nluha za njegovo nehvaležno varovanko. Izginila je množici in nihče mu ni hotel ik>-v edn t i v katero nmer jo je u brala. Viickakor ji je po izbruhu precej odleglo, da je slahka popihala tako rekoč policaju izpred oči. Žalostno je mož ponta-ve gledal po ulicah, vmes j>a sti skal pesti, ker ga je vinjeno žen-šče tako grdo ukaniio, kajti kaj takega prej ni Še nikdar doživel! Z ulično »em odpotoval na Yukon, kjer so mi povedali, da je 28. avgusta Johnu Repniku do tal pogorela hiša s vsem pohištvom vred. Rešili so si le golo življenje in en kovieg. Požar je nastal, ko je žena zakurila v pritličju v peči na gasolin in odšla v gornje proatore. Naenkrat je bila hiša v plamenu. Zavarovalnina krije le delno storjeno 4kodo. slišal im sem, da l>6 sava-rovalninaka družba odtrgala še od te mah« vsote 35%. Vsekakor naj bo to v svarilo drugim gikapodlnjam, da bodo previdne z gaaolinom. Ustavil «em «e v naselbinah Herminie št. 1 in št. 2. Razmere so še vedno zelo slabe. Tam | je bil pred par tedni okraden .slovenski farmar Joseph Drap. dolgoletni »vesti naročnik Prosvete, ki ima vso svojo družino pri SNPJ in je zelo priljubljen pri domačinih Tatovi so bili go jtovo it okolice, ker ao vedeli, da , ima denar shranjen v po*t*lji t Moža in ženo so v spanju uma mili i neko močno tekočino. Tu 'dl to naj bo čitateljem v sva- Glaa pionirja Los Angelce, Cal. — Po 34 letih bivanja v Chicagu sem se odločil, da zamenjam državo Illinois a Californijo. Za poskuš-njo sem si izbral Los Angeles. Čeprav sem šele nekaj dni tukaj, mi ni težko uganiti, da so tukajšnji Slovenci in sploh Jugoslovani zelo razkropljeni. To je vzrok — kakor pravi br. Fr. Novak, tajnik društva št. 46^, pri katerem sem se ustavil — da društveno in kulturno življenje vzlic prizadevanju naprednejših elementov ni tako kakor bi bilo Želeti. In res je tako. O-pazil sem to sam na vaji pevskega društva Zarja, kamor sta me !K>v»bila brafta Novak in List. "Nekateri pridejo, drugih ni, petje se pa ne more vršiti brez pevcev", je rekel po vaji br. List. Poleg neizogibne razdalje, ki otežkočuje medsebojne stike, se je — kakor sem informiran zanetilo le umetno cepljenje fe itak redkih sil, kar menda ni bilo izvršeno iz Čisto nesebičnih namenov. No, te napake se morda s časom in dobro voljo popravijo. 2e dostikrat je bilo poročano, da s1qv1 Los Angeles radi svo» jega zdravega podnebja, tropič-ne vrtne lepote, mnogovrstnih tu naseljenih plemen in narodov, industrialnega in kulturnega napredka In radi Hollywooda. Pa te znamenite reči tukaj ne vlečejo tako, kakor če se gleda nanje z daljnogledom. Je pač tako, da vžlvajo največjo čast in slavo le tisti preroki in umetniki, ki niso v domovini. Veliko posornost daje prav sedaj californijsko ljudstvo važnemu dogodku v zvezi s socialistom Sinclalrjem. Poročano je le bilo, mesto relifa ima Sinclair konstruktiven načrt nabave in u-vedbe državne kolektivne produkcije, nabave tovarn, farm itd. ne za profit, ampak za vpo-rabo in medsebojno izmenjava Kot posredovalno sredstvo nakupa in izmenjave je zamišljen gotove-« vrste sproti porabni datiran denar (script), ki izključuje vsako grmadenje vrednosti v špekulativne namene. Edina pomanjkljivost pri tem denarju je še v tem, da ga posameznik lahko izmenja izven države. Zato pa želi Sinclair, da bi se ta sistem "seripta" uporabljal za vsa po federalni vladi začeta dela in transakcije in bi tako postal meddržavno izmenjavalno sredstvo, podvrženo federalnim zakonom, ki se tičejo "new dea-la". Poleg te radikalno zamišljene gospodarske ideje pridejo v po-štev še zakoni za obdavčenje dedščin, neproduktivnih tovarn, polja, pašnikov, transakcij z bondi vseh vrst itd. Prosti davka pa bi bili mali obrtniki In mali farmarji, katerih posestva ne presegajo nad $3000 vredno-ctL Čisto naravno je, da so zagna-1 razni denarni mogotci velik krik, kakšne velike krivice se jim bodo godile, če bo izvoljen {Sinclair za governerja. Ljudske mase v Calif orni j i, ki so gospo- Nemčije. svetovno razstavo v Chicagu prihaja veliko ljudi iz drugih krajev in med temi so najbrž znanci, katerih nisem videla že vteč let. Pred kratkim me je obiskala mrs. Vodeničar iz Sha-rona. Povedala mi je, da je lansko leto prišla z možem na razstavo, letos pa sama, ker Ji je mož umrl. V mladosti sva se ločili in sedaj po 33 letih, ko sva že stari, sva se zopet srečali. Tako je pač na svetu. Pred šestimi leti sem izgubila drago hčerko, katere ne morem pozabiti. Izguba me zelo boli, ker jo je smrt pobrala v najlepši življenski dobi, v starosti 20 let. V mojem srcu ji je ohranjen trajen spomin. J. Serpčič, 102. Razno iz Puebla Pueblo, Cok>. — Kar neprijetno mi je, ker ne morem poravnati naročnine na . Prosveto kljub opominom iz upravništva Kriva je depresija, ki nam je prinesla trpljenje in revščino, toda poravnala bom vse, kar dolgujem. Moj mož ne zasluži niti toliko, da bi redno plačevali asesment in naročnino. Denar, ki »i ga je prej prihranili smo porabili, ko nas je zadela nesreča pri vožnji z avtomobi- darsko izčrpane kakor v malo-1 lom, v «kateri mi je levo roko kateri drugi državi, njih pravice zdrobilo, v desni pa zlomilo obe teptape in zapostavljane, pa vidijo v Sinclairjevem sistemu novo upanje, ki naj jim vrne kolektivno tisto, kar jim je vzel v zadhjih letib toli obožavani individualni kapitalistični sistem. V koliko bodo te mase šle s Sin-clairjem in ga podpirale pri njegovih načrtih in koliko sreče bo imel Sinclair sam s sodelovanjem federalne vlade, da izvede svoj načrt, bo pokazala bližnja bodočnost. Za enkrat se zdi tujcu in domačinu, da so vaa pota kalifornijskega gosp. političnega življenja osredotočena v Sinclairjevem načrtu. Frank Petrič, bivši član društva št. 86. O obisku stare prijateljice Ctilcago. — Razni preroki napovedujejo izboljšanje razmer, ki pa noče priti. Vse kaže, da mlieVije še ne bo konec, ker je le vedno velika armada delavcev brez zaslužka. kosti. Zdravnik, ki me je ime v oskrbi, mi je pomagal, da sedaj ne čutim nobenih bolečin dasi je ena roka nekoliko pokvarjena, kar pa me ne ovira pri delu. Nesreča se je pripetila v Lorchburgu, N. Méx.; poškodoval se je tudi moj mož. Zlomilo mu je dvoje reber in sedem drugih je bilo tudi potol-čenih isti dan in na isti cesti. Roko so dali v spone, ker je niso mogli drugače izravnati Bila sem tako daba, da sem šele tretji dan zavedla. Roke sem imela tako povite, da se nisem mogla ganiti. Zdravnik, iki me je imel v oakrt>i, je Francoz. Njegova soproga mi je dan po nesreči prinesla šopek lepih rož kakršnih prej nisem videla. Pripomnila je, da je rože prinesla, da se bom podutMa nekoliko bolje med tujimi ljudmi. Najraje bi jo objela v zahvalo, a je nisem mogla, ker so bile roke želecju. Ko so v Pueblu zvedeli o ne- Tekstilaa stavka: Ranjene stavkarje vozijo v bolnišnico v August i, Ga. Dritora Texas pred n reKfno krizo -egiaktara v izrednem u nju. Država mora nkrlu 241,000 osek. 83 milijoiH »a rettf v zadnjem letu Austia, Tez. — (FP)-l v vseh državah je relif t Texasu veliko vprašanje— javi državnega relifnega nistratorja A. R. Johnsona bolj akutno. On je poved gislaturi, ki je bila sklici izrednemu zasedanju, da j žava "pred veliko nesrečo Ta "nesreča" je v ten bo država imela letos slab bažni pridelek kot posledi< še in vladnega omejitvenej Ijedelj sitega programa, i vsled pomanjkanja polj skih delavcev. Suša je z tudi druge pridelke. Glede "pomanjkanja" delskih delavcev se izjava nega administratorja glai radoksno, oziroma je p ena velika paradoksa, ki svoje vzroke. Pri obi bombaža letos plačajo le 6 tov za sto funtov, kar p skoraj zastonj ako delo. ( mora že pridno delati m da ga nabere 200 funtov. 1 ta plača pomeni stradanje, je raje stradajo v brezde! pri delu in povrhu še na v teksaškem solncu. Relifni administrator da imajo farmarji težkrt pri dobavi delavcev za poi Ijanje drugih pridelkov, iz istih vzrokov. Nič ne gajo niti grožnje relifnih sti, da bodo brezposelne v relifne liste. Izvajanje relifnega dire obenem indirektno pokazu liko demoralizacijo kot p« krize in kapitalističnega danja na delovne mase. je ta demoralizacija m posledica obstoječe situac le v Texasu, nego tudi v < državah. Legislaturi je bil pre načrt za novo bondno iz< znesku devetih milijonov Kupci teh bondov bodo "lien" ali intabulacijo n sklade države, katerih u«t rečno ne odreja v specific mene. Država je namm žena do grla in edino s ugodnostmi kupcem sme natl na razprodajo 1> Vsled tega pa znajo trpel ne bolnice, šolstvo in drugi javnega skrbstva^ FEDERACIJA SPKKMK imiTtfNO TAKTIK (NadsU«v«nje - I- •lr,ni trebna še večja politif» tacija federacije — nagibanja. ...... Brez neodvisne cije delavstvo ne bo PJ leč, ker g« ta npreme^l tike federscije ne dela n< nega. ampak njetfovs " vedno zavisi ^ med republikanci »« df£ ki so odvisni za svojo od političnih mašin» trolirajo kap»^^ gospodarjem» ne more služiti. > .-h Sele ksdsr bo med jr ranim J^T misel ter bo ustano i* iitrenko. ki * pravo ( Me takrat bo snK-r"- atvo V resnici na i An bodočn<*t »» veško družbo______ najbolj*' < enako »ta»*' 24. SEPT PROSXETA 1 vojne t w poteka, ko so po-U itreH vojne, STnitem vso Kvrope ¡^i prek« nje na dr* Pm dvajsetimi »eti 11 atentat dal Av- povod, da napo- ^tt: bij napovedi in v nekaj L^ai mesecev dan za m. rjbiU vsa Evropa pre-irskimi jarki, ne-Miel vso EV-[¿¡j idravi evropski za-Zpobijal med seboj. Sti-«trajal strašni pokol, ¡i je velike žrtve, uspeh L le ta da je bilo skle-Imirje, ki se imenuje J je prav za prav le od-I godovina kaže, da je i Debsov stavek: Vsak je priprava za vojno! yjeti obletnici svetovano spet v vsem tlakovanje: vračamo se v u Kriza za trge je huj-m pred svetovno vojno, J, ko je bik) takrat žarita izbruha na Balka-Jardajteh žarišč v Ev-jgo več. Povsod je, ka-£ veliki sodi smodnika yanje časa in skorajda ^ j«, kdaj bo planila pr-iv smodnik, da se znova ijt razdivjajo vojne vi-,|kdaš na zemljevid Ev-pljivo slediš poročilom W še malo bliže, boš I weh mejah Evrope se i trdnjave in ceste, gra-protiavijonske postojan-fttti vojnih ministrstev i» iz leta v leto, kemične I ti nabavljajo razne š v primeru vojne lahko ikoj g produkcijo strupe-»v in smodnika, države ¡1 aove bojne ladje, dr-i pa potujejo preko teh ikih mej iz države v dr-italiju konference in raz-i potujejo državniki in knlji in diktatorji; fa-I orožja so najbolj pri-K industrijalci pri njih; talna industrija obratu-tabnu naglico, in da bi prikrili, govore državni-taoitnih govorih o nedo-lU »vojih mej in sovražil stepajo kremplje po »ffllji ter zagotavljajo, Beljeni braniti vsako rrjo — in mislijo pri tem take in kmečke množice, živele in umirale pred fci leti in ki naj krvave Jjo v žičnih ograjah in jarkih tudi v vojni, ki priti. Imamljenjc širokih mno-v Evropi tudi čedno Iftzoroiitveno konferen- * VRako toliko sestane, Jt spre med sabo v vpra-Wko sme biti ta in ta •orodna. Tem konfe-k kjer določajo, koliko koliko težkih topov F*ali °na država, tem F»Pravi evropski tisk, F^itvene konference. W na tej konferenci J«' začela nemška industrija reševati ■*wpoaelnosti v Nem-m hitro je prišel na vla-•• za<'ela ta industri-P1 mrzlično naglico, in tisoč delavcev f1" dokaz, da je Ev-in najboljši do-vsaka zmaga fa-p^nejiu, vojno nevar- I "Jfia namreč ni od-Ln"'' n* ^ nasprotju. F*; F> k« mani vojni v \ < rsaillesu u-? l«»dobo Evrope, J' Plavila Ae več in k n,Ä' käkor l,a bl" * '' v*gaia svetovno sveta in državami sn! nspi-fost, ki se je' v°jni neprestano Pisatelj pravi, da sta po vojni stopili dve novi državi v ospredje —¿Amerika in Japonska, o-krepila se je Francija in v o sadju je ostala Anglija. Boj za nove trge se je nadaljeval, nadaljeval se je boj za nova območja gospodarskih vplivov posameznih držav, za investicije kapitala, za pota po morju in po suhem, ostali so torej vsi pogoji za nova neaporazumljenja, za novo razdelitev sveta. Diplomacija je s svojimi pogodbami po vojni položila temelje, na katerih so se pričela razvijati nasprotja med USA in Anglijo, med USA in Japonsko, med Francijo in Anglijo. Sredi obubožane Evrope pa je čepela razrušena in ponižana, oskubena Nemčija kakor poosebljena težnja po maščevanju. Po vojni je sicer prišla za ne-, kaj let stabilizacija gospodarstva, bila pa je le navidezna in je le prikrivala, da je sistem v trajni in splošni krizi. V zadnjih nekaj letih pa so se nasprotja tako poostrila, da je julija meseca izjavil sam "Manchester Guardian": . . vrača se leto 1914." Bistva sedanje dobe in neštetih nasprotstev pa ne moremo razumeti, ne da bi si ogledali razvoj zadnjih dveh desetletij. Delno stabilizacijo gospodarstva in današnje družbe po svetovni vojni so omogočila predvsem naslednja dejstva: 1) Sporazum med Anglijo, Francijo in Ameriko v odnosu do Nemčije, zlasti glede posledic, ki so nastale po njenem porazu v svetovni vojni. Nemčija je izgubila vse kolonije, naložili so ji velike vojne reparacije in plačati bi morala ogromne vojne dolgove. 2) Evropske države so se z Ameriko in Japonsko sporazumele glede razdelitve kolonij, ¿lede gospodarskega vpliva posameznih držav in zlasti glede Kitajske. Nemške kolonije so bile razdeljene med posamezne države, kar se tiče Kitajske, pa je bW sklenjen poseben dogovor o "politiki odprtih vrat", to se pravi o svobodnem tekmovanju v gospodarskem izkoriščanju Kitajske. 8) Sporazum med vodilnimi svetovnimi državami je določil, da se ne sme kiobena država vmešavati v tuje kolonije. To so temelji, na katerih je bil mogoč kratek gospodarski dvig nekaterih let po vojni. Toda temelji prospeha so bili trhli in minljivi. Takoj po podpisih vseh tistih pogodb je bilo Slišati protest Nemčije, ki je bila poražena in so ji naložili bremena, ki jih ne zmore. Nemško delovno ljudstvo je protestiralo proti versaillski pogodbi in protestira še danes, ker mu nalaga to huda bremena. Nemški finančni kapital pa pogreša za svoje posle kolonij, industrija Nemčije pa trpi za pomanjkanjem mednarodnih blagovnih trgov — in tako je pričelo nemško gospodarstvo propadati. Začela se je brezposelnost, ojačil se je v Nemčiji revolucionarni pokret, kar je dvigalo pogum tuli revolucionarnim gibanjem Jelaveev v drugih državah. Zaradi vsega tega so začele "zmagovalne države" popuščati na-•proti Nemčiji ter v praksi o-milile marsikatero točko povojnih pogodb. Mnogo je k temu pripomoglo tudi nasprotje med Francijo in Anglijo. Francija je na moči pridobila, pridobila si je kolonije in zaveznike v Evropi in zunaj nje, kar pa Angliji ni všeč. Zato je začela Anglija podpirati protifrancoska stremljenja, v prvi vrsti kajpak Nemčijo. In v takih razmerah trga Nemčija polagoma vezi versaill-ske pogodbe; Tudi v sporazumu glede kolonij in Kitajske so se diplomatje urezali. V kolonijah so nastala narodno - osvobodilna gibanja, nastala so revolucionarna gibanja, ki so jih morali zatirati z nasiljem. Spomnimo se kitajske revolucije in desetletnega boja Indije proti imperializmu. Obenem pa je 'politika odprtih vrat' napravila Kitajsko za torišče, kjer so si velesile same prišle navzkriž, kakor si pridejo navzkriž tudi psi, če smatrajo kost vsak za svojo. S severu prodira na Kitajsko Japonska, z juga Anglija, Amerika plete gnezdo v osrednji Kitajski. Nasprotij torej dovolj. Nastala so takoj po vojni, a na zunaj se niso pokazala. Gospodarstvo se je celo zboljševalo ter je produkcija leta 1927 dosegla spet predvojno višino in jo celo prekoračila. Način produkcije se je racionaliziral, industrijske panoge so se združevale v truste in kartele. Toda Čim hitreje se je gospodarstvo razvijalo, tem bolj so se kopičila na dnu nasprotja in pruv ta vrtoglavi napredek je pahnil svet v takšno krizo, kakršne zgodovina doslej ni poznala. Stabilizacija je ubila sama sebe. (Kome jutri.) Vesli iz Jvgoelavije Resolucija primorskih emigrantov proti vatikanski politfkl Prve dni septembra se je vr&ii v Mariboru tretji kongres Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske Krajine (Trst z okolico, Istra, Goriška in del Kranjsko danes pod Italijo). Med drugimi sklepi je bila sprejeta tudi ostra resolucija, ki je naperjena proti politiki Vatikana napram Jugoslovanom na Primorskem. Resolucija našteva krivice in nasWja s strani cerkvenih oblasti na Primorskem in ugotavlja, da je verska politika postala za primorske Jugoslovane nevzdnž-ljiva. Medtem pa, ko se te krivice in nasilja nadaljujejo, Sveta stalica gleda vse to prekri-žanih rok in se zapira v grobno tišino. Na podlagi tega dejstva kongres Zvez« jugoslovanskih emigrantov konštatira, da so primorski Jugoslovani s svojim duhovništvom vred razočarani in zelo ogorčeni nad takim obnašanjem Svete stolice in prisiljeni so verjeti brtlj in bedj, da se vse te krivice in nasilja vrši* v sporazumu državnih in cerkvenih oblasti v Julijski Kru-jini. Radarji v Penni protestirajo proti ralifaikom Pri zveznih oblasteh jih obtožujejo. da izrabljajo relif v prid interesom premogokopnMi družb •_ Washington. — (FP)—Penn-sjivanski rudarji iz okrajev Greena in Westmordanda so se skozi Pennsylvania Security li<-go pritožili pri zveznih relifnih oblasteh proti okrajnim reltfni-kurjem, ki dele podporo tako, da ugaja premogokopnim družbam. Zahtevajo zvezno preiskavo. Prejšnjo pritožbo rudarjev so vvashingtonske oblasti izročile državni relifni administraciji v svrho preiskave. Liga pravi o tem, da je nesmisdno pričakovati kaj od tega koraka, ker je državna rdi/na administracija sama kompromitirana. Sama sebe pa ne bo preiskovala. Polog tega je "državni relifni adminl* strator v eni prejšnjih preiskav sam pripomogel, da je bilo onemogočeno delovanje nekemu rudarju naklonjenemu zdravniku" v okraju Green. Ta «iravnik je bil načelnik okrajnega relifnega komiteja UMW of A. Liga tudi pravi, da je "reiifni direktor v okraju Westmoreland Paul M. Keenan, prej vrokraju Green, bivši uradnik neke premogovne družbe in da je izrabljal svojo službo za urgiranje stavkujočih rudarjev, naj se vrnejo na delo. Pritožba nadalje pravi, da je "administracija zveznega in dr* žavnega relifa v okraju Greea služila za oviranje rudarjev, da se organizirajo v «taki organizaciji, katero si sami izberejo." Njen agent pa da se je izkazal nekompetentnega, kar "priča odkritje stradanja v naselbini Bobtown." Pritožbo je podpisalo sodem predsednikov rudarskih krajevnih unij. Zvezni relifni administrator Hopkins je poročevalcu Federa-liiiranega tiska odgovoril, da mu ni nič znanega o tej zadevi in da ni še odredil preiskave. Oikaška razstava: Asattetna June Asllp Iz Chlcagn se vosi na povodni Uli ji na jezeru v Palači vrtov. Vesti s Primorskega aerodrom v ajdovščini Sirijo Odškodnina od 70-90 centesimo« za kvadratni meter zemljišča Demokratie v Californiji sprejeli Slnctairjev *Eplo' Državna konvencija stranke odobrila program Vipava, avgusta 19JM. — Za silno vojaško letališče, ki se rns širja na desni strani ceste Aj* dovŠčinu-GjUrica, bodo razširilL Do sedaj je letališče zavzemalo velik kompleks ravn«ga polja mod ajdovskim pokopališčem in prvim potokom. Pred kratkim se prišli inženirji in so premerili teren od konca letališča do drugega potoka v dolžini od 400 do 500 m. Kot zgleda, bo letališče dobilo še enkrat tolikšen obseg kot ga je imelo do zdaj. Olm po* toka bodo poglobili in uredili ter ju pokrili. S tem so vzeli našim ljudem spet velike komplekse rodovitnega polja. Najbolj bo prizadet vele posest nik Kepič iz Ajdovščine, voč posestnikov i« Dornberga, zlasti pa mali posestniki iz okoliških vusi, kot iz Lokovca in Kraja. Za sedaj odvzeto zemljišče, ki ga lastniki ne uživajo že kakšnih šest let, komaj 4anes izplačujejo odškodnin no. Ta bo zelo nizka, in sicer 0.70 do 0.90 lir za kvadratni me-'bilo za časa zmed v Avstriji 7,-ter. Ves ta čas so moruli posest-.000 vojakov v stalni prlpravljo-niki, kljub temu, da niso preje- nosti za napud. Zakaj grade v Itdrl vodovod Trst, ttti, g v g. 1964,-hNs ni norih mestih v Istri so ob cestah toatavili vodovodne cevi, zgrudi« i napajališču za živino in alično. Namen teh vodovodnih naprav je čisto vojuški. Nu |>o*amecnih krajih, kjer so iNMlavljene tu oevi, lahko v najkrujšenv času napolnijo rezervoarje celi koloni vojaških avtomobilov in uapoje celo čredo konj, Cevi, ki so na* men jene za polnjenje avtomobilov in štrle ob cesti, so dobro maskirane. Dela v tej smeri ao nadaljujejo in so sedaj v največjem razmahu. Strelišče pod Taborom so opustili Trnovo, avgusta 19:14.—Pred nedavnim smo poročali o vojaškem strelišču, ki se je razprostiralo na Sembijakem polju pod steno Tabora. Pred kratkim pa so opustili to strelišče, ki so ga u porabljali že vrsto let sa vaje vsi karabinerji iz Reške pokra* jine in drugi uniformirano!, zlasti vojaštvo. Kmetom so pustili uničene pašnike in njive brez vsakršne odškodnine. 7,000 vojakov v Trbižu Trbiž, avgusta 19«4. — Tu Je Sacramento, Cali/. — Državna konvencija demokratske stranke stranke v Californiji je 20. septembra sprejela "Epie" Uptona Sinclairja v svoj program. Delegat je stranke so glasovali 113 proti 4 za odboritev Sinclairjevega načrta. Senator McAdoo, zakladni tajnik za časa Wilsona, George Creel, vodja vojne propagande v vojnem času in Sinclairjev protikandidat na demokratski listi ter o-stuii voditelji demokrstske stranke v Californiji so glasovali za "Epic". Upton Sinclair je k**M*je dejal, da njegov program-"Epic" (odprava revščine) ni omejen samo na Californijo, temveč je namenjen za vso Ameriko in končno za ves svet. mali za svoja zemljišču nikakršne odškodnine ali najemnine, niti kaj drugega, plačevati redno zemljiške in druge davke. iNaš človek sam je ves preluknjan, zlasti Suhi hrib, sikozi katerega gre rov, ki ima dva vhoda. Sredi rova je obširen betoni ran prostor za več tisoč mož. Utrdbe ob me JI Vipava, avgusta 19JM.—V obmejnem pasu ob Nanosu in Hru-šici nadaljujejo tudi letos z zidanjem vojaških utrdb. V ta namen htovorljo na postuji v Ajdovščini dnevno 15 do 20 vago nov cementa, ki ga zlagajo v skladišča In potem gn iz njih odvažajo v obmejni pas z vojaškimi kmnljoni. Poleg utrdb delajo tudi brez števila novih cest, Ate fanov hrHi je že ves prepreder z vojaškimi cestami. Izkoriščanje dvolustnikov Kranjska gora, M. avg. 1934 _Rateče so naša čisto obmejni vas in so ravno radi meje nsj< bolj prisade It. Skoro vse polj« je ostalo onkraj meje v Italiji zlasti pa vsi skupni pašniki U skupui gozdovi. Vsako leto, k« ženejo govedo na skupne pašni k«, morajo plačati za pregled ži vln< takso 10 lir za glavo. Ta da ijatev j« poleg že itak velikih lr pretiranih davkov visoko breme xa našegu krnela. Italijanske ob-! lasti pa nadUgujeJo naš« dvo-.lastnike z raznimi zahtevami in I jih šikanirajo, kjer Jih le more-j jo. Tako jim ne priznajo pravic« Ido paše na državnih pašnikih, |do katerih je Vsak km< t prej pravico. 0e zalotijo govedo 1 na teh pašnikih, mora lastnik živine plačati visoko globo. M noyó nepotrebnih neprillk pa po Ivtročajo knotu tudi državni gozdni organi Poleg prolnje kol-kovane s T» Hrami, ki Jo morajo ¡vIHHtl vsakokrat, ko hočejo po ¡drva v lastne gozdove, morajo dajali uimUr)u še nagrade. Ta jim kar naprej pove kaj hoče I-imrti In slrefi toliko me»s, toliko «ira sli msR\s in slišno v državnih gozdovih Ima |(ate< fin pr . o do y>>i> ve \ Od vojaških oblasti Je bilo I-stočasno razglašeno, da morajo domačini do 28. julija t. I. pokositi vso travo, ker bosta imeli po tem dnevu dve diviziji vojaštva sLulne manevre. Trbiž je letos brez vsakršnih letovišČarjev, ki so leto zu letom v velikem številu obiskovali naše kraje. S tem ao domačini, ki ¿o druga leta vsuj nekaj zaslutili, zelo oškodovani. Izza žilne bitk« pride "battaglia del be«l lame" Ajdovščina, avgusta 19S4- —-Italijanska vluda je sklenila z letošnjim letom opustiti tako zvano "battaglia del grano", ki nI imela nikakršnega uspeha niti v Italiji, kjer to je vlada na vse načine jaslplrala, zlsstl pa nI us|>ela v naših krajih. Namesto te zgubljene bitke s«» si izmislili novo, in sicer "battaglia del l>e-itlame". Ta bi res prišla v |h» itev /a našega kmeta, če bi Jo bili prej napovedali. A dajte*, ko laš kmet nima akoro več Živine / hlevu, nima za njega tudi ta 'bitka" nobenega pomena. Kes e, da no z letošnjim letom znl-:ali oličinske pristojbine na živino (vsaj ponekod), a to so samo malenkosti, ki le malo lajšalo kmetu plačevanje visokih davkov. Druge koristi naš človek uima. HONfNK P KG K HK MNOŽIJO llčln Itali le ( i m t« Tekstilna stavka: Pogreb «biti». sta%kar>^ v Hone. Pstha, H. C. I' Italijanske priznati. lasti Gieenwlška ivezdarna v Londonu |M»roča, da je v zadnjem času ns veliko presenečenj« a-stronomov opasati predčasno porast Mevlla sončnih peg. To 'nt Imeli» |ki doNedunjlh Izkustvih velik« posledice tudi za na a. Pred .vaem Je pričakovati mnogo, več neviht, nego smo Jih Imeli doslej, PoMledtra nalivov bo ta. da l»odo n. pr. srednjeafrl-Aka jezera m«ično narasla, v Ari zoni, kjer so bile letos hude «tile, pa *e bo rastlinstvo močno razvilo. Tudi ns človeško in živalsko Tudi I zdravje t»od», Imele itonfne pege vsskjmočsn vfrtlv, Rre*>lčnl promet rned Kvro|Mi In Ameriko Iki na "rednjih valovnih doMinah oviran, ns dolgih In kratkih p« bo boljši. PRÖBSETI Katarina je slišala ta sabo nekega tekača, ki je štel lestve. To jo je itpodbujalo, da jih je jela ¿teti tudi ona. Preplezali so jih te pet-najt* in prispeli do nekega nakladaliiča. A U tre note k je zadela ob Chavalove noge. Zaklel je in kričal, naj pazi. Zdaj pa zdaj se je ve« niz ustavljal. Kaj je to? Kaj se godi? In vsakdo ae je oglašal in preplašeno povpraševal. Strah je bil zmerom hujši, bolj ko so se iz dna bližali svetlobi, kajti to, da niso vedeli, kaj se godi zunaj, jih je bolj in bolj davilo. Nekdo je raztrosil vest, da so lestve podrte in da se je treba vrniti. Vse je mučil strah in Hkrb, ali se ne bodo znašli pred praznino. Se ena vest je krožila od ust do ust: da je neki kopač zdrsnil z lestve. Nihče ni vedel natanko, zaradi krika niso razumeli. Ali bodo morali tukaj prebiti noč? In četudi niso vedeli nič natančnejšega, so jeli slednjič spet plezati in se premikati, počasi in težko kakor prej, z drsa-jočimi nogami in plešočimi svetilkami. Najbrfe so bile lestve više gori podrte. Na dvaintrideseti lestvi, ko »o prekoračili tretje nakladališče, je Katarina začutila, da ji roke in noge odrevenavajo. Najprej jo je jelo po koži lahno zbadati. Zdaj ni več Čutila železa in lesa pod nogami in v rokah. Neka čudna bolečina, ki je bila bolj in bolj pekoča, ji je grela mišice. In v tej omotici, ki jo je obhajala, se je spomnila istorij očeta Bonnemorta iz tistih časov, ko še ni bilo šahtov in so morala desetletna dekleta na ramenih nositi premog ven po samih lestvah brez počivališč; in če je katera izmed njih zdrsnila aH pa če se je kak kos premoga sprožil iz koša, so po trije, štirje otroci hkratu strmoglavili z glavo navzdol. Krči po udih so bili zmerom neznosnejši, mislila je, da ne bo nikdar prišla do konca. S|>et so se ustavljali in pri tem se je oddahnila. Toda nov strah, ki je vsakikrat prihajal od zgoraj, jo je docela omamil. Nad, njo in pod njo je zastajalo dihanje, vrtoglavica se je je lotevala pri tem brezkončnem plezanju, slabost je napadala njo in druge. Zasopla se je, tema jo je opijanila, te stene, pritiskajoče na telo, so jo spravile v obup. Tudi trepetala je v tej vlagi, a v život je bila vsa potna.in težke kap-dje so padale nanjo. Bližali so se nivoju, tako močno je deževalo, da so jim svetilke skoro ugasnile. Dvakrat je vprašal Chaval Katarino in ni dobil odgovora. Kaj neki smrči tu spodaj, ali je nemara izgubila jezik? Saj bi vendar lahko povedala, če ji je vse prav. Plezali so že pol ure, a tako nerodno, da so bili komaj na devetlnpet-desetl lestvi. Se tri in trideset. Naposled je Katarina zajezijala, da ji je še precej dobro. Zmerjal bi jo bil z mrho, če bi priznala, da je utrujena. Železo na prečkah ji je najbrže ranilo noge, zdelo se ji je, da jo reže do kosti. Vsakikrat, ko se je oprijela, je mislila, da bo izpustila lestvino iz rok, ki so bile tako odrg-njene in otrdele, da že skoro ni mogla več sklepati prstov; in mislila je, da bo padla vznak z iztrganimi rameni in izpahnjenimi stegni od -i nenehnega napora. Najbolj je trpela, ker so bi- 1 le lestve malo nagnjene in so stale skoro navpično, da se je morala vzpenjati na rokah in pritiskati s trebuhom ob les. Zasoplo dihanje je zdaf pregluševalo drsanje nog, silno hrope-nje, podesctorjeno zaradi ožine jaška, se je dvigalo iz dna in vrelo na dan. Začulo se je ječanje in raznesla se je vest, da si je neki tekač razbil glavo, ker je zadel ob počivališče. In Katarina je plezala. Prišli so nad nivo. Dež je ponehal, od nekakšne megle je bil ta od starega železa in vlažnega lesa zasmrajenl kletni zrak še težji. Mehanično je tiho štela dalje: ena in osemdeset, dva in osemdeset, tri in osem- deset; še devetnajst. Samo te številke, ki jih je ponavljala, so ji pomagale, da je ritmično nihala. Nič več se ni zavedala tega gibanja. Kadar Je pogledala navzgor, so se ji svetilke vrtele v špiralah. Krvavela je, mislila je, da umira, najmanjši dih bi jo bil strmoglavil. Najhuje je bilo to, da so jo zdaj od spodaj priganjali in da se je vsa procesija zaganjala, zmerom bolj nestrpna od utrujenosti in od divje želje, da bi spet zagledala solnce. Prvi tovariši so bili že zunaj; torej niso bile lestve podrte; a misel, da bi jih utegnili še podreti, da bi o-nemogočlli izhod poslednjim, ko so drugi že dihali zunaj, jih je docela spravila ob pamet. In ko so se vnovič ustavili, so padale kletvice, vsi so plezali dalje, pehali drug drugega in gazili telesa kogar si že bodi. Katarina je omahnila. Zakričala je in obupno zaklicala Chavala. Ni je slišal, pač pa se je bil in suval nekega tovariša s peto v rebra, da bi ga prehitel. Skotalila se je navzdol, noge so jo pomendrale. V nezavesti je sanjala: zdelo se ji je, da je ena izmed tistih nekdanjih malih vlačnic, da se je nad njo iz koša sprožila kepa premoga in jo potegnila s seboj na dno šah ta, kakor kadar zadene vrabca kamenček. Samo še pet lestev je morala' preplezati, pa je potrebovala skoro eno uro. Niti sama ni vedela, kako je prišla na beli dan, gotovo so jo nesli na ramah s seboj, ožina preduha P» jo Je branila pred padcem. Na mah.,se je znašla v slepeči solnčni luči sredi rjoveče množice, ki se ji je rogala. III Zgodaj, še pred solnčnim vzhodom, je šlo vrvenje po kolonijah; in to vrvenje je zdaj naraščalo po cestah križem vse ravnine. Toda niso mogli oditi, kakor so se bili domenili, ker je počil glas, da so dragonci in orožniki preplavili ravnino. Govorili so, da so prišli ponoči iz Douaija, dolžili so Rasseneurja, da je izdal tovariše in obvestil gospoda Hennebeauja; neka vlačnica se je celo zaklinjala, da je videla slugo, ki je nesel na pošto brzojavko. Rudarji so krčili pesti in oprezovali na vojake izza oknic ob bledem jutranjem svitu. Nekako ob pol osmih, ko se je solnce dvignilo, je krožil drug glas, ki je pomiril nestfpne-že. Bil je čisto prazen strah, navaden vojaški obhod je bil, ki ga je bil odredil general za časa stavke na željo lilleskega prefekta. Stavkujoči so sovražili tega uradnika, očitajoč mu, da jih je osleparil, ko jim je obljubljal pomirljivo posredovanje, ki pa jim pošilja zdaj vsak teden v Montsou zgolj vojake, da jih straši. Di*a^on-ci in orožniki so mirno krenili po cesti ¿>roti Marchiennesu, ko so poprej povzročili s topo-tom konj na otrdeli zemlji molk po kolonijah; rudarji so se posmehovali tej lahkovernosti prefekta in njegovih vojakov, ki kažejo pete, kadar gre zares. Do devetih so bili dobre volje in mirni pred hišami, medtem ko so sledili z očmi dobrovoljnim hrbtiščem zadnjih orožnikov. Montsoujska gospoda je še spala v svojih prostornih posteljah in tiščala glave v pernate blazine. Pred ravnateljstvom je bilo videti gospo Hennebeaujevo, ki se je odpeljala s kočijo in najbrže pustila gospoda Hennebeauja samega pri delu, kajti gradič je bil zaklenjen in tih, kakor da je izumrl. Niti en rudnik ni bil zastražen po vojakih, to je bila tista usodna neprevidnost za časa nevarnosti, naravna neumnost pri vseh katastrofah, ki jo le more oblast zagrešiti, kadar gre za reči, ko bi bilo treba ravnati po pameti. In ura je bila devet, ko so naposled premogarji krenili proti Vandame-u, da se udeleže sestanka, ki so ga bili prejšnji dan sklenili v gozdu. (Dalj* prihodnji*.) Dio&enes v krsti Nenavadno stanovanje čudaka, ki že nad dve denetletji ne ve, kaj se godi na Mvetu Budimpeštanski župan je prejel pred nekoliko dnevi pismo, ki je zbudilo v javnosti veliko zanimanja. Na kuverti je bila o-pazka: "Naj se odda najprej njegovemu veličanstvu resa^iu Francu Jožefu I." Začudeni šef županove pisarne je pismo odprl in je iz njega zvedel za moda, ki živi nekoliko kilometrov «m! Budimpešte in ne ve ničesar o tem, da je stari Franc Jotef te 1H let med pokojnimi. Mož se imenuje Karel I.ajko in s težavo tta je neki časnikar odkril v njegovem nenavadnem •'stanovanju". I.ajko prebiva namreč v samoti v duplini prastarega drevesa, pred njegovo "hišo" pa leti na kobili-rah 2m dolga In cm široka krsta, v katero »o na eni strani I vem o tem. Zadnji časnik sem izvrtane luknje x* dostop traka. Iprečital l. 1912. Takrat «o ne 1 V tej krsti spi poščavnik že več nego dve desetletji. lajko štej* te ho let, a Je za čudo krepak In )r svojega obiskovalca sprejel t veliko dosto-janstvrnoetjo. "Pripravljen sem. da bi odgovarjal na vata vprašanja." Je dejal "postavljam pa p"goj, da ml ne smeti» omeniti svetu. Od 1. 1912 ni zame nobenega sveta in nobene svetovne zgodovine več". In potem je nadaljeval: "Gotovo se na tihem smejete norcu, ki se je skril sem v samoto in spi v krsti. Lahko vam pa rečem, da sem popolnoma pri pameti in telo srečen. Pred 22 leti sem sklenil, da napravim črto med seboj in svetom. M ¡«lil sem si: čemu bi delal težavna potovanja proti Robinzonovemu otoku, če dosežem Isto tu ob bregu Donave? Imam sina, ki živi v dobrih razmerah In ta mi «hI časa do časa prinese iivil in oblačil. A tudi ta mi ne ame ničesar povedati o svetu, Tako živim tukaj brez vseh želj. Odkar nem tu, nisem bil niti enkrat v Budimpešti, čeprav je samo nekoliko kilometrov od tod." "Toda o svetovni vojni «te gotovo te kaj slišali, gosi*«! I.ajko?" je vprašal časnikar. "O svetovni vojni? Ničesar ne Čikadka razstava: Vzorci jadrenic na lagunu. BORBA ZA POMLADITEV Nova odkritja in novi uspehi Steinachove šole Znani "oče pomlajevanja", dunajski profesor Steinach, in njegovi učenci so v zadnjih časih raziskovali učinke močno koncentriranega spolnega hormona, ki so ga pred nedavnem pridobili v čisti obliki. £e v svojih znamenitih eksperimentih s presaditvijo jfe prof. Steinach odkril odvistfdst telesnih in duševnih spolnih znakov od delovanji kličnih Žlez. Ta odvisnost se je pokazala najočitneje z umetnim spreminjanjem spola. Samice z vsajenimi samskimi spolnimi žlezami so kazale izrazito samske spolne znake, samci s sa-mičjimi žlezami so se vedli nasproti samcem kakor samice. Dr. Kun, učenec prof. Steinacha je analiziral učinke čistega spolnega hormona in je ugotovil, da so ti učinki isti kakor pri presaditvah spolnih žlez. To odkritje so poskusili uporabiti za odpravo ženske frigid-nosti. V mnogih primerih je z injekcijo hormona ta namen res u-spei. Čeprav ima frigidnost večinoma duševne izvore, se da normalno stanje doseči brez psihoterapije s hormonalnimi postopki. * Napredek v pridobivanju spolnega hormona pa je omogočil tudi nove uspehe v zatiranju starostnih težav. Neki ginekolog je z močnimi injekcijami spolnega hormona odpravil neki 74-letni ženski srbenje, ki se pojavlja v starosti, a se je pri tem pokazal pomlajevalni učinek tega hormona tudi v delovanju njenih starostno okrnelih organov. Steinach je zadnja leta s hormonskimi injekcijami dokazal, da se da z njimi pri živalih odpraviti tudi Bterilnost, kolikor je ta kriva oslabelosti kličnih ilez. Sedaj preizkušajo na Dunaju to metodo z ženskami in u-spehi so zelo veliki. sfernih opeklin, ki bi mu jih povzročili žarki v trenutku. Sicer pa danes še vedno ne vemo zagotovo, da-li kozmični žarki vendarle ne vplivajo na organsko življenje na zemlji, čeprav seveda drugače, nego si predstavljajo še v naših časih neki astrološki vsevedeži. Eden naj-duhovitejših francoskih naravoslovcev, Charles Nordman, je izrazil namreč sum, da povzroča kozmično ali višinsko žarenje, kakor se tudi imenuje, pri osebah, ki so za to dovzetne, težke kvare v staničju, kvare, ki jih poznamo kot eno najhujših in najbolj razširjenih bolezni: kot rak. Dejstvo, da obolevajo za to (boleznijo najrajši starejše osebe, bi se nekako strinjalo s tem, da vplivajo kozmični žarki na človeka skozi ozračje sicer zelo o-slabljeno, a zato pa tem dolgotrajne je. Seveda pa so takšne domneve za danes samo gole domneve, ki jih ni še nihče dokazal, kakor ni nihče dokazal tiste druge trditve: da vplivajo kozmični žarki nave organsko življenje tudi v ugodnem smislu s tem, da pospešujejo njegovo preosnovo in rast. Za sedaj pa je treba ugotoviti, da še niti prav ne vemo, od kod ti žarki izvirajo. Prof. Pic-card je še danes trdno prepričan, da nastajajo na zemlji oziroma v njenem ozračju samem. Temu nasproti domnevajo drugi, da prihajajo k nam iz silovitih daljav vesoljstva, iz Rimske ceste ali drugih svetovnih zvezdnih sistemov (od tod tudi njihovo ime "kozmični" — vesoljnostni žarki). Zadnja raziskovanja pa bolj kažejo, da so vsaj deloma posledica neprestanega atomskega razpadanja v solnčni obli. Ce je to res in če je resnična tista domneva, ki pravi, da povzročajo rak, potem je vsekako presenetljivo, da izvira največje zlo človeškega rodu iz istega vira kakor vse, kar življenje o-hranja — iz solnca. KOLIKO JE VIEDNJ Na sodišču v Orlean< komur na vpogled naslj tokol: "Podpisani Eug cis, orožnik, sem prej govca z zajčjo kožuhov) liciena naslednjo ovaij V mojem stanovanj mudil osem dni kot ko Ferdinand Cesar. Po 0| gostovanja v moji hiii ginil ter odnesel k Heb< no uro, par starih čel nošen telovnik in va majhnih predmetov. M vzel Ferdinand Cesar tudi ženo Feliciena 0| donijo roj. Ciariase, «tj štirideset let. Skupn naštetih predmetov i frankov. RAD BI IZVED za Johna Maček, domi Grenih pri Igu. Prosi te vrstice čital, da st meni, ki sem tudi dom Grenih pri Igu, na nasi Branzel, Box 102, ( Mich. Kozmični žarki daj večni mir in pokoj!" — "A morda sta vam znani vsaj besedi radio in sex-appeal?" "Čudne besede I Ali bi mi ne hoteli povedati, kaj pomenita? Seveda pa ne smete imeti nobene zveze s politiko in dogodki." Časnikar mu je na kratko pojasnil. V nečem pa je gospod Lajko vendarle opazil, da so se Čaai spremenili. "Pomislite," je vzdi-hnil, "včasi prihajajo dekleta tu mimo, seveda po reki, v ozkih čolnih. Njih kopalne obleke so zadosti nesramne, to že moram reči. In včasi se peljejo mladi ljudje tudi v dvojicah, bres spremstva. Neverjetno, kako se je mladina spremenila!" "A kaj ste hoteli s pismom na cesarja?" "Vidite, pred nekoliko dnevi je bil neki oroftnik tu in dejal, da se moram spraviti od tod, čeprav živim le 22 let tukaj. Vsepovsod Je vtaknil svoj nos in posebno moja krsta mu očitno ni ugajala. Kako naj mož tudi razume. da se je treba polagoma talljanl tepli s Turki. Dejal nem,! privaditi misli na smrt? Jasno ničesar, kar se dogaja tunaj vjjsako jr tu mogoče?" Bog mu da se stvar ne bo dobro končala. Odtlej ae je čaa same ustavil. Ko so mi hoteli nekoč ribiči pripovedovati o veliki vojni, M>m Jim obrnil hrbet. A jraten ribičev ne prihaja hlhče sem." "In ne vrste ničesar o tem, da je cenar umrl?" — "l'mrl? Posledica atomskega razpadanja solnca: nkjvečje zlo človeškega rodu — rak n «*:_ Vzlet obeh belgijskih raziskovalcev, prof. Cosynsa in Van der Elsta, je rabil v prvi vrsti proučevanju kozmični h žarkov. Te žarke je odkril, kakor znano, graški profesor Viktor Hess, a prvi jih je podrobneje proučil ameriški Nobelov , nagrajenec prof. Millikan. Že koj spočetka to ugotovili, da postaja njihova intenziteta z rastočo nadzemelj-sko višino Čedalje večja in da i-majo silovito probojnost. Kozmični žarki so stokrat močnejši od najtrših Roentgenovih žarkov in morejo neoslabljeni prebiti meter debelo svinčeno klado. Znani strosbourški raziskovalec prof. Regener, ki jih je proučeval na Jungfraujochu, jih je u-gotovil Še za 8 m debelim lednim oklopom, tedaj so utegnili prebiti celo takšen oklep. Ce izpostavimo človeško kožo dalj časa vplivu Roentgenovih a-II radijskih iarkov, nastanejo, kakor znano, opekline, ki povzročijo lahko smrt Tem huje bi morali v tem pogledu učinkovati kozmični Žarki. A da ne učinkujejo tako, se moramo zahvaliti samo sto in tto kilometrov visokemu zemeljskemu otračju, ki te žarke zadržuje, da pridejo samo zelo oslabljeni na zemljo. l^aJko p* ima uradno dovoljenje, | Postavimo, da bi mogel človek da ga ne sme nihče motiti v nje-1 živeti brez zraka pa bi moral govam miru. vseeno propasti zaradi strato- je, da se nisem dal pregnati s svojih tal in zato sem tudi pisal cesarju. No, čeprav pismo cesarja ni doseglo, ostane Lajko na svojem mestu. Oroftnik je dobil "nos". Ali ste že naročili Pi os veto aU Mladinski list avojemn prijatelja ali sorodniku v domovino? To Je odbil dar trajne vrednosti, ki ga ca mal denar lahko pošljete svojcem v domovine. Ako nameravate Jugoslav t «daj potu j t* i rm «Mm Havra ■ orjaékim Pttai rkspraanim |intl "III DE FRA 29. septembra—20. 10. novembri "PARI 6. oktobra—24. no< Hitra vaánja, limtaa Kraan* kabina tr»tj»t« ruf •II itiri oarba. H»ft»»i»-« roaka kuhinja. Vina m mt pri vaakl Mi. Vaia prti) ■ Varal do cilja. Z« nada Una pajaaalla la i pilita m t LEO ZAKRA General Travel Srni 302 Kant 72nd 81 New York Citj SLOVENIC PUBLiSHI Travel Bure« 216 Went Ulk HI New York Cit| SrenöH J3 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklepu 10. redne konvencije ne lahko narodi n» li»< P»« šteje eden. dva, trl. štiri ali pet članov it ene druiine k mi »tre Proeveta atane m vae enako, ta člane ali nečlane *> 00 «s «•« nino. Ker pa člani ie plačajo prt aeeamentu $1.26 «a irdn.k w šteje k naročnini. Torej aedaj ni Taroka, reii. d» J' '' Pr~r 8. N. P. J. Liat Prometa Je vala Uataina in *otovo ie v v«ak. ki bi rad ¿¡tal liat vaak dan. Cena liatu Prosveta je: Za Zdrui. države In Kanado $6.06 Za (ieero in < Mrši« > 1 tednik in................ 4.80 1 tednik in........ t tednika in............... ».M * ......... I tednike in............... 1-40 » ...... . 4 tednike in............... > 4 tednike iS...... 5 tednikov in............. »ii 5 " Za Evropo Je.............. Iipolaite apodnji kupo«, priloiite potrebno vsej« deetrl« Order v pismu in ai naročite Proeveto. liat. ki Je va*s " * ( ( PoJaanilot—Vselej kakor hitro kateri teh ¿l.nov presek», t> ^ ali če ae preseli proč od dnrfin« in bo «ahteval »am , moral tiati član ht dotične druiine. ki Je tako .kupnojan*^ Proaveto, to takoj nasnaniti upravniKvu lista. >n ob*ne» vaoto lista Proaveta. Ako te«a ne «tor*. te.laj m«ra datum sa to vaoto naročniku._________________— ' PROSVKTA. SNPJ. f«57 Lawndale Ave.. Priloženo potilje* naročnine sa liat Prometa ' 1) Ime........................................ *Miov ................................' %it4ftAH Ustavite tednik in «a pripiUte k moji nar^»'»1 * druiine: u ft rfra*'« 41 *> ............................................ ^ * (l 4re#" * »>............................................ M rt dn**B 4> .........................................................................„ rt * S) ........................................... Mesto................................ .raraik J