clnskf
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Boihar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazpvec,   tel.: 721-082.
Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih Jjudi in občanov občine Domžale.
GLASILO SOCIALISTIČNI Z VIZE Of LOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
DOM2ALE.21.9. 1983, Leto XXII, St. 12
Preživele tiskarje partizanske tiskarne, (na desni) je pozdra- Prireditev ob 40-letnici partizanske tiskarne so pripravili v" Zupančič Karel - Žan in se zahvalil domačinom za domačini skupaj z občinskim odborom ZZB NOV Dom-Pomoč v težkih časih. žale. Na sliki: domačin Anton ROŽIČ, v čigar hiši je bila
partizanska tiskarna, je pozdravil navzoče.
TRADICIJE NOB V NAŠI OBČINI:
omin na partizansko tiskarno na Trojici (Visevek;
Tradicije NOB so v naši občini zelo žive, v teh dneh in mesecih pa je bilo kar nekaj prireditev, v katerih so se preživeti, borci in vaščani spomnili nekaterih dogodka  izpred 40 let. Tako je bilo tudi v vasi Trojica Žeje, koder so se spomnili 40 letnice partizanske tiskarne, ki je delala v domačiji Antona Rožiča.
Gre za spomin na partizansko tiskarno, ki so jo - potem ko so dobili v Veitovi tiskarni na Viru ustre-tiskarski stroj, uredili v vasi ^iševek na Moravškem. Ta stroj so v naJvečji tajnosti, namestili v kletnih Prostorih hiše Antona Rožiča, ki se delovanja tiskarne, še danes seveda spominja. Spominja se tudi, da je v nJej sprva delal samo strojnik Lojze Prsprotni k - Samo, kasneje pa še 5 -® tiskarjev - ilegalcev.
Tiskarna je začela delovati kmalu Potem, ko so elektrificirali nekaj vasi, delala pa je vse do junija 1944, ko so * na Trojico nameravali naseliti Nemci, a jih je napadla enota IV. operativne cone ter jih pregnala. Nemci so se čez nekaj dni vrnili. Požgali vas Viševek, vendar hiša, v kateri je bila tiskarna, tedaj ni pogo-rela. Pogorela je nekaj kasneje 19. in 20- avgusta istega leta.
je bila v nedeljo, 14. avgusta 1983. Na njej je govoril predsednik občinskega odbora ZZB Domžale Alfonz Avbelj-Savo, ki je podčrtal vlogo in pomen teh krajev v borbi proti okupatorju na domžalskem območju.
. Med drugim je dejal:
Leto 1943 je bilo prelomno leto raz razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v vojaškem in političnem smislu. Taka velika dogodka sta bila zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, na katerem so bili postavljeni temelji slovenske državnosti in suverenosti ter II. zasedanje A VNOJ-a v Jajcu, ki je s svojimi sklepi uzakonila federativno ureditev Jugoslavije in oznanila rojstvo nove socialistične republike. V tem letu je bilo ustanovljeno veliko vojaških enot, brigad, divizij in korpusov.
Za nekdanje okrožje Kamnik in
&nta Stane in Janez Praprotnik sta bila tudi med partizanskimi tiskarji.
V tiskarni so natisnili več številk Ljudske pravice. Slovenskega poroče-Valca, Mladine in Delavske enotnosti. v visokih nakladah pa tudi radijska Poročila ter letake.
V spomin na partizansko tiskarno 50 pripravili več prireditev. Osrednja
občino Domžale je še posebno pomembna ustanovitev VI. NSOUB Slavka Šlandra na Šipku nad Blagovico, ki je bila ustanovljena 6. avgusta 1943. V juliju 1943je okrožni komite KPS Kamnik organiziral na Vrhpoljah pri Moravčah 14dnevni seminar za
bodoče sekretarje rajonskih komitejev okrožnega komiteja Kamnik. Oba pomembna dogodka bomo počastili tako, da bomo organizirali srečanje borcev Šlandrove brigade 10. septembra na Trojanah in srečanje nekdanjih aktivistov okrožja Kamnik 18. septembra na Vrhpoljah. Predsednik je v nadaljevanju slavnostnega govora rekel: za nas je danes pomemben dogodek, ko je pred 40 leti, 8. avgusta 1943 pod vodstvom Zupančič Karla-Žana bila osnovana okrožna tehnika, ki je združevala kar tri tiskarne, ki so jim dali tajna imena in sicer: tiskarno v Rožičevi hiši so imenovali 30A, v Šrajevi opekarni 8A in v baraki nad Vinjami 4M.
Dobre, hitre in objektivne informacije smo potrebovali takrat in jih rabimo tudi sedaj, le da je bila takrat ovira tehnika, ne pa ljudje. Vendar so bili prav ti čudoviti ljudje, ki so delali noč in dan pod najtežjimi pogoji v tiskarnah med vojno, nosilci razvoja tudi po vojni. Izredno prisrčno se je zahvalil terenskim delavcem in krajanom tega kraja, ki so z vso odgovornostjo prevzeli skrb nad tehnikami in tiskarskimi delavci, jih hranili, prali, obveščali o stanju na terenu in jim nudili vse kar je bilo v njihovi moči.
Posebno dobrodošlico pa je v imenu občinskega odbora ZZB NOV Domžale in v svojem imenu tovariš Avbelj zaželel vsem prisotnim borcem in borkam tiskarn 30A, 8A in 4M in nadaljeval:
Poglejte jih s pripetim nageljnom na prsih, nekoč so to bili hrabri, mladi borci in borke, stari od 17 do 25 let, danes so vsi zrelih let, nekateri bolj drugi manj zdravi, pa vendar vsi veseli današnjega srečanja po 40 letih.
Ob prijateljskem stisku rok se radi spominjajo tistih dogodkov in I ju Ji, s katerimi so sodelovali. Saj se vsi zavedamo, da je bila naša zmaga stkana iz bojev, naporov in žrtev tisočev znanih in neznanih aktivistov in borcev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob začetku novega šolskega leta
Da je že konec dopustniških brezskrbnosti, nam vsako leto najbolje naznanijo šolski zvonci, ki se oglasijo na začetku jesenskih deževnih dni. Na tisoče slovenskih šolarjev, majhnih in velikih, zopet zakoraka proti šoli s težkimi torbami v rokah iskat novih učenosti. Tudi domžalski učenci so med njimi; po njihovem številu gotovo spadamo med številčno močnejše občine.
Prav je, da se najprej ustavimo pri naših najmlajših, pri prvošolcih. Njim posvečamo v začetnih septembrskih dneh največ pozornosti. Kako smo letos poskrbeli za njihovo varno pot v šolo? Pobude in priporočila so prišle s strani SPV, milica je okrepila nadzor na cestah, na prehodih so jim pomagali čez cesto člani NZ. Že prvi dan so jih usmerjali pionirji prometniki. Po vseh šolah smo jim razdelili rumene rutice in svetlobnoodsevne obeske, s starši smo se pogovorili o najbolj varnih poteh. Ali bo vse to dovolj, da ne bomo konec šolskega leta beležili žalostne statistike? Bojimo se, da bo vsa ta povečana skrb po nekaj dneh usahnila. Vozniki bodo vozili mimo gruče otrok z nezmanjšano hitrostjo, starši bodo otroke kljub opozorilom poslali s kolesi na cesto, nekoliko starejšim otrokom pa celo kupili kolo z motorjem. Se potem še lahko čudimo, kako je mogoče, da je toliko žrtev med otroki, če smo sami tako nedosledni?
Kako pa bomo letos v šolah poskrbeli za uresničevanje vzgojnoizobraževalne vsebine in vseh ostalih spremljajočih dejavnosti?
Prvi šolski dan: veselje in upi za 30.000 mladih kolikor se je letos vpisalo v prve razrede slovenskih osnovnih šol
Vsa leta, ko smo priča številnim varčevalnim ukrepom, delavci v vzgoji in izobraževanju z bojaznijo spremljamo uresničevanje teh ukrepov v šoli. V naši občini se lahko pohvalimo z urejenimi, novimi ali adaptiranimi šolskimi zgradbami. Ob njihovem vzdrževanju nam je že v prejšnjih letih primanjkovalo sredstev za vzgojnoizobraževalno vsebino. V sedanji situaciji so ti stroški že toliko narasli, da to vsebino resno ogrožajo. Strinjamo se z dejstvom, da mora tudi šolstvo dati svoj prispevek k varčevalnim ukrepom celotne družbe, vendar pripominjamo, da bi morali pri sprejemanju stabilizacijskih programov misliti na nekatere značilnosti, ki so bistvene za osnovno šolo:
- da je osnovna šola edina vzgojnoizobraževalna ustanova, skozi katero gredo vse generacije otrok, zato je zelo važno, kakšno vsebino jim bomo posredovali;
- da je osnovna šola ustanova, kjer naj bi imeli vsi učenci enake pogoje — prehrano, učbenike itd... '
V občini so bila vsa ta načela že lepo zastavljena, ustanovili smo COŠ, oddelke PB, postopoma smo začeli urejati regresiranje prehrane, učbenikov itn. Ukrepi, o katerih slišimo iz republiških krogov bodo gotovo del teh prizadevanj zaustavili ali celo odpravili. Letos prvo leto uvajamo nove učne načrte, ki skrb za vzgojo otrok nalagajo tudi drugim skupnostim in ustanovam, ne le kot doslej le šolam. Že sedaj pa se sprašujemo, koliko zastavljene vsebine bomo lahko zadovoljivo uresničili. Prav bi bilo, da bi v sedanjem težkem gospodarskem trenutku razmišljali o dolgoročnih družbenih ciljih. Prepričani smo, da je v prvi vrsti potrebno spremeniti človeka, ga vzgajati in izobraziti v najširšem smislu, da bo za dobrobit širše družbe rad marsikaj žrtvoval, se marsičemu odpovedal.
Tak učenec, kasneje delavec in samoupravijalec, bo najboljši porok, da bomo stabilizacijo izvedli kar najbolj korenito.
Razmislimo torej, kakšna je tista vzgojnoizobraževalna vsebina, ki nam bo dala takega človeka, šele nato jo finančno ovrednotimo in presodimo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Spomin na partizansko tiskarno na Trojici (Viševek)
V nadaljevanju je govoril o sedanjem položaju Jugoslavije in njenega gospodarstva ter težavah, ki nas pestijo, vendar bomo s skupnimi močmi tudi te premagali, saj boj še ni končan in da lahko vsak posameznik prispeva svoje, saj so okrog njega vendarle ljudje, ki nesebično in neutrudno gradijo lepšo in srečnejšo prihodnost.
Na koncu slavnostnega govora je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Domžale, Alfonz Avbelj-Savo, v imenu vseh prisotnih čestital gasilcem k njihovemu jubileju z izrečeno mislijo: Res, 25-letnica je zaključek prve četrtine stoletja. Pa vendar mislim, da je to nadaljevanje obstoja ljudi, ki živijo v teh prečudovitih krajih in pod obronki Murovice, ki so že pred vojno bili zavedni in napredni kmetje. Posebno pa v času NOB, so bili med prvimi priprav/jeni sodelovati in pomagati partizanom, kjer so jim nudili varno zavetje, hrano in vse kar je bilo v njihovi moči. To nam govorijo tudi zgodovinski dogodki iz preteklosti, saj je prav tu v neposredni bližini bil 23. maja 1937 shod ljudske fronte na Taboru nad Ihanom. Komaj nekaj kilometrov od tod je bila v noči od 29. in 30. junija 1940 III. konferenca KPS, na kateri je bil tudi tovariš Tito. Že 11. avgusta 1941 je Radomeljska četa uspešno napadla nemškega okupatorja in ga pognala iz taborišča na Hrastovcu nad Lazami. Prvi odbor OF pa je bil ustanovljen 14. septembra 1941 v gradu Krum-perk, kjer bo 17. septembra letos odkritje sponinske plošče. V NOB, posebno od leta 1943 so bile te vasi zibelka partizanskih enot in političnih delavcev.
Na koncu se je zahvalil gasilcem, ki slavijo 25-letnico in s svojim delom in vzgojo mladih prispevajo pomemben delež pri zaščiti prebivalstva. Z besedami: hvala za gostoljubje takrat, danes in v bodoče je slavnostni govor zaključil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Domžale, tovariš Avbelj Alfonz-Savo.
Navzoče so pozdravili še: Zupančič Karel-Žan, takratni vodja okrožne tehnike. V imenu takratnega okrožnega komiteja je pozdravil navzoče Janko UrbancOlga, dalje predsednik občinske gasilske zveze Domžale Sandi Rihtar in predstavnik pokrovitelja tovariš Petek. Pokrovitelja sta bila dva: Občinski odbor ZZB NOV in DO Termit Domžale. Sledil je gasilski pozdrav, podelitev priznanj zaslužnim krajanom in gasilcem, nato pa so slovesno izročili v uporabo nov gasilski avto - kombi, katerega so prevzeli gasilci GD Žeje-Brezovica.
Zapisati moramo, da je proslavljanje vseh treh jubilejev tako lepo uspelo gre zasluga krajanom Žeje, Trojica, Laze in Brezovica, kakor tud-pokroviteljema, ki sta tudi priskočila na pomoč. Prav zaprav so sodelovale vsi tri krajevne skupnosti: Ihan, Krtina in Dob, saj je prav na področju stičišče vseh treh. V kulturnem programu je sodeloval Stobljanski oktet in recitator.
Po svečanem delu je tila velika vrtna veselica, kjer so preživeli boke in borci tiskarn z domačini obujali spomine na takratne težke a slavne dni. Udeležba ne vseh prireditvah je bila res množična, posebno veliko je bilo mladine.
Hkrati ob tej priložnosti so pripravili tudi gasilsko prireditev ob 20letnici Gasilskega društva Žeje-Trojica, slavnosti pa so obeležili tudi še z drugimi priložnostnimi prireditvami in srečanji.
ing. M. Pavlic
OB KONCU SEPTEMBRA:
Kako bo z delitvijo bonov?
, Pred nami je ponovna delitev bonov za bencin in nafto za obdobje oktober-december 1983. Pri dosedanjih delitvah so se pokazale nekatere slabosti, ki bi jih kazalo odpraviti.
Kljub večkratnim opozorilom precejšen del upravičencev ne pride po bone v času, ko je organizirana delitev po KS. Še posebej velja to za avtoprevoznike in nekatere druge lastnike tovornih in specialnih vozil. Ti občani potem v naslednjih tednih povzročajo vrste pred referatom za promet na sedežu občine.
V vseh večjem številu ugotavljamo tudi primere, ko nekateri občani poizkušajo priti do večjega števila bonov z izigravanjem na različne načine. Tako so npr. nekateri dvigovali bone na različnih, ali na enem mestu za en stroj ali vozilo na različne dokumente istega stroja (račun, garancijski list, izjava). Vse več je tudi primerov ko poizkušajo posamezniki priti do dvojne količine bonov na ta način, da priglasijo izgubo prometnega dovoljenja, dvignejo dvojnik in potem poizkušajo dvigovati bone na različnih mestih na oba dokumenta. Poleg tega smo ugotavljali tudi že poizkuse brisanja žigov na dokumentih. Seveda smo vse kršitelje prijavili sodniku za prekrške, kjer jih čaka ustrezna „nagrada".
Prosimo vse občane, da dvigujejo bone na delilnih mestih po Krajevnih skupnostih, avtoprevozniki in drugi lastniki tovornih in specialnih vozil ter obrtniki pa na sedežu občine v istem času kot teče delitev bonov na terenu. Na ta način bo potekala delitev bonov hitreje in manj boleče tako za stranke kot za delilce bonov.
Sekretariat za notranje zadeve Domžale
ODLIKOVANJA
Predsedstvo SFRJ je z ukazom štev. 54 dne 17. 6. 1983 odlikovalo
za zasluge in dosežene uspehe pri delu pomembnem za socialistično izgradnjo države
z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO tov. Franca ZORMANA iz Vira,
za zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je pomembno za napredek države
z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM tov. Gašperja JAZBECA
Odlikovanji sta bi 11 podeljeni 29.7.1983 na Viru ob prazniku krajevne skupnosti. y g
Cene so — kvas tudi v Domžalah
Kaj ugotavljajo ob dvigovanju cen domžalski tržni inšpektorji?
Delavci domžalskih inšpekcijskih služb si v skladu s svojimi pooblastili posebno v zadnjem času zelo prizadevajo pri kontroli cen tako za proizvode v maloprodaji pa tudi za cene storitev in uslug, kjer prihaja do velikih prekoračitev. V ilustracijo naj povemo, da v domžalskih inšpekcijskih službah vršijo nadzor nad 71 zasebnimi in več kot 20 družbenimi gostinskimi lokali, 60 je trgovskih poslovalnic ter več kot 1300 nosilcev zasebne obrti oz. storitev.
Glede na svoje naloge preverjati cene blaga, uslug in storitev so tudi na območju občine Domžale ugotovili veliko število prekrškov. Zlasti ugotavljajo veliko število prekrškov pri cenah mesnih izdelkov, koder so nedovoljene podražitve znašale tudi do 38 %. V enaki meri, vendar po ostotkih so neprimerno večje opažene podražitve piva, koder so zvečine zasebnih, povečali cene piva tudi do 100%. Vsem kršiteljem so omogočili, da v roku 8 dni popravijo cene piva na dovoljeni znesek, upoštevajoč pri tem tudi kategorizacijo lokalov, ki je bila opravljena v zadnjih dveh letih. Tako bo v Domžalah najnižja cena piva glede na kategorijo lokala 44 din, največja pa 55 din.
Tržna inšpekcija tudi ugotavlja, da je prišlo do nedovoljenega povečanja cen  tudi pri zasebnih storitvenih
obrteh, saj so cene uslug nedovoljeno poskočile od 10 - 70%. Kar zadeva cene mesnin in piva, je o njih domžalski Izvršni svet že razpravljal, o cenah obrtnih storitev in uslug pa bo razpravljal v kratkem.
Delavci inšpekcijskih služb občine Domžale so področje oblikovanja cen zelo zaostrili, vendar je kot ugotavljajo potrebna večja pomoč občanov, ki take pojave opažajo in jih največkrat ne posredujejo pristojnim osebam. Le tako bi bili lahko v večji meri zaščiteni kot potrošniki, saj so tozadevno vsakodnevno oškodovani. Inšpektorji sicer vse kršitelje ustrezno obravnavajo, izdajajo odločbe in predlagajo sodnikom za prekrške ustrezno ukrepanje, vendar bo šele polna pomoč občanov potrošnikov pripomogla, da se bo stanje na tem področju bistveno spremenilo.
OBČINA DOMŽALE
Sekretariat za občo upravo
IZLOČENI NAČRTI INDIVIDUALNIH HIŠ IZ LETA 1972
Obveščamo vse graditelje individualnih hiš, da smo izločili gradbene načrte iz leta 1972, ko jim je potekel 10-letni rok hrambe, kot to določajo veljavni predpisi.
Istočasno obveščamo, da je za izločitev pripravljenih tudi nekaj načrtov iz leta 1969, 1970 in 1971.
Prosimo, da priglasite vašo zahtevo za dvig načrtov v roku 30 dni po objavi v sobi 59/11 Skupščine občine Domžale v uradnih urah, ker se bodo sicer izločeni načrti uničili. Točen datum dviga načrtov bo sporočen stranki ob priglasitvi.
Sekretariat za občo upravo
Gradnja šole Olge Avbelj napreduje
Ob šoti Josipa Broza Tita raste osnovna šola s prilagojenim programom Olge Avbelj, na kateri, izvaja dela SGD Beton Zasavje TOZD Domžale. Po projektih ing. arh. Kraigherja je izdelal končne projekte Biro 71. Na sliki pogled na začetna dela z južne strani v letošnjem maju.
Pogled na telovadnico. Posnetek z žerjava je opravil V. Majhenič, kate pa na obrise telovadnice.
Zaklonišče in vzhodni del objekta na katerem opravlja dela nadzora in koordinacije 1ZTR iz Ljubljane s svojimi strokovnimi uslužbenci pod vodstvom Feliksa Perčiča.
Objekt, katerega dela so tačas pred koncem (kar zadeva 3. fazo) meri v celoti 1700 m2, zgrajen pa bo v celoti po normativih za osnovne šole s prilagojenim programom. Učilnice so glede na specifiko dela z otroki zgrajene za poprečno do 9 otrok. Gradnja šok sicer kljub različnim težavam poteka po predvidenem programu.
PRAZNIK KRAJEVNIH SKUPNOSTI SLAVKA SLANDRA, SIMONA JENKA IN VENCLJA PERKA
Aktualni razgovor o problemih in načrtih vseh treh domžalskih krajevnih skupnosti
Da bi kaj več izvedel o delu domžalskih krajevnih skupnosti, sem obiskal •tajnika krajevne skupnosti Slavka Šlandra in vodjo delovne skupnosti skupnih služb krajevnih skupnosti Domžal Marjana Vodnika. Na tem mestu je zaposlen leto dni, zato se je v razgovoru omejil le na to, da je prikazal predvsem probleme in načrte, ki jih predvidevajo krajevne skupnosti, da jih bodo v kratkem izvedle in predvidevanje del za prihodnje.
tih KffOMPElUU JE D1L DNE 14.3 1841 SESTANEK AKTIVIST0V IZ DOMŽAL IN OKOLICE
FDD VODSTVOM INŠTRUKTORJA
CK KPS TOMA ffflEJCA-PAVLA.
H NJIM SO USTANOVILI OBČINSKI OOBflfl OF DOMŽALE. i£ fili. PflVIV KAMNIŠKEM OKROŽJU
14.9.1.983 K5 DOMŽAL IN DOBA
„S katerimi problemi se srečujejo KS predvsem pri gradnji SPB 1 in SPB
2? "
„S preselitvijo novih občanov v veliki blokovski sistem SPB 1 nastaja predvsem vprašanje vrtca v tem sistemu, poleg tega pa tudi hišna samouprava. Za obe gradnji sta bila predvidena tudi otroška vrtca. Vrtec v SPB 1 je predviden, da bo pričel delati šele ko bo končana izgradnja, za vrtec SPB 2 je pa s strani gradbenega podjetja Obnova rezerviran prostor, vendar za odkup tega prostora ni sredstev, ker le-teh ni bilo v planu SlS-a za otroško varstvo. Zato je v prihodnje ena glavnih nalog KS, da organizirajo v teh dveh kompleksih otroško varstvo. Drugi velik problem je pa organizacija hišnih samouprav v teh dveh kompleksih, saj bo prav tu stanovalo izredno veliko krajanov, ki so prišli v Domžale iz raznih predelov Slovenije, veliko pa tudi iz drugih jugoslovanskih republik. Zato bomo morali najti primeren skupni jezik in nek nivo sporazumevanja, da se bodo stanovalci in upravljalci tega tudi zavedali."
„To sta le dva problema, kakšni so pa še drugi? "
„Velik problem je tudi, da Domžale še sedaj nimajo ribarnice, o čemer je bilo že precej govora in tudi napisanega. Upamo, da bo do realizacije tega prišlo v letu 1984, kar je predvideno tudi v našem planu za to leto. S tem bodo ne samo krajani, pač pa tudi ostali občani prišli do zdravega in cenenega mesa . ..
KS imajo na skrbi tudi preureditev sedanje domžalske tržnice, ki je za mesto kakršne so Domžale vse preveč skromna.
Problem je tudi ureditev avtobusne postaje v središču Domžal,,ki kraju nikakor ni v ponos. Predvidevamo, da bomo postavili začasni kontejner, kjer bo manjši bife in prepotrebne javne sanitarije, ki jih v Domžalah še ni."
„Kakšne načrte pa imajo KS za naprej, ki jih narekujejo skromnejše odmerjena sredstva? "
„Konec meseca spetembra se bo pričela nadomestna gradnja prepo-trebnih sanitarij in garderob v domžalskem športnem parku. Pobudo za to gradnjo so dale delegacije telesno kulturnih skupnosti vseh treh KS. Nosilec investicije je TOZD Gostinstvo Trgovskega podjetja Napredek Domžale. To bo pomembna naložba, kajti v času stabilizacije, ko bo marsikateri občan preživljal dopust doma in si ne bo mogel privoščiti morja, bo to še kako pomembno. Zato bo nujno, da v letu 1984 rezerviramo sredstva za sanacijo glavnega in otro: sitega plavalnega bazena, ki sta že zelo dotrajana. Letos moramo pohvaliti občinsko Zveze za telesno kulturo, ki je uspešno organizirala in izvedla tri plavalne tečaje, kjer se je veliko mladih naučilo plavati. Vse te priddntve v športnem parku bodo služile tako plavalcem, košarkarjem, nogometašem, igralcem tenisa, pa balinarjem in kegljačem, poleg tega pa tudi ostalim športnim organizacijam in društvom, v veliki meri pa tudi otroškim vrtcem in šolam. V letu 1983, najkasneje pa v letu 1984 bo narejena tudi prepotreb-na semaforizacija križišča pred tovarno TOKO v Domžalah.
Še v letošnjem letu naj bi stekla akcija za ureditev kanalizacije in javne razsvetljave v ulici Simona Jenka v Kajuhovi ulici, za kar so že izdelani
načrti in predračuni in je tudi rezerviran del sredstev za to.
Ista akcija za ureditev kanalizacije in javne razsvetljave poteka istočasno z gradnjo Osnovne šole Olge Avbelj pri Osnovni šoli Jospi Broz Tito in to za del Trdinove in Adamičeve ceste.
Za leto 1984 je v planu ureditev avtobusne postaje na zvezni cesti Ljubljana-Maribor, za kar gre posebna pohvala Turističnemu društvu Domžale, da se je v veliki meri zavzelo za ureditev te postaje, poleg tega pa še ureditev avtobusne postaje v Stobu.
V dogovoru s Kulturno skupnostjo in Godbo na pihala Domžale se bo sedaj, ko se je preselilo skladišče pohištva trgovskega podjetja Napredek Domžale v nove prostore, pričelo urejati tudi dvorano tega doma. S preselitvijo tovornega prometa v Jarše, kjer bo urejeno novo parkirišče za tovornjake s težkim tovorom, bomo pristopili tudi k ureditvi Kolodvorske ulice v Domžalah."
„Kako pa z zelenicami, pogrebno službo in drugimi komunalnimi storitvami? "
„Z julijem je Komunalno podjetje Domžale prevzelo javno razsvetljavo, delno tudi pogrebno službo, ki jo predvideva z 31. decembrom prevzeti
v celoti. Z avgustom je pa Komunalno podjetje Domžale prevzelo tudi Čiščenje pločnikov in cestišča, z novim letom bo pa prevzelo tudi skrb za urejanje zelenic. Z razbremenitvijo teh dosedanjih nalog KS predvidevajo KS večjo angažiranost za občane pri samoupravni in družbenopolitični dejavnosti.
V letu 1984 se predvideva tudi pričetek del pri ureditvi športnega parka (hortikulturna ureditev, ureditev avto campa, postavitev novega tenis igrišča in pomožnega nogometnega igrišča.
Nujna je tudi delna ureditev starega pokopališča.
Turistično društvo Domžale se tudi močno trudi za lepši zunanji izgled kraja (turistični kažipoti, lepe klopi, nov prospekt, tekmovanje za lepši izgled kraja, za kar podeljuje tudi priznanja)."
„Kaj bi pa želeli povedati krajanom kot tajnik in vodja DSSS krajevnih skupnosti, kar vam med letom ni bilo mogoče? "
„Krajanom želimo v večji meri približati dejavnost KS. Naša služba je organizirana tako, da je krajanom na razpolago vsak dan od 7. do 15. ure, v sredah pa celo do 19. ure. Opažem, da se krajani premalo obračajo za informacije na KS in to pri razgrnitvah
zazidalnih načrtov in kategorizaciji zemljišč. Na KS lahko krajani dobijo vse potrebne informacije o tem. V zvezi s tem bomo skušali organizirati posvet z izvajalci del in zainteresiranimi krajani, predvsem s kmeti (kategorizacija zemljišč), kajti če bo en ali drug akt sprejet, kasneje ni možno upoštevati raznih želja in potreb.
V mesecu septembru praznujejo KS svoj praznik. V okviru tega praznika bo 14. septembra slavnostna seja v hali Komunalnega centra Domžale, združena s kulturnim programom, podelitvijo priznanj OF, odprta bo pa tudi likovna razstava del članov Likovnega društva Petra Lobode Domžale.
V soboto 17. septembra bo na Krumperku odkrita spominska plošča, kajti prav na tem gradu je bil 14. septerrbra 1941 ustanovni sestanek aktivistov OF iz Domžal in okolice pod vodstvom inštruktorja CK KPS Slovenije Toma Brejca-Pavla. Na njem so ustanovili občinski odbor OF Domžale, ki je bil prvi v Kamniškem okrožju. Isti dan bo tudi razvitje prapora ZB NOV krajevne skupnosti Slavka Šlandra.
V tem mesecu pa se pričenjajo tudi aktivnosti v zvezi s pripravami za volitve v vseh treh KS. S temi volitvami želimo pridobiti krajane, ki bodo pripravljeni in voljni delovati v organih KS," je Marjan Vodnik, tajnik KS Slavka Šlandra in vodja DSSS krajevnih skupnosti Domžal končal razgovor o tem, kar bi želel, da vedo krajani o problemih, načrtih in delu vseh treh KS v Domžalah.
Tone Ravnikar
Spomin na porušene domačije v Češminovem koncu v Domžalah
Piše: Tone Ravnikar
Vse izgleda, da bo minilo le še dosetletje, če bo šlo tako naprej in starih Domžal ne bo več. Zato sem se tokrat namenil, da opišem nekaj teh starih hiš in ljudi, ki so stanovali v njih, da jih vsaj tako rešim pozabe.
Pričel bi kar z nekdanjo Dobravčevo hišo, ki je stala nasproti Orehkove domačije, pa vse do Vrtnarjeve hiše, ki je bila rušena med zadnjimi. Dobravčeva hiša je bila najstarejša med temi. Prvotna je bila še lesena, šele kasneje zidana. Bila je v Zgornjih Domžalah, kot tudi vse ostale, ki jih bom onenil, in je imela hišno številko 32. Omenja jo prvi „status animarum" župnije Mengeš iz leta 1811. Prvi lastnik, ki ga omenja zemljiška knjiga in jih hrani domžalsko sodišče je bil Štefan Trdina in to leta 1861. Na podlagi prisojila je leta 1880 postala lastnica mladoletna Marjeta Trdina. Na podlagi ženit ve je prešla lastninska pravica na Lovrenca Podboršek, rojena Trdina, z zaznambo, da mora v slučaju, da se poroči prepustiti zemljišče sinu Filipu Podboršek, ki je po izročilni pogodbi leta 1923 postal tudi lastnik. Leta 1933 pa so Domžale dobile ulice in tako je ta hiša dobila številko 84 na Ljubljanski cesti. Po odločbi OBLO Domžale je*postalo zemljišče brez stavbe družbena lastnina, ki ga upravlja Občina Domžale. Prvo domače „vulgo" ime te hiše je bilo pri Zaviršku, pa tudi pri Pangretu, šele kasneje pri Lovrencu in nazadnje pri Dobravcu. Domače ime pri Pangretu je bilo po Pangracu VVorštneku, kije bil kot izgleda prvi lastnik te kajže, ki je zemljiško spadala pod brdsko graščino. Njegova žena je bila Urša. Kasnejši lastnik je bil Tomaž Štiftar, rojen 1756 v dobski fari, žena Alenka, rojena Glas je pa bila iz moravske fare. Imela sta hčerko Mico, rojeno 1804. V tej hiši je živela še Uršula, gospodarjeva sestra ter Anton, rojen 1816 in Janez Kolenko, rojen 1823, oba ljubljanska najdenčka. Sploh je bilo nekdaj v Domžalah veliko ljubljanskih in tržaških najdenčkov, ki so bili rejenci v številnih družinah. Sem se je iz dobske fare priženil novi gospodar Janez Merzu, rojen 1807, ki je vzel za ženo Marijo Stiftar, rojeno 1804. V zakonu so se jima rodili otroci Jožef, Jera in Terezija, rojeni v letih 1823-1832. Le-ti so se odselili na Štajersko. Tu so stanovali tudi Jožef Gabrič, rojen 1819 in žena Marija rojena Ribič, ki so bili doma v Zgornjih Domžalah št. 36 pri Fežnarju. Imela sta otroke Franca, Marijo, Frančiško, Dorotejo, Marjano, Janeza, Terzijo, Ano in Apolonijo, rojene v letih 1851-1870. Kasnejši lastnik je postal Štefan Trdina, rojen 1826, poročen z ženo Katarino Ocepek, rojeno 1807. V zakonu se jima je rodila hči Marjeta, ki se kot prva lastnica omenja v zemljiški knjigi. Tu je stanovala tudi Helena Nastran, rojena 1826 v Topolah. Na to domačijo seje priženil Lovrenc Podboršek, po poklicu mlinski mizar, rojen na Dobravi pri Črnučah leta 1849. Po njem se je pri hiši reklo pri Lovrencu in kasneje pri Dobravcu, ker je bil doma iz Dobrave. Z domačo hčerko Marjeto Trdina, rojeno 1867 seje poročil leta 1889. V zakonu so se jima rodili trije otroci, ki so kmalu po rojstvu umrli, poleg teh pa še Pavel, Filip, Andrej, Jožef in Marjetka in to
v letih 1893-1906. Andrej se je leta 1931 poročil s Karolino Delač iz Brod Moravic, Marjetka je pa prav letos umrla. Starejši Domžalčani se boste spomnili, da je bila v tej hiši dolga leta tudi mlekarna, nazadnje je pa imel tu delavnico finomehanik Franc Mušič, doma v Trzinu. Ta hiša, nekdaj v Zgornjih Domžalah št. 32, je leta 1933 dobila št. 84 rta Ljubljanski cesti, leta 1955 pa številko 101, pravtako na Ljubljanski cesti. Porušena je pa bila leta 1971. Poleg Dobravčeve hiše je nekdaj stala pol zidana, pol lesena Matevževa hiša v Zgornjih Domžalah št. 82. Zemljiška knjiga navaja, da je leta 1889 na podlagi kupne pogodbe bila lastnina vknjižena na Matevža Kadivca. Na podlagi posojilne liste iz leta 1911 pa na Terezijo Kadivc, rojeno Pavovec. Leta 1933 je hiša dobila številko 82 na Ljubljanski cesti.
Po sklepu o dedovanju iz leta 1955 je pa Istninska pravica prešla na Marijo, Ivano in Ano Kadivc, Ljubljanska 82 in Janeza Kadivca Domžale, Bistriška 7, za vsakega do ene četrtine. Po sklepu o dedovanju iz leta
1958 se je pri Kadivc Janez lastniki /4 tega zemljišča vknjižila lastninska pravica na Kadivc Marijo, Domžale, Bistriška 7, ter Janeza, Vido poročeno Lamberšek in Antona vsi ravno tam za vsakega do 1/16. Leta
1959 je pa zemljišče brez stavbe prešlo v družbeno lastnino, ki jo upravlja Občina Domžale. Domače vulgo ime pri, Matevžu je dobila hiša po Matevžu Kadivcu, rojenem 1839 v Repnjah. ki seje leta 1889 poročil s Terezijo Pavovec iz S t oba, rojeno 1859. V zakonu so se jima v času od 1889-1899 rodili otroci Marija, Janez. Ivana, Anton in Ana. Janez seje leta 1925 poročil z Marijo Bajec iz Zgornjih Domžal št. 41. Ostali niso bili poročeni, sin Tone je pa padel kot partizan. Ta hiša. nekdaj v Zgornjih Domžalah št. 82 je leta 1933 dobila št. 82 na Ljubljanski cesti, leta 1955 pa številko 99 prav tako na Ljubljanski cesti. Porušena je pa bila leta 1975.
Poleg Matevževe hiše je stala Kožarjeva hiša. v Zgornjih Domžalah št. 108. ki je spadala pod gospostvo Mekinje. Na podlagi kupne pogodbe iz leta 1875 jepostala lastnica Marija Terdina. Na podlagi sklenitve zakonske zveze iz leta 1890 je bila lastninska pravica vknjižena na Andreja Terdina iz Zgornjih Domžal št. 47. Na podlagi kupne pogodbe iz leta 1894 je bila vknjižena lastninska pravica v korist Franceta Dolžana iz Zgornjih Domžal št. 1. Na podlagi prisojilnega pisma iz leta 1905 so postali lastniki mladoletni Franc, Ciril, Marija. Pavlina in Jožef Dolžan iz Zgornjih Domžal št. 108 vsak do petine. Leta 1907 je bil podeljen domik tvrdki Schneider-Verovšek iz Ljubljane. Na podlagi sklepa o podelitvi domika iz leta 1907 in razdelilnega sklepa iz leta 1908 je bila lastninska pravica vknjižena na tvrdko Karla Kaushegga. naslednika tvrdke Schneider-Verovšek v Ljubljani, Dunajska cesta 18. Na podlagi kupne pogodbe iz leta 1908 je postal lastnik Josip Senica iz Blagovice 10, oz. Gornjih Domžal, lastnik znane Seniceve trgovine, ki je imel tu tudi trgovino. Od njega je leta 1913 kupil to posest in postal lastnik Franc Kožar, znani kovaški mojster in to za 13.000 Kron. Leta 1959 je zemljišče brez stavbe prešlo v družbeno upravljanje, ki ga upravlja Občina Domžale. Kot sem že omenil je bil lastnik te domačije klepar Franc Dolžan, rojen leta 1860 v Spodnji Šiški. Prvič je bil poročen z Marijo Marinšek, rojeno 1858, drugič leta 1894 pa z Marijo Kremžar, rojeno v Praprečah. V letih 1893-1899 so se jima rodili otroci Ciril, Marija, Pavlina in Jožef. Leta 1909 so se odselili v Gaberje pri Celju. Tu so živeli še klepar Anton Jošt, rojen 1882 v Gotovtjah ter Peregrin m Ivana
PO LETNI KONFERENCI OK ZRVS DOMŽALE:
Paleta različnih aktivnosti
Pred počitnicami so domžalske rezervne vojaške starešine - točneje OK ZRVS izvedle pregled enoletnega dela, istočasno pa so pregledali naloge, ki pred občinsko konferenco stojijo v naslednjem obdobju. Pokazalo se je, da so rezervni vojaški starešine prisotni na mnogih področjih dela ter, da je njihovo mirnodobsko delovanje tako, po katerem lahko upravičeno pričakujemo (če bo treba), njihovo dobro usposobljenost v vojnem času.
Kaj izhaja iz poročila?
V poročilu so pregledali opravljeno delo na področju splošno vojaškega usposabljanja in idejnopolitičnega izobraževanja. Za svoje obveznike so na področju pripravili široko paleto izobraževalnih oblik, v katero so bili vsaj trikrat na leto vključene vse rezervne vojaške starešine s celotnega območja občine Domžale. Aktivnosti izobraževalnega dela niso usmerjene samo na center občine, segle so domala v sleherno od 27 krajevnih skupnosti v občini. Ugotovitev, da je šlo usposabljanje rezervnih vojaških starešin v zadnjem času močno v širino, in da se je razmahnilo v znatni meri, vsekakor drži, saj so tudi rezultati iz leta v leto boljši. Teoretično znanje obveznikov, pridobljeno na celoletnih predavanjih, pa se kaže ne -le pri boljših rezultatih ob preverjanjih, temveč tudi v dobrih uvrstitvah ekip z domžalskega območja na različnih pokrajinskih in republiških tekrovanjih. Ekipe z domžalskega območja so praviloma uvrščene v vrh, to pa je tudi dokaz dobrega dela pri
različnem strokovnem vojaškem usposabljanju.
Ob tem seveda v Domžalah uresničujejo z enako odgovornostjo naloge idejnopolitičnega izobraževanja, koder je prav tako s kontinuirano skrbjo doseženo nenehno izpopolnjevanje znanja rezervnih vojaških starešin.
Kako vnaprej?
Kar zadeva prihodnost delovanja OK ZRVS je treba reči, da so naloge za leto 1984 opredelili na konferenci, z njimi pa želijo doseči še večjo podružbljenost delovanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, v okviru katere je OK ZRVS v Domžalah pomemben dejavnik, zlasti kar zadeva usposabljanje.
Nalog je - izhajajoč iz potreb -vsekakor zelo veliko, predvsem pa bi želeli v prihodnje zagotoviti, še boljšo udeležbo samih starešin na teh izobraževanjih, ki jih organizira občinska konferenca. Ta udeležba — tako so v preteklem letu nekajkrat ugotovili -ni bila vedno taka, kot bi morala biti
Kremžar, otroka Marije Kremžar. Peregrin je leta 1906 odšel v Nevv York in postal letalec . Kot sem že omenil je leta 1908 kupil to posest trgovec Josip Senica, rojen v Jurkloštru leta 1883, ki seje leta 1907 poročil z Marijo Benkovič iz Kamnika, rojeno 1882. V zakonu sta se jima rodila hči Ljudmila, rojena 1908 še v Kamniku in sin Jože, rojen 1910 že v tej hiši, sin Maks je bil pa rojen že v Zgornjih Domžalah št. 100. Od njega je kupil in postal lastnik kovaški mojster Franc Kožar, znan predvsem po izdelavi voz in kot podkovski kovač rojen 1882 na Količevem in leta 1907 poročen z Ano VVeit iz Vira, rojeno 1886. V zakonu so se jima rodili hči Jožefa, rojena 1908 in leta 1931 poročena s Francem Janušem, sin Franc rojen 1909 in leta 1941 poročen z Marijo Humar, rojeno 1911, hči Marija, rojena 1910 in poročena 1932 z Jožefom Flisom, hči Ana, rojena 1914 in poročena 1958 z Antonom Volčini, sin Egidij, rojen 1919, sin Vicenc, rojen 1925 in sin Ivo, rojen 1928 in leta 1951 poročen z Jelko Marin ter Aničina hčerka Branka. Tu so več let prebivali tudi kolar Tomaž VVeit iz Vira, pa Ivan Jezernik, slikarski in pleskarski mojster rojen 1887 v Stobu 26, žena Neža rojena Bedenk iz Črnuč,
Kožarjevi dve hiši, Petelinova in Vrtnarjeva hiša (gledano z leve)
rojena 1883, ki sta se poročila leta 1914. Tu so bili rojeni tudi njuni otroci Ivana, rojena 1917, Ivan rojen 1918 in Jožef rojen 1920. Družina se je kasneje preselila v Stob št. 74. Tu je živel tudi Ivan Tavčar, rojen 1880 v Zgornjih Domžalah št. 40 in leta 1905 poročen z Marijo Prelesnik rojeno 1882 v Slevah pri STranjah. Vdova Marija seje leta 1925 poročila z Narobe Janezom iz Golega brda. Tu so bili v letih 1907-1923 rojeni otroci Marija, Peter, Angela, Janez in Ana, ki so vsi razen Marije unrli kmalu po rojstvu. Med prvo svetovno vojno so tu predvsem po letu 1916 živele tri družine beguncev naših primorskih Slovencev, ki so se morali umakniti z območja fronte, ki je tam divjala. Tu je stanovala tudi šivilja Ivana Menart. Preden je v tej hiši leta 1933 pričel opravljati pekovsko obrt pekovski mojster Albert Stiplovšek je bil rojen leta 1884 v Pršlinu v bližini Rogaške Slatine, se je leta 1934 poročil z Marijo Kokalj, rojeno 1900 v Mali Loki. V zakonu sta se jima rodila leta 1935 sin Miroslav, sedaj univerzitetni profesor, poročen leta 1962 z Marcelo rojeno Korun in hči Majda rojena 1937 in leta 1961 poročena z Alojzem Podmiljšak. Pekovsko obrt je opravljal do leta 1963. Kasneje je bila tu še knjigoveznica Jožeta Vrenjaka, pa čevljarska delavnica Lojzeta Skerjanca in pisarna Združenja šoferjev in avtomehanikov. Ta hiša, nekdaj v Zgornjih Domžalah št. 108, je leta 1933 dobila št. 81 na Ljubljanski cesti, leta 1955 pa št. 97 pravtako na Ljubljanski cesti. Porušena je bila v novembru 1982.
in zato bodo aktivnost usmerili tudi v izboljšanje udeležbe.
Pozornost kadrovskim vprašanjem
Predsedstvo OK ZRVS daje veliko pozornosti obravnavanju kadrovskih vprašanj, od napredovanja, različnim priznanjem ter drugim kadrovskim opravilom, od katerih je v dobršni meri tudi odvisno uspešno delo v občinski in krajevnih organizacijah ZRVS.
Pomoč krajevnim skupnostim
Glede obveznosti rezervnih vojaških starešin je treba reči, da ni njihova naloga le pri doslednem uresničevanju nalog s področja izobraževanja, pač pa da se v sleherni krajevni skupnosti najdejo stiki s komiteji za SLO in DS ter biti komitejem predvsem v strokovno in tudi siceršnjo mentorsko pomoč.
Tesnejša povezanost s šolami
Kot potreba Zveze rezervnih vojaških starešin se je v Domžalah pokazala tudi zahteva za tesnejšo povezanost s šolami, tako osnovnimi kot srednjimi, kjer želijo že v letošnjem letu ustanoviti obrambne krožke in poživiti druge oblike delovanja s področja obrambnih priprav.
Tako bodo zahvaljujoč šolski mladini, v večji meri mladi lahko spoznavali veščine in potrebe na obrambna znanja, se navduševali za vojaške poklice ter se tako že kot mladinci vključevali v različne sestave obrambnih enot TO, ZRVS itd.
Razgovor z J. Breceljnikom serviserjem gasilskih aparatov servis proti ognjeni stihiji
V Preserjah, Pelechova 3, v bližini tovarna Slovenijales se nahaja servis posebne vrste. Lastnik servisa je Janez Breceljnik, sicer zaposlen v Slovenijalesu. Po poklicu je strojni ključavničar, sicer pa je za gasilca opravil ustrezno šolanje, bil pa je tudi na praksi v tovarni Pastor, ki gasilske aparate izdeluje. Ponudila se mi je priložnost, da z Janezom Breceljnikom, ki za preventivo in uspešno gašenje začetnih požarov mnogo pomeni, napravim poseben intervju.
Za katere aparate opravljate polnjenje in servisne storitve?
Gre za gasilske aparate za gašenje začetnih požarov, ki se jih še da omejiti in ko se veliko materialno škodo še da preprečiti. To so aparati na co2 PH peno. V zadnjem času se uveljavljajo tudi že aparati za gašenje na letališčih, tekoimenovani Haloni. Te in take naprave polnim oz. opravljam servis že 4 leta in sicer za zasebnike, pa tudi za družbeni sektor, zavode, šolske ustanove, tovarne in druge.
Kako so opremljeni z njimi v združenem delu?
Seveda so nekatere delovne organizacije bolje opremljene od drugih. Delovne organizacije, kemične, tekstilne, lesne in papirne industrije temu posvečajo veliko pozornost, česar pa ne morem reči za zasebnike.
Kako je med zasebniki razvita skrb za preprečevanje požarov?
Ljudje v zasebnih hišah, stanovanjih, blokih, stolpnicah temu vprašanju posvečajo prav malo skrbi. Zlasti hišni sveti so kaj malo zavzeti za neoporečnost aparatov, njihovo servisiranje, čeprav je tem nevarnost največja.
Naj navedem primer iz ulice V. Vlahoviča v Domžalah, koder je že prišlo do požara, pa od vseh aparatov ni bil niti en sam uporaben.
Kaj pa priporočate za zasebnike?
Za osebno rabo je zelo primeren aparat S—6 kg. Zlasti še zato, ker z njim lahko ravnajo ženske, otroci in starejši.
Kje ga je moč kupiti?
Aparat se lahko dobi bodisi pri meni, bodisi na Starem trgu v Ljubljani, kjer je prodajalna Varnost TOZD Gasilska oprema. Aparat stane 1.500 din, enkratno polnjenje — 1xletno pa 100 dinarjev.
Kaj pa osveščanje mladih po šolah?
Prikaze po šolah že opravljam in to brezplačno, prav tako po vrtcih. Ob tem moram delavce v vrtcih zelo pohvaliti, saj so v največji meri usmerili skrb v to, da ja ne bi zagorelo, če pa že bi, bi pri priči pogasili.
Pripravljen sem brezplačno še naprej priti kamorkoli in pokazati, kako se gasi v različnih letnih časih, v zaprtem prostoru, na prostem, na vetru, kako gasimo vnetljive tekočine itd.
Nerealno poročanje o požaru v DO Univerzale Domžale
V dnevniku „Delo", štev. 190 od 18. avgusta 1983 je novinar tov. Žarko Hojnik neobjektivno in nestrokovno poročal o požaru v DO Univerzale Domžale. Informacij je podana širši slovenski javnosti in je s tem prizadet ugled, budnost in strokovnost gasilcev prostovoljnih gasilskih enot v občini Domžale. Vljudno prosimo, da dodatno, vendar realno seznanite bralce o naslednjem:
Poziv k gašenju in reševanju je potekal takole:
— Varnostnik DO Univerzale je na krajevno običajen način obvestil dežurnega miličnika na postaji Milice Domžale, istočasno pa tudi vključil tovarniško sireno. Po posebnem dogovoru med Milico, stalno službo pri UJV in Poklicno gasilsko brigado v Ljubljani, pa slednja intervenira izključno na poziv postaje Milice Domžale;
— Prva enota iz prostovoljnega gasilskega društva je prispela na kraj požara v sedmih minutah, nato pa v času do 13 minut Še skupno seaem enot s težkimi in lahkimi vozili. Enote so se organizirale po taktičnem pravilu in tako opravile primarno blokado ognja. V teku 21. minute po začetnem alarmu je prispelo šele pet težkih vozil Poklicne gasilske brigade iz Ljubljane in še osem enot s težkimi in lahkimi vozili prostovoljnih gasilskih društev. Naloga slednjih je bila predvsem ta, da se vključijo v sistem oskrbe vozil z vodo in da preprečijo ponovno razbohotenje ognja. Specialen pristop skozi kritino pa je opravilo vozilo PGB Ljubljana imenovano „zglobna košara". Skupno je tako sodelovalo 103 prostovoljnih gasilcev in 17 poklicnih gasilcev iz Gasilske brigade Ljubljana;
— Skupno ugotavljamo, da je bilo gašenje uspešno, strokovno, predvsem pa hitra intervencija, zaradi česar je
nastala relativno majhna škoda. Pohvala velja vsem, ki so sodelovali pri gašenju in reševanju, tako prostovoljnim in poklicnim gasilcem ter občanom pri odstranjevanju surovin in izdelkov. Nikakor pa se ne moremo strinjati z vsebino članka, kjer velja zasluga za pogasitev ognja „ljubljanskim poklicnim gasilcem, katerim so pomagali prostovoljci. . . itd." Dovolite, da vam ponovno pojasnimo, da so enote gasilske brigade iz Ljubljane prispele na kraj požara približno po 20. minutah od začetneg poziva in da so primarno blokado razširjanja požara že opravile enote prostovoljnih gasilskih društev občine Domžale. Izkrivljena informacija vašega novinarja je zelo negativno vplivala na naše prostovoljne gasilce, zato posredujemo tudi tale ugovor. Tov. novinarju dajemb v pomislek tudi dejstvo, da so naši prostovoljni gasilci sodelovali na akciji brezplačno in to v času nočnega počitka in svojega prostega časa, ravno zato, ker so prežeti z načeli „pomagati človeku v težavi in reševati družbeno kot zasebno premoženje pred sovražnikom ognjem".
- V želji, da v bodoče ne bo prihajalo do izkrivljenih informacij naše javnosti, na kateremkoli področju preventive ali gasilsko-reševalnih akcij vas prosimo, da novinar na kraju dogodka poišče vodjo gasilsko-reše-valne akcije, ali kako drugo odgovorno osebo Občinske gasilske zveze, ki mu bo posredovala pristne podatke. S tem se bomo izognili nepotrebnemu dopisovanju, napetemu vzdušju in slabi volji med tistimi, ki so prizadeti zaradi neobjektivne informacije javnosti. Gasilci želimo, da se o našem delu mnogo piše in informira občane o vlogi, ki jo imamo v naši družbi, vendar pod pogojem, da je predstavljanje objektivno! Tajnik Občinske gasilske zveze Marijan Lenarčič
Pripis:
Izvršni svet Skupščine občine Domžale izreka posebno priznanje vsem prostovoljnim domžalskim gasilcem za prizadevanja in hitro ter strokovno intervencijo pri gašenju požara v tovarni Univerzale Domžale, ker je bila zaradi njihove hitre intervencije nastala škoda le relativno majhna.
Izvršni svet Skupščine občine Domžale je sklep v zvezi s posebnim priznanjem prostovoljnim gasilcem z območja občine Domžale sprejel na svoji seji, dne 6.9.1983.
JAVNA ZAHVALA
V delovni organizaciji UNIVERZALE — industriji oblačil Domžale je v večernih urah 16. avgusta izbruhnil požar, ki bi lahko povzročil velikansko škodo in posledice. Zaradi hitrega posega gasilcev, občanov in delavcev delovne organizacije, ki so v kratkem času pogasili požar, je bila preprečena še večja škoda. Zahvaljujoč predvsem požrtvovalni akciji je bil požar kmalu omejen, tako da niso bile uničene surovine, reprodukcijski material in izdelki, ki so bili v bližini prostorov in v objektu, kjer je izbruhnil požar. Tudi proizvodnja je že naslednji dan nemoteno stekla. Za nesebično pomoč, hitro akcijo in visoko zavest ob požaru se delovni kolektiv zahvaljuje vsem, ki so gasili in reševali družbeno,premoženje — to je 120-tim gasilcem gasilskih društev domžalske občine in gasilske brigade iz Ljubljane, občanom Domžal in okolice ter tistim delavcem Univerzale, ki so pohiteli na mesto požara in pomagali, kolikor je bilo v njihovi moči.
Vsem omenjenim še enkrat hvala z njihovo nesebično pomoč.
Delavci DO UNIVERZALE Domžale
Bratje Pirnat so popestrili kulturni spored na srečanju izseljencev in zdomcev v Kamniški Bistrici. Sodelovale so tudi pevke - Sestre Budja s Švedske
V soboto, 30. julija 1983 je bilo v prelepi sončni Kamniški Bistrici tradicionalno srečanje izseljencev in zdomcev, ki ga že desetletja prireja Izseljenska Matica podružnica Kamnik-Domžale.
Oktet bratov Pirnat v prelepih raznobarvnih telovnikih narodnih noš in rut je uvodoma zapel Danila Bučarja: Tam kjer pisana so polje, nakar je zdomce, izseljence in številne obiskovalce pozdravil predsednik podružnice Izseljenske matice Kamnik-Domžale Matija Jenko. V svojem govoru je med drugim tudi dejal:
..Izseljenska matica Domžale-Kamnik vlaga vse napore, da bi v okviru dejavnosti Slovenske izseljenske matice čimveč pripomogla k ohranjanju slovenskega kulturnega izročila in jezika pri naših izseljencih. Kljub zaostrenim gospodarskim pogojem in skromnejšimi finančnimi sredstvi, se trudimo, da bi bilo teh srečanj čim več.
Enote Matije Blejc — Matevža na praktični preizkušnji
Razmere na terenu in posamezne vaje so bile tako za vojake, kot tudi za starešine neposreden izziv za dobro delo in razvijanje iniciativnosti in ■znajdljivosti v domačem okolju, »zvidovanje letal in letalski napad je dal zadnjemu dnevu urjenja še dodatno resnost, ki so ga vse enote izkoristile za resnično dobro in vsklajeno ter uigrano izvajanje postopkov na terenu.
V analizi, ki bo gotovo lahko strokovno opozorila na vse morebitne napake in dobre strani urjenja, pa-lahko že sedaj damo oceno, da so se vsi pripadniki enot na urjenju zavedali, da poteka vaja v času, ki ga peste velike svetovne krize, posledice pa čutimo tudi v naši državi in tudi v naS občini. Lahko rečemo, da so se tega vseskozi zavedali in velika finan-
čna sredstva, določena za večdnevno osnovno usposabljanje ( racionalno uporabljali za to, da se čimbolj usposobijo in izurijo, da bodo v primeru potrebe pravočasno in učinkovito ukrepali.
Ta resnost, skrbnost in požrtoval-nost je odsevala-na vsakem koraku in urjenju. In ne samo to! Enote, ki so se gibale samostojno in izvajale samostojne naloge, so skrbno pazile, da s svojim ravnanjem ne povzročajo neposredne škode, ni pa bilo malo primerov, da so starešine in vojaki po opravljenih dnevnih nalogah priskočili na pomoč prebivalcem v vaseh, kjer je posamezna enota prenočevala. Vzpostavljeni so bili stiki, ki so toplo odjeknili med prebivalstvom.
Prepričani smo, da se ne motimo,
(aborniki na
legendarni Sutjeski
Od 1. do 10. julija je bil na Tjentištu 7. zlet tabornikov Jugoslavije. Okrog 9000 ljubiteljev življenja v naravi se je zbralo v dolini reke Sutjeske - dolini herojev. Svoj tabor smo postavili tudi slovenski taborniki v okviru tabora KOŠUR, kjer je taboril še bratski odred Jugoslavija in taborniki zapadno-moravskega področja iz Srbije.
Če si se povzpel na okoliške hribe, seje nudil krasen pogled na množico pisanih Šotorov, ki so nam urejeni po vojaško nudili dom. Ce pa si koračil med njimi, si se kar težko znašel. Povsod taborniške srajce in rutice, povsod nasmejani obrazi, povsod Platnene strehe in vrvenje. Le napisi so te Pripeljali na pravo področje.
Sredi tega življenja in dela je bilo tudi 9 tabornikov iz domžalske občine. Odločili *mo se za sodelovanje na veličastnem zboru Jugoslovanskih tabornikov in ni nam žal. Preživeli smo nepozabne dni na področju, Kjer so pred 40 leti, ko je sovražnik začel V- ofenzivo, divjali hudi boji. Ogledali sm> S1 te kraje in spoznali herojski boj naših Partizanov.
Obiskali smo najpomembnejše točke, kjer so divjale bitke za življenje in smrt: Ljubin grob, Donje Bare, Vučevo, Dragoš sedlo. Pod Magličem, najvišjim vrhom Bosne, smo
zrli v bele skale in ni nam šlo v glavo, kako da so Nemci nanj privlekli topove. Obiskali smo grob Save Kovačeviča, si ogledali spominsko hišo in osrednji spomenik na Tjentištu. Kot III. dalmatinska brigada smo prehodili okrog 60 km dolgo pot iz Miljevine preko Paleža Balinovca -Ljubinega groba - Lučkih kolib - Milin-klad do Tjentišta. Spali smo v bivakih, poslušali udeležence bitke in obujali zgodovino.
Ob dnevu borca smo prisostvovali osrednji jugoslovanski proslavi, ki je bila ob centralnem spomeniku na Tjentištu.
Ponosni smo, ker smo lahko preživeli 10 dni na Sutjeski. Ponosni, ker smo podoživ-ljali del zgodovine jugoslovanskih narodov in jo odnesli v srcih za vedno, da jo predamo še drugim, ki niso imeli sreče, slišati jo in videti po krajih, kjer seje pisala.
Janka Jerman
. če v takem ravnanju vidimo nadaljevanje tradicij NOB.
Vrhunec tega sodelovanja pa nedvomno ponienijo mitingi, ki so bili organizirani v vaseh, kjer so enote prenočevale. Posebna pohvala gre v tem oziru predstavnikom Komitejev za SLO in DS, KS, SZDL, ZSMS in vaščanom, ki so pomagali organizirati te prireditve ter stali enotam na urjenju ves čas ob strani ter jim pomagali.
Mitingi so bili resnično odraz razmer, ki so bile na terenu v dneh urjenja enot. Organizirani so bili na preprost način in z majhnimi materialnimi sredstvi so izražali toliko topline, spoštovanja in medsebojnega razumevanja, da bodo vsem ostali v lepem spominu.
In še nekaj je, na kar ne smemo pozabiti. Enote na urjenju so v povprečju zelo mlade in so dobro oborožene. Vsak dan sproti je ta mladost in sposobnost dokazovala, da ni ovir, ki jih ne bi bilo mogoče premagati.
Verjetno se je ob pogledu na te naše enote utrnila tudi kakšna solza. Marsikdo se je spomnil dogodkov iz pretekle vojne. Toda strumnost, mladost in odločnost komandirejev je kakršenkoli strah zbrisala iz obrazov.
Urjenje je torej končano in ker se nobena dobra vaja ne konča v soncu, je tudi to na koncu „zalil" droben dež.
Aleksander Čičerov
TUDI VI POSTANITE
REDNI SODELAVEC NAŠEGA GLASILA
Zavedamo se, da so izseljenci in zdomci eden od faktorjev, ki lahko prispeva k realnejšemu informiranju svetovne javnosti o našem družbenopolitičnem sistemu, po drugi strani pa naše sodelovanje z izseljen-stvom utrjuje ugled Jugoslavije v svetu. Zato naj bi bila ta naloga, da navezujemo stike z izseljenstvom, posebno še mlajšimi generacijami, ne samo izseljenskih matic, temveč celotne družbe ns vscl. področjih družbene dejavnosti."
Po govoru je delegacija v sestavi Ivan Redenšek, Francka Miklič in Peter Klavčič položila venec k spomeniku padlim planincem in žrtvam vojne.
Za tem je spregovoril predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar, ki je v svojem govoru tudi dejal:
,,V različnih obdobjih je življenje bilo podvrženo mnogim negotovostim v materialnem smislu in zaradi tega je marsikdo moral iz rodne domovine v širni svet, kamor ga je gnala nuja in nenazadnje tudi delovna vnema ter želja po boljšem življenju. Danes srečamo vas, vaše otroke povsod, vendar tujina, druga domovina, ni uničila tistega, kar ljudje navadno nosimo v svojih srcih: neizbrisne vtise o lepotah rodnega kraja, soljudeh in rudi skrbi, kakšno je življenje tam, kjer so ostale korenine naših rodov. Tako tudi vam ni bilo in ni vsceno.kako teče življenje pri nas. kaj se dogaja na gospodarskem in političnem področju, kakšni so medčloveški in družbeni odnosi, skratka kakšno je življenje v mojem kraju, moji domovini, moji državi. Trdno smo odločeni, da se z delom izkop-ljemo iz težav, da ohranjemo v revoluciji skovano bratstvo in enotnost, da vam omogočamo tudi vnaprej obiskovanje vaše in naše skupne domovine."
Spregovoril je tudi predsednik Izseljenske matice Slovenije Matjaž Jančar, ki je izseljencem in zdomcem zaželel prijetno bivanje v stari domovini.
Karla Osredkar je odlično interpretirala pesmi Marije Gržinčič: Kar čez noč in Ivana Minattija: Nekoga moraš imeti rad. Ponovno so zapeli bratje Pirnat, dobro poznani s številnih nastopov doma, v radio in televiziji, pa tudi izven naših meja.
Odlično je pa zapel tudi tercet sester Budja iz Švedske, kjer že vrsto let nadvse uspešno nastopajo v slovenskem društvu Lipa. Letos so nastopile tudi že na srečanju izseljencev in zdomcev v Kočevju. Doma so v Prlekiji v Bučkovcih, na švedskem so pa že okrog 20 let.
Med izseljenci, ki so se udeležili tega srečanja, je bila tudi 74-letna Marija Li Wecchi, rojena Pavli, Pepevčova iz Domžal. Kot sem iz pogovora izvedel: je odšla v Ameriko že leta 1924 kot šivalka slamnikov, saj je bilo med izseljenci v Ameriki največ prav šivalk slamnikov iz Domžal in bližnje okolice. Leta 1933 se je tam poročila, nekaj let še šivala slamnike, nakar se je posvetila družini, saj sta se jima z možem v zakonu rodila sin in hčerka. Mož, ki je umrl leta 1977 je bil torbar, sin pa policaj, hčerka pa uslužbenka v banki v New Yorku. Ima sedem vnukov in dva pravnuka. Vprašal sem jo kako se ji zdi rodni kraj Domžale po toliko letih, pa ni je odgovorila. „Veste v Domžalah je vednu luštno, spremenilo se je pa veliko, predvsem pa v zadnjih 4 letih, saj je bil v tem času podrt cel predel nekdanjih starih Domžal. Edina sreča, da je bil z menoj pred leti na obisku vnuk, ki je stare Domžale posnel na filmski trak. Zato sem izredno vesela, da imam tako ohranjen lep spomin na stare Domžale, ki žal' tako hitro spreminjajo svoje nekdanje lepo lice. Će bo šlo tako naprej, svojega starega rojstnega kraja kmalu ne bom več spoznala."
„Ali boste še prihajali v staro domovino? "
„Prav rada, če bom le še pri zdravju. Pa tudi vnuk, ki je bil že večkrat v moji stari domovini, bo še vedno rad prihajal red v rojstni kraj svoje babice," je končala razgovor še vedno živahna sogovornica.
Na srečanju je bila tudi napovedovalka slovenske oddaje na radio Melbom v Avstraliji Eli Rizmal, ki je bila tudi navdušena nad prijetnim vzdušjem, ki ga je nudil ta prelepi kotiček slovenske zemlje in so ga popestrili recitatorka Karla Osredkar, Oktet bratov Pirnat, sestre Budja in ne nazadnje tudi ansambel Francija Lipičnika. ki je poskrbel za veselo razpoloženje in za ples. Samo srečanje so pa popestrile tudi številne prelepe slovenske narodne noše, s katerimi so izseljenci in zdomci naredili nešteto foto posnetkov.
Prepričan sem, da se bodo vsi, ki so se udeležili tega srečanja, med njimi tudi vodja oddaje za Slovence po svetu na našem radiu Ernest Petrin,z veseljem spominjali, saj veselih pesmi, naših pristnih slovenskih, pa tudi popevk ob spremljavi ansambla Francija Lipičnika, ki je spremljal sestre Budja^ni bilo ne konca ne kraja.
-
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 1983/84
Otroci in promet
Zopet je zazvonil šolski zvonec in naznanil, da je minil čas brezskrbnih počitnic in da se je začelo novo šolsko leto.
Za otroke se prične čas učenja, za starše in nenazadnje za celotno našo družbo pa velika odgovornost, kako obvarovati dragocena življenja in zdravje naših otrok, ki jim na vsakem koraku, ne samo na poti v šolo in iz šole, temveč tudi pri igri grozi vsakodnevni utrip prometa. Tako kot vsako leto se starejšim šolarjem oz. učencem višjih razredov priključi lepo število prvošolcev, katerih prvi samostojni koraki v življenju so še dokaj negotovi. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da starši te otroke samo nekaj dni spremljajo v šolo in domov in končno prepustijo otroke skrbi šole. pa čeprav se lahko najde kratkih 10 minut, da pospremimo otroka v šolo in iz šole in mu med potjo pripovedujemo(kako se mora vesti na cesti oz. pločniku ter kaj sme in ne sme kot samostojni udeleženec v prometu.
Vse prepogosto pozabljamo, daje otrok najbolj dovzeten za mnenje in obnašanje staršev, zato jih je treba z lastnim vzgledom vzgajati v zavestne udeležence v prometu.
Tudi tu vam bo šola v pomoč, saj ima vsaka šola izdelan načrt varnih poti, po katerih naj bi otroci hodili v šolo in domov. Dolžnost vsake šole je tudi. da učence seznani z načrti varnih poti.
Opozarjamo vse voznike oz. druge udeležence v prometu, da še posebno pazljivo vozijo mimo šol oz. posebno pozornost posvetijo prehodom preko cest v bližini šol. Da je stanje na cestah še kako nevarno za otroka, lahko zasledimo v dnevnem časopisju(v katerem poročajo o vedno večjem številu prometnih nezgod s smrtnim izidom. Zal tega tudi na območju naše občine ni malo, zato moramo storiti vse, da bi preprečili, da ne bi ugasnila konj začeta življenja na naših cestah.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Enote teritorialne obrambe se na strelišču urijo ob izvajanju bojnega streljanja
J .t i \ ' i » )A j \ i 4 : i : . u
Vabilo k sodelovanju
STOBUANSKI OKTET želi v svoj sestav pridobiti pevca -prvega tenorja. Pevci tega okteta pričakujejo interesente vsak ponedeljek zvečer ob 8. uri v Glasbeni šoli Domžale, javite pa se lahko tudi na enega od telefonov: 722-064 ali 722-917.
Mengšani ob svojem krajevnem prazniku
8. julija praznuje Krajevna skupnost Mengeš svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti smo obiskali njihovo centralno prireditev, ki so jo Mengšani pripravili v letnem gledališču, na njej pa so sodelovali kulturni, javni in politični delavci, dramska, folklorna skupina, mengeška godba in drugi.
Ker naše glasilo med počitnicami ni izhajalo, objavljamo razgovore z nekaterimi delavci Mengša šele danes. Razgovore je opravil urednik M. Brojan, fotografije pa so delo V. Majheniča.
Jote Gogala, član upravneg odbora DPD Svoboda Mengeš:
Ob krajevnem prazniku smo v Svobodi pripravili igro Plavž Toneta Čufarja in v režiji Franca Viederja.
Pripravili smo jo z mladimi, izključno domačimi igralci. Pokazalo se je, da je med mladimi precej talentov, ki bodo v prihodnje dali mengeški dramski ustvarjalnosti tisto mesto, ki ji gre. Tudi folklorna skupina kar zadeva njene uspehe, je vredna vsega priznanja. Tudi ta je nastopila na mitingu ob krajevnem prazniku in prav tako Mengeška godba.
Slavko Pisek, predsednik K K SZDL:
S praznovanjem krajevnega praznika zaključujemo uspešno sezono na vseh področjih družbenega dela, sezono, ki je bila še posebno razgibana, ob praznovanju krajevnega praznika. Pri tem želim dati priznanje športnikom TVD Partizan, košarkarjem, nogonešasem, šolskemu športnemu društvu ih kulturnemu društvu. Nadvse je bilo aktivno KPD Svoboda s pevsko dejavnostjo, folkloro, gledališko dejavnostjo. Še posebno moramo dati priznanje mladim gledal i-ščnikom. Kaj pa krajevno življenje? Kljub temu, da se dogovorjeni programi ne odvijajo tako, kot smo načrtovali, smo kljub temu in težkim gospodarskim razmeram rekonstruirali križišče, kanalizacijo na Muljavi, telefon v Loki, teniška igrišča, na najboljši poti pa je adaptacija doma počitka V Mengšu.
Milan Jenčič, predsednik turističnega društva:
Kar zadeva Mengeš se vendarle nekaj premika na bolje, lani smo uredili drevored 88 lip, zgradili smo križišče, poskrbeli za njegovo osvetlitev, okrasitev z rožami.
Tudi Ravbarjev grad, ki je sedaj v lasti obrtne zadruge Zora so pričeli renovirati, saj bodo v njem prostori v nekdanjem stilu. Mislim, da bo za tradicijo starega Mengša in za turizem to mnogo pomenilo.
Janez Dimec, predsednik skupščine KS:
V okviru krajevne skupnosti občutimo obilo potreb. Na prvem mestu je zdravstvena postaja, pa otroški vrtec. To dvoje bi bilo najboljše vezilo Mengšu za njegov krajevni praznik.
Mara Sinčič, družbenopolitična in kulturna delavka:
Kot Mengšanka bi želela, da se v prvi vrsti uredijo pogoji za otroško varstvo ter, da se že enkrat gradi zdravstvena postaja. Samskušam (So svojih najboljših močeh poprijeti povsod, kjer se lahko svojemu kraju kaj pomaga in z delom prispeva. Jezi me, pa to, da imamo celo množico prišlekov, ki so se naselili v našem kraju, pa nočejo nikjer poprijeti za delo; ne v kulturi, športu, v družbenih organizacijah, kritičnih besed čez razmere, ki vladajo v posameznih dejavnostih pa imajo polna ustal
KRAJEVNA PRAZNIKA V DOBU IN NA TROJANAH
Dob: spomin na čase NOB
V Dobu: Krajevni praznik KS Dob pri Domžalah so praznovali nadvse slovesno v soboto, 6. avgusta. Slovesnosti so začeli s svečano sejo skupščine KS Dob v počastitev krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 8. avgust leta 1941.
Predsednik skupščine KS Dob Sandi Rihtar je pozdravil vse delegate skupščine, predstavnike DPO in društev ter vse krajane Doba. Posebno toplo je pozdravil navzoče goste med njimi predsednika IS SO Domžale Hermana Breznika, predsednika ZZB občine Domžale Alfonza Avblja-Savota in sekretarko OK SZDL Domžale Vero Vojska.
V slavnostnem govoru je predsednik dejal,da letošnji praznik praznujemo v času, ko se Jugoslavija in njeno gospodarstvo nahaja v izredno težkih in zapletenih ekonomskih razmerah, ki so nam dodobra odprle oči, da smo v preteklosti več trošili, kot pa smo ustvarili. Toda težak gospodarski položaj in zahtevne naloge, ki so pred nami, pa ne more biti razlog, da bi se odrekli krajevnemu praznovanju, zlasti še ker nas to praznovanje spominja na dogodek izpred 42. let.
V noči med 27. in 28. julijem 1941 je na poziv Komunistične partije in OF slovenskega naroda bojna skupina 25 ljudi iz Radomelj, Preserij in Homca začela z vstajo. Tako imenovana Radomeljska grupa je imela nalogo uničiti most čez Kamniško Bistrico v Radomljah in prekiniti telefonske napeljave med Radomljami, Mengšom in Kamnikom. Po uspešno izvedeni nalogi se je grupa zbrala v Križkarjevih smrekah, naložila municijo na voziček in v pohodni koloni odšla mimo Crnela, skozi Dob na Brezovico na hrib Hrastovec ter tu-postavila svoje prvo taborišče. Na tem mestu danes stoji spomenik. Tu je grupa poskrbela za normalno zavarovanje, ter s pomočjo krajevnih aktivistov in simpatizerjev OF zagotovila preskrbo in obveščanje. Omeniti moramo zlasti Poldeta Miša, predvojnega komunista, ki je že v pripravah na vstajo sodeloval s Francem Bukovcem. To taborišče je večkrat obiskal tudi Tomo Brejc in borcem govoril o pomenu borbe in revolucije. Iz tega taborišča je grupa izvedla več pomembnih akcij. Med drugim napad na nemškega komisarja Thollerja na Homcu in zasedo na nemško kolono na Želodniku. V tej zasedi je padlo več Nemcev. Kmalu za tem dogodkom so Nemci pripravili napad na grupo, ki je še vedno taborila na Hrastovcu nad fazami, oziroma Brezovico. Bilo je jutro, 8. avgusta 1941 z meglo v dolini, okoli 8. ure zjutraj so partizani zaslišali kolono tovornjakov iz smeri Dob čez Smoletov klanec. O pripravljanju napada so bili v taborišču obveščeni po Poldetu Mišu že ponoči. Partizani so se kljub pričakovani premoči odločili, da bodo boj sprejeli. Tik predenje okrog 300 Nemcev obkolilo Hrastovec, se je grupa umaknila v smeri Krumperka, ko pa je bil nemški obroč sklenjen, so prišli borci v, napad iz čisto nasprotne smeri in udarili Nemcem v hrbet. Presenečenje je bilo popolno. Napadli so obe nemški krili. Puške v rokah dobrih strelcev so bile hujše od nemških mitraljezov in brzostrelk. Že v prvih minutah je padlo več Nemcev, še več pa je bilo
ranjenih od lastnega ognja; že so se borci zopet umaknili proti Taboru. Radomeljska ■ grupa ni utrpela nobenih izgub. To je bila prva Čista in velika zmaga majhne partizanske čete nad veliko močnejšim sovražnikom, izbojevane z neverjetnim pogumom in močjo. To je bui pomembna zmaga v težkih začetkih partizanskega boja. Ob tem dogodku, s katerim obeležujemo praznik naše krajevne skupnosti in s tem prispevamo k negovanju tradicij NOB predlagamo, da se po svečani seji vsi vključimo izpred trgovine v pohodno kolono delovnih ljudi, občanov, enot civilne zaščite, gasilcev in mladine na Hrastovec. Po podelitvi priznanj OF zaslužnim krajanom KS Dob za delo v DPO KS, je pohodna kolona krenila proti Hrastovcu. Pri^ spomeniku je predsednik KO ZB Dob Anton Sušnik v govoru lepo opisal tedanje politične in vojaške razmere in podčrtal ob neki priliki izrečeno misel Mitje Ribičiča, ki je dejal, da se moramo nenehno vračati nazaj k izviru naše revolucije. Tako je tudi naš praznik osnovan na dogodku iz naše revolucije. Izredno zbrano jy poslušala pripovedovanje borcev prisotna mladina, ki je bila pri spomeniku zastopana v velikem številu in še bolj spoznala boj dedov in pradedov v naši NOB.
Kulturni program je izvajal pevski zbor prosvetnega društva Jože Virk iz Doba pod vodstvom zborovodje Karla Leskovca. K razgibanosti in vzdušju pa je veliko prispeval harmonikar Lado, ki je spremljal pohodno kolono v maršu in popestril tovariško srečanje borcev in krajanov na Brezovici. V KS Dob so izvedli tudi vajo NNNP. Hiše v Dobu so z izobešenimi zastavami lepo počastile krajevni praznik, posebno .pa partizansko zmago na Hrastovcu. Lahko trdimo, da so v Dobu pri krajevnem prazniku sodelovali vsi od gasilcev, društev ,in DPO, zato uspeh ni mogel izostati.
Za drugo leto načrtujejo še bogatejši program - usmerjen v negovanje tradicij NOB.
ing Miha Pavlic
DRUŽABNO ŽIVLJENJE V DOMU UPOKOJENCEV
POZORNOSTI, KI NAM VELIKO POMENIJO
V nedeljo, dne 25.6.1983 nas je obiskala domžalska godba in nam zaigrala zelo lep koncert. Igrali so polke, valčke in tudi kakšno narodno in zapeli so vmes. Vsi smo bili veseli in razpoloženi še dolgo po tem, ker nas je veliko, ki ne moremo na koncerte v občinsko dvorano. Res imamo v hiši več televizorjev, a videti godbenike od blizu in še tako mlade fejst fante, je pa čisto nekaj drugega.
Zelo lepo se jim zahvalimo, posebno prijaznemu tovarišu kapelniku, ki nam je napovedal in obrazložil vsako skladbo posebej in jim želimo še veliko uspeha.
Marsikateri od nas se je spomnil še na godbenike /> prejšnjih let, ko so pri godbi igrali še njihovi očetje ali bratje ali sošolci, ki jih danes že ni več med nami.
Prisrčna hvala tovarišu kapelniku in vsem godbenikom za ta lepi koncert in upamo, da nas še kdaj obiščejo.
Obenem se tudi zahvaljujemo otrokom, majhnim in velikim iz šole Šlandrove brigade in Vencija Perka, ki so nas tudi ževečkratobiskali. Tudi mali harmonikarji in pevci so nam pripravili lepe koncerte. Kako lepo, da se spomnijo tudi starejših in bolanih ljudi. Posebna zahvala njihovim tovarišicam učiteljicam za te lepe, nepozabne obiske in njihov trud za tako lepo naučene programe.   Oskrbovanci Doma upokojencev Domžale
V 11. številki Občinskega poročevalca je bil objavljen „poziv staršem" Zveze prijateljev mladine občine Domžale.
Ta „poziv" je še spodbudil mladince naše soseske, ki divjajo z mopedi in motorji okoli blokov, najhuje pa je „relacija" V. Vlah o-viča ta do vključno št. 7, start št. 1b in seveda tudi cilj. Vmes je prostor pred hišo 1b še avtomeha-nična delavnica. Spričo pomanjkanja bencina se čudimo, odkod jim toliko goriva, da so prave dirke v nočnih urah. Mnenja smo, da bi naj prejemali ljudje, ki svoja motorna vozila res potrebujejo, več goriva. Ker startajo, kakor že rečeno, pred hišo št. 1b, stanovalci (posebno v nižjih prostorih) požiramo plin. ki ob teh podvigih nastaja.
Opozorjeni, naj ne delajo kravata, so rekli naj gremo upokojenci v gmajno, ker nismo za med ljudi. Mater, ki je svoje sinove opozorila, naj ne vpijejo, so zavrnili, da naj bo tiho, češ, saj nisi upokojenka.
Pripominjamo, da to niso majhni otroci, ampak takozvani odraščajoča mladina.
Sedaj k upokojencem:
Vemo, da to ni zraslo na njihovem zelniku, da upokojenci mlajši ljudje nočejo biti. No, saj morda res ne bodo. Samo mi upokojenci smo si z našim trdim, poštenim delom zaslužili pokojnino. Za to nas pa res ni treba zasramovati. Med temi smo tudi borci, izseljenci in pregnanci za časa NOB. Ali ni bilo tedaj dosti trpljenja? Ali nismo tudi mi krivi, da ti mladinci danes lepše živijo? Zato nas pa res ni treba pošiljati v ..gmajno "t
Upam, da bodo te vrstice brali tudi tisti, ki so se potrudili, da so nastale, saj se upokojenci le neradi pritožujemo, pa tudi v redu plačniki smo za vse, kar je naša dolžnost, česar pa ne bi mogli trditi za vse stanovalce.
No, pa lep pozdrav!
Upokojenci soseske Vel j ko Vlahović Domžale
Domžalski frizerji
Pridite jutri
V Domžalah st mi poznana dva frizerska salona. Oba sta v popoldanskih urah odprta do 8. ure zvečer. Dvajset minut čez petje, ko v nekem avgustovskem dnevu vstopim v enega izmed njih. Želim trajno. Edina frizerka, ki dela v izmeni me takoj vpraša, kaj želim in potem pove, da sem prišla prepozno. Človek postane hvaležen za prijaznost.
Isti avgustovski dan, ura je pol šestih. Drugi frizerski salon. Tri delavke v popoldanski izmeni, pred menoj šest čakajočih. Sedem in čakam. Za menoj pridejo še tri tovarišice, željne polepšanja. Ena je baje naročena že od prej, zato je kmalu na vrsti. Sploh pa barvanje vzame več časa in je zato samoumevno, da so tiste, ki želijo to, pač prej na vrsti! Čakam. Prispela je tovarišica, ki želi vodno, zato naj bi bila pred menoj ker se jaz po NJIHOVEM MNENJU vendar želim samo „sfenati". Ura je pol osmih, tudi meni se zdi, da je zdaj za trajno že pozno, vendar jim glede na njihovo mnenje pojasnim, da se ne želim le sfenati. ,Ja, potem pa rpidite jutri zjutraj!" To je blagoslov po dveh urah čakanja. Včasih pravijo, da preveč jezikam, pa sem zdaj kljub temu ostala brez besed. Odšla sem s skromnim „adijo" in si mislila svoje.
Smrklja sem, v dvajsetem letu in nimam še veliko obveznosti. Pa bi v teh dveh urah vendarle lahko storila kaj koristnega. Morda pa je koristna tudi potrditev misli, da mora človek za lepoto potrpeti.
Ko bom odrasla, se bom poskušala pri frizerju vedno naročiti vnaprej, tako da bom čas, ki bi ga nekoristno presedela ob čakanju, koristno uporabila za marsikaj. Verjetno me tedaj ne bodo zanimale tiste smrklje, ki bodo v vrsti pred menoj saj bom vendar naročena! Zgledi vlečejo.
S. P.
Na sliki Pavelček in Darja osnovnošolca iz Moravč s trofejnimi krompirči v rokah
NOVO V NAŠIH KS
KS Vrhpolje — Zalog: obilna letina krompirja
- Letošnji pridelek krompirja v Moravski dolini kaže, da ga bo dovolj za domače potrebe in še za prodajo. Kljub suši je dobro uspel, tako da so pridelovalci zadovoljni s takšnim pridelkom. -
- Kmet Pavel BARLIČ v Zg. Tustanju v Krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog, je na površini 20 arov pridelal cca 5.000 kg zdravega krompirja sorte „Igor", ki ga bo nekaj prodal, večji del pa porabil za dom in seme.
- Barlič pravi, da toliko krompirja že dolgo ni pridelal na tej njivi kot letos.
-- Pravi tudi, da je krompir posadil proti koncu meseca aprila, na dobro pripravljeno njivo - pognojeno le z hlevskim gnojem, ni pa ob tem uporabljal nobenih umetnih gnojil in škropiv. Krompirja je spomladi posadi le 120 kg, v začetku meseca avgusta gaje pa pridelal kar 4 tone.
- Pri pospravilu krompirja so pomagali domači in sosedje, saj je bilo kar precej dela. Med pobiralci sta bila tudi otroka Pavle in Darja -' oba šoloobveznika. Med gomolji sta našla tudi dva krompirja, ki bi jih imenovali lahko „Velikana", saj sta oba skupaj tehtala kar 108 dkg. Dovolj za petčlansko družino Barličcvih!
Pa dober tek Barličeva družina!
PRIPRAVA KURJAVE ZA ZIMO!
Krajani iz Vrhpolje in okolice si že v letnem času pripravljajo kurjavo za zimo. Tako smo imeli priliko videti družine VREČAR iz Vrhpolja, kije na cirkularni žagi pripravljala drva za kurja"o kmečke peči. Vrečarjevi so v preteklem letu podrli staro, že dotrajajočo leseno hišo na Vrhpolju, katera je dala precej odpadkov za drva. Ta drva bodo kurili več zim in se greli na topli kmečki peči, ko se bodo vrnili iz službe domov.
Naj omnimo, da sta Vrcčarjeva podrla hišo zaradi novogradnje stanovanjske hiše v neposredni bližini stare.
Kmečki praznik v Moravčah
V soboto, 13.8.1983 in nedeljo 14.8.1983 sta Aktiv kmečkih žena in Aktiv mladih zadružnikov Moravče, ki delujeta pod okriljem Emone Kmetijske kooperacije Domžale, organizirala že četrti tradicionalni kmečki praznik.
Naj na kratko opišem delo obeh aktivov.
Aktiv kmečkih žena Moravče je bil ustanovljen leta 1977 in se je v teh nekaj letih njegovo delo razmahnilo na mnoga področja (strokovna predavanja iz kmetijstva, gospodinjstva, zdravstva, strokovne ekskurzije). Sedaj sodeluje v aktivu že preko 60 članic. Za kmečki praznik so pripravile razstavo cvetjs, ročnih del in starih predmetov, ki so jih nekdaj kmečke žene moravske doline s pridom uporabljale v gospodinjstvu.
Aktiv mladib zadružnikov smo ustanovili letos v mesecu maju. Vanj so vključeni mladi fantje in dekleta, ki syne boje trdega dela na kmetijah moravske doline in jim je iovrstno delo v veselje. Obenem pa s svojim delom žele, da ohranijo izročila svojih dedov, a hkrati hočejo ujeti korak z razvijajočo se mehanizacijo, ki se iz leta v leto izboljšuje in izpopolnjuje. Mladi vedo, da bo delo na kmetijah lažje in uspešnejše, če bode njihove kmetije opremljene s sodobnimi stroji. Mladi so spoznali, da jim delo na kmetijah ne more zadovoljiti njihovih potreb, zato si si ustanovili aktiv, v katerem bodo pridobivali določena strokovna in splošna znanja. Do sedaj so se že udeležili kmečkih iger v Komendi in 7. srečanja mladih zadružnikov Slovenije na Vranskem. V okviru kmečkega praznika pa so pripra-
vili povorko in veselico. V povorki je sodelovalo 71 ekip z 298 udeleženci. Nastopajoči so v povorki prikazali stara kmečka opravila, rokodelska dela značilna za to področje (pletenje košev in košar, izdelovanje metel, pletenje kit, kamnoseštva), v povorki pa je bilo mogoče videti tudi staro in novejšo kmetijsko mehanizacijo. Sodelujoči so se povorke radi udeležili, v to vložili veliko truda, za kar se. jim organizatorji najlepše zahvaljujemo.
Menim, da je kmečki praznik v zadovoljstvo organizatorjev in obiskovalcev lepo uspel, kar nas obvezuje, da z organizacijo tradicionalnega kmečkega praz »ika v Moravčah nadaljujemo tudi v prihodnje.
Janez Ocepek, ing.
Terice lanu ob prikazu kmečkih običajev in opravil v Moravčah
Bistrici
(Prosto po S. Gregorčiču)
Krasna si naša Bistrica, ti Kamniških si hči planin! V dežju, nevihtah se spočenjaš, na belih skalah se začenjaš, kot biser lepa, čista pa pritekaš nam izpod kamnin.
Krasna si, naša hči planin! Kako ljubo, glasno šumljaš, kako čvrsto, krepko skakljaš, ko sred gora še pot imaš. A ko pridereš v kamniške doline, do Radomelj, v domžalske nam ravnine, zakaj te živa, čista radost mine?
Ti veš - trpiš in ne odgovoriš:
Zakaj je struga črnoblatna, bolna? Zakaj si, Bistrica, nesnage polna? Zakaj si bela, rjava, rdeča, siva? Zakaj rumena, penasto plesniva? Zakaj kazi te šara vsemogoča? Zakaj ne sčisti te vihar, ne toča? Zakaj polivinil je na bregovih? Zakaj tiSče nos v bližnjih si domovih?
Molčiš - in po čistoči vsa kričiš.
Obenem noč in dan nemirno snuješ, spomine si obujaš, premišljuješ -saj še pred petdesetimi smo leti kopali v tvojih se vodah poleti, kot čisto smo studenčnico te pili in zdrave ribe, rake smo lovili.
Oh, danes pa zanikmost ljudi te tepe in zasipa te s smetmi. Moderni te sovražnik zdaj oblega, kulturni človek se z naravo krega, saj v prvobitnost vse preveč posega, siroto maže te, kali in bega.
Kanal ob tvoji strugi smo zgradili, v tovarnah da bi si odpad odlili, predelala čistilna bi naprava in voda spet bila bi čista, zdrava. (Le na papirju jasne so postavke, zamaje se, ko vidimo vse davke!)
Milijone let vsa svoja in mogočna -spet po viharju močna boš, odločna: sovražnike vse - onesnaževalce, pretežkih davkov razpotegovalce odnesi na dno črnega morja! In spet boš lepa, čista - BISTRICA.
Vetrček
Pisma bralcev:
ŽELIM PREJEMATI ČASOPIS
Naročam Občinski poročevalec. Živim na Trojanah, kjer sem prijavljen za stalno tako v vojaškem in civilnem * smislu. Prosim vas, da mi v prihodnje redno dostavljete časopis. Do sedaj ni bilo tako. K nam „Občinski poročevalec" ni prišel. Ne vem, kje je bila napaka; pri pismonoši (na pošti) - ali v krajevni skupnosti.
Račun lahko pošljete  na moj naslov.
Lovto Vuh, Trojane 16
KRAJEVNI PRAZNIK KS TROJANE
Za slovesnost ob krajevnem prazniku in 40-letnici ustanovitve Šlan-drove brigade so skupščina, DPO in društva KS Trojane pripravile zelo pester program in to v nedeljo 7.8.1983.
Program se je začel ob 17. uri s pozdravnim govorom predsednika skupščine KS Trojane Lada Goričana, ki jy pozdravil vse navzoče, ki so se zbrali v lepo na novo urejenem prostoru pred gasilskim domom na Trojanah. Med njimi so bili predstavniki DPO občine Domžale, med njimi predsednik IS SOB Domžale Herman Breznik in predsednik ZZB občine Domžale Alfonz Avbelj-Savo in drugi.
Slavnostni govor je imel sekretar OO ZKS Trojane Janez Kušar. Poudaril je, da letos praznujejo že tretjič svoj krajevni praznik, vendar prvič v tako lepem in urejenem okolju, ki so ga uredili letos tudi s pomočjo krajanov Trojan. Krajani so napravili veliko število udarniških ur in prispevali v denarju čez 130.000 din, kar je precej za vsega 518 prebivalcev te krajevne skupnosti, ki živijo natreseni v 18 zaselkih.
V nadaljevanju je tov. Janez Kušar opisal zmagoslavno pot Šlan-drove brigade, katera letos proslavlja 40-letnico ustanovitve.
Zelo smo ponosni, je dejal slavnostni govornik, da bo proslava prav na tem lepem prostoru na Trojanah, poleg katerega so zasadili spominski drevored tovariša Tita, ki ga prav danes odpiramo. Krajani Trojan bomo storili vse, da se bodo borci Šlandrove brigade med nami dobro počutili.
Ob tem so doprli tudi dopolnilni objekt pri gasilskem domu, v katerem bo center civilne zaščite. Gasilski dom s svojimi prostori pomeni osrednji prostor za politično, kulturno in športno dejavnost krajanov Trojan. Veliko jim pomeni tudi
nova asfaltirana cesta do gasilskega doma. Za športnike in gasilce pa je izrednega pomena večnamenska ploščad, ki je bila tudi dograjena za krajevni praznik.
Pred zaključitvijo so tudi dela pri gradnji telefonskega omrežja in pričakujejo, da bodo novi telefoni po hišah zazvonili že pred proslavo Šlandrove brigade, tp je pred 10-septembrom.
Po slavnostnem govoru so podelili'bronasta priznanja OI; zaslužnim krajanom in OZD.
Po slavnostnem govoru je predsednik KS Trojane Lado Goričan odprl vse tri nove objekte in zaželel, da bi bili novi objekti res najbolj izkoriščeni po svojih namenih.
Spominski drevored pa nas naj stalno spominja na velikega misleca in arhitekta miru Maršala Tita,
Sledilo je športno srečanje na večnamenski ploščadi ter tovariško srečanje borcev in krajano" KS Trojane.
OB VSTOPU V DOMŽALE:
Prašna dobrodošlica
Malo je večjih slovenskih krajev, ki ne bi imeli kot žal nima naše mesto - urejene železniške postaje. Je pač nima in tudi denarja ne kaže kaj kmalu ne bo, da bi jo imeli. Vendar bi lahko imeli vsaj urejeno avtobusno postajališče na tekoimenovani zvezni cesti Ljubljana-Maribor.
Vsako postaja/išče je na nek način izkaznica določenega kraja, dokaz o čutu ali odnosu do urejenega okolja. Pomeni pa tudi lahko dobrodošlico ali pa njeno nasprotje. Gosta, ki pride v Domžale in izstopi na enem od obeh izogibališč, pozdravijo neurejenost, zanemarjenost, odbijajoč videz dveh zarjavelih po obliki in funcionalnosti preživelih pokritih čakališč z nemogočo okolico. Ob'.aki belega prahu se dvigajo ob suhem vremenu, luže se pojavijo v deževnem:
Vse skupaj je neugledno, zanemarjeno, neoskrbovano.
Pa je treba tako malo: Asflatirati nekaj deset kvadratnih metrov prostora v izogibališčih, urediti novi čakalnici. Za vse to ima namenjen denar Republiška skupnost za ceste, ki ga nam seveda ne ponuja sama od sebe. Turistično društvo je pripravljeno namestiti in posaditi cvetlična korita, čudovite zemljevide, karte in kažipote pripravlja občinski Zavod za geodezijo vse to bi se dalo namestiti, če bi bil nekdo pripravljen prevzeti dela in vodenje različnih operativnih opravil pri urejanju obeh postajališč. Pa ga ni. In dotlej se bo še naprej gostom kot posebne vrste prašna dobrodošlica kadilo pod nos v deževnih dneh pa bodo luže govorile o naši domžalski nepripravljenosti urejati pomembne objekte denimo tudi turistične ponudbe.
Brojan
KULTURA IH HUITURHE PRIREDITVE
Z otvoritve (jubilejne razstave ob desetletnici društva Peter Loboda, ki so jo pripravili v letošnjem juniju.
Razstavna dejavnost ob 10-letnici likovnega društva Peter Loboda
Likovno društvo Petra Lobode Domžale je v jubilejnem letu, ko društvo praznuje 10-letnico delovanja, pripravilo že doslej precej razstav, imelo jih bo pa še v jesenskem času. V februarju je bila razstava v Osnovni šoli Šlandrove brigade v Domžalah, v aprilu v Osnovni šoli Jurij Vega v Moravčah. O teh dveh razstavah smo že pisali.
V mesecu maju je bila razstava v likovni galeriji v Izoli, ki jo je pripravila ZKO Izola. Ob otvoritvi sta spregovorila tajnik ZKO Izola in predsednik društva Matjaž Mauser, za kulturni program so poskrbeli tiio flavt, učenk Glasbene šole Izola in član društva, recitator Tone Ravnikar. Obisk razstave je bil lep, o razstavi sta pa v knjigo vtisov svoja zapažanja med drugim zapisala:
Zoran Ivančič: „Kar nadaljujte v svojem izražanju življenja in okolja v naši družbi in drugje. Vedite, da vas ljudje spoštujejo in občudujejo v vašem likovnem ustvarjanju-Delajte naprej in vztrajno - ne ustavite se pred nobeno težavo. Bodite pogumni še naprej. Ljudje vas spoštujejo. Uresničujte vaše poslanstvo naprej!"
Stanka Jenko: „Prijetno ste presenetili nas Izolčanc s svojimi izvirnimi lepimi likovnimi deli. Ta razstava je zanimiva, ker se predstavljate v različnih likovnih tehnikah. V bodoče želim vsem vašim članom še veliko ustvarjalnega uspeha pri vašem delu."
V mesecu maju je bila razstava v Tovarni Trak Mengeš ob 50-letnici obstoja tovarne. Ob tej priliki je direktor Slavko Pišek v knjigo vtiso zapisal „Članom Likovnega društva Petra Lobode iz Domžal se v imenu delavcev DO Trak-a lepo zahvaljujem za razstavo, ki ste jo skrbno pripravili ob našem 50-Ietnem jubilejnem praznovanju. Razstavo smo si trakovci z našimi upokojenci in številnimi gosti z zanimanjem ogledali. Veliko je bilo izrečenih pohvalnih besed, le škoda, da niso vse zapisane. Pozdravljamo vaša prizadevanja, ki so v prvi vrsti namenjena tistemu, ki za to tudi največ prispeva. Prepričani smo, da je tako sodelovanje zelo spodbudno za ustvarjalce, za nas gledalce pa posebno doživetje. Želimo vam še mnogo lepih uspehov pri vašem delu in plodnega sodelovanja v prihodnje. Hvala vam!"
Društvo je jubilantu, tovarni Trak izročilo sliko ing. Bogdana Potnika. V juniju je bila razstava v tovarni Tosama Domžale. V knjigo vtisov je Dušan Borštnar zapisal: ,,Razstava je bila v redu, pri nas je bila že drugič. Da bi ljudem še bolj približali dela, bi bilo priporočljivo, da bi take razstave pripravili večkrat."
V juniju je pa bila v preddverju hale Komunalnega centra v Domžalah jubilejna društvena razstava, ki se je je udeležilo izredno veliko ljubiteljev likovne umetnosti. Številne obiskovalce in goste je pozdravil predsednik Matjaž Mauser, v kulturnem programu pa je nastopil Oktet bratov Pirnat in član društva, recitator Tone Ravnikar. Spregovoril je predsednik skupščine Kulturne skupnosti Domžale Jernej Lenič, ki je v svojem govoru med drugim dejal: „Vsa povojna leta je bilo zanimanje za likovno ustvarjalnost v Domžalah zelo živo. Mnogi likovni ustvarjalci, ki so ob sodelovanju Kulturne skupnosti in ZKO pripravili razstave, so dokazali, da potrebujemo novo, bolj organizirano qbliko medsebojnega povezovanja in -delovanja. 'Januarja 19:7-3 so se te potrebe in želje z ustanovitvijo Jikovne sekcije, ki se je po letu dni obstoja preimenovala v Likovno.,,društvo Petra Lobode Domžale, uresničile.' 'V 10 letih obstoja društva je bito r'al*tivWOVtMo.:vkljttčenih nekaj deset lik<vwi'h ustvarjalcev, ki-so -bili vključeni v skorajda1 vse Slikarske kolonije v Sloveniji in izven nje.^Svoja dela so znali približati ljudem. V domači občini kar dobro poznamo njihovo prizadevanja in
dosežke, pogosto se z razstavami predstavljajo v sosediih občinah, poznajo pa jih tudi na Štajerskem, v Prekmurju, Gorenjskem, Dolenjskem in Primorskem. Tudi v sosednjih republikah so se že predstavili. Dobili so lepa priznanja ne le v občini, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru. Čeprav ob takih prilikah ni navada, je vendar prav, da se imenoma spomnimo nekaterih članov društva, ki so s svojim-prizadevanjem pomagali, da se je društvo organizacijsko utrdilo, začelo uspešno delovati, rasti v strokovno kvalitetnem pogledu in da člani društva lahko aktivno ustvarjajo. Med take člane gotovo sodi akademski slikar Danijel Fugger, bivši predsednik društva ing. Dolfe Pen, pa dolgoletni tajnik ZKO Domžale Tone Ravnikar. Tem bi gotovo lahko dodali še druge prizadevne in vztrajne člane društva, ki pa so našli svoje mesto v jugilejnem katalogu."
Jubilantom je čestital tudi predsednik ZKO Slavko Pišek, ki je članom, Danijelu Fuggerju, Mojci Vilarjevi, Branetu Rihtarju, Francetu Ofehku, Bogdanu Potniku in Tonetu Ravnikarju, ki so v društvu že 10 let izročil priznanja.
V knjigo vtiso so zapisali:
Karel Kušar: ..Likovnemu društvu Petra Lobode iskrene čestitke ob 10-letnici z željo, da bi še v bodoče bogatilo domžalsko kulturno življenje."
Dr. Mirislav Stiplovšek: „Zadovoljen sem, da sem sodeloval pri organiziranju likovnega društva, ki je v desetletnem delu pokazalo tako lepe uspehe."
Miro Ukmar: „Uspešen in prijeten, lep ter skrbno urejen primer likovnega doži-
vetja, ki si ga v Domžalah želimo videti bolj pogosto. Pohvala in zahvala društvu in marljivim organizatorjem!" 1
Ind. Dolfe Pen: „Ne bi laskal - čestitam kvaliteti - vsem skupaj in slehernemu posamezniku - največji napredek v svojem razvoju pa je tokrat pokazal Brane Rihtar!"
Alfonz Avbelj: „Izgleda, da imamo Domžalčani veliko dobrih in nadarjenih slikarjev z jako zdravo domišljijo. Mislim, da bi si morali ta dela ogledati vsi Domžalčani in širša okolica. Ljudje, ki nam ohranjajo v slikah kulturo in zgodovino naših narodov, so za mene velikega pomena." Obiska razstave, približno 100 ljudi, je za člane velika vzpodbuda za nadaljnje delo.
Konec junija in prve dni julija je bila razstava v Osnovni šoli Franca Pera-Vida v Krašnji, ki je bila tako za člane, predvsem pa za krajane ob priliki krajevnega praznika še posebno doživetje, saj je bila prva likovna razstava v tem kraju. Kulturni program ob otvoritvi so pripravili učenci šole, pevski zborček, glasbena skupina, plesna skupina in recitatorji, ki jih je pripravila tov. Ljuba Penko, sama razstava je bila pa tudi v organizaciji novo ustanovljenega kulturnega društva Fran Maselj-Podlimbarski, ki je po večletnem prenehanju ponovno zaživelo. Spregovorila je tudi upraviteljica šole Vera Beguš, glavna gonilna sila kulturnega delovanja v krajevni skupnosti, ki seje zahvalila članom Likovnega društva Petra Lobode, da so se odzvali vabilu za postavitev raz-' stave v Krašnji in krajanom, ki so bili ob otvoritvi navzoči kar v lepem številu, prikazala delo društva v teh desetih letih delovanja. Krajanom je pa razstavljena dela lepo in na razumljiv način prikazal mentor Danijel Fugger. Ob tej priliki je ponovno izšlo glasilo krajanov KS Krašnja, ki izhaja že drugo leto in seznanja krajane predvsem o kulturnem delovanju.
Istočasno je bila tudi uspela razstava izdelkov učencev te šole, kakor tudi prti in gobelini, ki so jih izdelale domačinke.
Društvo je s pomočjo sredstev Kulturne skupnosti Domžale v jubilejnem letu izdalo glasilo Perspektive in jubilejni katalog, ki sta bila oba bogato slikovno opremljena. Za večino razstav je bila izdana tudi zloženka z delom enega izmed članov društva.
Tone Ravnikar
20 let glasbene šole v Radomljah
Dvajsetletno delovanje Glasbene šole Domžale, oddelka v Radomljah je sicer kratka doba, toda glasbeno izobraževanje mladine je bilo v tem času zelo uspešno.
Število učencev se je v tem kratkem času potrojilo, kar kaže na izredno zanimanje staršev za pouk glasbe, saj vemo, da glasba plemeniti duha in otroku privzgoji lepe humane navade, kar je sedanji družbi pri krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov še kako potrebno.
Razveseljivo je, da je vsako leto v oddelku vedno več mladih, ki dobivajo osnove glasbene vzgoje. Učitelji Glasbene šole, ki poučujejo na našem oddelku so tekorekoč zrasli z življenjem kolektiva naše šole in so vedno pripravljeni sodelovati s svojimi učenci in instrumentalnimi skupinami na vseh prireditvah v okviru šole in kraja. Ravnatelju Glasbene šole tov. Stanetu Habetu in vsem zaposlenim
Feljton pripravlja prof. Ivan Vidali
na- našem oddelku ob 20-letnici oddelka v Radomljah iskreno česti' tamo in se zahvaljujemo vsi občani Radomelj, Preserij, Homca in ostalih krajev našega območja za plemenito poslanstvo pri tako pomembnem vzgojnem delu naše mladine. Posebej čestitamo naši mladini, ki danes obiskuje to šolo z iskreno željo, da se čimveč nauči in pridobljeno znanje uporabi pri širjenju- kulturne dejavnosti.
Zavedamo se, da je pedagoška dejavnost na tem področju težka, vendar je za splošni razvoj mladine nadvse potrebna in hvalevredna. Zato smo prepričani, da bo naša družben« skupnost tudi v bodoče imela razumevanje za poslanstvo, ki ga izvaja Glasbena šola Domžale in še naprej moralno in materialno podpirala prepotreb-no dejavnost.
Rajko Hafner ravnatelj osnovne šole
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Medtem so osnovali Kokrški odred, ki sta ga sestavljala Kamniški in Kokrški bataljon. Prav tedaj pa je doseglo nemško nasilje na Gorenjskem svoj višek v vsem času okupacije. Množično so streljali talce, izseljevali prebivalstvo in požigali vasi.
Kamniški bataljon pa se je v tem času še bolj utrdil, vračal je Nemcem milo za drago in bil hudo preizkušenemu ljudstvu v veliko oporo. Poleti in jeseni je poslal v dolino vrsto patrulj, ki so razdejale precej nemških uradov, vrtcev in obratov, napravile nekaj propagandnih akcij in na smrt prestrašile zdaj že dokaj redke nemške sodelavce. Naj kot zariimivost omeriimo, da je patrulja, ki jo je vodil poveljnik Blejc, odigrala v Loki pri belem dnevu z mengeškimi nogometaši nogometno tekmo.
Jeseni 1942 so se Nemci trdno odločili, ko so prizadejali hude izgube Gorenjskemu odredu, Kokrški bataljon pa skoraj docela uničili, da bodo opravili tudi s Kamniškim bataljonom. 24. decembra 1942 so ga napadli z močnimi silami na Kostanj-ski planini, in tu je skupaj s še 14 borci in eno borko padel Matija Beljc-Matevž, hraber borec in sposoben, preudaren poveljnik. Maja 1953 je bil odlikovan z redom narodnega heroja.
Na levi stoji spomenik padlim Vi prvi svetovni vojni. Ta spomenik ima nekam svojsko usodo. Najprej so ga postavili na sedanjem Glavnem trgu.
Nemci so ga prestavili pred cerkev, v petdesetih letih pa smo ga postavili na zdajšnji kraj. Spomenik je zasnoval in izdelal Lovrenc Sršen, znani kamnosek, ki ga je zelo cenil mojster Jože Plečnik, saj je menda zlasti njemu zaupal klesanje črk na kakšnem svojem zahtevnem delu, in veliko kamnoseških del na današnji Narodni in univerzitetni knjižnici je opravil prav on.
Zdaj se obrnimo proti Velikemu Mengšu. Naj tu povemo še tisto, česal niti mnogi stari Mengšani ne vedo več: kje je namreč takla meja med Velikim in Malim Mengšem. Ta je šla tako, da je bila Vidalijeva hiša še v Velikem Mengšu, prav tako tudi Kuraltova in Skrajeva kovačija (zdaj Žibertova hiša), medtem ko je bila nekdanja Mihetova (Blejčeva) in Perova (Kovačeva ali Pekova) že Malem. Meja je nato šla po Stari poti do sedanje Vrhovnikove hiše (Žunove), ki je bila že spet v Malem Mengšu, po ozki poljski poti proti Domžalam. Vse hiše vzhodno od nje so bile v Velikem.
Zaključni večer domžalskega filmskega gledališča
V zadnjem
večeru, ki ga je pripravil in vodil Igor Lipovšek, se nam je z osmimi kratkimi filmi predstavil amaterski Foto kino klub „Mavrica" iz Radomelj, ki letos obhaja petnajsto obletnico delovanja. Videli smo izbor njihovih najboljših filmov - tistih, ki so na republiških, zveznih in celo mednarodnih festivalih prejeli medalje.
Vsebinsko in oblikovno so bili predstavljeni filmi razno/rstni in so pokazali precejšnjo mero ustvarjalne domiselnosti in sproščenosti. Kratki filmi v svojih prikazih najpogosteje združujejo kratek dogodek - večinoma vzet iz vsakdanjega življenja -in avtorjevo razmišljanje, ki v filmsko predstavo vnese posebno čustveno atmosfero. Včasih je sam dogodek zreduciran na minimum in se avtor osredotoči na podajanje svojega dojemanja in vrednotenja nekega pojava. Takšen je na primer
film Minevanje, kjer kamera kroži okoli statičnega predmeta (stare vodne črpalke) in ustvarja lirično, nostalgično vzdušje. Podobno, še močneje in hkrati malce naivno izraženo nostalgijo zaznamo ob filmu Dtptih. Tu filmska pripoved temelji na kontrastu med naravo in mestom. Oboje spoznavamo skozi oči junaka, ki je v obeh okoljih sicer pasiven, a s svojo meditativno držo izraža nostalgično navezanost na naravo in nenaklonjenost mestnemu življenju. Film se sicer konča z
mestnim prizorom, toda ponovljeni glasbeni motiv, ki ga poznamo iz prvega dela filma, nam najavi junakovo vrnitev - ali vsaj željo po vrnitvi v naravo. Filmi se seveda razlikujejo tudi v vzdušju: Diptih je nostalgično liričen, skoraj pesimističen; otroško optimističen pa je film Marjetice - kratka pripoved o deških sanjah in o realnosti, ki je še celo bolj vesela in radoživa od sanj. Monotono življenje ostarelih ljudi domiselno obravnava film Kolomet-rina in dnevnica, iz težav moških „v najboljših letih" pa se hudomušno ponore uje komedija Dogodki na Trim stezi.
Posebno in pogosto zvrst kratkega filma predstavljajo tudi dokumentarni filmi. Nekateri skušajo le zabeležiti nek realen dogodek (na primer Tito v Domžalah), drugi pa
kažejo tudi več ustvarjalnih ambicij - dokumentarec o potovanju v Basel vsebuje sinhroni komentar, ki v film vnaša humorne in celo satirične poudarke. Eden boljših, če ne kar najboljši, je bil film Valj. Avtor Karel Stainer je pravo dramatično napetost dosegel s konteastiranjern dveh sil. Ob velikanski tovornjak natovorjen z ogromnim valjem je postavil navadnega polža, s spretno kamero sledil nenavadnemu dogaja-_ nju in film zaključil z nevsiljivo in prisrčno poanto.
Tudi razgovor s tremi člani radomeljskega kluba, ki je sledil projekciji filmov, je (maloštevilni) domžalski publiki še dodatno približal njihovo delovanje, opozoril na finančne, organizacijske in tehnične težave ter povabil k sodelovanju.
Mirjam Novak
OBČINSKI POROČEVALEC
5219
8755
Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale
Vprašanja in odgovori na delegatska vprašanja
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI PRESERJE
Vprašanje:
1. Cesta IV. reda od Preserij do meje s sosednjo krajevno skupnostjo Zg. Jarše, ki vodi skozi z drevjem poraščenim delom naše krajevne skupnosti in se imenuje Pelechova oz. po predlogu, sprejetim leta 1978 Gajeva cesta, je bila do prve faze asfaltiranja zgrajena meseca maja 1980.
2. Zavoljo pičlih finančnih sredstev zgornja plast cestišča na vsej dolžini novo zgrajene ceste ni bila ojačena s finim asfaltom/ato je njena kvaliteta krhka in neprimerna za prevzem javnega prometa.
3. Stanje ceste je vzrok, da ga ustrezna strokovna komisija ni doslej prevzela, saj je objekt še v izgradnji, industrijsko bi to poimenovali s „polfabrikatom".
4. Iz enakega razloga je cesta ostala brez horizontalne semaforizacije in brez običajnih prometnih oznak.
5. Vsa ta dejstva pa tudi inšpekcijska služba in drugi zanemarjajo, ko gre za dajanje dovoljenja, da se po tej cesti opravlja promet' predvsem za odvoz konglomerata iz Kamniške Bistrice. Vsaka želja, da se to prepove, je ostala neupoštevana.
6. Vozniki, ki delajo cesti največ škode.so privatniki, ki pa vozijo po naročilu gradbenih podjetij, ki gradijo ceste, skladišča in vsakdanje objekte.
7. Prebivalci, ki stanujemo na tem območju plačujemo vse dajatve, ki so dogovorjene ali zapadejo v plačilo kot obveznosti. Zakaj torej ni mogoče narediti tudi ustrezni red, ki bi onemogočil odvijanje prometa na nedokončani cesti. Pogled na stanje cestišča danes pove vse to, kar ta želja, predlog ali karkoli že je, napovedano vsebuje: cesta je nedokončana, cesta je brez semaforizacije, na cesti se odvija javni promet, kdo lahko naredi red, ki bi odpravil te pomanjkljivosti.
Odgovor:
Investitor asfaltiranja Gajeve ceste v KS Preserje je bila KS Preserje ob delni finančni participaciji SKIS Domžale. Cesta ni bila tehnično prevzeta, ker investitor (KS Preserje skupaj z občani) ni zagotovil sredstev za položitev ustreznega asfalta. SKIS Domžale za namen dokončanja te ceste do leta 1985 nima predvidenih finančnih sredstev, ker so vsa razpoložljiva sredstva namenjena za potrebe gradnje kanalizacije predvidoma pa bo potrebno pred rekonstrukcijami cest zagotoviti tudi določena sredstva za ojačitev vodovoda v tej krajevni skupnosti.
Predlagamo, da KS Preserje ob finančni pomoči SKIS kljub takemu stanju uredi vsaj ustrezne prometne znake.
Gradbena podjetja, ki vozijo gramoz iz Kamniške Bistrice morajo pridobiti ustrezno soglasje. Pri morebitnem uničevanju te ceste pa morajo gradbena podjetja tudi ustrezno finančno odškodnino, zato prosimo KS Preserje, da v bodoče javlja vse eventuelne take prevoze gramoza na SKIS Domžale z navedbo št. tovornjakov in transportnega podjetja.
(Odgovor pripravil tehnični vodja SIS materialne proizvodnje tov. Anton Preskar).
DELEGACIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRTINA
Vprašanje:
V podružnični Soli v Krtini bo z
novim šolskim letom za 1. in 2. razred kombiniran pouk, se pravi, da bosta oba imela pouk istočasno v isti učilnici. Že srednjeročni plan opredeljuje in iz njega izhaja, da naj se pospešuje dejavnost sodobnejših oblik vzgoje in izobraževanja in njena kakovost in rast zlasti pri razvoju celodnevne šole. Mnenja smo, da bi bilo nujno potrebno zagotoviti v podružnični šoli v Krtini normalni in ne kombiniran pouk v kolikor je za to količkaj možnosti. Mnenja smo tudi, da je to zlasti pomembno za prvi razred, kjer se začenja šolanje in pridobivajo osnove znanja, ki bo zelo pomembno za uspešno nadaljevanje šolanja.
Odgovor:
Občinska izobraževalna skupnost Domžale je dolžna na osnovi zakona o osnovni šoli financirati izvajanje dejavnosti v obsegu zagotovljenega programa.
Na osnovi samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela v OIS Domžale in enotnih standardov in normativov za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti je razbrati, da mora program storitev zagotoviti, da v oddelku ni več kot 36 učencev in ne manj kot 18 učencev.
Iz podatkov, ki jih je posredovala OŠ Martin Koželj Dob je razvidno, da v oddelkih 1. in 2. razreda skupaj ni več kot 22 učencev in tako ni mogoče zagotoviti ločenih oddelkov. Pridružujemo se mnenju delegacije Krajevne skupnosti Krtina, da je kombinacija neugodna predvsem za prvi razred, ker se pridobivajo osnove znanja, vendar bi delitev oddelkov v Krtini pomenilo delitev še nekaj oddelkov na ostali podružničnih šolah v občini, kar pa izhajajoč iz finančnega plana ni sprejemljivo.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana OIS Domžale za obdobje 1981-1985 pa smo se uporabniki in izvajalci združeni v OIS Domžale dogovorili, da se število otrok v celodneno organiziranem pouku v obdobju 1981-1985 ne bo povečalo, izjemoma le v primerih, ko bi se število oddelkov na šolah, ki izvajajo program COŠ povečalo.
(Odgovor pripravila tov. Irena Gričar, Občinska izobraževalna skupnost Domžale).
DELEGACIJA OBRTNIKOV DOMŽALE
Vprašanje:
Glede na to, da je bila v smislu 74. člena obrtnega zakona izdana negativna odločba na vlogo za opravljanje obrtne - dejavnosti „dimnikarstvo'1 postavljamo delegatsko vprašanje: ,.Zakaj v občini Domžale ne moremo razvijati samostojne obrtne dejavnosti „dimnikarstvo"?
Na podlagi zbranih informacij, priporočil in analize krajevnih skupnosti je Komunalno podjetje v Domžalah le 38 % zadovoljevalo potrebe občanov in organizacij združenega dela v tej dejavnosti. Zaradi neizvršenih dimnikarskih storitev v nekaterih gospodinjstvih in obrtnih delavnicah več let, lahko nastane družbena in materialna škoda na objektih z možnostjo izbruha požara.
Odgovor:
Po zakonu o dimnikarski službi (Ur. 1. SRS, št. 16/74) lahko opravlja dimnikarsko službo na področju občine dimnikarska organizacija oziroma dimnikarski obrtnik, ki ga določi pristojni organ občinske skupščine.
Za območje občine Domžale opravlja dimnikarsko službo Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Dimnikarstvo, ki mu je občinska skupščina izdala pooblastilo za opravljanje dimnikarske dejavnosti na celotnem območju občine.
(Odgovor pripravil pozami inšpektor SO Domžale tov. Marjan Trobec).
Mnenje izvršnega sveta k odgovoru:
Izvršni svet je spričo problemov, ki so nastali na področju opravljanja dimnikarske dejavnosti v naši občini postavil določene zahteve Komunalnemu podjetju Ljubljana - TOZD Dimnikarstvo, ki je izvršnemu svetu posredovalo naslednji odgovor:
Na podlagi sklepa izvršnega sveta skupščine občine Domžale, ki je bil sprejet na 37. seji dne 5.4.1983 glede ureditve   dimnikarske   službe na
področju občine Domžale vam Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Dimnikarstvo posreduje:
- od 16.5.1983 je na področju SO Domžale zaposleno 11 dimnikarskih delavcev, kar pomeni, da je s povečanjem števila delavcev rešeno skoraj v celoti kadrovsko vprašanje,
- po sklepu odbora za delovna razmerja in stanovanjska vprašanja se je s 1.6.1983 začela reorganizacija na celotnem področju SO Domžale, tako sta nastala dva dimnikarska področja namesto prejšnjih treh.
Dimnikarsko podjetje Domžale I., ki ga vodi tov..Ivan Grden s petimi dimnikarskimi delavci zajema nekaj vasi in naselij, ki spadajo pod SO Šiška, nadalje Mengeš, Trzin in del Domžal, dimnikarsko področje Domžale II, ki ga vodi tov. Dore Zaje s štirimi dimnikarskimi delavci zajema polovico dela v samih Domžalah, nadalje Lukovico in vasi do Trojan. Vasi in naselja, ki spadajo pod SO Bežigrad so prevzeli delavci iz SO Bežigrad, ker je delna razbremenitev za dimnikarske delavce iz Domžal.
Delovno področje Domžale I. bo zajelo vse individualne uporabnike kurilnih in dimovodnih naprav, kateri bodo obiskani lx mesečno v kurilni sezoni, nastaja nekoliko problemov le v novem naselju Trzina pri uporabnikih, ki uporabljajo plinasta goriva, ker ni še rešeno vprašanje demontiranja plinskih goničev v času čiščenja kurilnih naprav.
Delovno področje Domžale II. bo zajelo vse individualne uporabnike kurilnih in dimovodnih naprav v strnjenih naseljih in vaseh najmanj lx mesečno v kurilni sezoni in to tudi v oddaljenih naseljih.
V obeh delovnih področjih bomo opravljali storitve tudi v hišnih svetih, večjih kotlovnicah, obratih, ustanovah in v industriji po 1., 2. in 4. členu Pravilnika o dimnikarski službi (Ur. 1. SRS, št. 1/76).
Obenem vas obveščamo, da bomo s 1.7.1983 prišli na nagrajevanje OD po novem Pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v TOZD Dimnikarstvo.
V novem Pravilniku so dimnikarski delavci boljše ovrednoteni kot so v obstoječem. Izplačevanje OD po novem Pravilniku bo v dobri meri izboljšal osebne dohodke dimnikarskim delavcem
Z ukrepi, ki smo jih naredili v naši temeljni organizaciji za reševanje opravljanja diminarskih storitev v SO Domžalah, bodo uporabniki kurilnih, dimovodnih ter prezračevalnih naprav v bodoče imeli bolj kvalitetno opravljene storitve, povečala se bo preventivna požarna varnost obenem pa zmanjšanje onesnaževanja ozračja.
Izvršni svet je k navedeni problematiki sprejel naslednje SKLEPE: 1. Izvršni svet zadolži požarnega
inšpektorja občine Domžale, ■ da naveže stike s požarnim inšpektorjem občine Litija v zvezi z opravljanjem dimnikarskih storitev v KS Velika vas - Dešen, da nc bi prihajalo do izpada čiščenja dimnikov oz. podvajanja dimnikarskih storitev (po izjavah predstavnikov Komunalnega podjetja Ljubljana - TOZD Dimnikarstvo, to območje pokrivajo dimnikarji iz Litije).
2. Izvršni svet bo problematiko dimnikarske dejavnosti na območju občine Domžale s poročilom požarnega inšpektorja ponovno obravnaval po kurilni sezoni 83/84 in ustrezno ukrepal, če bo ugotovil, da usluge ne bodo vršene tako, kot je dogovorjeno.
3. Izvršni svet sprejema tudi ponovno priporočilo podjetju za PTT promet Ljubljana - TOZD PTT Domžale, da scenoti za dimnikarstvo v Domžalah, Prešernova ul. čimpreje dodeli tel. številka.
Posredujemo tudi odgovor na delegatsko vprašanje, kije bilo zastavljeno na zasedanju družbenopolitičnega zbora dne 21.4.1983.
Vprašanje:
Dijaki imajo zaradi redkih avtobusnih zvez iz smeri Zagorja—Moravče-Ljubljana težave pri prevozu na šolanje v Ljubljana
Treba bi bilo ukreniti vse potrebno, da bi njihova mesečna avtobusna vozovnica veljala za vse avtobuse (primestne in krajevne).
Odgovor:
S spremembo voznega reda imajo dijaki na liniji Moravče - Ljubljana zagotovljen prevoz v šolo in nazaj, in sicer:
- iz Moravč za Ljubljano je avtobus ob 5.30 uri, 6.20 uri, 7.10 uri in ob 6. uri samo do Domžal. Povratek iz Ljubljane je ob 12.40 uri in ob 13.30 uri in iz Domžal ob 15.10 in 15.15 uri.
- za popoldansko izmeno pa je odhod iz Moravč ob 11.30 uri in ob 12.20 uri, povratek pa je ob 18.30 in ob 20.15 uri.
Veljavnost mesečnih vozovnic za vse avtobuse ni možna, ker so na področju Moravče - Ljubljana dve različni ceni vozovnic in to za obmestni in medkrajevni potniški promet, ki je dražji do Ljubljane za 7.- din.
(Odgovor pripravil tov. Pavlic, predstavnik Integral Ljubljana).
Mnenje izvršnega sveta:
Izvršni svet se z odgovorom ne strinja, ker ne zajemi prevozov iz " smeri Zagorje, ki povzročajo največ težav pri prevozu na šolanje v Ljubljano. Izvršni svet priporoča Integralu Ljubljana, da prouči možnost enotnih vozovnic za vse avtobuse.
HRUPIH VESTNIK
OBČINE DOMŽALE
Domžale, 21.9. 1983, št. 10
PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENC« SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA DOMŽALE
Na podlagi 11., 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list srs, št. 16 119/67) in 265. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80, 4/82 in 2/83) je Izvršni svet skupščine občine Domžale na seji, dne 28.6.1983 sprejel
SKLEP
o  javni   razgrnitvi  osnutka zazidalnega načrta    spominski    park občinl dom žali-
1. člcn
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Spominski park občine Domžale, proj. štev. 1012, ki gaje marca 1983 izdelal BIRO 71 Domžale.
2. člen
Urbanistična dokumentacija iz 1. člena tega sklepa bo javno razgrnjena za dobo 60 dni, šteto od dneva objave v Uradnem vestniku občine Domžale.
3. člen
Javna razgrnitev bo na Komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale in v Krajevnih skupnostih Dob in Ihan.
4. člen
V času javne razgrnitve lahko delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani podajo pismene pripombe na razgrnjeno dokumentacijo na kraju razgrnitve.
Številka: 351-7/83 Datum: 28.6.1983
pri:dsi:dnik is
skupščine občine Domžale ,      I Herman brly.N1 K. i. r.
Na podlagi 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS, št. 44/82) navodila o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Ur. list SRS, št. 45/82) ter na podlagi 268. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80, 4/82 in
2/83) je Izvršni svet skupščine občine Domžale na 54.'seji dne 16.8.1983 sprejel
SKLEP
Javna razgrnitev osnutka razvrstitve zemljišč za potrebe kmetijstva in gozdarstva z določitvijo zemljišč v kategorije kot dopolnitev Družbenega plana občine Domžale 1981 1985 se podaljša do vključno 30. septembra 1983.
Številka: 320-26/83-10 Datum: 16.8.1983
PRLDSKDN1K IS skupščine občine Domžale Herman BRKZN1K. t. r.
Na podlagi M.. 13. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 265. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 4/79. 7/80. 4/82 in 2/83)je Izvršni svet skupščine občine Domžale na seji dne 28.6.1983 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta TRZIN mlaki
1 člen
Javna se razgrne sonutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta TRZIN -mlakl. ki je bil sprejet z odlokom št. 350 4/79 (Ur- vestnik občine Domžale št. 15/79).
2. Člen
Spremembe in dopolnitve se nanašajo le na pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta, ostali del zazidalnega načrta ostane nespremenjen. ■'i-/-hu;uv :. <jl-M tti ■
, ,"'.;3.'ckšh"
Javna razgrnitev bo na Komiteju za urbanizem.! gradbeništvo. komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale ter v Krajevni skupnosti Trzin in bo trajali 30 dni, šteto od dneva objave v Ur. vestniku občine.Domžale,
\0ELO   KLUBA   ZDRAVLJEN/H   ALKOHOLIKOV   DOMŽALSKE OBČINE:
Klub — edina uspešna terapija za uspešno
zdravljenje in rehabilitacijo
V naši občini, kjer je problem alkoholizma zelo velik, je premalo znano delo Kluba zdravljenih alkoholikov, ki deluje v okviru delovanja Zdravstvenega doma. Znotraj tega kluba delujeta dve skupini. Prva skupina veteranov šteje 15 članov (terapevt je dr. Matija Goršek), druga skupina pa šteje 33 članov; terapevt te skupine pa je Katarina Rozman. Ko terapevt je dr. Milan Banko.
Nekaj informacij o delu KZA nam je posredovala terapevtka v II. skupini — Katarina Rozmanova.
Že pred časom so v KZA pripravili redno letno skupščino, na kateri so Pogledali svoje delo. Zlasti so na letni ^upščini hoteli prikazati delo tudi drugim, jih seznaniti s težavami, Načrti, hkrati pa bi predstavniki Očinskih DPO in drugi pomagali Pravljenim alkoholikom izoblikovati Pernice za njihovo delo. Vendar seje P letni konferenci pokazalo kaj Majhno (pravzaprav nikakršno) Zanimanje tistih, ki bi jih to moralo z*nimati. Te letne skupščine so se •beležili le predstavniki aktiva ravna-j%v, občinske organizacije RK in *D za boj proti alkoholizmu iz OK *2pL Domžale. Vseh drugih pa °čitno problemi alkoholizma ne kimajo. Pa bi jih morali!
Oglejmo si torej, kako delujeta obe lupini v KZA, kakšne težave imajo ^ kolikšni so uspehi, kijih dosegajo M svojem delu.
»veteranske" skupine
Matični klub Domžale se jy zaradi '^velikega števila članov septembra 9&2. leta razdelil na dva kluba, eden P teh klubov je naš klub veteranov. M> šteje 15 članov. Sestajajo se »akih 14 dni, razen enega člana pa r abstinirajo več kot 4 leta. Prvih r*aj mesecev smo bili brez terapevta, Začetku leta 1983 pa seje vrnil med Ndr. Matija Goršek. I Dolgoročnega programa dela Pnkrat nimajo, pač pa na sestankih pavnavajo rehabilitacijske predstave in tekoče probleme. Prebrali so f člankov o alkoholizmu ter o njih Mkutirali. S ponosom povejo, da v !^bu veteranov v pol leta njegovega ^stoja ni bilo recidive, razen enega prnera.
I fevenklubsko dejavnost organizi-ft° skupno z drugim klubom. Lansko to so organizirali izlet v Logarsko pno in na Okrešelj. Ogledali so si pi jamo Pekel. Julija in avgusta se iradi dopustov niso sestajali. V jeseni I se peš odpravili na Dobeno ter r8anizirali vrsto drugih srečanj in Peditev. Člani drugega kluba jih takrat vabijo na razne kulturne 'Ureditve, vendar se do sedaj nobeden ' veteranov ni odzval, predvsem ■radi pomanjkanja časa. To tudi že na slabo povezavo med člani m klubov.
.Prostore za sestanke imajo pod reho ZD Domžale, terapevtov pa je ernalo. Priliv novih članov je velik, ^manje za delo >tno majhno.
terapevtov pa
e,o kluba II
Ta klub je ob nastanku štel 10 ariov. Ob prihodih novih članov se
število povečalo na 38. Tako danes eje naš klub okrog 30 članov, saj je c»divov malo.
Vsi
člani so uspešno zaključili pavljenje na Poljanskem nasipu, v plnici Begunje in v Dispenzerju za Nalno higieno v Domžalah. Absti-pca članov kluba je od enega do eh let.
sestajajo se vsak ponedeljek od 18. * 19,30 ure v sejni dvorani trakta aravstvenega doma Domžale, klub ' v°di terapevtka Katarina Rozman.
Junija lani so sklenili terapevtski ^Sovor, katerega so v celoti sprejeli, jtapevtsko delo v klubu je zasnovo   na   terapevtskem dogovoru.
Glavni namen dela v KZA je, da si člani medsebojno pomagajo, ter skrbijo za uspešno osebno, družinsko, poklicno in družbenopolitično rehabilitacijo. Delo je programirano, zanimivo in spodbudno, zato radi prihajajo na klub, ki pomeni veliko pomoč druii pri rehabilitaciji članov.
Opravljajo informativne, uvodne, podrobne, rehabilitacijske in problemske predstavitve, pišejo pa tudi terapevtske naloge. Člani se udeležujejo sestankov samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva in sestankov kordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu pri SZDL v Domžalah.
Zaradi skromnih finančnih možnosti so izleti in prireditve organizirani predvsem v bližnjo okolico.
Lani so bili v Logarski dolini, letos pa na Primožu pod Veliko planino. Prijetno so praznovali Novo leto in Praznik žena. Uvajajo tudi muzikote-
rapijo. V ljubljanski Operi in Drami so si ogledali dve predstavi, katere je omogočila tovarna LEK. V klubu so si ogledali tudi 200 diapozitivov o naših gorah.
Kulturni del rehabilitacije za nekatere člane ni bil zanimiv zato tam udeležba ni popolna. Največjo udeležbo dosegajo na izletih. Pripravljajo načrte za skupinske športne dejavnosti, posamezniki pa se že ukvarjajo z odbojko, nogometom, planinarje-njem, kolesarjenjem itd. Načrtno bodo delali na zmanjšanju nikotino-manije.
V naprej pričakujemo podobna sodelovanja v KZA v Sloveniji in na Hrvaškem.
Tako, to je le kratka predstavitev njihovega dela, ki smo jo povzeli po gradivih, ki so jih člani KZA sami pripravili.
Zagotovo gre v njihovem primeru glede na družbeno koristnost njihovega dela za dejavnost, ki bi jo morali podpreti v večji meri tako gmotno kot sicer. Saj nam ta dejavnost članov KZA, terapevtov in drugih vrača dragocene človeške in delovne potenciale, ki bi bili brez aktivnosti kluba zagotovo izgubljeni.
B.
$1   ^ .«
Tudi v letošnjih počitnicah so v Domžalah poskrbeli za plavalne tečaje za najmaljše. Na stiki: delo z mladimi
o prostovoljnem družbeno koristnem delu pionirjev
Mladi so pokazali pripravljenost s svojim ravnanjem, delom in akcijami po svojih močeh prispevati k skupnim družbenim naporom. Jih bomo v njihovi pripravljenosti motivirali, da bodo ohranili veselje do akcijskega delovanja tudi vnaprej? Ali jih bomo morda kot že mnogokrat prej s svojim podcenjujočim odnosom destimulirali?
V sklopu praznovanja dneva OF je Zveza prijateljev mladine Domžale pripravila problemsko konferenco, ki je pomenila povzetek razprav s prehodnih konferenc po razredih in šolah. Problemske konference o prostovoljnem, družbeno koristnem delu pionirjev so se tokrat udeležili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, izvršnega sveta in skupščine občine, ki smo jih na prejšnji konferenci pogrešali.
Pionirji delegati z vseh šol občine so si očrtali zelo široko področje svojega družbenokoristnega dela, saj sega to delo tako v čistočo, zbiranje odpadnih materialov, embalaže, organiziranje pionirskih zadrug, celodnevno šolo, povezovanje s strokovnjaki, raznašanje vabil in publikacij, varovanje okolja.
Najbolj razvito prostovoljno delo pionirjev je na podrpčju varovanja okolja, šole, kraja in krajevnih skupnosti. Zlasti vidno je to delo v Mengšu in Domžalah, kjer je zbiranje odpadkov najbolje organizirano, prav tako urejanje parkov, zelenic. To velja za Domžale in Mengeš, nekoliko tudi za Radomlje. Pionirji teh krajev so na svojih problemskih konferencah ugotovili in podčrtali, naj bi pri urejanju okolja v prvi vrsti v posameznih krajih poskrbeli starejši občani, se najprej zbrali okoli blokov, kjer so strnjena naselja, šele takrat naj bi povabili k sodelovanju pionirje.
Pionirji so žal ugotovili, da ravno starejši ne znamo paziti na zelenice, okrasna korita in drugo. Vse to uničujemo, žal, največkrat starejši, ki smo mladim (denimo s hojo preko zelenic) vse prej kot za zgled.
Delo na tem področju naj se organizira v trajno akcijo, ne pa kot je bilo doslej — v kampanjsko — enkrat letno.
Mladi v občini so zelo prizadevni tudi pri zbiranju odpadnih surovin. Njihovega prispevka ne gre omalovaževati, saj so samo v Sloveniji lani zbrali 3660 ton papirja, za letos pa ga nameravajo zbrati kar 4o000 ton. Pripravljeni so ustanoviti pionirske delovne brigade, ki ne bi zbirale le odpadnih surovin, pač pa skrbele denimo za obdelovanje zemljišč ob šolah, bile v pomoč starejšim občanom, sodelovale pri gradnjah igrišč v krajevnih skupnostih in podobno.
Še več: povezali naj bi se s kmetijskimi strokovnjaki ter po svojih močeh v nekakih pionirskih zadrugah prispevali k večjemu pridelovanju hrane. Mnogo bi bilo storjenega že z izobraževanjem, osveščanjem. Tako že ravnajo v Moravčah, prav je, da bi jih posnemali tudi drugod.
Mladi so na problemski konferenci tudi ugotovili, da imajo kljub svoji pripravljenosti še mnogo težav. Sprašujejo se, kako to, da ni mogoče bolje urediti zbiranja odpadnih surovin s kontejnerji, kako da prihaja do neodgovornih zahtev do pionirjev ipd.
Pripravljenost mladih je tu, družbeni interes, da se jih vključi v omenjene družbene naloge je evidenten, zato ne smemo dopustiti, da bi ponujeno roko pionirjev z omalovažujočim ravnanjem zavrnili.
Kajti utegne se zgoditi, da nam je ne bodo ponudili več, mi se bomo pa (kolikič že? ) še enkrat z jezo obračali nanje, češ: mladi so krivi...
Matjaž BROJAN
40 let zbora odposlancev
slovenskega naroda
v Kočevju_
V letošnjem letu obeležujemo vrsto dogodkov, ki so pomembni v zgodovini in razvoju naših narodov in narodnosti. Predvsem gre za dogodke, ki so povezani z državno in politično rastjo naše skupnosti. To so dogodki, ki pomenijo graditev ljudske oblasti in slovenske državnosti v okviru federacije in dogodki, ki pomnijo utrjevanje enotnosti Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
Med drugim obeležujemo 40. letnico II. zasedanja AVNOJ-a, zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ustanovitve VII. in IX. korpusa NOV in PO Jugoslavije, legendarnih bitk na Neretvi in Sutjcski, I. kongresa AI'2 Slovenije in Zveze slovenske mladine. Na osnovi usmeritev predsedstva RK SZDL Slovenije in Predsedstva Skupščine SR Slovenije, bodo letošnje proslave organizirane racionalno, delovno in brez nepotrebnih stroškov, kar bo prispevalo k našim skupnim stabilizacijskim prizadevanjem.
Tako bomo 40-letnico zbora odposlancev slovenskega naroda počastili v Kočevju 2. oktobra v Scškovem domu s sejo občinske skupščine Kočevje, popoldne pa bo v počastitev tega jubileja in 40-lctnici ustanovnega   kongresa   Zveze slovenske
V razstavišču Metulj na Kamniški ulici že nekaj let kontinuirano potekajo razstave del renomiranih slovenskih slikarjev in kiparjev.
mladine zborovanje Vseh mladih iz naše republike.
V Ljubljani v Cankarjevem domu bo 3. oktobra slavnostna seja vseh zborov Skupščine SR Slovenije, katere se bodo udeležili tudi vsi odposlanci Kočevskega zbora, med njimi tudi dva iz naše občine in sicer tov. Franjo Šporar in tov. Ivan Kosirnik.
Obenem pa bo ob tej priložnosti tudi več razstav in posvetovanj. Tako bo v Scškovem domu v Kočevju dopolnjena stalna razstava, v avli Cankarjevega doma pa bo postavljena priložnostna razstava. V Kočevju bo potekalo tudi srečanje znanstvenih ter drugih javnih in družbenopolitičnih delavcev na temo ..Kočevski zbor delegatski sistem".
V počastitev obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda pa se bodo vključile tudi vse osnovne šole in šole usmerjenega izobraževanja, ki bodo v svoje programe vključile vsebinske obeležitve vseh jubilejev, preko zgodovinskih krožkov in drugih oblik naj posebno obravnavo namenijo Kočevskemu zboru ter srečanjem in pogovorom mladih z odposlanci Kočevskega zbora.
V. V.
fPOROČEVALEC . .
XX*
RAZGLASI, ODJAVE, RAZPISI
JAVNA ZAHVALA
Zaradi sladkorne bolezni sem 23.7. padel v hi po na avtobusni postaji v Domžalah. Iskreno se po tej poti zahval j u jem mladeniču, ki mi je prinesel sladkor in tovarišicama iz Moravč, ki sta mi nesebično priskočili na pomoč in me pospremili v Zdravstveni dom. Tudi dr. Šiški in medicinski sestri lepa hvala za njun trud. Turšič Jože, Prešernova 50, Domžale.
PREKLIC
Cizerle Alojzija, roj. leta 1933, stanojoča Mengeš, Slam-nikarska 21 a/71 preklicu je žalitve, s katerimi je žalila Cotman Matildo, roj. leta 1929, stanojočo Trzin, Jemčeva 43, dne 23.5.1983 v večernem času v Mengšu.
To dejanje obžaluje ter se zahvaljuje Cotman Matildi, da je odstopila od tožbe na sodišču.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem vsem požrtvovalnim sosedom, številnim gasilcem, zlasti članom Gasilskega društva Dob, in vsem, ki so hitro in nesebično pomagali pri gašenju gospodarskega poslopja v sredo, 10. avgusta 1983. Le zaradi hitre in požrtvovalne pomoči je bila preprečena še večja škoda. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
Andrej Videmšek, Dob 76
ZAHVALA
Vsem gasilcem, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki ste nam ob naši nesreči takoj in nesebično priskočili na pomoč, se iskreno zahvaljujemo. Janez, Katjuša in Urška Lomovšek, Mengeš, Murnova 29
DOPOLNILO
Pri objavi zahvale v 10. številki Občinskega poročevalca z dne 27.6.1983 je prišlo pri objavi zahvale pri pokojni Mariji Sušnik, roj. Osred-kar do pomanjkljive navedbe njenega bivališče. Pokojna je živela v Vrhu nad Krašnjo. Sorodniki so se želeli zahvaliti še govornikoma in praporščakom.
Uredništvo se opravičuje.
tovarna obutve
alpina
žiri
ALPINA ŽIRI prodajalna Domžale
obvešča cenjene stranke, da se bo v, mesecu septembru preselila v nove prostore v Kolodvorski ulici (zraven lekarne).
Sporočamo, da bo v novi prodajalni tudi športni oddelek, ki bo nudil vso smučarsko in planinsko opremo ter vrsto ostalih športnih artiklov.
SE PRIPOROČAMO!
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
RAZPISUJE
v šolskem letu 1983/84 naslednje šole in tečaje:
OSNOVNA ŠOLA
Vpisujemo v 7. in 8. razred.
Vpišejo se lahko kandidatski so stari nad 17 let ali tisti, ki so izpolnili šolsko obveznost in ne morejo nadaljevati šolanja v osnovni šoli, ker so se zaposlili. V enem šolskem letu lahko končate dva razreda. Šolanje v osnovni šoli je brezplačno.
TEČAJ O VARSTVU PRI DELU
Na osnovi zakonskih predpisov o varstvu pri delu bomo organizirali posamezne izobraževalne oblike za tiste delavce v delovnih organizacijah in obrtni dejavnosti, ki morajo biti seznanjeni s predpisi s tega področja: a/ za vodilne in vodstvene kadre b/ za zasebne delodajalce
c/ za delavce v proizvodnji industrijske in obrtne dejavnosti Osnovni program obsega 15 izobraževalnih ur.
Obseg in vsebina bosta prilagojena potrebam posameznih delovnih organizacij in obrtnih dejavnosti.
TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE
Tečaj je namenjen skladiščnikom, pomožnim skladiščnikom in pomožnim delavcem v skladiščni službi. Namen tečaja je dati slušateljem osnovna in dopolnilna funkcionalna znanja iz skladiščne službe. Program obsega 90 izobraževalnih ur.
STROJEPISNI TEČAJ
Program tečaja obsega vadbo slepega desetprstnega sistema in splošne osnove slovenskega pravopisa ter oblikovanja dopisov.
Tečaj ima dve stopnji: začetna, ki obsega 90 izobraževalnih ur in nadaljevalna, v kateri tečajniki dopolnijo svoje znanje z vajami, da dosežejo primerno hitrost pisanja.
TEČAJ ZA PRIDOBITEV OSNOVNEGA ZNANJA O HIGIENI ŽIVIL IN OSEBNI HIGIENI /higienski minimum/
Po pooblastilu skupščine občine bomo organizirali tečaje za vse delavce, zaposlene v proizvodnji živil ali prometu z njimi, ki morajo opraviti predpisane izpite.
Tečaj obsega 25 izobraževalnih ur.
TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV
Tečaj je namenjen kandidatom, ki se usposabljajo za delovno mesto voznika viličarjev, in kandidatom, ki že opravljajo to delo. V tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole in so stari najmanj 18 let. Kandidati morajo predložiti zdravniško spričevalo, da so zdravstveno sposobni. Tečaj traja 90 izobraževalnih ur.
SEMINAR ZA UPRAVLJALCE "S" NAPRAV
Seminar je namenjen elektromonterjem, vzdrževalcem, upravljalcem in izvajalcem „S" naprav.
Seminar traja 45 izobraževalnih ur. Po uspešno opravljenem preizkusu znanja dobijo slušatelji spričevala, kijih izda komisija za „S" izpite pri Elektrotehniški zvezi Slovenije.
Preverjanje namenjamo tistim, ki že imajo opravljeni seminar in morajo znanje obnoviti.
JEZIKOVNI TEČAJI
a/  tuji jeziki za odrasle
Jezikovne tečaje za odrasle organiziramo a naslednje jezike (odvisno od števila prijav): angleščina, nemščina. Jezikovni tečaji so običajno dvekrat tedensko po 3 izobraževalne ure in trajajo od 80 do 100 izobraževalnih ur za vsako stopnjo.
b/ tuji jeziki za otroke
Odvisno od števila kandidatov organiziramo nemščino in angleščino (tečaje za predšolske otroke, tečaj za učence nižjih razredov in tečaj za učence višjih razredov osnovnih šol.
Pouk obsega 40 izobraževalnih ur.
GOSPODINJSKI TEČAJI
a/ kuharski tečaj
b/ tečaj krojenja in šivanja
c/ tečaj ročnega pletenja in vezenja
d/ tečaj vozlanja
V VSE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA se lahko vpišete VSAK DAN od ,7. do 15. ure v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE DOMŽALE, Kolodvorska 6/1, kjer dobite vse potrebne informacije, telefon: 721-082 ali 722-278.
Tovarna trakov in elastike TRAK Mengeš, Glavni trg 18
OBJAVLJA
naslednja prosta dela oz. naloge
1. VODJE IZMENE IN VZDRŽEVANJE TKALSKIH STROJEV
Na ta dela želimo zaposliti mladega tekstilnega tehnika, elektromehanika ali strojnega ključavničarja, ki se želi specializirati za vzdrževanje trakotkalskih in pletilnih strojev;
2. VEČ DELAVK ZA DELO NA TKALSKIH IN PLETILNIH STROJIH
Pogoj za opravljanje teh del jekončana osnovna šola. Prednost pri sprejemu pa bodo imeli kandidati s končano poklicno izobrazbo tekstilne smeri;
3. UREJEVALKE PROSTOROV
Pogoj za opravljanje teh del je končana osnovna šola.
Delo se opravlja v dveh izmenah in sezdružuje za nedoločen čas. Za dela oz. naloge pod 1. in 2. točko se zahteva poskusno delo.
Kandidatom, ki bodo združili delo, nudimo stimulativne osebne dohodke in urejen družbeni standard.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev, naj kandidati pošljejo ali osebno dostavijo v 8 dneh po objavi v kadrovsko Splošni sektor kjer lahko dobijo tudi vse ostale informacije.,
DO VARNOST
TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA MENGEŠ
OBJAVLJA prosta dela in naloge
4 VARNOSTNIKOV
pri obhodnem fizičnem varovanju družbenega premoženja
Pogoji za zasedbo prostih del in nalog:
— dokončanih 8 razredov osnovne šole
— izpolnjevanje pogojev za nošenje orožja iz Zakona o orožju
— odgovoren in discipliniran odnos do dela ter ostale kvalitete, ki jih mora imeti delavec v združenem delu
— smisel za komuniciranje s strankami
Začetek dela po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojeprinesite osebno na sedež DO Vranost, TOZD Varovanje premoženja Mengeš, Kidričeva 40, vsak delovni dan od 7. do 8. ure, kjer boste podrobno informirani o delovnih in samoupravnih odnosih v naših Tenaljni organizaciji združenega dela.
BOUTIO.UE "NENA" DOMŽALE, Ljubljanska 100
Cenjene stranke obveščam, da je od 1.8.1983 odprt nov BOUTIOUE.
Pričakujemo vas vsak dan od 17. do 20. ure, razen v soboto od 8. do 12-ure.
DO JATA
Komisija za delovna razrr^rja TOZD Reja
OBJAVLJA prosta dela in naloge:
DVEH DELAVK ALI DELAVCEV ZA OSKRBO PERUTNINE V PERUTNINSKI FARMI IHAN PRI DOMŽALAH za določen čas (8 mesecev)
Kandidati morajo imeti osnovno šolo in 3 mesece delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca.
Ponudbe na objavljena dela in naloge sprejema kadrovska služba delovne organizacije JATA, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana-Polje. Rok za sprejemanje ponudb je 8 dni od dneva objave.
AGROEMONA
TOZD POLJEDELSTVO GOVEDOREJA DOMŽALE
OBJAVLJA prosta dela in naloge
DELAVCA - KRMILCA na farmi Pšata v Depali vasi
Kandidati morajo biti zdravstveno sposobni opravljati fizična dela. Zaželjeno je stanovanje v bližini farme ali bližnji okolici.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov: Agroemona Domžale, TOZD Poljedelstvo-govedoreja Domžale, Levstikova 39 v roku 15 dni od dneva objave.
AVTO MOTO DRUŠTVO MORAVČE
OBJAVLJA
JAVNO LICITACIJO
za avtomobil FIAT 750 - letnik 1979
Izklicna cena 60.000,00 din (prometni davek plača kupec).
Javna licitacija bo v Moravčah pred društvenimi prostori AMD v nedeljo, 25.9.1983 ob 8. uri.
Ogled avtomobila je eno uro pred licitacijo na istem prostoru.
"AVTOSERVIS" DOMŽALE
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1. 8 KV avtokleparjev
2. 2 K V avtoličarja
3. več KV ključavničarjev
4. 1 snažilka
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1-, 2. in 3. se zahteva končana poklicna šola avtokleparske, avtoličarske, ključavničarske stroke in vsaj nekaj let delovnih izkušenj. Pod 4. se zahteva najmanj končana OŠ. j
Delavci bodo združevali delo na nedoločen čas. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi sprejema komisija za delovna razmerja Avtoservis Domžale, Ljubljanska c. 1, v roku 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po obravnavi.
14, STRAN
OBČINSKI POROČEVALEC
37
Mali oglasi
Prodam pohištvo ..Dragica" za dnevno sobo - dolžina 3,60 m. Ogled vsak dan popoldne od 15. ure naprej. Vidic, Ljubljanska 76/6 nadstropje 32.
Najamem garažo v Domža lah ali okolici. Tel. 722-018.
Najemem garsonjero v Domžalah, Kamniku ali okolici. Ponudbe pod„oktober".
V okolici Domžal kupim zazidalno parcelo. Šetinc, Kolodvorska 8, Domžale.
Prodam malo rabljen, bojler znamke Tiki. Informacije dobite po telefonu 721-096.
Nujno iščem varstvo za 6-mesečno deklico v Domžalah. Odar Dušan-Vera, Prešernova 32, 61230 Domžale.
Redno ali honorarno zaposlitev v obrtni delavnici nudim mlademu fantu. Izobrazba nt' potrebna. Odslužen vojaški rok ni pogoj. 10 dni po objavi se osebno ali pismeno javite na naslov: Baloh France, Donžale, Kajuhova 14.
Iščem enosobno stanovanje ali sobo v najem. Naslov v uredništvu.
Sobo s posebnim vhodom, centralno ogrevano oddam solidnemu samskemu moškemu podnajemniku. Naslov v uredništvu. (
Vzamem delo na domu — razna ročna montažna dela ali šivanje. Naslov v uredništvu.
Iščemo honorarnega kurjača centralne kurjave na trda goriva za sezono 1983/84. HS Vir, Šaranovičeva 19, Domžale.
Brivsko-frizersko pomočnico takoj zaposlim. Saje Milena, Radomlje, Cesta borcev 7 (tel. 721-594).
V popoldanskih in večernih orah pazim otroke v Domžalah in okolici. Naslov dobite v uredništvu.
Prodam termoakumulacijsko peč 3 KW, ter kavč in dva fotelja. Ogled od 17. do 19. ure. Pestotnik T. Tomšičeva 6, Domžale.
Za hišne svet prevzamem vodenje finančnih poslov. Prevzamem vodenje poslovnih knjig zasebnih obrtnikov. Naslov v uredništvu.
Prodam nov fumi voz z 12 col. gumami, močnimi zavorami - nosilnost do 2 t -primeren za hirbe. Podbevšek, Havptmanova 31, Domžale.
Ob boleči izgubi drage mamice, hčerke in sestre
DRAGICE SEVER
roj. Tavčar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem, njenim sodelavkam iz DO TOKO za izraze sožalja, za darovano cvetje in
spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi obema duhovnikoma za opravljeni pogrebni obred.
Vsi njeni.
V SPOMIN t   KOROŠCEVA MAMA
Spet je smrt segla med nas. Poslovili smo se za vedno od naše kraja-nke Koroščcvc mame s Količevega. Rojena je bila 30.11.1902 v Starih selih v Tuhinjski dolini. Svoje otroštvo je preživela pri svojih starših, po končani osnovni šoli pa si je že morala sama služiti svoj kruh pri raznih kmetih, vse do leta 1926, ko se je poročila. Do leta 1930 sta si z možem Jernejem zgladila svoj dom na Količevem, kjer je živela vse do svoje smrti. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok.
Da sta z možem lažje preživljala številno družino, se je leta 1930 zaposlila v Papirnici na Količevem, kjer je delala do leta 1943. Sodelovala je tudi v veliki stavki, katera je bila leta 1935. Bila je napredna žena, zato je vzgojila svoje otroke v zavedne državljane, Tudi vojna ji ni prizanesla. Za NOB je delovala kolikor je mogla, podpirala je partizane s hrano, sanitetnim materialom in raznim obveščanjem. Pošiljala je razna obvestila na razne kraje preko svojih otrok, za katere se je vedno bala, če se bodo srečno vrnili. Najtežje pa je bilo ko je odšel v partizane sin Milan. Kmalu za njim je šel še mož Jernej, ki pa je bil kmalu ujet in odpeljan v internacijo. Tokrat jc ostala vsa skrb za družino na njenih ramenih. Po končani vojni pa se ji jc nasmehnila sreča, saj sta se vrnila domov mož iz zaporov in sin iz partizanov. Ostala je doma in skrbela za svojo družino. Leta 1976 pa sta z možem praznovala v krogu svojih otrok in vnukov 50-letnico skupnega življenja, kar je redek in lep jubilej.
Dočakala je visoko starost. Lansko jesen pa jo jc zahrbtna bolezen priklenila na posteljo in jo v najlepšem pomladanskem mesecu tudi premagala.
V imenu krajevnih organizacij SZDL in RK, katerih članica je bila, ji namenjamo iskreno zahvajo: Hvala za vse in počivaj v miru.
Ob boleči in nepričakovani izgubi naše drage hčerke in sestre
NADE PODLOGAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje na njeni zadnji poti, ji darovali' cvetje in sočustvovali z nami. Sosedom in vsem, ki ste nam v teh dneh na . karšenkoh način pomagali in darovali, ter predstavniku KS za poslovilne besede pa se še posebej zahvaljujemo.
Vsi domači.
Ob izgubi dragega možj, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
FRANCA MESTEKA
iz Rodice, Miševa 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in njegovim bivšim sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, pismeno ali ustno izrazili sožaljc, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se dr. Ivu Pevcu, patronažni sestri Čeh Vidi, ki sta mu lajšala bolečine. Hvala OZB Jarše-Rodica, ter delovni organizaciji Hclios za poslovilne besede. Hvala tudi župniku za cerkveni obred.
Vsi njegovi.
Ob izgubi naše drage BREDE KUDER -BERLOTOVE
se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja.   cvetje   in   spremstvo na
zadnji poti. Posebna   zahvala našim sosedom, katere . so   tako  lepo  okrasile s cvetjem njeno zadnje počivališče in bedele ob njej na domu poslednjo noč.
Vsi njeni.
Ob smrti našega ata
AVGUSTA OREL
iz Mengša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na
njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala celotnemu kolektivu Tekstil TOZD Pile Mengeš, dr. Celestinu za dolgoletno zdravljenje, gasilcem, godbi, pevcem in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena in sinova z družinama
8. avgusta 1982 je tragično preminul v 22. letu starosti najin sin in brat
PETER KOŠIR
Boleče in neutolažljivo je življenje brez njega.
Ostal bo vedno z nami.
Mama, oče in brat.
VINKA OGLARJA
iz Sp. Lok pri Krašnji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nesebično ponoć. Zahvaljujemo se dr. Pippu za njegovo dolgoletno zdravljenje in skrb, župnikoma za lep pogrebni obred in pevcem za čustveno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje.
Vsi njegovi.
LUDVIK FLERIN
smo prejeli mnogo ustnih in pismenih izjav sožalja, za katere izrekamo iskreno zahvalo.
ZahvaljujerrD se osebju in negovalkam Zdravstvenega doma Domžale za nudeno pomoč dragemu očetu. Hvala sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se za vence in cvetje, ter za prispevke v dobrodelne namene.
Hvala vsem, ki ste se z besedo in pesmijo poslovili od njega, gasilcem, TP „Napredek" in Društvu upokojencev. Zahvaljujemo se g. škofu za poslovilne besede in duhovnikom za opravljeni pogrebni obred. Iskrena zahvala vsem, ki so dragega očeta tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in počastili njegov spomin.
Žalujoča žena Ivanka in vsi njegovi.
Ob nenadni boleči izgubi našega dobrega moža in očeta
ANDREJA CEBULJA
iz Topol pri Mengšu
še iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, pevcem, mengeški godbi in duhovniku za izraze sožalja, za darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
Kot žrtev prometne nesreče je v cvetu   mladosti  mnogo prekmalu končal  svojo življenjsko pot naš dragi sin in brat
PETER ĆERNE
Ob boleči izgubi našega Petra sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, številnim znancem, prijateljem in sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam' izrekli  ustno ali
pismeno sožalje. Zahvaljujemo sc fantom in dekletom iz Depale vasi, govornikoma za tople poslovilne besede, pevcem in delovnim organizacijam Elma iž Črnuč, Toko iz Domžal ter Indu-plati iz Jarš za darovano cvetje in
kaplanu za opravljen obred. Posebna   zahvala   sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih in pri organizaciji pogreba.
Černctovi
Ob boleči  izgubi našega ljubega moža. očeta, deda, tasta in svaka
VINKA JANEŽICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali prekrasno cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Pevcu in patronažni sestri Počivavškovi za njuno požrtvovalno pomoč v njegovi bolezni. Hvala vsem., ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje.
Žalujoča žena Marici in sin Vinko.
Mnogo prerano in tako nenadoma nas jc zapustil naš dragi mož in oče
FRANC LAVRIC
iz Zaloga pri Kresnicah
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam tako ali drugače pomagali, darovali cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti
iskrena hvala. Posebna zahvala župniku za opravljeni pogrebni obred in pevcem iz Moravč.
Žalujoči: žena Štefka z otroci in ostalo sorodstvo
Ob nenadni- in boleči izgubi našega dragega  moža, očeta  in starega očeta
FRANCA URBANIJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem in ostalim za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in spremstvo na
njegovi zadnji poti. Posebna    zahvala duhovnikom, govornikom, pevcem iz Moravč in kolektivu tovarne Stol.
Žalujoči domači.
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
FRANCA KVEDRA
iz Prevoj 25
se zahvaljujemo vsem, ki so bili z nami v naši bolečini in ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter izrazili ustna in pismena sožalja.
Žena in sinova.
Ob smrli naše drage mame .
KATARINE RODE
se iskreno zahvaljujemo dr. Petru Cerarju, Ivanki Šarčevi in Bred; Kavkovi za dolgoletno zdravljenje in pomoč. Hvala duhovnikoma za tolažbo v njeni bolezni in lep pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem tovarne TOKO za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Rodetovi.
Ob smrti drage tete
PEPCE CIMERMAN
se iskreno zahvaljujem strežnemu in medicinskemu osebju Doma upokojencev v Domžalah za nego in lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in izrekli sožalje.
Rejenka Olga Jančar
OSNOVNASOLA "JURIJ VEGA" MORAVČE
RAZPISUJE prosta dela in naloge
KUHARICE v šolski mlečni kuhinji
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem), s polnim delovnim časom
v Nastop: 1.9.1983. Prijave sprejema tajništvo šole 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh po izbiri.
TEKSTIL Ljubljana n.sol.o. TOZD FILC Mengeš o.sol.o. MENGEŠ, Blejčeva 4
Komisija za delovna razmerja pri TEKSTIL, proizvodno in trgovsko podjetje n.sol.o., TOZD FlLC MENGEŠ o.sol.o.
OBJAVLJA prosta dela in naloge
KLJUČAVNIČAR
Pogoji:
— poklicna šola za ključavničarja
— 2 leti delovnih izkušenj
— poskusna doba 60 dni
Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: TEKSTIL Ljubljana, TOZD Filc, Mengeš, 61234 Mengeš, Blejčeva 4 v 15. dneh po-objavi.
Izreden uspeh ŠSD Matije Blejca-Matevža:
Mengeški pionirji — nogometni prvaki Slovenije
Šolsko športno društvo Matija Blejca-Matevža je letos že drugič zapored osvojilo prvo mesto med šolskimi športnimi društvi občine Domžale. Društvo, ki ima organizirane športne aktivnosti v devetih panogah (490 mladih trenira in tekmuje) pa dosega največje uspehe v nogometu. Mladi Mengšani: Janežič, Žirovnik, Dimec, Testen, Krpic, Franič, Pišek, Koncilja, Burgar, Stankovič, Petkičič, Mav, Stupica, Marinšek, Trojanšek, Močnik, Kutnjak, Zpanc, Cerar in Janez Nova, so pod vodstvom trenerjev — mentorjev Janeza Zajca in Jakoba Narobeta dosegli izreden uspeh. Med vsemi slovenskimi šolami so v Medvodah osvojili prvo mesto v republiki.
Predhodno so zmagali na turnirju v Litiji, v konkurenci obljubljanskih in petero ljubljanskih občin so prav tako zmagali v Ljubljani, v Novem mestu pa so v konkurenci moštev šol dolenjske regije, primorske regije in goriške regije osvojili drugo mesto. Na finalnem turnirju v Medvodah so najprej premagali moštvo Črne na Koroškem s 6:1, nato pa še moštvo Nove Gorice s 3:0.
Zagotovo gre za izreden uspeh ne le mengeškega, temveč tudi celotnega športa v občini. Ob čestitkah ekipi, trenerjema in vodstvu šole pa zaželimo, da bi ekipa ostala skupaj, da bi žela uspehe tudi vnaprej ter da bi se uspehi, tako lepo začeti v pionirski konkurenci, nadaljevali tudi v mladinski konkurenci in kasneje. To pa je vsekakor nekaj, kar vodstvo šole, krajevne športne dejavnike in predvsem športne občinske forume še kako zavezuje
Brojan
OB JA VA
Obveščamo vse člane AMD in druge občane, da ima AMD Domžale uradne ure v pisarni društva na Krakovski ulici 18 vsak dan dopoldan od 9. do 11. ure in popoldan od 15. do 18. ure razen ob sobotah, nedeljah in državnih praznikih.
i V tem času se lahko vpišete v tečaje cestno-prometnih predpisov in praktične vožnje. Tu dobite vse informacije za pridobitev vozniškega dovoljenja ter vse informacije za vpis v članstvo AMD.
A VTO MOTO DRUŠTVO DOMŽALE
O BJA V A
AMD Domžale in AMD Mengeš prirejata 3. tradicionalni slalom v počastitev 40-letnice Šlandrove brigade, ki bo v nedeljo, dne 25. septembra 1983 ob 10. uri pred tovarno TRAK v Mengšu.
AMD Domžale in Mengeš sprejemata prijave tekmovalcev v kategorijah do 50 cm, do 250 cm in nad 250 cm do 22. septembra 1983.
Vse informacije dobite na društvih.
A VTO MOTO DRUŠTVO DOMŽALE in MENGEŠ
NOGOMET
Uspeh domžalskih ekip
Zelo številno članstvo Avto moto društva Domžale (med njimi je zelo veliko mladih), je v preteklem letu pri svojem pestrem in zanimivem delu doseglo vrsto tako tekmovalnih kot množičnih in vzgojno-izobraževalnih uspehov, ki so plod prizadevanja ne le organov društva, temveč slehernega posameznika, ki je v delu društva sodeloval in prispeval svoj delež k pestremu- življenju in delu v društvu. Omenimo naj, da je društvo pomemben dejavnik v skrbi za prometno varnost, da na vseh področjih svojega delovanja namenja posebno skrb mladim in zagotavljanju njihove prometne varnosti, njegovi člani pa dosegajo tudi zelo lepe tekmovalne dosežke.
V sezoni 1982/83 so domžalske ekipe dosegle uspeh, kakršnega že dolgo ne pomnimo. II. selekcija NK Domžale je osvojila 1. mesto v konkurenci 10 ekip Domžalsko Kamniške regije.
V odločilni tekmi obČirskih regij, ki je minila v duhu pravih favoritov, je zmaga le pripadala tehnično in fizično bolje pripravljeni ekipi Domžal, ki je v gosteh skromno, z 2:1 premagala Dob. a le dokazala, da je skozi vso tekrmvalno sezono prikazala največ znanja. Predvsem so se izkazali: brata Budai. Kolen ko, Živulovič, Popovi č. Grintal, Zupančič, Pevc in Zuiv.
Uspeh je še toliko bolj razveseljiv in dobrodošel, saj je rezultat dolgoletnega dela. ki so ga igralci pod vodstvom trenerja Veljađić Mustafa vložili v mladinsko selekcijo. Krona uspeha mladih upov Domžal pa je potrdilo V. članska selekcija, ki je v drugi slovenski ligi. v močni konkurenci, osvojila 2. mesto.
Poleg navedenih uspehov ne smemo prezreti tudi rezultatov III. in IV. selekcije, ki sta z visokimi uvrstitvami presenetili največje optimiste, s čimer so potrdili, da nogomet v Domžalah ponovno dosega status, ki ga je nekdaj že imel. Lestvica:
Domžale 31, Dob 27, Virtus 25. Radomlje 21, Mengeš 20, Ihan 17, Enotnost 15. Kamnik 14, Komenda 9, Moravče 2- Marjan Vrtačnik
Tečaji, nova organiziranost
V okviru AMD je bilo organiziranih 8 tečajev, v katerih je prve korake s področja prometne varnosti in „šofiranja" delalo 276 slušateljev, ki so z .jeklenimi konjički" vozili kar 11.025 šolskih ur. Ob prizadevnosti slehernega izmed njih in inštruktorjev, je večina uspešno zaključila tečaje in se vključila med številne voznike prometnih vozil, ki jih je iz dneva v dan več. V skladu z novo sprejeto zakonodajo, je bil podpisan samoupravni sporazum, na osnovi katerega so se združile vse avto šole v naši občini, njihov sedež pa je v Domžalah. Avto šola se imenuje „Združena avto šole Domžale, Mengeš, Moravče".
Veliko mladih
V društvu je sedaj 1526 članov, kar pomeni, da je več kot 1 /4 voznikov iz naše občine (upoštevano je število registriranih vozil) vključenih v AMD. Med njimi je 350 članov „pomladka". To število pa bodo v letošnjem letu povečali, saj so veliko skrbi namenili prav prizadevanjem za večje sodelovanje z mentorji prometne vzgoje na osnovnih šolah. Delo funkcionarjev, usposabljanje članstva, povezovanje z drugimi AMD
V AMD namenjajo veliko pozornosti strokovnemu usposabljanju svojega članstva, seznanjanju z novostmi na tem področju in se tako njihovi funkcionarji enakopravno vključujejo tudi v republiška in zvezna telesa na tem področju. Tako imajo 4 njihovi člani zvezni rang, 10 jih ima republiškega, ostali pa društvenega. Uspešno sodelujejo tudi z drugimi društvi, kot sodniki pomagajo na večjih tekmovanjih, veliko pa pomeni tudi njihova pomoč pri organizaciji različnih tekmovanj, prvenstev in drugih prireditev. Omenimo naj tudi organizacijo sektorskih posvetovanj, v okviru katerih se skupaj dogovarjajo za razreševanje konkretne problematike. V tem času je društvo postalo tudi pravnomočni lastnik svojega težko dograjenega društvenega doma. Želijo, da se o njihovem delu seznanijo tudi ostali občani in sicer preko različnih sredstev obveščanja., več skrbi pa bodo namenili tudi delu propagandne komisije, ki doslej ni bila najbolj uspešna.
Tekmovalni rezultati
Vrsta mladih, pa tudi precej že uveljavljenih tekmovalcev, dosega iz leta v leto pomembnejše uspehe in s
i m
TVD PARTIZAN
DOMŽALE URNIK
vadbenik ur za sezono 1983/84 v telovadnici OŠ „Šlandrove brigade"
Domžale
Razpored posameznih    vsak ponedeljek skupin za vadbo              od - .do ure		vaditelji
Cicibani — cicibanke	16.-17.	Orehek Albina, Blatnik Marija, Flerin Mica, Valič Ivica
Pionirke	15.-16.	Štefan Zdenka, Orehek Jana
Mlajši in starejši pionirji	17.-18.	Vilic Boris, Dolinšek Igor
Mladinci in mlajše mladinke	18.-19.	Košak Franc, Košak Primož
Starejše mladinke in članice	19.-20.30	Kolomaz Franjo, Volkar Metka
Člani	20.30 - 22.	Ločnikar Jože, Štrekel Brane
Vadba posameznih skupin, oziroma rekreacija prične s ponedeljkom 12.9. 1983 in potem poteka redno vsak ponedeljek v tednu.
tem opozarja na kvalitetno delo AMD na športnem področju. Poglejmo le nekatere rezultate!
V kartingu je Jeras Tomaž, ki je tekmoval v okviru državnega in republiškega prvenstva dosegal lepe rezultate, njegova najboljša uvrstitev je 10. mesto. Zvonko Dolenc, kije sodeloval le na 3 dirkah, seje najbolje uvrstil na 17. mesto.
Najbolj opazni pa so rezultati v cestno-hitrostnih dirkah, kjer poleg Petra Verbiča, dosegata lepe uspehe tudi Silvo Habat (5. mesto v Grobniku in 1. mesto'v Požegi) ter pokojni Mijo Lisjak, ki je bil na tekmovanju republiškega ranga v Požegi 1., na Grobniku pa 5. (državno prvenstvo).
Najuspešnejši tekmovalec je vsekakor Peter Verbič, ki je dosegel več prvih mest v državi, uspešno pa se uveljavlja tudi na dirkah za svetovno prvenstvo, saj ima v letu 1982 že 9. mesto. Ob tem so bili v razpravi izpostavljeni tudi problemi tekmovalcev, ki jih ni malo. Največkrat si pomagajo sami, po skromnih možnostih jim pomaga tudi AMD in Občinska zveza za telesno kulturo Domžale. Za še boljše uspehe jim bo treba zagotoviti še boljše pogoje.
IN MEMORIAM
Ludvik Flerin
28. julija 1983 smo se na domžalskem pokopališču poslovili od posestnika in mesarskega mojstra Ludvika Flerina, ki je bil tudi vsestransko vnet športnik. Bil je še edini živeči ustanovitelj predvojnega nogometnega kluba SK Disk (Domžalski internacionalni športni klub), znanega predvsem v slovenskem in celo mednarodnem merilu, saj so nogometaši SK Diska in kasneje tudi SK Domžal imeli nadvsem uspele nogometne tekme z avstrijskim nogometnim klubom iz Celovca. Poleg tega, da je bil med ustanovitelji SK Diska in bil prva leta obstoja tudi vnet nogometaš, je bil tudi kolesar. Najprej je bil včlanjen v športnem klubu* na Jezici, kasneje pa pri kolesarski sekciji SK Diska. V sezoni leta 1924/25 je bil kot član te sekcije celo prvak Slovenije v kolesarstvu. Ni bil pa le nogometaš in kolesarski prvak. Od leta 1930 do 1968 je tudi nadvse uspešno dirkal s konji. Malokdaj je manjkal tudi pri raznih akcijah in bil pripravljen vedno pomagati športnikom, pa najsi bo tp sam ali pa s številnimi prevozi- Med 2. svetovno vojno je imel na domu številne preiskave. Leta 1944 so ga Nemci že postavili pred zid in le srečnemu naključju se ima zahvaliti, da ga niso ustrelili. Terencem je namreč za partizane dajal velike količine mesa in mesnih izdelkov.
Naj bo vsaj teh nekaj vrstic posvečeno spominu pokojnega Ludvika Flerina. ki je bil dolga desetletja eden redkih Domžalča-nov, ki je bil tako predan športu, saj je za razvoj športa tudi veliko žrtvoval. *
TOR
IN MEMORIAM
Mijo Lisjak
Vsako slovo je težko, še posebej pa je težko, če pride tako iznenada in nepričakovano, kot je prišlo to.
Zato se šele sedaj, ob odprtem grobu in ob neutolažljivi žalosti njegovih najbližjih in vseh njegovih znancev in prijateljev začenjamo zavedati krute resnice, da Mijota Lisjaka, našega dolgoletnega člana Avto-moto društva Domžale, prizadevnega inštruktorja in uspešnega tekmovalca ne bo nikdar več med nami. Kakor vsakič, ko je skupaj s sotovariši odhajal na tekmovanja s svojim 50 kubičnim motorjem, smo jih tudi tokrat, ko so odhajali v SI. Požego, kraj, ki je povezan s številnimi našimi športnimi uspehi, v mislih pospremili polni zaupanja, da bodo tudi tokrat uspešno zastopali svoje društvo in slovenski motocikli-zem.
Dolga leta, vse od leta 1970 dalje, jc bil Mijo član maloštevilne, a zavzete ekipe tekmovalcev našega društva, s svojimi uspehi je pomagal dvigati njegov športni ugled, bil je v ekipi tistih, ki so sc v jugoslovanskem merilu uvrstili v sam vrh športnikov-amaterjev in ki so pripomogli, da so tekmovalci na 50 kubičnih motorjjh iz Domžal tudi v mednarodnem merilu dosegli ugled in spoštovanje.
Kljub svoji skromnosti in nevsiljivosti si je Mijo med tekmovalci ustvaril ugled in spoštovanje, mlajšim je bio nesebični mentor in svetovalec, vsem pa iskren tovariš, vedno pripravljen žrtvovati tudi svoj lastni uspeh v Icorist ekipe.
Domžalsko Avto-moto društvo svojim tekmovalcem ne more nuditi takih matarialnih možnosti, kot jih imajo uspešni tekmovalci v drugih, finančno močnejših društvih. Tudi Mijo bi zaradi svojih športnih kvalitet in doseženih rezultatov lahko prestopil v drugo društvo, ki bi mu nudilo več, vendar mu jc tovarištvo, skovano s tekmovalci v
našem društvu, pomenilo več kot ugodnosti, ki so jih nudili drugi, pa čeprav je moral pretežni del stroškov, ki so bili vezani na tekmovanja in, ki niso bili majhni, zaradi tega nositi sam.
Njegovi športni uspehi so bili pomembni, saj se je v svoji kategoriji uvrstil med najboljše tekmovalce v državi in to že vTsto let. Poleg vrste uspešnih nastopov v prejšnjih letih je samo lani bil prvi na tekmovanju za republiško prvenstvo v SI. Požegi, torej v kraju, ki je letos postal zanj usoden, na tekmovanju za državno prvenstvo pa je dosegal enkrat drugo in enkrat peto mesto in to v izredno hudi konkurenci. Ali je bila lanska njegova zmaga v Požegi za letošnje tekmovanje izziv, ki je postal usoden?
Športno tekmovanje pa ni bila njegova edina aktivnost v društvu. Kar 13 let je bil tudi društveni instruktor in tudi pri tem svojem delu je številnim mladim ljudem posredoval osnovna znanja in spretnosti upravljanja z motornimi vozili jn jih uvajal v svet motoristike, pri tem svojem delu pa je na široko uporabljal in razdajal svoje bogato znanje, pridobljeno v dolgoletni športni karieri. Mnogim bo prav zato ostal trajno v lepem spominu.
Tovariš Mijo je bil zvest in zavzet član našeg:, društva. Bil je športnik, amater v pravem pomenu besede. Nikdar ni pričakoval kakršnekoli osebne koristi. Nasprotno! Vedno je bil pripravljen žrtvovati za društvo in za šport, ki ga je ljubil, velik del svojega časa in tudi denarja. Bil je vzoren tovariš, odličen tekmovalec, vzor športnika, ki bi ga mnogi lahko samo posnemali. Tekmovanje mu jc pomenilo izpolnitev najvišjih želja, uspeh pa mu je bil cilj. za katerim je na vsakem nastopu z vsem žarom svojega navdušenja stremel. Zato je toliko bolj tragično, da mu je prav to, kar jc najbolj ljubil, za kar je največ žrtvoval in kar mu je v življenju največ pomenilo.' tudi prekinilo nit življenja.
Mijota ne bo nikdar več v naših vrstah. Nikoli več ne bomo slišali pesmi njegovega motorja, ki ga je tako- suvereno obvladal, nikoli več ne bomo bogatili svojega znanja ob njegovih izkušnjah. Nanj bo ostal le spomin. Ostal bo zato, ker je bil vzoren športnik in dober tovariš.
Za njim žaluje veliko prijateljev in športnih tovarišev, ki ga bodo kot športnika in kol človeka trajno ohranili v najlepšem spominu.