Poštama platana v gotovim Spedizione m abbonamento poslale
Prešo - Cena Ur 0.5.
Štev. 13	V	Ljubljani, v ponedeljek, IS. januarja 1943-XXI	Izeto	VIII.
lakl]atos Dooblaščenka u oglaševanje Italijanskega In tuiega = Urodolitvo In aptitai Kopitarieva 0. Ljubljana. = Joncossionarla eaclusivs pot ta pubbliclti d) provtnienza Italinna Izvora Oulone PubbUciU llaliana ti A. Milana	§	Bedazione. AmmtnJstrazlonei Kopitarjeva flL Lablana. =	od	oslerai	Uniona	Pubblicita	ttaiiana	&	A-	Milana
Vojno poročilo st. 967
Drzen vdor italijanskih pomorskih edinic v alžirsko Inko
Hudi obrambni boji na južnem bojišču
Sovjetski napadi pri Stalingradu so spodleteli ob hrabri nemški obrambi Posadka v Velikih Lukih se je prebila h glavnini — Hude sovjetske letalske in oklepne izgube
Ena križarka torpedirana,
Italijansko uradno vojno poročilo št. 907 pravi:
V noči na 12. december so napadalni oddelki kr. mornarice s silo vdrli v alžirsko pristanišče ter napadali številne ladje. Do danes so ugotovili. da so bile torpedirane ena križarka ter trije veliki parniki, od katerih.sta se dva zatrdno potopila, tretji pu je nasedel. Križarka je bila poškodovana. Kaže. da so navzlic silovitemu nasprotnikovemu odgovoru skoraj vsi drzni posiljevalci ostali uepoškodovani.
Na sirtskem bojišču hud topniški ogenj. Nasprotnik ni obnovil napadov, kakršne je delal prejšnji dan.
V Tuniziji je rodil uspeh sunek naših prednjih oddelkov zoper neko trdnjavico. Pri spodletelem nastopu na južnem delu bojišča, o čemer je javilo uradno poročilo z dne 15. januarja, je nasprotnik pustil na 'terišču 120 mrtvih.
Naši letalski oddelki so z dobrim uspehom bombardirali alžirska oporišča ter naprave na Malti. Po zaslugi nemških lovcev so bila v boju uničena tri letala.	.	.
Nasprotnikova letala so včeraj s strojnicami obstreljevala Pachino (Siracusa) ter povzročila lahko škodo na poslopjih. Med prebivalstvom je
Zagreb, 18. januarja, s. V navzočnosti hrvat-skega zunanjega ministra so izročili tujim časnikarjem »Sivo knjigo«, ki jo je izdalo zunanje ministrstvo v hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku. »Siva knjiga« je nnjžalostnejši dokaz o divjaštvu, moriji in uničevanju, ki ga uprizarjajo uporniki na Hrvatskem. Knjiga temelji izključno na uradnih podatkih.
Hrvatski zunanji minister je imel pri tej priliki govor, v katerem je pojasnil ta dokument, ter na svojstven način razložil začetek in konec prevratnega komunističnega gibanja. Povedal je med drugim, da je uporniško gibanje na Hrvatskem dvojno: vsesrbsko, ki si je postavilo za svoj vzor veliko Jugoslavijo in ki ga vodi polkovnik Mihajlovič. Odvisno je od ubežne jugoslovanske vlade. Temu Mjhajlovičevemu gibanju daje London obilno pomoč. Drugo uporniško gibanje na Hrvatskem pa je komunistično-partizan-sko, ki se drži navodil komunistične internacionalo in ki ima za svoj končni cilj narediti iz Jugoslavije sovjetsko republiko. Obe ti dve skupini upornikov sla v začetku sodelovali med seboj, pozneje pa sta se ločili. Nesoglasje med Londonom in Moskvo glede vprašanj evropskega jugovzhoda so se pokazala tudi med tema dvema skupinama upornikov, ki sta si podobni samo po tem, da uprizarjata enaka zločinska dejanja.
Minister je jiotem govoril o hudi, dokazani
Lizbona, 18. jan. s. Ameriški tednik »Life« razpravlja o vojnih načrtih ameriškega vrhovnega poveljstva in pravi, da je načrt ameriške mornarice za Tiho morje boriti se od otoka do otoka, dokler ne bi nazadnje dosegli srca japonske moči. To naj bi bila »dvoživčna vojna« o kateri Amerikanci že dolgo govore. V Združenih državah sodijo, da je boj za Salomonske otoke začetek tega dolgega razvojnega postopka. Po sodbi omenjenega tednika je tak načrt dolga in draga reč, Amerikanci pa gredo še dalje v svojih sodbah in pravijo, da je to prizadevanje brez upa zmage. Tednik »Life« ob-
Sestanek španskega in ameriškega poveljnika v Maroku
Tanger, 18. jan. s. V tangerskih krogih podčrtavajo zanimivo dejstvo. Listi v španskem Maroku so objavili novico o razgovoru, ki sta ga imela visoki komisar v španskem Maroku general Orgaz ter ameriški vrhovni poveljnik v francoskem Maroku general Patton. Docela pa so zamolčali ustna zagotovila, ki naj bi jih bil general Patton med pogovorom dal, in sicer v tem smislu, da Združene države nimajo nobenih napadalnih namenov glede španskega Maroka. V tangerskih političnih krogih to zamolčevanje razlagajo kot poskus francoskih oblasti, da bi zmanjšale politični pomen tega srečanja. To delajo tudi zaradi škode, ki bi jo morebiti sporazum med Španijo in Združenimi državami utegnil prizadeti francoskim koristim v Severni Afriki.
Smrtna obsodba zaradi vojaškega vohunstva
Rim, 18. jan. 6. Pred posebnim sodiščem za obrambo države je bila razprava zoper 31-letno Lauro D’Oriano, švicarsko državljanko po možu. Obtožena je bila vojaškega vohunstva na škodo italijanske mornarice. Obsojena je bila na smrt in usmrčena v soboto zjutraj nekje v okolici Rima.
Aldo RosGetti, ki si je pridobil francosko državljanstvo, je bil obtožen podpiranja vojnih nasprotnikov. Obsodili so ga na 15 let ječe. Dve drugi osebi sta bili oproščeni, ker ni bito dokazov.
dva parnika potopljena
bila ena oseba ranjena. Tudi na otok La m ped u so so spet vrgli nekaj bonih, a brez posledic. Otoška obramba je zbila eno letalo.
Iz vojnih nastopov se ni vrnilo eno naše letalo/
Berlin, 18. jan. s. V zvezi z letalskim napadom, ki ga je nekaj angleških strojev izvedlo v soboto zvečer na nemško ozemlje, dajejo na pooblaščenem mestu naslednje podrobnosti:
Po dolgem presledku so Angleži včeraj izvedli letalski napad na nemško prestolnico. Metali so zažigalne in rušilne bombe zlasti na zelo obljudene stanovanjske predele. Med zadetimi po-
tožuje mornariške stratege, češ da so se uračunali: tudi ko bodo vse letalonosilke in vojne ladje na razpolago, Združene države ne bodo mogle napasti najvažnejših japonskih postojank. Ameriške površinske ladje ne morejo priti v območje japonskih letalskih oporišč. Spopadi na Tihem morju naj bi bili dokazali, da so letalonosilke zatrdno obsojene na smrt, če pridejo v območje nasprotnikovih bombnikov. Tednik zaradi tega podpira zahtevo ameriških letalcev, ki bi vojno zoper Japonsko radi omejili na obsežne letalske napade.
»Dokazila o nasprotnikovih bedastočah«
Rim, 18. jan. s. Včerajšnja »Dokazila o nasprotnikovih bedastočah« pravijo:
London. »Manchester Guardian« piše pod naslovom »Genova je pretrpela najhujše udarce«: »Veliko ljudi, ki so dospeli iz ligurske prestolnice v Turin, pripoveduje strahotne zgodbe. Vsi se ujemajo o vzroku katastrofe v predoru Delle Gra-zie. Uradna trditev je v začetku pravila, da je veliko ljudi našlo smrt pri prerivanju za vstop v zavetišče. Potem so govorili o pomanjkljivi zidavi. Dejali so, da je mrtvih bilo 354, popotniki pa trdijo, da je žrtev dvakrat toliko. Resnica pa je ta, da so po pomolu v pristanišču nastavili veliko osod z neko mešanico, ki bi jo morali zažgati, da i tako nastala pregraja iz dima. Ta mešanica je bila v glavnem sestavljena iz katrana, a je kdo' ve zakaj vsebovala tudi žveplo ali kako drugo strupeno snov. Ker je pihal tedaj hud jug, je dim vdrl v zavetišče, ki še ni bilo dodelano ter zadušil nesrečneže, ki so ondi bili.
Razlika med nekdanjo in sedanjo podmorniško vojno
Berlin, 18 januarja. 8. V zvezi z vedno večjimi Izgubami angleškega in ameriškega trgovskega brodovja pravijo v Berlinu da v naaprotju a tem, kar se je dogajalo v prejšnji svetovni vojni, od začetka sedanje vojne do danes osne sile potapljajo vedno vec nasprotnikovih ladij. Dočim so se angleško-ameriSke pomorske izgube l?ta 1918
Hitlerjev glavni stan, 18. januarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno poročilo:
Na jugovzhodu bojišča so nemške čete tudi včeraj zavrnile močne sovjetske napade, deloma v gibljivi obrambi, in prizadele nasprotniku v hudih in tudi v ostrem mrazu izvedenih borbah težke izgube. V dneh 15. in 16 januarja je bilo se-
streljenih 60 sovjetskih oklepnikov. Močni letalski oddelki so ščitili obrambno fronto in podpirali nemške protisunke.
Na področju pri Stalingradu so bile naše čete še nadalje v težkih obrambnih borbah proti ponovnim napadom v množicah, ki pa so se zopet vsi izjalovili ob nezlomljivi volji in hrabrosti braniteljev.
Na srednjem bojišču uspešno delovanje ogledniških in napadalnih oddelkov.
Posadka trdnjave v Velikih Lukah se je po izdanem povelju prebila k bojni skupini, ki se je borila za njeno razbremenitev, in je pri tem v pehotnih protinapadih uničila 47 oklepnikov.
Oddelki bojnih letal so bombardirali podnevi in ponoči med gornjo Volgo in Lovatom sovjetski dovozni promet. Lovska letala so v spopadih sestrelila 41 sovjetskih letal.
Posamezni sovjetski napadi jugovzhodno odllmenskega jezera so bili zavrnjeni.
Pri ponovitvi napadov južno od Lado-š k e g a jezera je utrpel nasprotnik velike krvave izgube. Uničenih je bilo 26 oklepnikov.
Angleški bombniki so prileteli v večernih urah nad nemško državno ozemlje. Razen slepih vzne-mirjevalnih napadov na nekatere kraje, je vrgel nasprotnik tudi na področje Velikega Berlina rušilne in zažigalne bombe. Prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih okrajih, pa tudi na javnih poslopjih in bolnišnicah je bila povzročena škoda, pretežno zaradi požarov. Dve letali sta bili sestreljeni.
V bojih med Kavkazom in Donom se je posebno odlikovala 16. motorizirana pehotna divizija.
Junaška smrt generala Tcrnassija na ruskem bojišču
Rim, 18. jan. s. Z ruskega bojišča prihaja novica o junaški smrti, ki je v boju doltiela brigad-ne^a generala Pavla Tarnassija. General 6e je rodil v kraju Santa Maria Capua Vetere 29. oktobra 1890. Septembra 1910 je bil imenovan za podporočnika v polku lahke konjenice »Umberto L«. Udeležil 6e je italijansko-turške, vojne v letih 1911—12. 8. junija 1915 je s svojim polkom prišel na alpsko bojičše in je sodeloval v presijajnih nastopih zoper sovražnika. Junija, naslednjega leta je spet odšel v Libijo in sicer k polki lahke konjenice; »Ca-serta«, ki je nastopal v Cirenajki. 1917 je bil imenovan za stotnika, 1927 za majorja, 1934 za podpolkovnika, 1935 je bil prestavljen v Eritrejo in sodeloval pri vojnih nastopih v italijanski vzhodni Afriki. Po vrnitvi v Italijo je bil imenovan za polkovnika in poveljnika konjeniškega polka »Mon-ferato«, 29. junija 1939 je s 6vojinj polkom sodeloval na zahodu. 8. julija 1942 je bil poslan na rusko bojišče ter je 22. julija bil imenovan za p." nerala.
lesti 13. januarja
Argentinski listi so objavili obširne članke o gn fu Stefanu Marchi di Cellore, ki je padel na afriškem bojišču. Pišejo, da je bival v Ar-gentiniji. kjer je imel bogata posestva, a se ni pomišljal takoj odpovati v domovino, da bi izpolnil svojo vojaško dolžnost. '
Ameriško vrhovno poveljstvo v Alžiru je v sporazumu s tako imenovanim francoskim imperialnim svetom sklenilo spustiti iz koncentracijskih taborov kakih 400 Poljakov, ki so se borili kot rdeči prostovoljci v španski državljanski vojni. Predsednik Roosevelt je svojega najnevarnejšega političnega tekmeca Flynna imenoval za ameriškega poslanika v Avstraliji. To imenovanje je v Združenih državah sprožilo val ogorčenja, češ da hoče Roosevelt z njim spraviti s poli nevarnega nasprotnika. Nekateri listi vabijo ameriški senat, naj to imenovanje zavrne, češ da je nemoralno.
N« ruskem bojišču je junaško padel italijanski pesnik Renzo Laurano, ki je v svojem delu poveličeval junaštvo fašistovskega življenja ter se zlasti proslavil z »Balado starega kolonizatorja«, ki jo je naoisal med vojno v Abesiniji.
V Miinchenn so ustanovili zavod za znanstveno raziskovanje osrednje Azije. Nosil ho ime po švedskem raziskovalcu Svenu Hedinu, ki mu je miinchensko vseučilišče prav te dni podelilo velike časti.
Turški list »Džimiliiiriiet« so bavi z zmagovito podmorniško voino Osi in poudarja, da anglosaške sile navzlic vsem naporom ne morejo zaščititi zveze z bojišči, kjer se njihove čeie bijejo.
»Od Adrije do Črnega morja« je naslov članka, ki pa prinaša sofijski dnevnik »Slovo« in v katerem razpravlja o veliki cesti od Tirane do Varne. Pravi, da je jKibudo za to cesto dala italijanska vlada, ki je s teni znova dokazala svojo voljo do evrops.kegu gosooda.rskega sodelovanja.
Bolgarska vlada je pripravil« zakonski načrt o novi organizaciji državnih uradnikov. Organizacija bo podrejena naravnost predsedniku vlade, ki bo imenoval vse vodilne funkcionarje Bolgarski zbornic! so predložili zakonski načrt, ki vlado pooblašča, naj izvede preiskavo o tem. kako so si državni uradniki pridobili ■ imetje. Vsak uradnik bo moral točno pr-vedati kako in kaj je z njegovim premoženjem.
Švedska vlada je od ameriške vlnde dobila uradno »poročilo, da je od začetka vojne bfto potopljenih 180 Švedskih ladij, ki so bile v službi Amerikancev in Angležev in so plule v konvojih. Pri tem .je izgubilo življenje. 7W*
yhrf*rfc1cib momnrfov	-
Zgrešen učinek divjaškega angleškega letalskega napada na nemško prestolnico
Zadeta je bila mestna bolnišnica in podrta slovita zborovalnica Deutschlandhalle — Neomajna morala nemškega prebivalstva
Angleži z utvarami krijejo vojaške slabosti
slopji je mestna bolnišnica, več zažigalnih bomb je padlo tudi na Deutschlandhalle, znano veliko poslopje za shode in množične prireditve. Zaradi požara, ki je izbruhnil na strehi, se je podrla velika kupola. Gledalci so poslopje izpraznili takoj ob alarmu in so bili že na varnem v zavetiščih, tako da ni tu bilo nobene žrtve.
V drugih primerih pa je bombardiranje zahtevalo žrtve. Skupno objokujejo 31 mrtvih in 150 ranjenih. Te številke bi se utegnile morda tudi kaj povečati, ker delo za odstranjevanje podrtin še ni čisto končano. Potrjujejo, da sta dve napadajoči letali bili sestreljeni.
Berlin, 18. jan. s. Med napadom, ki ga je angleško letalstvo izvedlo v soboto zvečer na nemško prestolnico, je berlinsko prebivalstvo še enkrat dalo veličastnega dokaza o disciplini, ki je ostalo docela mimo ter je zlasti po predelih, ki so jih zadevale nasprotnikove bombe, kazalo visoki duh vzajemnosti, ki danes veže vse nemško ljudstvo. Nastopom vojske, policije, protiletal. obrambe, ki so takoj začele z delom, da bi pomagale ponesrečenim, gasile in omejevale povzročene požare, se je pridružilo tudi prebivalstvo, ki je v več primerih samo poskrbelo za najnujnejšo pomoč. Znatno pomoč so v nekaterih primerih dajali vojaki, ki so ob prihodu nasprotnikovih letal bili po cestah ter so se izkUzali pri pomoči ranjencem.
V nemških krogih pravijo, da ni bilo moči dati boljšega odgovora nori Churchillovi utvari, da bo z napadom na stanovanjske četrti, na bolnišnice in na cilje, ki nimajo nobenega vojaškega pomena, mogel omajati vztrajni odpor nemškega ljudstva. Taki poskusi, ki so nov dokaz angleškega divjaštva, nosijo pečat nesramnosti in bodo dobili zasluženo plačilo, pravijo v nemških krogih,
Berlina« in da hočejo skozi vrata z evropskega jugovzhoda korakati do Dunaja. Čeprav se je »sprehod« bedno končal v peklu pri Dunker-cjueu, balkanski pohod pa pri Termopilah in na Kreti, je Churchill v svojem govoru ob začetku sedanje zime. ki je bil naslovljen na Italijo, spet_ povzel načela te politike utvar. Mislil je, da je odkril slabo točko v utrjenem pasu. ki obdaja Evropo, in letalske napade na Italijo spremljal z natolcevanjem glede italijanske notranje odporne sile ter glede vojaških vrlin italijanskih čet, posebno tistih oddelkov, ki «e vojskujejo v Severni Afriki. Kako pa sodijo angleški bojevniki o svojih nasprotnikih na afriškem bojišču, izpričuje članek v tedniku osme armade »Crdsador« z naslovom: »Konec utvar«. List podčrtava posebno nezlomljiv odpor italijanskih oddelkov na desnem krilu razvrščenih postojank pri El Alameinu ter veliča junaško vedenje divizije »Folgore«, ki je po svoji disciplini in bojni sili pokazala, da je enakovredna diviziji »Nemških lovcev«, ki je nastopila na istem odseku. Jasno je, zaključuje list, da afriški puščavski pesek ni tako pripraven za površne utvare kakor megla ob Temzi, ki ovija urad angleške projjaguude.
Obisk italijanskega podtajnika za letalstvo pri nemških letalskih voditeljih
Berlin, 18. jan. 6. General Fougier, italijanski državni podtajnik za letalstvo, je bil nekaj dni gost nemškega letalskega maršala Mijcha. Iz Berlina je odpotoval v 6oboto zvečer. Na postaji 60 ga pozdravili italijanski poslanik Alfieri z osebjem poslaništva ter številni visoki častniki iz nemškega letalstva. General Fougier je bivanje v Nemčiji izkoristil za obisk nekaterih orožarn in nemških zavodov za letateko raziskovanje ter jmokuse Iinel je posvete z državnim maršalom Goeringom in maršalom Milchom, državnim tajnikom v nemškem letalskem ministrstvu.
znižale za približno na 3 milijone ton na leto (v letu 1917 so znašale še 6 milijonov ton), je danes, po treh letih vojne, mogoče videti nekaj čisto nasprotnega. Izgube angleško-ameriškega trgovskega ladjevja, ki so 1. marca 1941 dosegle 15 milijonov ton, so do 31. decembra 1942 narasle na približno 24 milijonov ton. Očividno se Angležem in Amerikancem ni jaosrečilo najti primernega sredstva, da bi zboljšali svoj položaj, kakor se je zgodilo v zatečku leta 1918, ko »o svoje trgovske ladje, namenjene v Evropo, začeli spremljati z vojnjmi ladjami. Ne kaže, da bi bila bodočnost za sovražnika preveč' rožnata, kljub njegovim nasprotnim trditvam.
Hrvaška »Siva knjiga« o divjanju upornikov
na ozemlju NDH
Načrti ameriškega vrhovnega poveljstva za boj z Japonci na Tihem morju
odgovornosti angleške vlade, ki moralno in denarno |>odpira gverilo na Hrvatskem jx> tako imenovani jugoslovanski vladi, pa tudi nepiosred-no po svojih agentih. S tem nadaljuje s svojim prejšnjim delovanjem proti Hrvatski, ko je bila še pod bivšo jugoslovansko vlado. S tem je angleška vlada pokazala, kakšno vrednost je treba pripisovati tako imenovanim človekoljubnim vzorom, o katerih govori angleška propaganda. »Siva knjiga« — je poudaril hrvatski zunanji minister — s svojimi zgledi, pisanimi s krvjo, prikazuje, kako se dejansko izvaja »atlantska karta«, ter priča, kaj angleško-ameriško-rusko zavezništvo pripravlja svobodnemu demokratičnemu človeštvu. Svoja izvajanja pa je končal takole: »Ilrvatska, ki se drži svojih izročil, je tudi danes ostala zvesta svojemu zgodovinskemu poslanstvu, braniti omiko, ter je odločena, boriti se na strani zaveznikov do končne zmage.«
Berlin, 18. jan. s. Angleška propaganda, pravi »Wesldeutscher Beobachter«, si stalno prizadeva, kako bi z večnim kovanjem utvar krila pomanjkanje vojaških uspehov v vojni. Pozimi 1. 1939-40 je na vso moč raztrobila, da ee mislijo Angleži »odpraviti na sprehod do
Operna premiera:
»Beg iz Seraja«
Preteklo soboto ie operno gledališče v Ljubljani postavilo na oder novo delo lelošnic sezone: Mozartov »Beg iz sera ja c.
Po dolgem času smo torej spet poslušali spevno in melodiozno Mozartovo glasbo, ki še zmeraj navdušuje nc le koncertnega občinstva širom sveta pač pa tudi opernega. Boli kot avtor opernih del. nam je W. Mozart znan po svojih večno lepih simfonijah. Potem ko je kot simfonik dosegel slavo ko malo kateri drugi, se je poskusil končno tudi v kovanju opernih del. Prav »Beg iz seraja« sodi v vrsto njegovih prvencev in je prvo pomembnejše Mozartovo delo na tem področju njegovega ustvarjanja. S svojo prvo opero je šlo njegovo ime v svet tudi kot ime opernega komponista. Pa ni ostal samo pri tem delu. Se nekaj jih je napisal, od katerih naj omenimo le najvažnejše. \V. A. Mozart ie obogatil operni svet še s temile deli. ki jih imajo na sporedu malone vsi svetovni odri: »Figarova svetba«. »Don Juan«, »Čarobna piščal«, »('.osi fan tutte« itd. Nekatera njegovih ustvaritev so šla tudi čez naše operne deske.
Priznati moramo, da daje Mozart vsakemu delu trajen pečat svoje velike glasbene duše. ki sega človeku do srca. V nič manjši meri nismo preteklo soboto občudovali Mozartovo glasbo, ne toliko vsebino opernega dela samega. Mozartova glasba ie tista, ki prav za prav drži vse delo pokonci in na dostojni višini. In spet je Mozart pokazal, da ie vreden svojega velikega imena, ki ga uživa v vsem glasbenem svetu.
Mozartova operna dela zahtevajo od igralcev polnega človeka-izvaialca. Prav za prav ie brezhibnih Mozartovih oper le malo izvajanih na svetu. Vloge v njegovih delili zahtevajo od igralcev ne le velikih fizičnih, pač pa tudi temeljitih pevskih in čisto igralskih vrlin. Brezhibnih pevcev za Mozartove opere ie na svetu le malo. kajti dela. kot rečeno, zahtevajo visoko in obsežno pevsko omiko.
S sobotno premiero »Bega iz seraja« moremo biti zadovoljni, posebno še kar zadeva orke-
ster. ki je prikazal v celoti globino Mozartove muzikalne duše.
Osrednjo podobo vse opere je postavil spet v vsem svojem sijaju, kakor navadno, naš odlični basist g. Betetto. In prav od te podobe ie mnogo odvisno, ali bo delo želo uspeh ali ne. Na tej podobi leži teža vsega izvajanja. Boljšega tolmača v vlogi Osmina, čuvarja pašinib vrtov, si na našem odru niti misliti ne moremo, pa tudi marsikateremu inozemskemu velikemu odru bi bil v ponos. V vsebinskem in glasbenem pogledu je Betettova podoba na višku in v vsakem oziru ustrezna. In prav gotovo se ne motimo, če trdimo, da je celoten sobotni uspeh v pretežni meri njegova zasluga. Osmi-nova vloga zahteva od izvajalca celo vrsto človeških slabosti, celo vrsto človeških nasprotij, ki so v Osmimi združena v eni osebi. Tako mora biti Osmin obenem osoren, zadirčen, nasilen, lokav, požrešen, obenem pa vljuden, ljubosumen, nežen itd. Taka zmes človeških lastnosti
more v resnici podati res velik umetnik z velikim in globokim znanjem. Mnogo, mnogo zahteva Mozart od njega tudi v pevskem pogledu: hitre menjave, široki, nenadni intervalni preskoki, veliko glasovno razsežnost. Brez dvoma ie Osmin ena nniboli zahtevnih in napornih vlog klasičnih oper. Osmin Julija Betteta je bila podoba, ki nas ie navdušila.
Polajnarjeva kot Iilonda ie bila prav dobra, posebno ie ugajala v vznesenem duetu z Osminom. — lvančičova kot Konstanca, Anžlo-var kot Selim paša, Lipušček kot Belmonte in Banovec kot Pedrilo so v celoti po svojih najboljših močeh pripomogli za lepo in uspešno izvedbo.
Delo je zrežiral in črtal nekatere odvišne speve izvirnega dela C. Debevec. — Okusno sceno, ki kaže orientalski razkošni dvor. ie pripravil arh. Franz. Zlasti je poudarjena turška pestrost in vedra prikupnost. — Prevod ie oskrbel N. Štritof, ki ga ie tudi precei izboljšal. — Diregent A. Neffat pa ie s svojim orkestrom dodal še svoj veliki delež, tako da moremo reči. da je »Beg iz seraja« v celoti prav lepo uspel.
Kadar okrog Slemen zabrije...
Ljubljana, 18. januarja.
Na Slemenih je bilo pozimi vedno lepo. Beli, sneženi grički niso zvabili semkaj ie domačinov, temveč tudi mnogo tujcev, ki 60 tu našli vedno do* volj proste zabave, veselja in razvedrila. Valovitih slemenskih sneženih pobočij obiskovalci niso vzljubili zgoj zaradi lepih smuških terenov, temveč tudi zaradi ljubeznivosti Slemencev, njihove govorice in pristnosti domačih navad v teh krajih. Tu je domovina rešet in lesene robe. ki jo pozna in brez katere ne more biti nobena marljiva slovenska gospodinja.
Pot me je vodila po Slemenih prav pozimi, ko je burja skušala uveljavili 6vojo oblast na tem le-
Ipein predelu naše zemlje. Vesel 6em bil, ko sem jo prisopihal navkreber skozi Pekel, Vice in Nebesa, i kakor imenujejo naselja na poti iz Ortneka na Slemena k Sv. Gregorju. Pošteno je bilo mraz, vendar
Razprave Akademije znanosti in umetnosti
Ljubljana, 18. jan.
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je izdala pred dnevi obširno, nad 500 strani obsegajočo II. knjigo pod naslovom:
»Bazprave matematičiio-prirodoslovnega razreda Akademije«. Knjiga na zunaj kaže in predstavlja plodove dolgoletnega znanstvenega truda in sistematičnega dela domačih naših znanstvenikov. Prav v takih publikacijah se popolnoma odraža utemeljenost obstoja naše univerze in z njo Akademije znanosti in umetnosti. Prav ta utemeljenost obstoja pa ie bila že večkrat poudarjena in stvarno dokazana. Znanstveno delo se pri nas poglablja in to dokazuje v prvi vrsti publikacije, izdane od univerze in od Akademije. Sedanja nova publikacija. Baz-prave matematično-prirodoslovnega razreda obsega razpravefi aljn^z zriologiie, b) iz botanike;' c) iz geologije in palentologije. čl iz mineralogije in petroarafiie in d) iz meteorologije.
Razprave so globoko znanstvenega pomena in namenjene v prvi vrsti znanstvenikom, toda tudi lajik bo našel v teli razpravah premarsi-katero jedrce, da si bo obogatil svoje znanje v prirodoslovnih disciplinah. Na prvem mestu je
DARNOI
II miglior lassatlvo najboljše odvajalno sredstvo
v Razpravah objavljena Jouann Iladiiia razprava pod naslovom »Raziskovanja o ishirop-salih (Opiliones).« Kakor ta, imajo tudi druge razprave na koncu še pridejane reasumeie v italijanskem in nemškem jeziku. Ima razprava 20 slik. Pisatelj Jovan Hadži ie v uvodu naglasil. da je leta 1027 objavil prvi opilionski prispevek na osnovi gradiva, ki ga je bil nabral in poliranil sloveči ljubljanski entomolog in raziskovalec kraške jamske favne Ferdinand Josip Schmidt. Ostalo je pri tem nerešenih več vprašani v zvezi z dognanji o domačih ishiro-psalili, teh čudnih suhih iuživnh. ki jim to, čeprav narodno ime. ne pristoia posebno, boli od Schmidta zapisani naziv »matiii s škarjami*. In o teh 'suhih južinah podaja nato g. Jovan Hadži obširno znanstveno razpravo na temelju ppveiših zbirk teh zanimivih živalic. Pred sto “(iti ie Fcfa! \fos. Schmidt, ki ga ie naš Erjavec na prijetno šaljiv riačin ovekovečil v svoji humoreski; zbral razmeroma majhno število teh živalic. Schmidt je našel v Medvedji jami ob Kamniški Bistrici poseben tilj suhe iužine. V tej jami ie našel kustos Frever tudi mnogo kosti jamskega medveda. Male živalice, ishiro-psali. pa se dobe po jamah Kamniških planin, Karavank in drugod. Razni eksemplari teh živalic so bili dalje najdeni v Častitljivi jami in v jami na Babjem zobu nad Bledom. Znanih ie do 27 vrst ishiropsalov, v Sloveniji do 6. Razprava sc dotika nato morfologije in sistematike teh vrst živalic.
»Izotomide Vzhodnih Julijskih Alp« je naslov drugi razpravi, ki jo je objavil Fran Kos z 42 slikami. Kakor pisatelj omenja, je gradivo za to razpravo nabral v več letih v naših Vzhodnih Julijskih Alpah. Razprava obravnava 10 vrst izotomid. Pri neki ekskurziji septembra 1817 v Kamniške planine ie odkril Dežman, kasnejši kustos deželnega muzeja v Ljubljani, na Kamniškem sedlu na površini snežnice in na Veliki Planjavi na zamrzlem, zrnatem snegu »žametnočrne živalce«, dolge komaj '»eno črto«. Enajst let pozneje ie Dežman v prvih dneh avgusta naletel na triglavskih snežiščih spet na take živalce. Našel ie »silne množine« teh živalic. Pisatelj sam ie našel izotomide (ledeniške ali snežne bolhe) na triglavskem ledeniku, lazeče po golih, iz zel nega snega štrlečih skalah. Deloma tudi med gruščem ne-zaledenelih ledniških grobelj.
Zanimiva je tiuli naslednja razprava T. Rakovca o nosorogu s Kamnitnika pri Škofji Loki.
zeblo me ni, ker me je hoja dobro ogrela.
»Bog daj. očka,« tako 6mo se pozdravili pred vasjo ob gozdu, kjer so podirali smreke. Kaj kmalu smo bili v razgovoru. »Za rešeta, za rešeta, vse za rešeta bo, gospod!« to je bilo kratko pojasnilo na vprašanja. »Težko je zbirati, ker mora biti smreka lepo zraščena, bre.z grč in mora imeti vitko deblo. Marsikatera smreka zgleda zelo lepa. ko pa jo začnejo cepiti, se pojavijo na njej čudovite žile, ki ovirajo delo.«
Kmalu sem videl, da je očka dober poznavalec smrek. Ko je smreko pogledal od tal, jo je že za-lisal 6 sekirico. Žaga je zapela, 6e zajedla v deblo in drevo 6e je kmalu kakor pijano zazibalo in 6e začelo nagibati k tlom.
»Kdaj boste to rabili,« to vprašanje je bilo kinalu pojasnjeno. »Imamo že precej doma, toda če bo zima dolga, moramo na to že sedaj misliti, da bo dela in nekaj kruha, četudi 60 danes z leseno trgovino križi in težave.«
Očka je nato oklestil veje. Delo je opravil najbolj pazljivo, da ni ranil debla, ki so ga nato razžagali na poldrugi meter dolge krclje.
Bolj me jo zanimalo nadaljnje delo — cepljenje krcljev v zgonle. Krelje cepijo takole: S klino, to je velik nož brez ročaja, nastavijo na sredino pokonci stoječega hloda. Z betom udarijo po klini in tako dele kos za kosom, dokler ne dobe zgont. To ime je prišlo že v pregovore: tako je bilo težko kot zgont. Nekateri rešelarji namreč cepijo hlode kar v gozdu in jih nato jia lirbtu znosijo v dolino. Zgonti so seveda težki, saj so iz svežega lesa. To Zgonte pustijo navadno mesec dni v kolnici, da se nekoliko posuše. In ko zapade sneg do kolen in drži le gaz ed liiše do skednja in do vode, tedaj najde marljivi sle-menski kmet delo — pri toplem zapečku. Takrat mati zakurijo prostorno kmetsko peč, tako da izginejo ledene rože tudi s šip na oknih. Kmalu je v hiši orodje, ki je viselo na prečnikih in sporah, nekaj pod istražo, saj jo imela vsaka stvar svoj prostor.
Burja nas je priganjala, da smo pohiteli domov, kjer so mali že zakurili peč. V hiši je bilo prav prijetno. Škrjanec na nosu mi je v topli kmetski sobi kinalu izginil. Še mrzla ušesa, ki so zaradi burje poslala trda, do se mi tu omehčala. Šele tu vidiš, kako lepo je za kmetskim zapečkom, ko je vsa družina pri delu, ko si zapoje, da gre delo hitreje od rok. Slemenec, saj je Slovenec, res vedno rad poje!
Kmalu so me spoznali 7. resetarskim orodjem. To je zelo različno: rezilnik, ki ga potrebujejo pri ličenju in obrezovanju obodi in zgontov, podprt s kobilico, na njem obrezujejo obodi. Klino že vsakdo pozna. Skoraj iste oblike je trlo, le leseno je. Pri vsem delu pa rabijo še raznovrstne nože, majhne in velike ter majhen bet.
Stol pritrdijo navadno k oknu. Podprejo ga s kobilico. Ko se zgonti v topli sobi otajajo. jih olupijo in cepijo na 5 111111 debele deščice. Pri tem delu uporabljajo trlo in klino.
Najprej je očka nastavil klino na sredino zgonla, ki ga je postavil pokonci in z betičkoni udaril po njej. Ko se je klina skrila v zgontu, je zanjo zabil še trlo, nekoliko debelejše kot klina z ročajem Ko se je trlo pogreznilo v les, je nabijal z betom po ročaju in razdvojil zgont. Kmalu so nastale tanke deščice, obodi imenovane. Ti pa so bili še zelo hrapavi Treba jih je bilo obrezali, da so postali gladki in enakomerno debeli. Or-e je položil vsakega posebej na stol in ga obrezal, mu dal primerno obliko in enakomerno debelino. Za lo delo je rabil rezilnik, ki je zelo pripraven za obrezovanje na stolu.
»To delo traja navadno štirinajst dni,c tako mi je pojasnil rdečelični sinček, ko sem ga povprašal o nadaljnjem »rcšelarskem« procesu.
Tečaj za učiteljice - nadzirateijice kolonij
S 1. februarjem t. 1. bo tukajšnje Zvezno poveljstvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani otvorilo tečaj za nadzirateijice šolskih kolonij — I ečaj bo trajal tri mesece s tremi učnimi urami tedensko. Tečaja se morejo udeležili -	•	v	e	t»	-	k	n i|tiflsKili in me-
ščanskih šol, bivajoče v Ljubljani, četudi niso v službi, da imajo le redne diplomske izpite in niso starejše od 40 let. Vpihati se morejo tudi gojenke 5. letnika učiteljišča. Ob zaključku tečaja prejmejo obiskovalke spričevalo, s katerim pridobe prednost za sprejem v učiteljsko službo na ljudskih ali meščanskih šolah v prihodnjem šolskem letu. Prošnje je predložiti tukajšnjemu Zveznemu poveljstvu najpozneje do 25. januarja tega leta.
Uredništvo »Prima linea« v novih prostorih
Uredništvo lista »Prima linea« se je presolilo v NVolfovo ulico (2/1.. v Oražnov doin, ki jc sedaj na razpolago Visokemu komisariatu.
Eden najbolj branih romanov je
»Roza sveta«
Spisal R. Ilaggard.
Živahni opisi križarskih vojska, vsemogoči zapleti, dvoboji, požrtvovalna plemenita ljubezen pritegnejo bralca nase, da ne bo odložil knjige, dokler je ne bo prebral.
Knjigo krasc številne ilustracije J. Beraneka. Roman dobite po vseh knjigarnah in trafikah. V nekaj dneh bo izšla knjiga
S. Lagerlof: »DEKLE Z MOCEVJfl«
S ftaier?fe«><ra
Pesniški večer?. V četrtek je v dvorani višje šole v Maril>oru čital dr. Fritz Endres izbrana dela bavarskega pesnika Ludvika TI10-me. V celju pa bo 19. t. m. čitala pesnica Margareta VVeinhandlova, ki se je rodil« 1880 v Celju kot hčerka državnega pravdnikn dr. Edvarda Glantsclinigga ter je prva otroška leta preživela v mestecu ol> Savinji. V knjigi, ki jo je luni izdala, je opisala svojo otroško dobo na Spodnjem Štajerskem. Njej na čast priredijo Celjani slavnostni večer v dvorani stare grofije.
Nesreče. Letošnjo zimo se je na Spodnjem Štajerskem primerilo že več nesreč zaradi neprevidnega ravnanja pri kurjenju peči. Zlasti otrok s* že vec pripeljali s hudimi opeklinami v bolnišnico. Pa tudi odrasli se opečejo. Tako jo bila v mariborsko bolnišnico pripeljana 27 letna Marija Špacekova iz Tegetthoffovo ulice, ki se jo opekla po rokah in nogah, ker so ji je vnela obleka na žarečem štedilniku. 8letna Pepca Mi-lialifeva r Rifnika se je opekla po vsem životu, 5 letna Gerla Amelkova iz Maribora pa ima opečeno levo nogo. Zaradi polcdice je spodrsnilo 49-letnemu železničarju Albinu Kokalju na stopnicah njegovega stanovanja v Mariboru in si je zlomil nogo.
Ko so obodi obrezani,tedajprinesejo v sobo MTiašino*. To je nekak strojček. Železen valj, ki ima kratke bodiče, potiska obodi naprej. Za valjem jc navzgor ukrivljena pločevina in obod, ki ga valjček pretlači, se ob tej pločevini ukrivi. Seveda obodi še tokrat niso dovolj ukrivljeni, da bi lahko iz njih delali rešeta. Te obode potem šo potočijo v kolače. Obod zvežejo z vitro, vanj pa vložijo ostale. V kolač spravijo 8—10 ol?odov. Kolače nato obesijo na podstrešje, kjer je prepih, da se dobro presuše in ostanejo ukrivljeni. Tako ostanejo vso zimo in šele spomladi jih prično uporabljati.
Tako je na Slemenih, ko zapiha okrog oglov zimska burja. Lepo je to življenje. če prisluhneš očetovemu razgovoru, ki daje pri delu sinu nauke in navodila za lo delo, potem vidiš, da je v Slemencih mnogo, mnogo skritega in lepega, kar jim daje njihovo svojstvenost. Prijetno je poslušali očanca ob peči. ki pripoveduje sinu in vnuku, kako je nekdaj hodil iz kraja v kraj, preko sneženih zametov, vesel, da je videl lepe kraje in običaje drugih ljudi, potem pa se vrnil domov z denarcem in spet pel z družino slovenske pesmi. Sedaj Slemenci spet pridno delajo obodi, da bo kruha, saj očanci prerokujejo, da bo s suho robo spet kmalu dovolj prometa.
S. S. VAN OINEs
JJbUvnastid bokal
^biinHUlrithu  .3!!$::!:!!!!:».
JI
64
Markliam je pogledal na uro ter odločno vstal.
»Nima smisla, da bi čakali Arnes-fiona, kdaj se l>o vrnil. Čim prej ga zgrabimo in zapremo, tem bolje bo.« ?.e je nameraval Heathu dati povelje, ko ga je Vanče zmotil:
»Dogodkov nc smemo prehitevati, Marklmm. Kakšne dokaze pa imaš proti Arnessonu? Nobenih. Bolje bo, če srao previdni.«
»Zadostovalo bi, da smo našli pisalni stroj.« je odvrnil Markham, »a zdaj ie zanesljiva priča poleg tega še deklica.«
»Ne, to “e ne zadostuje... Kakšen pompn naj bi imela najdba petletne deklice, in povrhu še samo omumljene od strahu? Ne, ne, bolje bo, če počakamo.«
Markham je ves nezadovoljen spet sddcl.
»Vendar mi bos priznal, da nc sinemo več dolgo pustiti na svobodi norega človeka, ki je zagrešil vse te zločine.«
»Da. <0 je že res...« Vanče je začel hoditi sem in tja po sobi. »Go-
Kriminalni roman
tovo... on še ne ve, da smo deklico že našli In to nam lahko pride prav, da ga presenetimo s kakšnim bistrim vprašan jem. Potem pa je še profesor.
Za trenutek je obstal ves zamišljen in glodal v tla.
i »Profesor! To je naš sotrudnik. Tre-
1 ha je Arnessona soočiti z njim...«
"i »Ali nrisliš, da profesor ve o tein kaj več. kakor pa nam je bil povedal?«
, »O tem sem popolnoma prepričan. Ko bo zvedel za ta novi dogodek, nam bo brez dvoma pomagal ter nam podal dokaze, ki jih še nimamo.«
Čez nekaj trenutkov je vstopil profesor Dillard. Videti je bilo, da ga je naš obi^k presenetil. Pozorno nas je premeril z očmi ter nato vprašal:
»Ste se morda spomnili na tisto, kar sem vam snoči povedal?«
»Da, gospod profesor,« je odvrnil Markham. »In gospod Vanče, ki je zdaj tu, je odkril nekaj zelo zanimivega v nekem izvodu Ibsenovih »Pretendentov*.
»Ah!« Njegov vzklik je bil skoraj nekak oddih »Toda... kaj hočete ven-dair reči?«
Odgovoril je Vančo.
»Gospod profesor, ona žaloigra nam je razodela resnico, tudi po vaši za-
slugi. Čakamo zdaj na Arnessona. Meti tem časom, dokler ne pride, pa bi radi govorili z vami.«
Zazdelo se je, da stari piofesor niha'.
»Upal sem, da mi bo vsp (o ostalo tuje,« je pomrmral z neko tesnobo v srcu. Nenadoma je dobil njegov obraz nekam strog izraz, oči pa so se mu maščevalno svetile. »Proč s sanjavostjo, ker nič ne koristi.« je nadaljeval. »Je že prepozno! Pojdite,^ storil bom vse. kar je le v mojih močeh, da vam pomugam.«
Prišli smo v knjižnico. Preden je profesor sedel, je za trenutek postal pri knjižni omari in zvrnil kozarec Porta. Potem se je obrnil z vso vnemo k Markliamu in dejal:
»Oprostite mi. Saj ne vem več dobro, kaj dela,m « Vzel je še druge kozarce iz steklene omare in jih postavil pred nas na šahovsko mizico. iPro-sim vas, nikar ne zamerite, da sem tako neotesan,« je še pripomnil ter začel točiti vino v kozarce.
Sedeli smo in bili veseli ko se n- m jc ponudila prilika, da se malo oddahnemo in nekoliko pomirimo po tolikšnem razburjenju. Ko smo zvrnili kozarce, je profesor ostro pogledal Van-ceja, ki 11111 je sedel nasproti pisalne mize in dejal:
»Kar vse mi povejte. Nič mi nikar .ne prizanašajte.«
I Vanče je potegnil iz žepn cigaretno dozo, ki ni imela pred njim nikdar miru.
»Najprej (ole vprašanje: Kje je bit gospod Arnesson snoči od petih do
šestih?«
»Ne bi vam mogel točno povedati.« Profesor ie to odgovoril, kakor bi omahoval. »Pil je v knjižnici čaj in te odšel okrog pol šestih od doma otelil ga do večerje nisem več videl.«
Vanče ga je pomenljivo pogledal, i »Našli «mo pisalni stroj, na katerega je Tel,-at pisal tiste slovite listke. Dobili smo ga v stari škatli pri vas na podstrešju.«
| Na profesorjevem obrazu ni bilo nobenega znamenja kakšnega presenečenja.
^•Ste trdno prepričani, da se ne motite?«
j »Da. nadvse prepričani. Snoči je neka deklica, Magdalena Moffat po imenu, izginila iz parka, kjer se je igrala. V tistem pisalnem stroju, ki smo ga našli, je bil tudi še papir, na njeni pa napisana tale dva stiha:
V mehki travici na sonlku je mata Muffet tam pri loniku...
»Nova grozotna norost. Žal mi je, da sem se |ako zapoznil in vas nisem prej obvestil...« je odvrnil stari profesor jezno.
I »Nič hudega se ni zgodilo,« ga je brž potolažil Vanče. »Deklico smo nm-šli še pravočasno in ji zdaj ne preti nobena nevarnost več,«
I »Ah vendar!«
»Našli smo jo, ko je ležala v nezavesti v temnj sobici pri Druckerje-t vib. Najprej smo mislili, da jo bomo
našli tu in vprav iz tega razloga smo preiskali tudi v&šo hišo.«
Nastal je kratek molk. Prekinil ga je profesor z vprašanjem:
»Mi veste še kaj drugega povedati?«
»Našli smo tudi rdečo beležnico, ▼ katero jc pisal Drueker svoje opombe ...«
i- »Tako daleč se ie ponižal?« Videti je bilo, da bo profesor od jeze vzkipel, tako je mahal z rokami.
| »Da, tako daleč,« je pritrdil Vanče s poudarkom. »In vprav zaradi teh naših odkritij se je gosf>od Markham odločil prijeti Arnessona Jn g« zapreti, čim se vrne z vseučilišča. Da pa vam odkrito povem, irospod profesor, mi še nimamo v rokah neizpodbitnih dokazov. ki bi obremenjevali gospoda Ar-nessona. Vse, kar lahko dokažemo na podlagi tega, kar si nadejamo, da nam bo deklica povedala, je, da je crospod Arnesson zakrivil poskus ugrabljenja. Vsi drugi zločini pa so še vedno zaviti v skrivnost...«
Profesor je' dejal tiho, kakor t*i govoril sam 6 sclioj:
»Da imate prav. Deklica bi sra prepoznala...« Neka globoka trpkost se je razlila po njegovem obrazu. »Vca-ilar pa bi morala biti kakšna pot: po kateri bi bilo mogoče dokazati njegovo krivdo tudi v kolikor gre za druge zločine...«
Vanče je zamišljeno gledal v strG* in kadel Sledil je dolg molk. Sletl-njič je dejal s tehtnim poudarkom:
Mr
A.
TOMAŽIČ 'BERANEK »
‘"i&A/MJmj/ -v£«.	-
Md
Ljubljana
41.
Ko sta ga čarovnika pustila samega, je dečko stopal ge bolj zaskrbljen in zamigljeii, saj mu tokrat nista dala nikakega, niti lesenega orodja. Kako in s čim naj so loti tega naloženega dela?
Tedaj začuje za seboj stopinje: po gozdni poti je hitela čarovničina hči in 'ga dohitela:
>Vse že vem, ker sem prisluškovala! To je pa izredno težka in zelo nevarna naloga, a poskusila jo bom izvršiti; šele videla bom, če sem ji kos ali ne!«
42.
Peljala ga je na najvišji vrh, izkopala z rokami v zemljo jamico in dejala:
J Sedaj me pa dobro poslušaj in si še boljo zapomni! Odsekaj mi glavo ter jo postavi v jamico: to bo grad. Kri se bo spremenila v rdeče jezero. Z rok in nog mi odsekaj palce, ki jih prisloni k glavi: to bodo štirje trdnjavski stolpi; ostale prste pa lepo naokrog razpostavi, zakaj ti bodo topovi. Za drugo ne skrbi. — Ko bosta moja starša že odšla, se s slino dotakni in pomaži vse odsekane prste, jih prilepi na roke in noge, glavo pritisni na vrat in jaz bom zopet cela in zdrava! — Ali si si,vse dobro zapomnil?^
Livorno in Spezia spe! vodita vsak v svojem razredu
Torino je doma izgubil proti Ambrcsiani — Livorno je zmagi v Veneziji Milano ]e odpravil Juventus — Triestina je morala poražena iz Rima —
Državni prvak: spet izgubil
Včeraj so odigrali prvo povratno kolo v italijanskem državnem nogometnem prvenstvu. Na sporedu je bilo nekaj prav zanimivih parov, od katerih je veljalo največje zanimanje gotovo za to, kako se lx>stH odrezala Torino m Livorno, ki sta ve;* .pretekli teden drugovala drug drugemu na vrhu prvenstvene tabele, Torino je imet tekmo na domačem igrišču. Imel je hudega nasprotnika: Ambrosiano. Mnogo jih je bilo, ki so dejali, da bodo zmagali gostje. In niso sc zmotili. Domača enajstorica je morala podleči, in videti je, da se ie Torino že malo upehal, ko je tako za ped sledil vodečemu Livornu. Sape mu je za to nedeljo že zmanjkalo. In kako bo za naprej? — Livorno se je včeraj snet postavil. Igral je' na ttijern: v Veneziji. Tekmo je dobil, čeprav mu je šla bolj trda. o tem, da je nevarni zasledovalec 1 or in o izgubil, so je Livorno spet odtrgal za dve točki od najbližjih za njim. Močno si je z zmago nad Io-rinom opomogla Ambrosiana, ki se je pririnila v precej nevarno vodeče okrožje. — Juventus bi sj bil tudi lahko, seveda če bi včeraj zmagal, precej popravil svoj položaj. Tako na.. Ugrizniti je moral v k is'o jabolko. — Državni nrvak Homa je morai v Firenzi i>ora/en z igrišča. — Genova je na tujem pobrala obe točki od Vi-cenze. — Bari se je v Genovi kar krepko po-stavlinl po robu nevarni Lisruriji, vendar pa je moral do konca tekme le kloniti. Z golom razlike se je končala tekma. — Svoiim pri jate-liom pa ie Bergamska Atalanta prirtravila veliko veselje. Doma je odpravila p polnim uspehom nevarno Boloarno. — Sosednia Triestina je morala to nedeljo že v drugo v italijansko nre-stolnico. Tokrat se ie pomerila z Laziiem. Mnogi. posebno pa še domnčini, so na tihem računali. da jim bo tudi tokrat uspelo, da bodo prinesli iz cesarskega mesta cel izkupiček. Pa so se zmotili. Drugi predstavnik iz prestolnice je
popravil, kar je Roma zagrešila preteklo nedeljo. Lazio je zmagal in odpravil z dvema goloma Triestino. — V tabelici se je po včerajšnjih tekmah Ambrosiana pririnila v ospredje, pa "tudi Atalanta, Lazio in Fiorentina silijo nevarno naprej. Pri koncu tabele pa je ostalo Vise" pri starem. Vicenza, Venezia, Triestina si slede od spodaj navzgor,
PODROBNI VČERAJŠNJI REZULTATI:
Fireme: Fiorentina : Roma 3:0;
Vicema: Genova : Vicenza 1:0.
Milano: Milano : Juventus 2:0.
Venezia: Livorno : Venezia 1:0.
Torino: Ambrosiana : Torino 3:1.
Genova: Liguria : Bard 1:0.
Ilcrgamo: Atalanta : Bologna 1:0.
Roma: Lazio : Triestina 8:1.
VRSTNI RED PO TOČKAH:
Livorno 23, Torino, Ambrosiana 21, Juventus 20, Lazio, Fiorentina, Atalanta 18, Genova, Milano 17, Liguria 13. Roma, Kari 12, Triestina 11, Venezia 9, Vicenza 8. Pri tem še ni všteta tekni a, ki jo morata še odigrati Roma in Liguria.
V B razredu vodi Spezia
Tudi v B-razredu je bilo na sporedu polno tekem. Tudi tukaj je bilo zanimivo, kako ee bosta odrezali moštvi Spezie in Pro Paitrije, ki sta imeli pretekli'teden isto število točk. Spezia je imela včeraj igro doma. Za nasprotnika je imela nenevarno Novaro, ki jo je gladko odpravila kar e štirimi goli razlike. Na hujšo pot je morala Pro Pa-tria. Doma jo je pričakovala Padova, da bosta skupaj trli orehe. Tršo pest je pri tem imela domača enajstorica, ki je izvlekla ves izkupiček zase. Družba e Spezio ji je s tem splavala po vOdi. Napoli je doma odpravil Udinese in se žo močno približal vrhu. Le še tri točke je razlike do prvega. Pisa ee je tudi postavila, ko je odpravila kar na tujem rim-
| sko Mater, ki je nevarno moštvo. Med ostalimi rezultati bi bilo omeniti še tega, da je Pescara odpravila s polnim uspehom Fanfullo. V ostalem pa so bili podrobni rezultati takšnile:
Napoli: Napoli : Udinese 2:1.
Siena: Siena : Cremonese 4<2.
Savona: Savoma : Palermo Juve 2:2.
Roma: Pisa : Mater 2:1.
Padova: Padova : Pro Patria 2:1.
La Spezia: La Fpezia : Novara 4:0.
Obi'PRtifa
Opozarjamo na nocojšnji klavirski konceii v veliki filharmonični dvorani. Nastopil bo prvič v našem mestu slavni pianist Gino Gorini, ki uživa vsepovsod sloves enega prvih pianistov sedanje dobe. Spored Gorinijevega klavirskega koncerta je naslednji: 1. Scarlati: Tri sonate; 2. Bach-Busoni: Preludij in fuga v Es-<1 um; 5. Brahms: Balada v h-moln; 4. L)ebussy: Odsevi v vodi in Golli\vogov ples; 5. Gorini: Sonata; 6. Casella: Dva ričerkara na ime Bach; 7. Chopin: Fantazija op. 49. To je spored znamenitega klavirskega koncerta, ki bo nocoj v naši sredini. K posetu vabimo. Začetek bo ob pol 7. — Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
Vsi delodajalci, ki zaposlujejo povprečno nad 20 uslužbencev, morajo plačevati uslužbeneki davek v gotovini ter ^e morajo prijaviti do dne 25. januarja t. 1. davčni upravi radi vpisa v knjigo delodajalcev. Oprostitev te prijave ali prepozna vložitev 6e kaznuje po čl. 138, in sicer z največjim zneskom kazni, ki jo ta člen določa.
Davčna uprava ponovno poziva vse delodajalce, ki zaposlujejo hišno 6lužabništvo, da si davčne karte za leto 1943 nabavijo pravočasno, to je do 31. januarja t. 1. Po tem roku bodo pregledani vsi seznami in se bo vršila kontrola pri delodajalcih. Kdor se ne bo mogel izkazati s davčno karto, bo kaznovan s petkratnim iznosom rednega davka
Obrati in podjetja, ki plačujejo držubeni davek.
ali 60 temu davku načeloma zavezani, so dolžni plačevati u6lužbenski davek v gotovini. Ker je mnogo teh podjetij doslej plačevalo uslužbeneki davek v davčnih znamkah, pozivam vse te obrate, družbe z omejeno zavezo itd., da počenši z januarjem tega leta plačujejo uslužbenski davek v gotovini potom plačilnih seznamov, in sicer naj* kasneje do 15. prihodnjega meseca za pretekli mesec. Opozarjamo, da se kaznuje opustitev plačila ali prekoračitev roka po čl. 139 zakona o neposrednih davkih z dvakratnim zneskom neplačanega davka.
Davčna uprava Ljubljana mesto objavlja: Vsi
gostilniški obrati, kavarne itd., za katere je napitnina v 6mislu naredbe Visokega komisariata obvezno določena 6 gotovim procentom, 60 dolžni napitnino prišteti rednim plačam uslužbencev v mesecu, ki se jim izplača in od 6kuppega zneska zaračunati uslužbeneki davek po čl 95. Ta napitnina ima namreč značaj ponavljajočih se prejemkov.
Gospodarska zveza, Ljubljana, Bleivveisova cesta 29, kupuje seno.
Ancona: Alessandria : Anconitana 2:0.
Brescia: Modena : Brescia 2:1.
Pescara: Pescara : Fanfulla 4:1.
Po točkah pa si slede takole: Spezia 23, Pro Patria, Pisa 21, Napoli 20, Brescia, Padova, Moderni 18, Anconitana, Crenioneae 16, Novara 15, Palermo Juve, Alessandria, Fanfulla 14, Udinese 13, Savona 12, Pescara, Mater, Siena 11. Pescara in Siena imata še tekmo v zaostanku.
Poslanstvo čebelarjev v letošnjem letu
Ljubljana, 18. jami&rja.
Čebelarstvo je pri nas že od ncikdaj udomačeno. O tem pričajo tudi lepi čebelnjaki ob slovenskih domačijah, ki čepe ob obronkih gričkov naših vasi in nam zgovorno potrjujejo, da so bili tudi naši predniki tako navezani nn čebele. Okrog čeibelnjaika so posedaji pod lipami na klopicah očanci-čebelarji s pi-paimi in preživljali v poletnem času po trnda-polnem aelu nedeljski počitek.
Čebelarstvo je pri nas na Dolenjskem sicer lepo razvito, ni pa tako napredno, kot je bilo na Gorenjskem in Štajerskem. Posebne paše letos čebele nis oimele in ei niso mogle zase pripraviti dovolj hrane. Zato je bila zaskrbljenost zaradi prezimovanja panjev med čebelarji velika. Slovensko čebelarsko društvo je zato s svojo veselo vestjo o dobavi 2 vagonov sladkorja za spomladansko krmljenje čebel zelo razveselilo vse čebelurje.
Čebelarji pa morajo glede na vse težave, ki so jih prizadele, misliti tudi na bodočnost, če nočejo doživeti popolnega propada slovenskega čebelarstva. Začasno bodo morali vsaj delno opustiti čebelarjenje na med in se spet oprijeti starega in preizkušenega načina čebelarjenja na roje.
Poudariti moramo, da bo po vojni gotovo veliko in živahno povpraševanje po živih če-beilah. Slovensiko čebelarsko društvo je dobilo v preteklem letu s Poljskega naročilo za 100 panjev. Kmetijski oddelek Visokega Komisariata je poslal čebelarjem poziv za poživitev
čebelarstva na Kočevsikem;'1 kjer je bilo uničenih mnogo čebel.
Za trgovino z inozemstvom je neobhodno potrebno, da bodo kranjiči iste mere, kakršne uporablja velečebelar in trgovec s čebelami Jan Strgar. Slovensko čebelarsko društvo je dalo napraviti v sporazumu 6 Kmetijskim oddelkom Visokega Komisariata 200 takih kra-njičev, ki jih bo brezplačno dalo čebelarskim podružnicam za vzorec. Po njih jih bo lahko naredil vsak količkaj spreten čebelar sam. Na notranji strani bo imel panj 7 zarez (utorov), v katere bo čebelar lahko pritrdil začetke sat-nic. Tako bo dosegel, da bo roj zidal le v podolžni smeri, ki je za prezimovanje boljša kot poševna. Les naj bo smrekov, čist, brez grč in popolnoma suh. Komur ne bo zadoščal vzorec, naj poišče še tozadevni opis v Slovenskem čebelarju iz leta 1926.
Da pa bomo izboljšali čebeljo pašo, ker je po mnogih krajih naše pokrajine spomladanska paiša manj ugodna, zato bomo zasadili čira več vrbovih sadik. Slovensko čebelarsko društvo jih bo tudi letos razpošiljalo. Ne pozabimo 'letos posejati tudi sončnice, ker imamo le od malo katere rastline toliko koristi kot od nje.
Širite najboljši slovenski j popoldnevnik »Slov. dom«
A n*FWNFRT:
DVE SIROTI
GO
»Ni res,« ga je prekinil zd.^rfik, »tvoj brat — to 6em ugotovil pri obisku, ki sni ga naredil pri truplu, — se je vrgel kot divja zver na tvoj nož, in zato ti nisi kriv njegove smrti.«
Storil je in poskrbel, da bi se po V6eh teh dramatičnih dogodivščinah za naša junaka začeli srečni dnevi. Čez kakšen teden niti Peter niti Luiza ne bosta več potrebovala pomoči znanosti.
Kolikor se pa tiče Henrike, je zdrav-Jiik v njej občudoval odpoved, ki jo je pokazala po odhodu viteza, toda na dnu svojega 6rca se je zdravnik bal za Ro-gerja, ker je vedel, da je izpostavljen V6em trdotam vojne.
XVI.
Prva poročila o zmagoslavju tistih oddelkov, ki so bili pod vodstvom La-fayetta poslani v Ameriko, 60 naredili globok vtis v Franciji.
Tudi na Nj. Vličanstvo, ki ni rado videlo, da je francoski plemenitaš korakal ramo ob rami z Washingtonovimi meščani, so vplivali uspehi, ki so jih ti Bleščanje josegli .Zavoljo posebne pozornosti je Wa-sh ngton sklenil posIa*i v Francijo prapore in zasta\e, ki jih le zaplenil Angležem. Obenem je izrazil tudi željo, naj bi
to poslanstvo vodil po mo znesti francoski častnik.
Za prihod tega odposlanca je Ludvik XVI. storil vse, da bi priredil čim zrna-goslavnejši sprejem. Preuredili 60 Tria-non in mu dali tisto obličje, kakor ga je imel v časih največjega blagostanja in bleska.
Načelnik policije je bil poklican na kraljevi dvor.
»Dragi grof, hočem vam sporočiti novico, ki vas bo nedvomno vzradostila. General Washington mi pošilja častnika, ki bo prinesel posebna sporočila in vojne dragotine. Vi najbrže ne veste, kdo bo | ta častnik? Brez dvoma mora načelnik policije to vedeti. Sicer pa vas ne bom mučil z nestrpnostjo- to je vaš nečak, vitez de Vaudrey, ki bo imel to čast, da mi bo izročil z&6tave, uplenjene Angležem, in sicer po nalogu generala Wa- I shingtona. Tukaj je pismo, s katerim mi general naznanja to odposlanstvo.« j
Grofa de Liničresa je ta novica spra- , vila v zadrego. Vzel je pismo in bral.
»Vitez je svoj čas zavrnil naše pokro-
J Načelnik je pobesil glavo, kakor da bi ta opazka letela na njegov račun.
! »Dobro, dobro,« je znova povzel besedo kralj, »rad bi vidi, da bi bili vi ndvzočni pri sprejemu in bi mi privedli tudi... 6vojo varovanko... vitezovo za-) ročenko. Vidite, da sem dobro poučen o I vsem, kar se je dogodilo v vaši družini... I Bom pa sedaj jaz razpolagal z mladeni-. čem in mladenko.*
I S kretnjo je dal Ludvik XVI. načelniku policije razumeti, da je avdijenca pri kraju.
Picard je imel sleherni dan navado obiskati mornariško miniastrstvo, da bi izvedel kaj o francoski vojski, ki je bila poslana v Ameriko.
Tako je izvedel tudi za bližajoči se prihod svojega gospodarja. Izvedel je tudi koliko bitk je dobil, in da j& v zadnjem hudem spopadu z Angleži oddelek viteza de Vaudreya prinesel zavezniškim četam sijajno zmago.
Zvesti služabnik je izvedel tudi za vtse 6lavnc6ti, ki jih je narod pripravljal za sprejem slavnega vojščaka na ukaz Nj. Veličanstva, vedel pa je tudi, da bo sprejet s častmi, kakršne gredo tujim poslanikom.
Nič več se ni mogel upirali želji, da bi zdrvel v hišo de Linieresov in naznanil veselo novico Kot blazen je drvel po stopnicah navzdol in mimogrede 6kočil v kočijo, ki ga je potem v diru pripeljala do cilja.
Ko 6e je komaj prebil 6kozi goste vrste služinčadi, ki je pritekla, ko ga je zagledala tako vznemirjenega, je skočil v grofičine odaje in padel v salon kakor
zvezda z jasnega neba. V sobi so bili Diana, zdravnik in Henrika.
»Grofica, dosegli smo številne zmage, rešili srno veliko Indijancev, zažgali veliko prerij...«, je govoril v naglici Picard pod težo 6ilnih dogodkov. »General Washington je našim vojakom izrekel pohvalo in poslal v Francijo zastave, ki 60 bile sovražniku uplenjene.«
Strežaj je končal, kajti solze mu niso pustile, da bi govoril dalje.
Tisti hip 6e je na pragu pojavil grof de Liničres. Resni možev pogled je na grofico naredil globok vtis. 2arela je od veselja zavoljo veselih novic, ki jih je bil prinesel Picard.
»Kaj pa je?« je vprašala Diana.
»Vitez de Vaudrey je na poti v Francijo in bo sprejet pri Nj. Veličanstvu. Kralj želi razen tega, da bi mu jaz predstavil ...« in njegov pogled je obstal na . Henriki...« gospodično Gerard.«
Gotovo j' ni bilo potrebno nobeno do-I polnilo k temu, da je kralj poklical deklp in grofico. Ko je doumela Izraz na moževem obrazu, se je zmedla.
Henrika je vse razumela in sklonila glavo.
Luiza, ki je že popolnoma jasno videla, se je začudila nad izrazom žalosti, ki se je pojavil na sestrinem obrazu. Vprašal jo je po razlogu, in ko je zanj izvedela, je de[ala:
»Kralj bo ze razumel, da si ti plemenita po srcu in bo tudi on za to, da boš po tolikšnih pripetljajih vendarle smela užiti tudi nekaj srečnih dni.«
Diana je pristopila k deklicama in ju objela, medtem ko je grof povedel 6 6eboj zdravnika.
Osem dni so v hiši grofa de Liničresa vsi živeli v skrbeh.
Na dvoru pa je bilo vse v vročičnih pripravah. Sprejem ne bi smel biti v Versaillesu tudi zato, da ne bi vzbudil pozornosti sesednjih narodov. Zato se je sklep glasil, da bo odposlanec generala Wa6hingtona sprejet v Trianonu.
Na nasvet kraljice Marije Antoniet^ je poslal kralj posebnega glasnika vitezu , de Vaudreyu naproti, da bi mu naročil,
! naj se |x>javi na sprejemu v oblačilu, ki ga je nosil na čelu vojske v bitki.
Nastopil je tisti dan.
V 6kladu z dobljenimi ukazi 6e je grof de Linieres jx>javil pred Nj. Veličanstvom v družbi Henrike.
Našel je kralja v malem vrtiču, kamor se je rad umaknil, da bi sam s seboj premišljeval.
»Gospodična Henrika Gerard,« je dejal in se zraven priklonil.
Kralj je motril deklico, potem pa ie obiskovalca povede.! v malo utico, kjer je kraljica po navadi sprejemala goste. Obrnil 6e je na dvorne dame, ki so bile tam navzočne, s prošnjo, naj gospodični delajo družbo. Potem pa je še vedno zavit v tajinstvenost odvedel načelnika policije v grad Trianon.
•
Na kraljev ukaz je ča6tna četa pričakovala viteza de Vaiudreya pri Versaille-skih Vratih. Ko ie mladi poslanik prispel j v neposredno bližino častnega oddelka, so zadonele trombe.
Maj zanimivih zemljepisnih podatkov o Tuniziji
Dežela, ki je že v starodavnih časih slovela kot rimska žitnica
Po ameriško-angleškem vdoru v severnoafriške francoske kolonije, ki so si od njega toliko obetali, a je zdaj vsa stvar spričo odločnega nastopa osnili sil zastala, je v ospredje zanimanja svetovne	javnosti stopila tudi Tunizija.	V	zvezi
s tem ne	bo odveč, če si to	deželo, ki je	že	v staro lavnih	rimskih časih bila	zelo bogata	in	je slovela kot	rimska žitnica še	v zemljepisnem	oziru
nekoliko bližje ogledamo.
Pokrajina južnega Tunisa ima čisto drugačen značaj kakor ona, ki leži na severni. Na severu 6e razprostirajo visoki gorski grebeni Atlasa in njegovega predhribja. Cisto drugačna pa je južna pokrajina. ki je ravna in podobna pustili ji ter polagoma prehaja v Saharo. Tunizijska obala pada na severu navpično in strmo v morje. Na vzhodu p je ravna in peščena.
Med zalivom Hamamet in Gobes teče v ravnem zavoju proti vhodu tako imenovana »Sahel«, kar pomeni po naše rodovitna pokrajina. Ta dežela je že v starih časih bila rimska žitnica. Tudi danes je še bogata na žitu prav posebno pa na pšenici in oljčnih drevesih. Glavno mesto Sahale je luka Sisa s 23 000 prebivalci. V prejšnjih časih 6e je to mesto imenovalo Hadramentum in je bilo znano kot izvozna luka za žito. Susa pa je še dane6 zelo važno izvozno tunizijsko pristanišče, posebno kar se tiče pšenice in olja. Te luke se poslužujejo tudi mesto Kairuan, ki leži 50 km v notranjosti in je
slovita božja pot za inohamedance z zahodnega dela Severne Afrike, in ga imenujejo »četrta vrata v raj«. V mestu je več mošej, med njimi tudi mošeja »Sidi Okba«, ki je najstarejša in največja na svetu.
Na jugu Sahela pa leži pristanišče Sfax z
28.000 prebivalci in je največje me6to v tej pokrajini. Mesto je zelo znano zaradi velikih oljčnih nasadov. Satno v okolici Sfaxa so našteli nič manj Kakor 14 milijonov oljčnih dreves. V zahodnem delu južne Tunizije ležita pokrajini Sbeitla in Feriana, ki sta zelo rodovitni. Tam goje morsko travo, ki se uporablja v industrijske namene. Na prehodu med to pokrajino in puščavo so kotline, polne slanih jezer in obdane s puščavskim peskom. Ta je-zerca imajo na vrhnjih plasteh na nekaterih krajih tako debelo solnato skorjo, da človek lahko hodi po njej. Solne kotline se razprostirajo od zaliva Gabes 375 kilometrov daleč proti zahodu do Biskre v Alženji, kjer je letališče, ki 60 ga nemška letala 3. januarja napadla. Največja kotlina v Tuniziji 6e imenuje El Dscherid iti je dvajsetkrat večja kakor Bodensko jezero. Tam kjer kotlina dosega Sredozemsko morje, leži pristaniško mesto Gabes, ki ima
15.000 prebivalcev. To je najjužnejše in še kolikor toliko pomembno tunizijsko pristanišče. 40 kilometrov proti jugu od luke Gabe6 pa se razprostira »Marethova črta« v dolžini 35 kilometrov, ki je bila utrjena tedaj, ko je vladala napetost med Italijo in Francijo za abesinske vojne.
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SUKAH
Svet v
Dve skrajn&sti: Polž, ki se premakne v sekundi komaj za poldrug milimeter, ter svetloba, ki se giblje s hitrostjo 300 milijonov metrov
Skoro na vseh poljih človekovega udejstvovanja gre stremljenje z,i tem, da se doseže čim večja hitrost in naglica, čeprav je na drugi 6trani res, da naglica vselej ni dobra. Danes vse tekmuje, kdo
hitrost in naglica, čeprav je na drugi 6trani res.
‘ei ni dobra. D bo hitrejši. A kakor človek nikdar ni zadovoljen z nobeno stvarjo, tako tudi še ni s hitrostjo, ki jo j-e doslej dosegel kjerkoli. Tudi tekači na športnih tekališčih bi bili radi še hitrejši, a tako nagli seveda 6pei ne. da bi 6i polomili noge ...
Zanimivo je primerjati med seboj hitrosti, ki jih dosežejo človek, razne živali, mehanična sredstva, zemlja pri svojem vrtenju okrog csi in okrog sonca, svetloba, električni valovi itd.
Polž je znan po 6voji počasnosti in je nienc res napočasnejši med vsemi živalmi. V eni sekuir,: se premakne komaj za 0.0015 m, torej komaj za pol-drug milimeter. Nasprotno pa je največja doslej znana hitrost tista, s katero se razširja svetloba, to je 300 milijonov metrov na sekundo. Zanimivo je, da se tudi elektxrični valovi razširjajo z enako naglico kakor svetlobni žarki.
Med četveronožci doseže konj pri navadni hoji hitrost 1.02 m na sekundo, v mirnem teku 3.05 m, v teku čez ovire 4 do 5 metrov, v polnem diru brez ovir pa celo 13.0<) m na 6tkundo. Med ptiči je najhitrejša lastovka, ki leti s hitrostjo 90 metrov na sekundo, sledi pa ji orel 6 hitrostjo 31 metrov na sekundo ter golob poštar, ki preleti v eni sekundi 21 metrov.
Navaden človek pri običajn' hoji naredi v eni sekundi približno 1 m poti, torej okrog 60 metrov mi minuto, ali 3 kilometre in 600 metrov na uro. KiMar f.a hitro hodi, naredi v sek ir.di 1.08 m poti, Un ‘'drugimi besedaril'i'3.8 km na uro.
Tako je s hojo seveda pri navadnih ljudeh. Če pa stopimo malo na športno polje, so številke že nekoliko drugačne. Pri teku na sto metrov dolgi progi je bila doslej dosežena največja hitrost 9.08 metrov na sekundo, pri teku na večje daljave pa 5.05 metrov. Izurjen plavač preplava v sekundi 1.07 m, smučar 5 metrov, drsalec po ledu pa 12 m na sekundo.
Med dosedanjimi mehaničnimi sredstvi je najhitrejše neko italijansko vodno letalo.s 179 metri na sekundo. Sledi mu ameriško letalo vrste »Hughes* s 157 metri na sekundo. Za tema dvema vrstama letala pa pride na vreto sloviti Campbellov dirkalni avto, s katerimi je omenjeni vozač dosegel hitrost največ 122 metrov na sekundo. Kolesarski dirkač Henne je pri neki 6voji vožnji dosegel s kolesom hitrost 75.05 m na sekundo. Električni vlak na progi Chicago—San Francisco naredi lahko 50 m na sekundo. Prav tolikšno hitrost je dosegel tudi Garvvood s svojo lahko ladjico. Brzovlak vozi 6 hitrostjo 48, pospešeni vlak 30, težki tovorni avtomobil 25, navadni potniški vlak pa povprečno 6 hitrostjo 22 metrov na sekundo. Od vseh velikih parnikov je »Queen Elisabeth« dosegla največjo hitrost. in sicer 16.4 m na sekundo.
Komur 6e 6ilno mudi, naj si torej izbere 7>' svojo pot letalo, če se mu pa ne mudi prav preveč, pa naj zajaha kolo. Tudi z njim se bo lahko peljal 13 m na sekundo, če bo dobro pritisnil. Seveda, če je narnenjeji kam čez morje, s kolesom ne bo nič.
Vsaka točka na zemeljskem ravniku se vrti s hitrostjo 465 m na sekundo, a zemlja sama se okrog 6onca vrti 6 hitrostjo 29.760 m. Se ne primerno večja pa je, kakor rečeno, hitrost svetlobnih in električnih valov, namreč 300 milijonov metrov, ali 300.000 km na sekundo!
Požar, ki traja že 53 let
Že leta 1884 je v Ameriškem premogovniku v I-Iookingtalu izbruhnil velik podzemski požar, ki pa ga vse do danes še ni bilo mogoče pogasiti. Računajo, da je ta požar doslej požrl ?.e kakšnih 28 milijonov ton premoga. Kljub vsem prizadevanjem v zadnjih desetletjih ognja ni bilo mogoče pogasiti. Rudarski strokovnjaki pa /daj trdno upajo, da bodo ta podzemsfkj požar, ki divja že celih 58 let, le zadušili s pomočjo nekega plina in kemičnih snovi.
Športni drobiž
V drugem kolu nemškega državnega hokejskega prvenstva se bodo jutri pomerili na ledeni ploskvi tile pari: Wiener SG : Ricssersee. Tekmo bodo odigrali v Garnischu. Breslavski športni klub in Celovec, Mannheimer ERC : Berliner SC., Brandenburg : Rot Weiss.
Nemški amaterski boksarji se bodo pomerili za prvaške naslove v začetku meseca marca. Tako je določila nemška boksarska zveza.
Od 20. do 21. se bodo pomerili pri zelenih mizah in malih okroglih žogicah najboljši table teniški igralci iz okrožja Donau Alpenland. Tu bodo imeli precej besede menda spet Jeseničani.
Preteklo soboto so se na ledu pomerile najboljše nemške drsalke) Nastopilo je 12 tekmovalk. Tudi letošnje državno prvenstvo si je priborila Dunajčanka Marta Muselikova, ki ji je sodniška komisija prisodila največ točk. Tudi drugo mesto je zasedla Dunajčanka Magdalena Mullerjeva. Torej so se Dunajčanke dobro postavile.
Nemška nogometna zveza ima za letos dogovorjene naslednje nogometne tekme: z Romunijo, Slovaško, Španijo in Bolgarijo.
Kot poročajo madžarska športna poročila, je dal znani madžarski mednarodni plavač Sandor Tatos za vedno slovo tekmovanju v vodi- Tatos je bil dobro znnn ne samo v madžarskih plavalnih krogih, ampak tudi daleč čez madžarske meje. Še lansko leto si je na državnem prvenstvu priboril nekaj prvaških naslovov. Skoda, da je dal že slovo mož, ki bi lahko še marsikaj pokazal.
V madridskem stadionu bodo ?. februarja
priredili velike kolesarske dirke, pri katerih bodo nastopali dirkači iz Sevilje in pa oni iz kluba Atletic Aviaciona. V stadionu je prostora za 30 tisoč ljudi.
Nemška nogometna zveza ima za zdaj dogovorjena naslednja mednarodna srečanja:
(
H
1
189.
Ko je Vinicij odjahal naprej, je kmalj pridrvel do pod Albanskih gora. Visok hrib, pod katerim so v ravnini tekli oboki rimskih vodovodov, mu je zastiral pogled proti mestu.
»Z vrha bom videl Rim in ves požar,« si je dajal Vinicij in pognal konja proti vrhu.
Ko je dospel tja, je osupnil pred strašnim prizorom, ki se je prikazal njegovim očem.
190.
Vsa ravan bila pokrita z dimom kakor z ogromnim, čisto pri tleh ležečim sivim oblakom, v katerem so tonili vodovodi, hiše, drevesa. Na koncu oblaka p* je na gričih gorelo mesto.
Nemčija : Slovaška, Nemčija : Bolgarija, Nemčija : Španija in pa Nemčija : Romunija. Vsekakor pa to še ni njen popoln letošnji spored.
Madžarski rokometaši se bodo marca meseca pomerili z nemškimi v Berlinu. Dva meseca pozneje pa se jim bodo postavili po robu Slovaki.
13. in 14. februarja bodo imeli v Oslu velike drsalne hitrostne dirke. Na tekme se je že zdaj javilo veliko inozemskih tekmovalcev. Seveda bodo tekmovali tudi Nemci s svojim najodličnejšim hitrostnim drsalcem Stieplom-
EIAR - Radio Ljubljana
Ponedeljek, 18. januarja. 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba —
13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Glasba in pesmi — orkester, vodi dirigent Segurini — 14 Poročilo v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šijanec — Glasba za godalni orkester — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, Poročila v italijanščini — 17.15 Operna glasba — 17.35 Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Italijanske pesmi v dialektu — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Simlonično-vokalni koncert, vodi dirigent De Fabritiis, sodelujeta sopranistka Pia Tassinari in tenorist Ferrucio Ta-gliavini — 21.45 Godba — 22.15 Pesmi -za vse okuse, vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini.
Štefan Skledar:
Požar na Krajna
Ko je pograbil vrečo in jo skušal razvezati, je pivi pomelaj grozno zakričal in skočil k mlinarju.
»Moja moka! Moj kruh!«
Hotel je rešiti svojo moko.
»Pusti, vrag!« je mlinar odrival lastnika moke.
»Prej bi pazil na mlin!« ni odnehal pomelaj.
»To sem tebi naročil, preden sem Sel k večerji k je Balažek močno sunil vsiljivca med rebra.
»Prekleti mlinar...« Pomelaj je mlinarja silovito mahnil po
glavi.
Mlinar je zarjul, vrgel vrečo v ogenj in segel po pomelaju. Ta je hotel pobegniti. Ni se mu posrečilo. Razjarjeni mlinar ga je prijel za vrat in hlače, ga zavrtel in vrgel proti ponehavajočemu motorju.
Nesrečnež je kričal, cepetal po gorečem olju — a kljub temu ga je ogenj pričel lizati...
Ko je drugi pomelaj to videl, se je zadrevil proti Balažeku, ne da bi pomislil, kaj dela... Ta’ko stori pijan čVvok, ko mu ubijejo tovariša.
Nastalo je besno rvanje.
Maroša, pomelaj, je bil močnejši od prvega, ki je mlinarju podlegel. Vendar se je tudi zdaj mlinarju, ki je napel vse sile, posrečilo spraviti nasprotnika na tla. A Maroša se je s sunkovitim zagonom ponovno postavil na noge. Začel je divje napadati.
Mlinarja je že potisnil na rob gorečega olja, kjer se je lesen pod začel vdajati pod nogami.
Ravnokar je mlinar srdito zamahnil nad nasprotnikom, ko so ae tla pod njim hrešče vdrla — n padel je v pritličje.
Niti jeknil ni Balažek. Za njim je ostala le velikanska zev, od koder se je dvignil steber dima in je švignil šop is'ker...
Zmagovalec je ves prepaden obstal.
Za trenutek je miroval. Misli so se mu bliskovito razvrščale. Sprva je hotel rešiti tovariša, ki je še tu in tam brezmočno zaječal iz dima in plamenov... Vendar se mu je zdelo to početje nemogoče. Pot do motorja je bila skrajno nevarna, ker je pokončno tramovje ob stenah pregorelo in se pričelo rušiti na zogleneli pod. Poleg tega pa se je ogenj silovito širil po vsej notranjščini mlina. Silil je celo pod streho. — Lestva, po kateri je bil edini izhod v pritličje, je prav tako na mnogih mestih pričela goreti.
Grozila je nevarnost, da bo tudi njemu rešitev nemogoča.
Zato ven!
Mož je kar speketal po stopnicah, še poslednjikrat se je ozrl po mlinu, katerega delovanje je že popolnoma premagal ogenj... Ob motnem soju plamenov je med železnimi kolesi opazil mlinarja. Ko je padel, je odvisel na transmisiji. Bil je mrtev. Iz prebitega temena sta mu silila kri in mozeg.
Maroši, ki se je pač iz radovednosti ozrl nazaj, so se od groze naježili lasje. Oblil ga je, curek mrzlega potu. Nato je stekel, kar so ga noge nesle, na prosto.
Šele na svežem zraku se je vsega prav zavedel. Obšlo ga je kesanje. Spoznal je, liako se je blazno vedel. Namesto da bi mlinarju pomagal gasiti, ga je napadel — in pahnil v pogubo...
V daljavi pa je odmeval glas mlinarskega vajenca, ki je oznanjal ogenj.
»Ogenj — ne pa smrti...« je vztrepetal rešenec.
In ko je ob gadi uzrl še razmršeno, bledo mlinarico, tam dalje pa kopico mlinarjevih otrok, je tudi sam pričel kričati, navdan od groznega spoznanja:
'Ogenj! Ogenj!«
»Na pomoč!...« mu je zateglo pom a g; '	;	ki	glas.
Smrti pa ni še nihče oznanjal.
Gasili so vso noč.
Poleg domačih gasilcev so prišli gasit še lipljanjski, mlajtinski in gomiliški. Veliko truda jim je storila preskrba z vodo. Gad je bila namreč suha. V tolmunu pred žlebom je bilo le nekaj blatne kaluže. Sprva so to brozgo pričeli uporabljati. Toda mašile so se cevi. Studenca pa pri mlinu ni bilo. Tako so morali vodo dovajati od daleč.
»Držite cevi na streho!« je 'kričal vodja gasilcev, domači poveljnik.
Ogenj je použival tramovje pod opeko in late pod krovom. Nevarnost je bila, da bo krovna opeka pričela pokati raz streho. Tako bi bilo gašenje onemogočeno, ali vsaj silno nevarno.
Nekaj Mlajtinčarjev s čeladami je pričelo s kiji trgati streho in jo razkrivati, da Ivi ognju lažje prišli do živega. Prvemu, ki je bil najboij delaven, je spodrsnilo —. skozi odprtino v strehi je padel v mlin.
Takoj so hiteli ponj.
A komaj so se pretolkli skozi vrata, že so jih zadržali plameni. Dim bi jih skoraj zadušil. Tako so ponesrečenega gasilca morali prepustiti smrti...
Z neko potrtostjo so gasili naprej.
*
Mlinarjevo ženo so s silo odvedli od požara. Na vsak način je hotela planiti v goreči mlin po moža. Sprva je mislila, da je mož odhitel v vas po pomoč. Ko ga pa ni bilo od nikoder, je z grozo spoznala, da je ostal v mlinu. Ooenj ga je pogubil —.
»Pustite me k njemu!« je ^kričala in se hotela iztrgati iz rok, ki so jo držale.	•
»Imej pamet, Ilona. Bog bo že milostljiv tvojemu možu. Ti mu ne moreš pomagati. Imaš pa vendar otroke...«
Ob misli na otroke je nehala divjati. Zamislila se je v svojo žalost. A čez čas jo je spet obšla prejšnja besnost. Ljudje so jo zadrževali.
Sedmero otrok pa je sililo k materi.
Za L)nd*k«> tiskarn« * Ljubljani: Jot« Kramarič. — bdajatelj: !al. Sodja - Urednik; Mirk« Javornik, — BakopUov ■« vračamo. — »fllovaniki dam« Uhaja ob dalavnikib ob 19. — M«««fn«
nar«, lina tl lir, za Inozemstvo 20 lir. — UrednfStvo: Kopitarjeva ulic« 6, in. nadstropje. — Uprava: Kopitarjev« alfe« #, Ljubljana, — Telefon Itev. 40-01 do 40-05. — Podružnica: Novo mesto.