PRIMORSKI dnevnik J® začel izhajati v Trstu • maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad erkpim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-mbra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-18. septembra 1944 ° 1- maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim ^ 'driji, do 8. maja 1945 P® v osvobojenem Trstu, Jjer je izšla zadnja števil- • Bil je edini tiskani par-ci.fnski DNEVNIK v za- ^njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 20 (13.850) Trst, četrtek, 24. januarja 1991 Na zahtevo držav Magreba danes zasedanje varnostnega sveta OZN o zalivski vojni Ponovno iraški scudi nad Izraelom Protirakete patriot tokrat uspešne Italijanskega pilota ponovno »razkazovali« po iraški TV - Cheney zadovoljen z dosedanjim obračunom vojne - Včeraj manjši spopad kopenskih sil ob kuvajtsk o-sa v ds ki meji - Letalski napadi se nadaljujejo no,?EL AVIV, WASHINGTON — Po dramatični torkovi ' Se jn tudi včerajšnja noč v Tel Avivu začela z zavija-Toa s'ren' ki so opozarjale na nov iraški raketni napad. ® tokrat so rakete scud najprej letele proti Riadu in ne ®I'U' kjer so se sirene prvič oglasile ob 22.55 po kraj e v-nac| $asu (20.55 v Italiji), nekaj minut po 23. uri pa je bilo tJaranom slišati več eksplozij. Takrat so se oglasili No tudi Izraelu, kjer naj bi patrioti na področju med tn Tel Avivom prestregli dva iraška scuda. Še nepotr-bar Vesti govorijo, da naj bi bila ena od eksplozij nad 110111 močnejša od drugih, kar naj bi pomenilo, da je Prav°? raket dosegla svoj cilj, trije patrioti pa naj bi uničili 2r>ak t0^° scudov. Za zdaj teh vesti uradno niso potrdili, lolAj Za konec preplaha pa je bil dan približno ob 23.30 po vnem času. daj), nasProtju s temi vestmi, ki govorijo o trdoživosti Sa-amgJ!® vojske, ki nikakor ne misli na hitro vdajo, pa je ski obrambni minister Dick Cheney včeraj govoril, da NADALJEVANJE NA 2. STRANI Poročila in odmevi Ha vojno v Zalivu NA 3., 4. IN 5. STRANI Amerika prepričuje tudi jordanskega kralja BRANKO SOBAN AMAN — Bo v zalivski vojni prišlo do preobrata? Okrog enih popoldne po tukajšnjem času je že kazalo, da bi se znalo zgoditi kaj takega, saj je iranska tiskovna agencija sporočila, da so iraške čete začele silovit napad na zavezniške položaje ob meji s Savdsko Arabijo in da so zavzele več obmejnih točk. Toda kot se je izkazalo kasneje, vest ni bila najbolj popolna. Med poročevalci, ki dogajanja v Zalivu spremljajo iz Amana, je že završalo, vendar se je ozračje spet dokaj hitro umirilo. Vesti iz Irana niso namreč potrdili ne Američani ne Iračani. Iz ameriškega tabora so prišle novice, da Iračani že nekaj dni obstreljujejo zavezniške položaje s topniškim ognjem, ti pa jim seveda vračajo. Toda v poveljstvu zavezniških sil vendarle menijo, da bo Sadam Husein moral spremeniti taktiko, saj to po njihovem mnenju ne pelje nikamor. Tudi zaradi tega so zavezniške čete ob meji s Kuvajtom in Irakom v popolni pripravljenosti. Toda ameriški ge- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ob spopadih na kuvajtsko-savdski meji so »spregovorili« tudi topovi (AP) Italijanski politiki ogorčeni in zaskrbljeni °b provokacijah Iraka ie ^a^ki raketni napad na Izra-°čno obsodil ves italijanski SVot n_______________________ Ni, svet. Predstavniki strank so ?ttah« ”9r°zo, ogorčenje, obžalovanje, ^ dejal ^ deianiii katerih cilj je, kot ta2^riteJ3radsednik senata Spadolini, N 0°or°ženega boja. Po njego-> *Nu pa tak poskus sodi že N bj a a Minimalna dejanja in kot ^Ntialn bi*° trel:,a tudi obravnavati. N hkn9 .deiania pa za Sadama Hu-t>r6(jSf . nid novega. !/6raj nr.111^ rePublike Cossiga se je HU!Nil{0®0Vartal z izraelskim vele- Zaupal v u je' v Jatllovim 6n nad nesprejemljivimi 0rti i 1 Provokacijami. V razgori ^>doVswOIn Toaffom in predsedni-* ‘Sa-Dr skuPnosti Tullio Zevi je N >n snrl tako govoril o zaskrblje-Ij.^^dsedr,- rnQsti z Izraelom. r^6Va je r,Y.1Ca Postanske zbornice lot-i a di Vpie?0.Zorrla, da Irak teži k temu, to j6 0 v vojno ves arabski svet, 0bsojanja vredno dejanje. Ogorčenost in zaskrbljenost pa so pokazali tudi predsednik vlade Andreotti, ki se sicer mudi v Strasbourgu, Cra-xi, zunanji minister De Michelis in kot omenjeno, predstavniki vseh političnih gibanj. Craxi je solidarnostno brzojavko poslal tudi izraelskemu laburističnemu liderju Simonu Peresu, medtem ko je jordanskemu prestolonasledniku el Hasanu Talalu v pismu izrazil zaskrbljenost nad nevarnostjo razširitve vojaškega konflikta. Zunanji minister vlade v senci Na-politano je podčrtal, da je »Sadamovo zadržanje maščevalca palestinskega naroda podla mistifikacija; s tem, da je že avgusta napadel, oropal in Iraku priključil Kuvajt, prav gotovo ni pripomogel k reševanju palestinskega vprašanja.« Napolitano je prepričan, da mora pot k miru temeljiti na priznavanju pravic Palestincev in vzporedno s tem pa je treba izraelski državi zajamčiti varnost. G. R. Medtem ko zvezno obrambno ministrstvo spet grozi Hrvaški Danes bo v Beogradu srečanje med Kučanom in Miloševičem LJUBLJANA — Danes se bosta v Beogradu sestala Milan Kučan in Slobodan Miloševič. V slovenski delegaciji bodo še član predsedstva Dušan Plut, predsednik skupščine France Bučar, podpredsednik vlade Jože Mencinger in svetovalec predsedstva Miha Ribarič. Srbsko bodo sestavljali predsednik skupščine Slobodan Unkovič, mandatar za predsednika izvršnega sveta Dragutin Zelenovič in šef kabineta Goran Milinovič. Razgovor se bo začel ob 10. uri v prostorih predsedstva SR Srbije in seveda spada v okvir številnih dogovarjanj med jugoslovanskimi republikami, ki si sedaj slede kot po tekočem traku. Toda razgovor med Slovenci in Srbi je še posebnega pomena, saj gre za diametralno nasprotna civilizacijska, demokratična in predvsem družbena koncepta bodoče jugoslovanske ureditve. Član zveznega predsedstva Janez Drnovšek je zato na včerajšnji tiskovni konferenci s slovenskimi novinarji izjavil, da si od tega pogovora malo pričakuje. Večkrat se je pogovarjal z Miloševičem, tako da dobro pozna stališča in odnose. Pravi, da bo sicer razgovor zelo pomemben, stališča pa so jasna: Srbija je za federacijo, Slovenija za konfederacijo. Srbija bo očitno Sloveniji ponudila svoj recept, kako naj se odcepi in umakne iz Jugoslavije. Po tem srečanju bo postalo bolj jasno, ali je sploh možno iskati skupen jezik ali je treba izbrati drugačne poti. Drnovšek je še povedal, da se je po seji zveznega predsedstva situacija umirila in da je bilo razburjenje pretirano. Ukaz predsedstva je imel namen, da predsedstvo uporabi svoj pravni instrument, »abolicijo«, za vračanje ilegalnega orožja. Toda ukaz je bil res napisan tako, da dopušča različne razlage in z njimi tudi različne ukrepe. Bistveno pa je, da tudi po tem ukazu nihče nima nobenih izrednih pooblastil, da JLA ne more nastopati kot notranja policija. Taki ukrepi bi bili možni samo, če bi predsedstvo razglasilo izredno stanje, toda nihče ni kaj takega želel, niti ni nihče na predsedstvu kaj takega predlagal. Drnovšek je pojasnil, da je bil proti odloku, ker se je bal špekulacij v zvezi z raznimi razlagami. Sedaj so začeli razgovori o novi ureditvi države in prizadevajo si za skupen jezik. Odlok predsedstva pa ustvarja konfliktno situacijo. V nevezanem razgovoru je član zveznega predsedstva večkrat poudaril bistveni uspeh, da nihče nima pravice izkoriščati situacije in da so pristojnosti jasno ločene. Povedal je, da se tudi na zadnjem zasedanju razmerje sil ni spremenilo in da sta bila z Mesičem sama, toda srbska stran je v svoji napadalnosti nekoliko popustila in postala umir-jenejša. Potrdil je tudi intervencijo ameriškega veleposlanika, ki je sam želel pogovor z Jovičem, kateremu je izročil NADALJEVANJE NA 2. STRANI genska ob življenje PR eksploziji streliva JNja n]Hn Včeraj zjutraj je okoli 8.30 silovita eks-f/^čila skla^?dieknila v osrčju Lecca ter popolnoma CEk^Uniz>one V^1^a^nik naprav tovarne streliva Fi- lOoo tno je žal zahtevala smrtno žrtev in sicer Vj.H živeja ri° Vitale iz Catanzara, ki pa je od leta t) a*ejeva rn°žem in dvema otrokoma v Bergamu. sklPjSt in sp ^>rec' tednom dni zaključila porodniški Pck^ču jrjp °č) eksploziji naključno nahajala v ^athezneaJfl J® Pregledovala datume uskladiščenja uiva, katerega je treba, podobno kot arati«. zije še ni znan, krajevni gasilci in 1^ voinp Ji“CUiei° možnost atentata. Od začetka heJ/Pko bii- J® namreč tovarna zelo. zastražena, saj ‘SVpNčnih at? °d strateških ciljev arabskih eks-tv1 vojni ki fn. torjev po Sadamovem pozivu k so ftedsL ’ 1 3°je f— ' njev Pari, edStavniiCi0J? teeba razširiti po vsem svetu« Par]arv,_ . KPI, zelenih, DP in neodvisne levice n^Qrlatnenti - ' zelenin, DP in neodvisne levice rt)cla'ttlo^nosti rf6 .Položili parlamentarno vpraša orožja f ra le Fiocchi Munizioni vpletena ZJa 2ahvskim državam. Ob špekulantih je Mihail Gorbačov tokrat prizadel tudi »varčevalce« MOSKVA — SZ je včeraj doživela pravi denarni šok. Z ukazom predsednika Gorbačova so namreč vzeli iz obtoka bankovce za 50 in 100 rubljev, posestniki pa imajo le tri dni časa, da jih zamenjajo in to le do višine 1000 rubljev, za upokojence se znesek zniža na 200 rubljev. S tem ukrepom naj bi »zmanjšali denarno maso, prizadeli čr-noborzjanstvo, špekulacije, tihotapstvo, korupcijo in poneverbe«. Za sedaj so dosegli le ogorčeno zgražanje ljudi, ki so včeraj zaman skušali zamenjati denar pred zaprtimi bančnimi okenci. Bankam so namreč v hipu pošli bankovci manjše vrednosti, novih pa še ni. Da bi bila mera polna, bodo varčevalci lahko po novem dvignili s svojih bančnih računov le 500 rubljev. Ukrep je že res prizadel sovjetsko podzemlje, a tudi milijone ljudi, ki so svoj denar držali raje v nogavicah in v žimnicah kot v bankah. Bankovci po 50 in 100 rubljev (Telefoto AP) Red mora biti tudi za ločene BENETKE Življenje ločencev, ki so prisiljeni še naprej živeti pod isto streho, mora imeti določen red. Pretorka civilnega sodišča v Benetkah je obravnavala primer, kjer sta ločena zakonca ostala v stanovanju, ki je skupna last, vendai*si je on dovolil marsikaj, kar je njo motilo. Neprijetni položaj je končal pred sodnico, ki je po ne ravno lahki presoji odločila, da bivša zakonca lahko ostaneta pod isto streho, vendar je on ne sme nadlegovati, predvsem pa ne sme v stanovanju gostiti nove ljubice in njene hčerke. Poleg tega pa mora kljub statusu skupne lastnine vrniti bivši ženi nekaj predmetov. Kot kaže, imajo ločeni koruznik! lahko večje dolžnosti' in obveznosti od tistih, ki vztrajajo v še tako škripajočem zakonu. UUnita je objavila okviren program, ki je razburil vso opozicijo Organizatorji še niso sestavili dnevnega reda kongresa KPI RIM — Z določitvijo datuma zadnjega kongresa KPI oziroma prvega kongresa Demokratične stranke levice (DSL), so se pojavili tudi prvi nesporazumi med raznimi strankinimi strujami. L'Unita je namreč objavila članek, v katerem napoveduje potek prelomnega kongresa, ki naj bi se okvirno delil na štiri dele. Prvi dan naj bi razpustili Komunistično partijo in formalno ustanovili DSL; drugi dan naj bi se razvila razprava na podlagi Occhettove resolucije, ki naj bi opredelila politično linijo nove stranke; tretji dan naj bi posvetili novemu statutu, četrti in zadnji dan pa naj bi izvolil vodstvo. Iz Ulice Botteghe oscure je včeraj takoj prišel demanti. Organizator kongresa Fassino je povedal, da je objavljeni spored izmišljen in da se kongresna komisija sploh še ni dogovorila, kako bo kongres dejansko potekal. Med predstavniki trde opozicije pa je vzbudil veliko ogorčenje podatek, da je Occhettovo resolucijo podprlo 69 odstotkov članov, petnajst odstotkov naj bi bilo refomistov itd: Fassino je pojasnil, da so novinarji enostavno seštevali glasove posameznih sekcij in naredili le približen obračun. Točnih podatkov KPI namreč še ni objavila, saj so nekateri sekcij-ski kongresi še v teku. Pojasnilo ni pomirilo Libertinija, ki je včeraj ogorčeno obsodil pisanje časopisov in molk pristojnih. »Problemov je še vedno preveč, da bi jih bilo mogoče rešiti na tako enostaven način in na podlagi volilnih rezultatov po sekcijah,« meni Libertini. Poleg tega opozarja, da mora kongres ponuditi jasne odgovore na vse resolucije, saj so številne sekcije zahtevale ohranitev komunistične identitete. Ne na zadnje pa stališče strankine večine o zalivski vojni ni ravno enotno, zato bi bilo treba pojasniti tudi to vprašanje. Skratka, komunisti se morajo na prelomni kongres temeljito pripraviti, zato je skrajni čas, da se lotijo razčiščevanja starih in novih problemov, meni Libertini. Potek kongresa je bil prav včeraj predmet razprave strankine večine, sinoči pa se je Fassino posvetoval s podpisniki ostalih dveh resolucij. Manjšina odločno odklanja možnost, da bi že prvi dan kongresa ustanovili DSL in zahteva razpravo, ki bi še vključevala KPI. Zadnji dan naj bi bile samo volitve. V prihodnjih dneh bi morali priti do »sporazuma« medtem pa že razmišljajo, da bi na kongresu predložili politično preambulo, ki bi določevala »najmanjši skupni imenovalec« raznih komponent, ki nameravajo pristopiti k novi stranki. Potem ko je glasovanje v parlamentu drastično zmanjšalo nevarnost o razkolu, se torej zastavljajo nova vprašanja, ki bodo še dodatno bremenila skorajšnji kongres. V zvezi s ponaredbo podatkov o načrtu Solo Bivši senator Alessi zavrnil vse obtožbe RIM — Bivši senator Giuseppe Alessi, ki je ob koncu šestdesetih let vodil parlamentarno preiskovalno komisijo o deviacijah tajnih služb, je včeraj na tiskovni konferenci pojasnil, zakaj se je odrekel pravici do sklicevanja na zastarelost kaznivega dejanja ponarejanja magnetoskopskih posnetkov o načrtu Solo, kot mu ga očita beneški sodnik Mastelloni in za kar je predvidena kazen pod 8 do 24 let zapora. Alessi je dejal, da so minili štirje meseci od zahteve komisije pa do izsiljene odobritve takratnega obrambnega ministra Guia, da se ti posnetki sploh posredujejo parlamentarni komisiji. Nekdanji parlamentarec je dejal, da ne more vedeti, kaj se je v teh štirih mesecih s posnetki zgodilo, da pa potem, ko je sam od januarja 1970 pa do 15. aprila istega leta poslušal posnetke, nihče ni ničesar spreminjal ali re- zal. Povedal je tudi, da je bil pri P°' slušanju prisoten verjetno tudi La Bruna (ta je v intervjuju za L'Espresso decembra lani trdil, da naj bi Alessi, La Bruna in Cossiga ponaredili posnetke o načrtu Solo), vendar pa tega ne more zagotovo vedeti, ker La Brune ne pozna. Zagotovil pa je, da ni Bil° Cossige, ki je bil takrat podtajnik v obrambnem ministrstvu. Trditve La Brune je Alessi označi kot navaden falsifikat, za sodnik® Mastellonija pa, da je prekoračil svoja pooblastila. Glede obtožbe pa je dejal; da je Mastelloni skušal v stvar vplest predvsem predsednika Cossigo. Beneškega sodnika je še obtožil, da J vedel, da je dejanje že zastaralo, da najbrž ni pričakoval, da bo kdo žele ponovno odprtje primera in bi tak° ostalo le pri izredno hudih obtožba!1; Toda po Alessijevih besedah se je P'1 tem Mastelloni krepko uštel... V Ljubljani predsedniki severovzhodnih dežel V skupščini se je začel postopek za spremembo slovenske ustave Slovenska zastava brez zvezde LJUBLJANA — Danes se bodo v Ljubljani sestali predsedniki deželnih vlad vzhodnega dela Italije z vladami Slovenije in Hrvaške. Z italijanske strani bodo navzoči; predsednik deželnega odbora FJK Biasutti, predsednik Veneta Cremonese, predsednik avtonomne pokrajine Trento Malossini, srečanja se bo udeležil tudi minister za promet Bernini. V imenu Slovenije bodo na pogovorih predsednik Peterle, minister za zunanje zadeve Rupel in minister za finance Kranjec, Hrvaško bo zastopal predsednik vlade Jurlina. Srečanje bo v prostorih slovenskega izvršnega sveta. Niso znane uradne podrobnosti o poteku niti o programu, ki je formalno napovedan kot »razgovor o regionalnem sodelovanju«. Resnični obseg in pomen pa sta očitno širša, saj je do tega dvostranskega razgovora prišlo po zadnjih ju- goslovanskih izredno dramatičnih dogodkih. Po srbskem vdoru v Narodno banko Jugoslavije Slovenija in Hrvaška razmišljata o lastnem monetarnem sistemu, po grožnjah z orožjem in znanem ukazu zveznega predsedstva pa grozi nevarnost oboroženega spopada. Zanimivo je tudi, da so vsi predsedniki omenjenih dežel pripadniki krščanske demokracije in da Bernini predseduje demokristjanski internacionali »pentagonale«, v kateri so sorodne stranke iz Slovenije in Hrvaške. Razlogov za posebno pozornost temu zasedanju je torej več. Tudi zato, ker je predsednik Peterle slovenskim zamejskim predstavnikom ob uradnem obisku pri slovenski vladi omenil, da bo v kratkem imel priložnost govoriti z vplivnimi predstavniki italijanske KD o vsebinskih vprašanjih globalnega zaščitnega zakona. (B. S.) LJUBLJANA — Vsi trije zbori slovenske skupščine so včeraj sprejeli predlog vlade, naj začnejo postopek za spremembo ustave Republike Slovenije. Ustavna komisija je že na včerajšnji seji oblikovala osnutek dveh amandmajev glede urejanja odnosov Republike Slovenije z drugimi državami in amandma, po katerem naj zastava ne bi več imela zvezde. Na plebiscitu so Slovenci sprejeli odločitev, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država, skupščina pa mora v šestih mesecih sprejeti ustavne in druge akte za izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. Začeti mora tudi pogajanja z drugimi republikami o pravnem nasledstvu SFRJ in o prihodnji ureditvi medsebojnih odnosov, vključno s ponudbo konfederalne pogodbe. Na sam predlog izvršnega sveta poslanci niso imeli pripomb, želijo pa, da bi ustavna komisija čim hitreje pripravila novo slovensko ustavo. Dr. France Bučar je odločno zavrnil očitke, da gre za zastoj dela v ustavni komisiji. Delo namreč zavirajo poslanski klubi, ki se še niso opredelili do pomembnih političnih vprašanj. Del krivde, da delo ni hitreje steklo, Bučar pripisuje tudi prenoviteljem, ki so zahtevali podaljšanje javne razprave. Nekaj dragocenega časa pa so gotovo vzele tudi priprave na plebiscit. Predlog, da je potrebno pospešiti delo ustavne komisije, so zavrnili, klju temu pa naj bi ustavo sprejeli junija. Zbor občin in družbenopolitični zbor sta sprejela skler zbor združenega dela pa pobudo, naj ustavna komisija Vr pravi ustrezen predlog o spremembah ustavnega zakona izvedbo 96. in 97. amandmaja na področju ljudske obraff>D,2 S tem naj bi uvedli moratorij na pošiljanje nabornikov ^ Republike Slovenije v JLA do sprejema nove ustave ozir ma do morebitne sklenitve konfederalne pogodbe. ke V sklopu razprav o novi ustavi se posamezne stran ^ odločno zavzemajo za tako imenovani mirovni člen, ki Slovenijo opredelil kot demilitarizirano državo. Model ko. federacije v Jugoslaviji, ki ga ponujata predsedstvi Slov®^ je in Hrvaške, pa predvideva, naj bi imela vsaka drza^ članica lastne oborožene sile, na ravni konfederacije pa enotno organizacijo določenih zvrsti oziroma rodov (l.1 Ženih sil ali pa skupne oborožene sile v obliki konting® tov. Letos se torej obeta korenita sprememba celotnega j jaško-obrambnega sistema v Jugoslaviji. Z novo ustavo bi razrešili dilemo, ali Slovenija potrebuje lastne oboroz® j sile ali ne, do takrat pa naj nabornikov ne bi pošiljali a na peto armadno območje. • Ponovno scud je enotedenski obračun zalivske vojne za zavezniške sile skrajno pozitiven in da vojaške akcije potekajo zelo uspešno. Pri tem je Cheney sicer opozoril, da so se krepko zmotili tisti, ki so napovedovali, da bo vojne konec v tednu dni. »Sadam Husein ima namreč pripravljeno še marsikatero neprijetno presenečenje,« je še dodal. Pri tem je poudaril, da ima Irak prav gotovo na zalogi še dovolj orožja za nove letalske ali raketne napade, poleg tega pa bi lahko uporabil še druga sredstva, s katerimi bo poskušal razbiti protiiraš-ko koalicijo. »Toda Sadam Husein ne more spremeniti končnega izida vojne in se izogniti vojaškemu porazu,« je zaključil. Cheney je o tem govoril na tiskovni konferenci, kjer je skupaj s komandantom vrhovnega štaba Collinom Po-wellom posredoval nekaj podatkov o prvem tednu spopadov. Poudaril je, da v sedmih dneh niti enemu iraškemu letalu ni uspelo, da bi izvedlo napad na enote protiiraške koalicije, v tem času pa naj bi v boju onesposobili 19, na tleh pa 22 iraških letal. Zavezniki naj bi izgubili 16 letal (10 ameriških), Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna prednaročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formaty. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG zato pa naj bi »pridobili odločilno premoč v zraku«. V tem času naj bi tudi uničili ves jedrski potencial Sadama Huseina in močno poškodovali tovarne za proizvodnjo kemičnega in biološkega orožja. Včeraj je prišla tudi potrditev vesti, da bo Irak ujete pilote uporabil kot žive ščite. Bagdadski radio je namreč povedal, da so »določeno število ujetnikov že preselili na strateško važna področja«. Zvedelo se je tudi, da namerava Irak nadaljevati s skrajno neokusnim TV showom, v katerem prikazuje ujete tuje pilote in posreduje njihove izsiljene izjave. Ponovno je prišel na vrsto italijanski pilot Maurizio Cocciolone, medtem ko za zdaj o usodi drugega izginulega italijanskega pilota Gianmarca Bellinija ni še nič znanega. Iz Iraka so včeraj spet ponovili poziv k sveti vojni proti vsem nevernikom, potrdili pa so tudi vesti, da naj bi imel Sadam Husein pripravljeno nedoločeno število kamikaz, ki so pripravljeni za samomorilske akcije proti sovražnim ciljem. V Bagdadu so včeraj tudi poveličevali krvavi torkov napad na Tel Aviv in poudarjali, »da je bil s tem zadan udarec središču greha, kaznovani pa so bili sionisti, ki so krivi, za vse arabske tragedije in prelivanje krvi«. Radio Bagdad je govoril še o uspešnih raketnih napadih na Džubail, Daran in Riad ter o zažigu petrolejskih naprav v Bakiku. Vse kaže, da občasno že prihaja tudi do neposrednih spopadov med kopenskimi silami Iraka in protiiraške koalicije. V glavnem gre za obstreljevanja, do spopada pa naj bi včeraj prišlo vzdolž meje med Kuvajtom in Savdsko Arabijo, šlo pa naj bi le za manjše nepotrjene praske. Do teh prask naj bi po pisanju iranske tiskovne agencije Ima prihajalo že prej, ob včerajšnjih vesteh pa so odločno zanikali, da naj bi Irak začel s kopensko ofenzivo, o čemer so včeraj govorile nekatere vesti. Ti spopadi pa dajejo tudi slutiti, da se kopenski spopad bliža s precejšnjo naglico. O tem pričajo premiki številnih enot, svojevrsten dokaz pa predstavlja tudi neprestano bombardiranje Iraka in predvsem Kuvajta, kjer skušajo zadati čim večje izgube elitnim oddelkom Sadamove predsedniške garde. Ko bo pot vsaj deloma »očiščena«, bo najbrž prišlo tudi do ofenzive po kopnem in istočasnega napada z morja. Na zahtevo držav Magreba pa se bo danes za zaprtimi vrati sestal varnostni svet OZN, ki bo razpravljal o zalivski krizi, generalni sekretar OZN Pe- rez De Cuellar pa bo morda imenoval posebno delegacijo, ki naj bi obiskala Bagdad in preverila, kakšna je preskrbljenost z živili in zdravili v Iraku. Obisk delegacije je zahteval sam Irak pri Unicefu in Svetovni zdravstveni organizaciji, ki pa sta zahtevo posredovali varnostnemu svetu, ki je zadolžen za nadzor nad spoštovanjem resolucij VS v zvezi s sankcijami proti Iraku, ki so bile sprejete po invaziji na Kuvajt. Resolucije VS dovoljujejo pošiljanje zdravil, ne pa hrane, razen če ne gre za nujne potrebe humanitarnega značaja. • Amerika neral Thomas Kelly tudi to pot ni mogel povsem iz svoje kože. Včeraj je namreč izjavil, da bo sprememba taktike za Sadama Huseina hkrati pomenila tudi njegov dokončen polom. Če bi začel vračati udarce s svojim letalstvom in tanki, bi bil na puščavski čistini sila lahka tarča za vrhunsko zahodno vojaško tehnologijo. General Kelly je izjavil, da bi Sadamove tanke uničevali kot »čepeče race«, drugega za drugim... Toda arabski vojaki v zavezniških četah očitno mislijo drugače. Sadama Huseina se bojijo kot hudiča. Savdska pehota, ki je bila na meji skupaj z Američani in Britanci, je namreč takoj po začetku vojne pobegnila v zaledje in pustila zaveznike same v pučavi... Američani in Britanci so skorajda ponoreli. Eden od britanskih oficirjev je izjavil, da bi Savdijce najraje s puškami nagnal nazaj na frontno črto, če bi bilo pod njegovim poveljstvom. Nekdo je dodal, da bi Savdska Arabija vojno z Irakom najraje prepustila komu drugemu in na koncu samo podpisala račune. V poveljstvu savd-skih čet so seveda morali pojasniti to potezo. Zaveznikom so odvrnili, da je bil to načrtovani umik in da se bodo savdski vojaki borili z ramo ob rami z zahodnimi zavezniki, ko bo to potrebno... Okrog Jordanije je vse bolj vroče. Zračni boji potekajo praktično tik ob njeni meji z Izraelom. Včeraj je v enem od zračnih napadov samo 30 km od meje z Jordanijo, na območju Neh-dan, umrla štiričlanska beduinska družina. Tudi zaradi tega vedno bolj vročega položaja jordanska diplomacija ne popušča. Zunanji minister Tahir al Masri, po rodu sicer Palestinec, ki naj bi v prihodnjih dneh obiskal Teheran, je včeraj podprl pobudo Irana za sklic islamske konference. Glavna tema srečanja bi bila seveda vojna v Zalivu. Masri je ob tem izjavil, da Jordanija nikakor noče potegniti Irana v vojno, kot zahteva najmočnejša politična organizacija v Jordaniji z imenom Muslimanski bratje. Jordanija želi le, pravi Masri, da bi Teheran s svojimi političnimi akcijami bolj vplival na zdajšnji potek dogajanj. V Amanu se je mudil posebni Bushev odposlanec Richard Armitage, vendar je bil ta visoki ameriški obisk (Armitage je bil nekdaj pomočnik ameriškega zveznega sekretarja) po svoje dokaj skrivnosten. Jordanski tisk ga namreč sploh ne komentira, televizija pa ga ni niti omenila. Kot pravijo v tukajšnjih krogih, je Bushev sel izrazil predvsem ameriško skrb zaradi posledic, ki bi doletele Jordanijo, če bi se Izrael vmešal v zalivsko vojno. Gre torej za prefinjeno politično potezo ZDA, ki še vedno računa, da bi Jordanijo lahko pridobili na svojo stran, vendar se je pogovor, kot pravijo uradni viri, končal brez »vsakih obljub«. Bush je sklenil Armitagea poslati v Aman po sobotni tiskovni konferenci jordanskega kralja Huseina, ki je bil tedaj hudo zaskrbljen zaradi razpleta spopadov v Zalivu. V Amanu naj bi v teh jordansko-ameriških pogovorih omenjali tudi mirovno konferenco, toda nanjo je mogoče računati šele ob »svojem času«, pravijo Američani. Skratka, ne jordanski ne ameriški viri niso bili posebej zgovorni po tem visokem ameriškem obisku pri jordanskem kralju. Zdi se, da je ves nadaljnji razplet res v mnogočem odvisen prav od Izraela, ki za zdaj še z dokaj stisnjenimi zobmi prenaša napade iraških raket. Predsinočnja je povzročila največ škode doslej. Ameriška protiraketna obramba ni pomagala. Včeraj se je sestala izraelska vlada, vendar premier Ša-mir ni hotel dajati izjav o morebitnih ukrepih. S Šamirjem se je pogovarjal tudi George Bush. Tudi o teh pogovorih ni podrobnosti, zvedelo pa se je, da Američani hitijo opremljati izraelska letala z računalniki IFF (Identify fri-end or foe), ki naj bi pilotom pomagali razlikovati sovražna letala od zavezniških. Izraelci te opreme menda doslej niso imeli... • V Beogradu noto ZDA, nanašajočo se prav na ukaz o razorožitvi in protest proti ustvarjanju napetosti. Zvezno predsedstvo je sprejelo še nekatere spremembe in dopolnila »službe v oboroženih silah«. Po novem bodo v vojašnicah obesili samo zasta- vo SFRJ, ne bodo pa več razob® partijskih tudi ne več republiških .j stav, kot so jih doslej. Vojaške c |j bodo izkazovali, kadar bodo vence predsednik in člani zveZ^up-predsedstva, predsednik zvezne , ščine, predsednik zveznega izvrsneg3 sveta in kadar bo na grob neznan^, junaka na Avali položil venec P^sta sednik republike ali predsednik Beograda. Ta del je kot nalašč nap ^ za Miloševiča, ki redno polaga v na grob na Avali. , ža' Rekruti bodo lahko, kadar boo ^g. pustili vojašnico, civilno oblečen1' jaki se bodo smeli udeleževati ve. ^ obredov, toda samo v civilni ob'6^ v med prostim časom. Verski °br®j vojaških objetkih pa niso dovolj®n ge-Predsednik Srbije Slobodan M1 s{\j-vič je včeraj sprejel predsednik® skega nacionalnega sveta iz ^eV>' Milana Babiča; govorila sta o po bivanju gospodarskih organizacij 0i-turnih in drugih ustanov Srbije s(jr0C-jetji in ustanovami kninskega P?,0k3' ja, kjer so zaradi »hajduštva« in de hrvaških oblasti gospodarsk mere izredno težke in kritične.*' Pomirjujočim ugotovitvam pr zveznega predsedstva dr. JaIJeL, novška in številnim dvostranski govorom je včeraj sledilo P01^ S3' grozeče uradno sporočilo zvezn 9 kretariata za obrambo. nač11’5 JLA trdi, da obstajata dva pfvi urejanja dogodkov v JugoslaviJj je konstruktiven, argumentu- ,.a jjr mokratični dialog, ki predposta . j) fegriteto SFRJ in angažiranje varstvo zunanjih in notranjih Drugi vodi k izvršenim dejstv^jja' ustavnemu in nezakonitemu nju, ki peha v državljansko voj . a V naslednjem delu vojska P^ju ip so krivci Hrvati. Zato so so u nantf bodo nadaljevali kazensko P eie(J3' nje pobudnikov organiziranja b0d ' nih oboroženih enot. Zagotov^^g s da se popolnoma izvršijo razs1 dišč. . VO); Na Hrvaškem so mobilizh3 ,einlr in® formacije, organizirali stalno aP žava nje pripadnikov JLA, z fata< rovali nekatere objekte. ./J,zpust;L da se vse te formacije takoj r »dv'a. v nasprotnem primeru bo J j nila svojo borbeno sposobn^. ppS ven, ki jamči zakonit kazen» v«- ., pek in izvrševanje sodnih ^ pj Grozilni jezik je se vena ^ ]3v le da je sedaj povsem jasn.^vo L koga ima v mislih vojska. Z si0vehs 3, da ni v uradnem sporočilu ^jgrij® e teritorialna obramba niti ^0D prav tako tudi ne ilegam orožja. VOJNAV ZALIVU Kako je Izrael reagiral na torkov iraški raketni napad na civilno prebivalstvo Življenje v Tel Avivu se počasi normalizira Irak opeva napad na »prestolnico razvrata« prvj p — Včerajšnji dah v Izraelu je bil Prav ° srnrtonosnem iraškem napadu, ki je zadel 24(jnj°sr^ie Tel Aviva in s katerim so odpadle še Vojf, . utvare, da bo lahko Izrael le stal ob strani l2r l1 oe bil v njo neposredno vpleten. Papad ls*u radio je včeraj na široko poročal o 'P pSj^' Pa tudi analiziral vse njegove politične °sebp ,0 °ške posledice. V napadu so umrle tri H p '0h srčne kapi), kar 98 je bilo ranjenih, od ^°Sebri )e vsaj pet v življenjski nevarnosti. 'ji s0 ..u kritično je stanje nekega otroka, katere-poj,6 dvakrat operirali na glavi. Včeraj pa so Ostala c*°mov preko 60 ranjencev, tako da jih direktno zdravniško kontrolo še se- Ir^dvajset. op so izvedli napad s tremi raketami scud, i>i5o v je le ena zadela cilj: trinadstropno PupolnC6ntru izraelskega glavnega mesta, ter jo Pota So0nia porušila. Le nekaj minut pred napa-Piota nV ^el Avivu sprožili alarm, po katerem se prebivalstvo poskriti v protiletalske bun- kerje in si nadeti plisko masko, prav zaradi tega pa ni bilo žrtev še več. Prav zato so se včeraj ob sicer relativno nizkemu število žrtev v Izraelu razvile polemike o relativno skromni učinkovitosti obrambnih raket patriot, ki niso prestregle smrtonosnega skuda. Izraelski moto pa ostaja, da se ni v bistvu zgodilo nič usodnega in da se mora življenje v tej državi nadaljevati po utečenih tirnicah. »Vsi redno na delo. Sadam Husein ne bo spremenil naših življenjskih navad« so ponavljali po radijskih valovih in po TV ekranu. Ta iraški napad pa primerjajo nemškemu »blitzu« nad London med drugo svetovno vojno in angleško reakcijo po njem, ko se je življenje redno nadaljevalo. Vendar se je v Izraelu marsikaj spremenilo. Šole so še vedno zaprte zaradi bojazni pred novimi napadi, Tel Aviv pa se počasi prazni. Vsi po svojih močeh ali možnostih pošiljajo svoje družinske člane na deželo k sorodnikom ali vsaj v manjša središča, ki so manj pod udarom iraških raket, obenem pa izredno previdno stopajo na ulice in se tam zadržujejo čim manj časa. S seboj pa imajo svojo neločljivo plinsko masko. Ameriški namestnik zunanjega ministra Law-rence Eagleburger je prav zaradi napada podaljšal svoje bivanje v Tel Avivu, v teh urah pa potekajo mrzlična pogajanja na osi Tel Aviv-Washington-London. Izraelsko ljudstvo namreč reagira na iraške napade vse bolj emotivno, saj se vse bolj nagiba k takojšnjemu odgovoru Sada-mu .Huseinu. Vseeno pa je prepričano, da mora biti ta odgovor koordiniran z ZDA. Odgovor mora biti, pravijo Izraelci. Mišljenje ljudi je še najboljše obrazložil telavivski župan Slomo Lahat, ki je med intervjujem za britansko državno televizijsko mrežo BBC dejal, da je želja vseh Izraelcev »ubiti Sadama Huseina, uničiti njegovo vojsko ter ustvariti "nov red" na Bližnjem Vzhodu pod vodstvom ZDA«. O napadu na Izrael se je v daljšem vojaškjem komunikeju za tiskovno agencijo INA izrekel tudi sam Irak. Tu gre za že vsem znane parole, tako da je bil napad na Tel Aviv »napad na glav- no mesto razvrata in uzurpatorstva, ki je tako dobilo pravično kazen tudi za vse tiste palestinske fante, ki še živijo na zasedenih ozemljih, obenem pa je to bilo tudi maščevanje proti svetovni cionistični politiki«. Raketa scud, ki je zadela Tel Aviv ter se tako ognila izraelskemu obrambnemu ognju pa pomeni le »večjo iraško kreativnost in iraško inteligenco«. Nedavni napad na glavno mesto Savdove Arabije Riad pa je pomenil »moralno lekcijo« Savdo-vi vladajoči družini, napad na Daran pa je bil nujen, saj je ta »center suženjstva, ki je tako zaslišal iraško rjovenje«. V istem vojaškem komunikeju je še rečeno, da je Irak zadel štiri nasprotnikove vojaške objekte, medtem ko se se iraške raketne rampe pravočasno poskrile pred ameriškimi napadi. V komunikeju je še posebna pozornost posvečena »toliko opevanim ameriškim raketam crui-se, ki se so izkazali za šibke in neprimerne. Mi smo slednje popolnoma uničili«, še piše v vojaškem sporočilu za tiskovno agencijo INA. Na slikah (AP) razdejanje v Tel Avivu Poveri^^^^ — >>^e morem je tQ kako bomo odgovorili, ker pa okar načrtujemo tajnost. Lahko da uJen?' 1301110 napeli vse sile, bojjj. avvhno diktatorja. Odgovorili bon r, V ^asu ln na način, ki bo naj-Padii rinieren- Vsekakor pa ne bomo odqovV imamovo past in ne bomo Taifjj 0ri'i tako, kot bi on želel.« ttiinijf6 ,fouvt:iu . arabskem svetu dobesedno stopnjujejo. ^c N v džihad pozval vse muslimane jeruzalem . «6 Pa: n* la pa je obrise iracionalnega veselja, ko so prve iraške rakete začele padati na Izrael. V Riadu pa dobro vedo, da od histerije in veselja ni mogoče živeti. Ko je PLO podprla Huseina, je vahabitski suveren takoj prekinil finančno podporo palestinskim organizacijam, isto je tudi naredila kuvajtska vlada v izgnanstvu, tako da bi morah Palestinci že občutiti posledice te finančne blokade. Jaser Arafat pa po vsem sodeč še omahuje. Včeraj je v intervjuju za neki tunizijski dnevnik navedel, da se je moč Izraela razblinila kot milni mehurček pod udari iraških raket. Vodja PLO je še poudaril, da Bagdad ni razkril vseh svojih vojaških kart, islamsko sveto vojno^ 0^° mufti Saad Edin al Alami, kar bo imelo ne^atisVe težke posledice za Palestince na zasedenm^ uv. ge ozemljih, kjer so izraelske okupacijske 31 najstrožji vojaški režim in so pod njihovim padle nove žrtve. neča)0 -1#' Ob takem razvoju dogodkov ne Prese(nib clL, < ve raznih sirskih voditeljev, ki so ob prv°, nih izjavah, da se lahko Izrael maščuje na ^jal1' enaki meri, kot je bil prizadet, včeraj h er z3 ijl Izrael nima pravice do maščevanja. M111 ob1 formacije Mohamad Salman pa je vse ji'® ’ Izrael, ker je t0 - 4a‘la' sliK6*?-»ti«?!! Irak za raketni napad na sprejemljiva zasebna pobuda Iraka«. Na sliki (telefoto AP): s koranonii *I1Bfake*,IjKa ma Huseina in celo z otroško iffra£., jgli d. transporterja so Palestinci v Jordani) ^ jZj-a61' svojemu veselju po iraškem napadu n Zaradi napak iz preteklosti in pozivov Sadama Huseina na džihad Mam ogroža tudi SZ? jj .^OSKVA — Pozivi Sadama Huseina na dži-korr! *s^amsk° sveto vojno proti vsem neverni-so po vsem sodeč zdramili tudi sovjetske republike. Kremelj je v svoje južne azij-s s. že poslal vojaška ojačenja, marsikdo pa SaH tl0m Pričakuje prve konkretne odzive na ni«i^?ov Poziv- Do sedaj je bilo le nekaj »mirov-v “ shodov s slikami Sadama Huseina, ki pa ših 0SkVi in Ruski federaciji niso povzročili huj-rnanZf Pletov' her so tu muslimani nepomembna azii u-ma' Popolnoma drugačen pa je položaj v Hi republikah, iz katerih pa kljub glasnosti laičen največjih sovjetskih izvedencev za iški jf j? vPrašanja, akademik Stanislav Prozorov, tutu ^irektor Urada za islamske študije pri inšti-nost' Za °rientahstiko sovjetske Akademije zna-no Z'.1® prepričan, da »obstaja konkretna nevar-retv islamske eksplozije« fen ,eksplozije« v sovjetskih azijskih Hizir^i a^' Prozorov. hi je pred letom dni orga-traci'..v Leningradu konferenco na temo Islam, b0 jpC1la in razvoj, poudarja, da »eksplozija« ne do wZUltat specifičnosti islamske vere, ki prihaja Jaua Predvsem v islamskem fanatizmu, tem-ke i/1 a°do botrovale predvsem sovjetske napa-ple. Preteklosti. Akademik Prozorov se boji pre-versknla. in medsebojnega dopolnjevanja med 'ihdst 1 'n rmoionalnimi hotenji muslimanskih rižn.tev' ki bi lahko sprožila nepredvidljivo ve-reakcijo slepega nasilja. obietaysezadnje prav v teh dneh mineva prva hajfj.nica krvavih dogodkov v Bakuju in Azer-anu, ko je sovjetska vojska krvavo posegla, da bi preprečila azerbajdžanske pogrome proti Armencem in Rusom. Sovjetske analitike le malo pomirja dejstvo, da je skoraj vsem dosedanjim-zapletom botroval predvsem nacionalistični šovinizem, ker bi se ta lahko spečal z islamskim fundamentalizmom, kar bi imelo tragične posledice za Sovjetsko zvezo. Po približnih podatkih naj bi bilo v Sovjetski zvezi kar 50 milijonov muslimanov, koliko od teh živi po določilih korana, pa nihče ne ve. Nedvomno je komunistični ateizem prisilil ogromno ljudi, da so do nedavnega prikrivali svoja verska čustva, danes pa to odkrito razkazujejo, tako da marsikdo zgrešeno zamenjuje »pridobljeno« versko čustvo za »militantni islamizem«. Večina sovjetskih muslimanov pripada turški skupini narodov, v kateri so Tatari (Stalin jih je s Krimskega polotoka razgnal po vsej SZ), Cuvaši, Baškiri, Uzbeki, Kazahi, Turkmeni, Kirgizi, Kara-kalpaki, Jakuti, Tuvinci, Hakasi, Ujguri in Azerbajdžanci. K tem je treba še dodati indoevpro-pejske Tadžike in kavkaške Čečene, Čerkeze in Abhazijce. V glavnem so vsi suniti, ki poleg korana priznavajo tudi suno, versko ljudsko izročilo, večje šiitske skupine so predvsem med Azerbajdžanci, ki bi jih lahko zaradi svojih skrajnih stališč najlaže »okužili« tuji verski fundamentalisti. Na sliki (telefoto AP): pripadnik vojaških enot sovjetskega notranjega ministrstva je lani z orožjem preprečeval napad Azerbajdžancev na armensko vas Azad v Azerbajdžan-ski SSR. n 1 ki z 4-1 m : htjjjov^INGTON — Leta 1988 skoraj 75 odstotkov Ame-?4liv j ai vedelo, kje naj na zemljevidu'iščejo Perzijski a Qclstm ^ut’ ^ izP.elial anketo je sicer prepričan, da se t>al tis*0. v teh tednih krepko zmanjšal, kljub temu pa je 90če l lsriiti petdeset tisoč zemljevidov, na katerih je mo-sV°. d 6Z veLkih težav ugotoviti, kje se nahaja Zaliv. Dej-s° skoraj vse zemljevide pokupili že v prvih dneh, eZetvisf’ ^a Pnbnda zadela v živo. Največ so jih prodali tom in sorodnikom vojakov, ki so v Zalivu. i*6 *e — Iransko islamsko ministrstvo za kulturo ■ zaov ' [zdal0 dekret, po katerem bodo s fizično kaznijo lZrQza pni vsi risfi, ki bodo namesto »edinega pravilnega SM zaj.erzijski zaliv« uporabljali izraz Zaliv ali celo Arab-ri so QV; Dkrep je namenjen predvsem tujim novinarjem, ^niCo Hreditirani v Teheranu, ker »izkrivljajo ne samo ^hiin ,0 vojni, temveč tudi zgodovinska imena krajev«, 10 driski ministri. kdi29UbUN.^,Neki Tunizijec, ki je bival in delal v Bocnu, k iz?ubnN . __________*_____*_________________________ f«) izjav riužbo, potem ko je za krajevni dnevnik dal ne- ri.il, da0 z.aLvski vojni. Ouergi Nouredine je med drugim ihia s h 6 t;reka končno rešiti palestinsko vprašanje, in (.‘Soifi. 7siam Prav' saj je njegova vojna sveta vojna proti -govornost se mu je slabo obrestovala. yčemf^.AMA ;;°rine ^ I"« >l0£ski Najbolj razširjen dnevnik iz Bahreina je 'nhU vest' da je dal Sadam umoriti komandanta sil, ker ni znal učinkovito braniti do-sovražnikovim napadom. Dnevnik poroča i - t da 'kd Osp*>. ” ““********** yc v^ciuj V ******** tllefo kom Predstavnikov opozicije. Sadamova garda jih d°ThSta US0^a doletela vse ostale neubogljivce. 0r‘H oseJ}e Guardian pa je včeraj pisal, da so v Iraku ' ^ liucUi So P°skušali zasesti sedež iranske televizije, v° Pozvali k uporu proti diktatorju. bQ kATM * * * iNl^Hvskf kDV,— Nepalski astrologi so prepričani, da se ižh °?i so ns*01^kk,: sprevrgel v tretjo svetovno vojno. As-jo rril^hila Vo- 'zno proučili položaj zvezd v trenutku, ko je Pa&he mož^a;.in n? Podlagi tega ugotavljajo, da obstaja-Ob-Ntni azkaznfUbil otro:.ne situacije v nekaterih Oe vnaR Kot sta Tržič in Cordenons, Ve *e]° prenašati na politično za-(j4rj “tvo na deželni ravni. KD pou-gra’a' da je bil doslej uresničen pro-Sedanje koalicije in da torej ni leg * ®ov za oprtje deželne krize. Po-0^3® »opozarja«, da bi morebitno reai, M? Krize lahko sprožilo vrsto tBVah* V najvažnejših krajevnih up-Qja<( ^ na^e dežele. Namig ali »grož-Se nanaša predvsem na videm- sko občino, kjer so demokristjani po hudih notranjih sporih, ki jih še niso preboleli, prepustili župansko mesto socialistu, deželnemu tajniku PSI Pi-eru Zaniagniniju. Do zadržanja KD je bil zelo oster podpredsednik deželne vlade Gioac-chino Francescutto in stranki rela-' livne večine v naši deželi očital, da ni podrobno proučila posledic, ki bi jih lahko povročili zavezništvo KD-KPI v tako važnih krajevnih upravah, kot sta Tržič in Cordenons. Francescutto je v bistvu s svojo izjavo napovedal odprtje krize, ker se je KD s temi potezami izkazala kot nezanesljiv partner koalicije, potem ko je tudi obljubila, da bo izvolitev novih koalicij v teh dveh občinah odložena, kar pa se ni zgodilo. Deželna KD pa poudarja, da se z rešitvama v Tržiču in Cordenonsu nikakor ne strinja, ker nista v skladu z deželno linijo stranke, in da sta le sad izbir krajevnih vodstev stranke. Pravi tudi, da bi bilo odprtje krize zelo huda poteza posebno v trenutku, ko je potrebna močna stabilnost med strankami deželne koalicije, ki jo v naslednjih mesecih čakajo važne naloge. Zato želi, da bi vsi partnerji s čutom odgovornosti proučili posledice, do katerih bi prišlo z odprtjem krize. S svoje strani je deželni koordinator PSDI Piergiorgio Bertoli izjavil, da bi se morale vse stranke avtokri-tično vprašati, zakaj prihaja do takih zavezništev med KD in KPI, ki niso v skladu s politiko deželne večine. Predsednik Lojze Peterle se je srečal s Haiderjem f^j^LOVEC — Predsinoči, na-l0vS° ob polnoči so se na ce-s6(j .ern letališču srečali pred-Pet * slovenske vlade Lojze zunanji minister dr. Di-m triJ Rupel in koroški deželni gjjVar dr. Jbrg Haider. To je pr5.,Zadnja postaja slovenskega obiei dnika na enodnevnem Ku v Budimpeštoi in na Du- Že]v3 Pogovorih je koroški de-konf glavar na krajši tiskovni p0llHeranci med drugim tudi sloVp riA da je bilo srečanje s bstna11-111 predsednikom ko-doriat lzinenjava informacij in v Jurr110] P?iasnilo o dogajanjih čili n i ?vijiter da ne gre ena-jo. f;0ložaja Hrvaške s Sloveniji tai ^leveniji položaj gotovo v,2aKo dramatik Hr- čiti nni01?^1!1 ter da ne gre ena-iloveni-„ ,__________________.j got VaškT2! dramatičen kot na Hr- Sl0Vem;-tudi zat0 ne' ker le v Pij j?1!1 položaj etničnih sku-tudi zapleten. Izrazil je 9aianriJ0, da bi ob kriznih do-Piedsfh*1. imela s slovenskim stik0v dnikom več neposrednih sednjil ,di po telefonu. Pred-Peterip s ov.enske vlade Lojze jovnn Pa le med drugim po-žaj v qPredstavil trenutni polo- ?0vi oJen?niR’ dejal' da po nje' Keqa 6111 ni nevarnosti vojaš-da ie Posredovanja ter dodal, ovenska vlada jugoslo- vanski armadi pri reševanju problematike na slovenskih tleh ponudila dostojno rešitev. Med drugim je tudi dejal, da sta v Sloveniji povečani budnost in nadzor, vendar ne le zaradi dogajanj v Jugoslaviji, temveč in predvsem zaradi splošnega svetovnega položaja in ker skozi Slovenijo vodijo številne pomembne mednarodne poti. Bruno Longo Piero Zanfagnini TRST — Deželno tajništvo KPI je na osnovi poročila tajnika Roberta Viez-zija razpravljalo o novem političnem položaju v naši deželi. Napovedana kriza, je bilo rečeno, ne izhaja iz političnih dogodkov v nekaterih občinah, kar vpliva na odnose med KD in PSI, ampak izvira iz resnejših problemov. Ta kriza, dodaja deželno tajništvo KPI, ima globje korenine, glede katerih deželna večina nima enotnih pogledov. Tu so predvsem mednarodna vloga dežele, izvajanje zakona za obmejna območja, nov zagon posebne avtonomije in revizija deželnega statuta, reforma deželnega volilnega zakona, reforma deželne gospodarske politike ter vprašanje politike teritorija in okolja. Zaenkrat naj bi po mnenju deželnega tajništva KPI prišlo do širšega soočanja med socialističnimi, laičnimi in ambientalističnimi silami. V tem smislu bo KPI v prihodnjih dneh priredila vrsto bilateralnih srečanj. Tajništvo stranke je tudi razpravljalo o vprašanju tako imenovanih »ano-malnih« krajevnih uprav. Pred takimi izkušnjami, je bilo rečeno, je povsem zaman da predsednik deželne vlade dviguje glas, kot je bilo na zadnji deželni seji, potem ko njegov poseg ni obrodil nobenega rezultata. Te »ano-malne« uprave, dodaja KPI, so kontradikcija ne samo za komuniste ampak za celotno levico: taka »anomalna« situacija obstaja tudi v sodelovanju med KD in PSI. Zaradi tega je treba na levici ustvariti nove odnose in v tem okviru bi osnovno vlogo lahko imela prav socialistična stranka. Pod predsedstvom predsednika skupine Daria Tersarja Deželni svetovalci PSI v Vidmu VIDEM V prejšnjih dneh se je v Vidmu sestala svetovalska skupina socialistične stranke na Deželi pod predsedstvom načelnika Daria Tersarja in ob prisotnosti strankinega deželnega tajnika Piera Zanfagninija. Na sestanku so dopolnili strankine notranje organizme, potem ko je bil Tersar decembra lani izvoljen za predsednika skupine. Za podpredsednika skupine je bil na videmskem sestanku imenovan Lucio Cinti, za tajnika pa Carlo Vespasiano. Na sestanku je svetovalska skupina PSI razpravljala o delu svetovalskih komisij, predvsem glede njihovih zakonodajnih "proizvodenj" v sektorjih gospodarstva in socialnih služb. Posebna pozornost je bila namenjena industrijski politiki deželne uprave, ki mora o tem vprašanju odobriti dva zakona in o katerih je poročal odbornik Ferruccio Saro. Ta vprašanja, kot tudi tista, ki so povezana s sektorji trgovine, zdravstva, skrbstva in teritorija, bo svetovalska skupina v prihodnjih mesecih še poglobila s študijskimi dnevi in seminarji. Zanjo so se v Kopru odločili pred petnajstimi leti Čisti računi za čistilno napravo KOPER — Petnajst in še več let je, odkar so se v Kopru odločili, da bodo zgradili čistilno napravo. Kar lep del načrta je že uresničen, zidov je že veliko videti, učinki nove (nedograjene) naprave pa so nezaznavni. Komunalne in druge odplake se pretakajo po ceveh in skozi tako čistilno napravo kot jo imajo odtekajo v Rižano oziroma v morje. »Učinki čiščenja so enaky ničli. Naprava deluje tako, da nikomur ne koristi. Če bi jo kdo po službeni dolžnosti zaprl bi bili tega še najbolj veseli mi komunalci. Oprema, ki je bila vgrajena po 1985. letu razpada, mi smo brez denarja, da bi zadevo reševali,« nam je pred dnevi govoril direktor Komunale Koper Svatopluk Stovi-ček. Dograditev osrednje čistilne naprave za Koper je vsem, ki so odgovorni za to zadevo (to pa ni samo Komunala, in z njo nekdanji komunalni sis, pa še občinska vlada ter še kdo, ki se je razumel na vse) nekakšen trajni trn v peti. Vseskozi zbada, želeli bi se ga rešiti, a ni in ni načina oziroma denarja. Kot nam je povedal direktor Komunale, so v Kopru pred leti sprejeli koncept gradnje čistilne naprave, podobne kot v nekem manjšem mestu v ZRN, še zdaleč pa se seveda niso odločili za enak način financiranja. Ce bi se v Kopru odločili za gradnjo naprave na podoben način kot v Valdkraiburgu, bi morali krepko pljuniti v roke in za samo čistilno napravo zbrati okroglih 28,5 mio DEM, pa še za urejeno kanalizacijo 57 mio DEM. V ZRN seveda na lahko takih denarcev ni moč zbrati, dejstvo pa je, da so izdatki za kanalizacijo in čiščenje odplak za 20 do 30 odstotkov višji od cene vode. Pri nas na Obali so ti stroški v januarju bili približno petkrat do šestkrat nižji od cene (pre)drage vode. Pa četudi upoštevamo, da je voda predraga (draga na račun naložb bodo dejali odgovorni za vodo), je kanalščina po ocenah komunalcev nizka. Vse to se nedvomno odseva tudi pri gradnji oziroma financiranju gradnje čistilnih naprav. Direktor koprske Komunale pravi: »Če želimo naše ekološke probleme reševati in jih v dostojni meri tudi rešiti, potem moramo potrebno ceno tudi plačati. Sedanji nakopičeni ekološki problemi so posledica napačnih upov v preteklosti, ko naj kup stvari (od komunale do zdravstva in stranovanj) ne bi stalo nič. To so bile zmote. In ker je veliko zamujenega, je treba tempo na tem področju intenzivirati. Tudi na področju komunale.« Koliko je bilo doslej vloženega v koprsko čistilno napravo? Koliko je še treba vložiti, da bodo od do-sednajih naložb in novih seveda kakšne koristi? Štoviček: »Doslej je bilo od 1985. leta, ko smo napravo zares začeli graditi in jo v letih 1988 in 1989 tudi nekaj naredili, vloženih okrog 4,7 mio DEM. V minulem letu samo 80 tisoč DEM, kako bo pa letos še ne vemo. Plani še niso sprejeti, čeprav so naši načrti dovolj konkretni, jasni. Če hočemo, da bomo od čistilne naprave imeli kakšno korist, potem moramo kar najhitreje zbrati 3,3 mio DEM, da usposobimo mehanski del čistilne naprave in s tem omogočimo od 35 do 40 odstotno čiščenje odplak. Če bi ta denar dobili letos, potem bi do konca leta lahko izpeljali ta načrt. Seveda pa to ni odvisno samo od nas komunalcev. Do tega se mora opredeliti občinska politika in s svojimi strokovnimi močmi nakaže način reševanja problema. Mi smo še vedno v vlogi izvajalcev nalog, nimamo večjih možnostih vplivati na dokončanje predvidenih naložb. DUŠAN GRČA Po festivalu Kraške popevke je izšla še kaseta j? fesu.za zmagoval- 4 11t>iŠk lila BoriaIi%*ipec Ske kobiiai8nčl6a> predstavni- (foto -oks-) SEŽANA — Prvi mladinski festival kraške popevke, ki ga je uspešno organizirala sežanska Zveza prijateljev mladine, je že za nami. Nepozabne in izvirne mladinske popevke pa mladi prepevajo po osnovnih šolah. Da ne bi tako hitro utonile v pozabo, je sežanska Glasbena šola kot soorganizator izdala kaseto s tega prvega festivala, ki se je odvijal pred novoletnimi prazniki. Kaseto je mogoče dobiti na sežanski Glasbeni šoli. Na eni strani kasete so tekmovalne popevke tako v instrumentalni kot vokalni izvedbi, medtem ko so na drugi iste popevke samo v instrumentalni izvedbi. Kaseta obsega šest izvirnih popevk, za katera so besedila in glasbo prispevali učenci sami. Kot prva se predstavlja osnovna šola Dutovlje s popevko "Naš očka", ki jo pojejo Matjaž, Mitja, Jernej, Gregor in Saša, besedilo je napisal Klemen Gorjup, glasbo pa Peter Žvab. "Sanje" so popevka OŠ Sežana, za katero je besedilo, glasbo in izvedbo poskrbela Ksenija. "Suzana" je zmagovalna popevka strokovne žirije, ki jo je zapela Suzana Marič, ki je tudi prispevala besedilo in glasbo. Za njo sledi popevka "Trobentar Matic" sežanske Glasbene šole, ki jo poje ter je glasbo prispeval Lean Ravalico Pegan, besedilo pa Igor Saksida. Peta pesem je "Ljubezen" OŠ Komen. Poje jo Ingrid Stantič, ki je tudi avtorica besedila in glasbe. Zadnja pesem pa je popevka OŠ Divača z naslovom "Frajerji iz 8. A", ki jo je zapela Tjaša. Besedilo zanjo je prispevala Alenka Franetič, glasbo pa Dejan Savič. Aranžmaje so za vse popevke napisali Vanja Pegan, Igor Kos in Dejan Savič. Največ zaslug za izid kasete imata Vanja Pegan in Igor Kos. Ob tem, da je na eni strani kasete posneta samo glasba, mladi lahko poizkusijo svoje ustvarjalne glasbene sposobnosti. Prav s ciljem vzpodbuditi ustvarjalnost mladin na glasbenem področju je organizator pripravil omenjeni koncert. »Na likovnem področju je bilo že zdavnaj urejeno, da vsakdo lahko pokaže svojo ustvarjalnost. Isto velja za literarno področje. Medtem ko do sedaj tega ni bilo čutiti na glasbenem področju, razen pri pevskih zborih. S festivalom, ki naj bi postal tradicionalen, smo dali mladim prav na tem področju možnosti izkazati se,« je dejala Mirjam Stopar, ena glavnih organizatorjev koncerta. Tako se bodo organizatorji v kratkem dobili in ocenili koncert še z druge strani ter si zastavili delo v prihodnje. Vsekakor si prizadevajo, da bi postal novoletni mladinski festival kraške popevke sestavni del dejavnosti v kulturnem domu v Sežani. Zmagovalka prvega mladinskega festivala v Sežani je Suzana Marič, ki obiskuje 8. razred OŠ Sežana, sicer pa že šesto leto igra kitaro pri prof. Igorju Kosu. Suzana nam je izdala skrivnost, da piše pesmi, pesem "Suzana" pa je napisala prav za ta festival in si z njo prisvojila prvo nagrado in kipec lipicanca, delo divaškega kiparja Bojana Štoklja. »Da je priredba uspešno izvedena, se zahvaljujem prof. glasbenega pouka Bojani Kralj in Igorju Kosu, ki je prispeval aranžma. Na besedilo so zaplesale tudi učenke 3. razredov. Tudi sama sem s skladbico zadovoljna in srečna, ter upam, da se na prihodnjem festivalu zopet vidimo,« je dejala Suzana. -OKS- Po podatkih o inflaciji zavoda ISTA T Trst v januarju najbrž drugo najdražje mesto Pogovor z ravnateljema višjih srednjih šol Žiga Zois in Jožef Stefan Na šolah si želimo načrtovanega dela ki ga mirovne manifestacije ovirajo Na osnovi podatkov statističnega urada tržaške občine bodo cene v tem mesecu v Trstu poskočile za 0,9 odstotka. Naše mesto bo tako po porastu inflacije v januarju mesecu drugo najdražje izmed mest, ki jih je vsedržavni inštitut za statistiko ISTAT vključil v svoj vzorec za merjenje stopje inflacije v severeni Italiji. Dražja od Trsta bo po dosedanjih podatkih v tem mesecu edinole Bologna. Po drugi strani pa statistični urad tržaške občine v svojem mesečnem pregledu opozarja, da je letna stopnja inflacije v Trstu nekoliko padla, in sicer s 6,7 na 6,6 odstotka. Največji mesečni porast cene v našem mestu zadeva elektriko in gorivo. Cena teh dobrin je pri nas v januarju narasla kar za 2,5 odstotka. Po velikosti podražitev sledijo razne storitve ( + 1,8 odstotka), prevozi in komunikacije (+ 1,1), stanovanje (+ 1,0), prehrana (+ 0,9), zdravstvene službe (+ 0,7), igrače in artikli za prosti čas (+ 0,5), oblačila (+ 0,1). Nespremenjena je v januarju ostala le cena gospodinjskih izdelkov. Te mesečne podražitve so precej različne od tistih, ki so jih zabeležili v drugih mestih severne Italije. Tako so se npr. v januarju v Bologni najbolj podražile razne storitve (+ 4,1 odstotka), v Milanu prevozi in komunikacije (+ 2,5), v Turinu podobno kot v Trstu elektrika in gorivo (+ 1,7), v Genovi pa prehrana (-)- 1,6). Kar zadeva letno stopnjo inflacije, so cene prav tako najbolj poskočile za elektriko in gorivo (+ 12,5 odstotka), nato pa za razne storitve (+ 7,0), igrače in artikle za prosti čas (+ 7,3), prehrana in gospodinjski izdelki (+ 6,4), stanovanje (+ 6,0), prevoze in komuni- kacije (+ 4,0). Od januarja 1990 do danes so se v našem mestu najmanj podražile zdravstvene službe, in sicer za 2,6 odstotka. Zanimivo je, da so se v zadnjem letu najbolj povišale cene za elektriko in gorivo tudi v drugih mestih, in sicer v Bologni za 11,3 odstotka, v Milanu za 13,6, v Turinu za 14,0 in v Genovi za 14,0 odstotka. Pomembna pobuda padriškega centra Upravni svet Centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje je pred kratkim dal pobudo za ustanovitev posvetovalnega odbora, ki bo vzdrževal stike med voditelji padriške raziskovalne ustanove in krajevnim prebivalstvom. Gre za neformalno, a pomembno telo, ki ga poleg predstavnikov upravnega odbora Centra sestavljajo še predstavniki Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi in krajevnega rajonskega sveta. Slednji je na svoji zadnji seji izvolil v ta organ predsednika Turitta (PSI) ter svetovalca Kralja (KPI) in Sista (KD). V zvezi s to izvolitvijo je prišlo do nekaterih glasnih polemik o vprašanju načina izvolitve predstavnikov rajonskega sveta, ki sedaj jamči prisotnost svetovalske večine in manjšine. Padriš-ko raziskovalno ustanovo zastopata med drugim predsednik Romeo in član upravnega sveta Budin. Mobilizacija višješolcev ob vojni na Srednjem vzhodu je tudi priložnost za preverjanje odnosa, ki ga do dijakov in njihovih akcij imajo ravnatelji šolskih zavodov. Na tej relaciji pride v teh trenutkih rado do kratkega stika ali nerazumevanja, saj se ravnatelji znajdejo v precepu, kako primerno upoštevati nagibe mladine in vzgojne momente, ki lahko izhajajo iz njih, ne da pri tem kršili zakonov ali nasedali demagoškim pritiskom. Mladina sili ven, na poulične manifestacije, razpravlja o zasedbah šol. Ve, da če izostane od pouka, bodo padale neopravičene ure, upa pa v »milost« profesorskega zbora. So pa tudi dijaki, ki a priori računajo na nižjo oceno iz vedenja, čeprav so prepričani, da je bila manifestacija upravičena. Kako ocenjujete probleme ravnatelj trgovskega zavoda Žiga Zois Ivan Černič? »Ne razumem, zakaj naj bi bilo pozitivno dejstvo, da dijaki izgubljajo pouk. Pri tem je treba poudariti, da se posledice enega izgubljenega dne poznajo še za nekaj dni, ker se pač podre načrtovano delo. Pravice dijakov in dolžnosti ravnateljev so točno opredeljene: vsaka odsotnost, če je starši ne opravičijo z boleznijo ali drugimi družinskimi okoliščinami, je neopravičena. Tudi tako imenovana kolektivna odsotnost ni predvidena in je torej neopravičena. Na naši šoli so sicer še pred začetkom vojne v Zalivu dijaki imeli polurno zborovanje, do katerega so imeli pravico (to je enkrat na mesec), nato pa so šli na manifestacijo na Trg Oberdan. Zakon namreč predvideva, da so po končanem zborovanju dijaki prosti, ravnatelj pa dan prej izda okrožnico, s katero preko dijakov obvesti starše, kaj se bo dogalo naslednji dan. Ne smemo namreč pozabiti, da so dijaki do 18. leta mladoletni. Sicer pa ugotavljam, da so dijaki pripravljeni manifestirati vsak dan, vendar le na račun dolžnosti, ne pa prostega časa. Popoldne jih namreč zelo malo krene na manifestacijo.« Kako pa so na šoli razmišljali, da bi ta trenutek izkoristili za dodatno informiranje? »Na šoli se lahko izpelje veliko pobud, o tem smo s profesorji že razpravljali in sklenili, da po koncu semestra povabimo na šolo strokovnjaka, ki naj bi spregovoril o problemih Srednjega vzhoda. Imamo pa glede tega težave s prostori, pa tudi podružnica je ločena. Poudarjam vsekakor, da dijaki nimajo določenih stvari zato, ker naj bi jih ravnatelj ne dovoljeval, ampak ker se sami - razen častnih izjem - ne zanimajo zanje. Na zborovanjih najraje razpravljajo o valeti in izletih, potem pa se zgodi, da na vrat na nos nekaj zahtevajo in da so zato pobude improvizirane ter kaotične, kar je za ravnatelja težko sprejemljivo. Ko gre za' pozitivne zamisli in pobude, n1 nobenih težav, ko pa se dijaki obnašajo neomikano in nekorektno, pa moramo ukrepati, tudi če se to zdi nekaterim zaostalo. V takih primerih je dialog nemogoč, ker pač m medsebojnega zaupanja.« Za ravnatelja strokovnega zavoda Jožef Stefan Josip3 Rudeža ima vprašanje dijaških manifestacij v času pouka dve plati. Erta je osebnega značaja, je torej stvar odločitve posameznega dijaka, druga pa je institucionalna. Slednja je jasno opredeljena, pravi Rudež. »Zakon ne daje dijakom pravice, da bi odhajali iz šole in zapuščali pouk. S tem, o3 odhajajo na manifestacije, naredijo prekršek, zato je govoriti o možnosti, da ne bi imeli neopravičenih ur, pravzaprav nevzgojno. Kakšne bodo nato konkretne posledice, je stvar profesorskega zbora, v drugih primerih ravnatelja ali z3i vodskega sveta, toda dijaki se morajo zavedati, da so štorih prekršek. Saj delavci, ki stavkajo, dobro vedo, da ne_bod° dobili plače. Da je stavka upravičena, je drugo vprašanj®' Manifestacije: mladina doživlja pač emocije, si pri tem uS" tvarja neko miselnost in reagira svojim letom primern0' Medtem ko je pri odraslih opaziti pojav, da jih je en d® osveščen, drugi pa ostane pasiven in se ne udeležuje manl' festacij, se pri mladini dogaja, da skupini osveščenih sledi) tudi drugi, ki ne vedo dobro, kaj se dogaja. Dijaki t°reJ reagirajo vsi, pri tem pa nastaja nevarnost demagogij.^ Pred leti je Pokrajina Trst objavila rezultate ankete, ki so J strokovnjaki opravili na reprezentančnem vzorcu tržaški višješolcev. Med drugim so ugotovili, da ima le okrog des® odstotkov dijakov zaupanje v politične stranke. Iz tega rej sklepam, da je možnost manipulacije velika, saj 10 °a' stotkom sledi vseh preostalih 90. Kaj se lahko naredi h šoli? Marsikaj, največkrat post festum, prepričan pa sem, d bi bilo treba bolje programirati in posodobiti šolske dejaV nosti. Potrebna je predvsem reforma višje šole in delegh^' nih dekretov, ki so po 20 letih postali povsem neustrezh _ Zaradi sedanjega premajhnega vpliva je zanimanje starš® in dijakov za upravljanje šolske dejavnosti zelo skroffl11^ ob večji soodgovornosti pa bi se to stanje gotovo sprem®11' lo. V sklopu reforme in večje soodgovornosti dijakov tako morala biti predvidena tudi možnost, da se udeležb določenih pobud. Zato sem mnenja, da je reforma šol® 1 delegiranih dekretov ključni problem.« Zapisala NADJA FILIPČIČ Patrulje finančnih stražnikov že teden dni nadzorujejo »obnašanje« tržaških trgovcev Tudi naše mesto v sponah zalivske psihoze nekateri pa bi radi ob tem navijali cene Tudi mednarodni tisk je posvetil cijo proti osebam, ki so zavestno kršile zevajo čudne praznine, predvsem na nekaj dragocenih centimetrov novici, da je zalivska vojna povzročila tako psihozo v italijanskih porabnikih, da so že dan po ameriškem bombardiranju Bagdada pokupili večino nujno potrebnih živil. Italija je bila v tem izjema v svetu. Strah pred vojno vihro je predvsem na Jugu države sprožil pravi alarm. Gospodinje so naskočile veleblagovnice, markete in trgovine, kjer so pustile neverjetno praznino na policah s paš-to, sladkorjem, kavo, konzervami in moko. Tolikšno nenadejano zanimanje za vrsto živil je razdražilo fantazijo najmanj poštenih trgovcev, ki so navili cene, obenem pa so skrili zaloge hrane, da bi s tem še bolj podpihovali psihozo, ki izhaja najbrž iz časov, ko je tudi italijansko prebivalstvo okusilo lakoto v vojnem času. Čeprav v manjši meri, kot v Neaplju in na Siciliji, smo bili tudi v našem mestu priča posledicam tolikšne neupravičene zmede in zato se je tudi tržaško poveljstvo finančnih stražnikov vključilo v vsedržavno in deželno ak- člen 501 kazenskega zakonika. Gre skratka za prekrške finančnega značaja, saj so to predvsem primeri neutemeljenega navijanja cen. V samem Trstu je poveljstvo organiziralo 50 ekip agentov finančne policije. Od četrtka, 17. januarja, ko je izbruhnila panika, so temeljito pregledali poslovanje štirih mestnih veletrgovin ter 47 trgovin z jestvinami. Zabeležili so morebitno nihanje cen, sprotno obnavljanje zalog v prosti prodaji, to pa predvsem v odnosu z dejanskimi zalogami, s katerimi je razpolagal trgovec. Pri tem so ugotovili sorazmerno malo hudih prekrškov, saj so prijavili pristojnim oblastem le dva trgovca, zaplenili pa so 168 kilogramov sladkorja, ki so ga po mnenju finančnih stražnikov, skrivali z namenom, da bi ga prodali po višji ceni. Trst se je torej vsaj delno izognil neljubemu fenomenu šikaniranja, kljub temu pa še teden dni po izbruhu zalivske vojne v nekaterih marketih policah, kjer so običajno razstavljene konzerve in paradižnikove omake. Cen sicer niso navili, zato pa imajo očitno nekaj težav z razstavljanjem artiklov, saj je dokazano, da je z zalogami vse v najlepšem redu. Kot zanimivost pa lahko navedemo podatek, da za sedaj ne primanjkuje tistih živil, ki jih Italija uvaža neposredno iz držav Bližnjega vzhoda. V to skupino spadajo na primer grenivke, ki jih Italija kupuje od Izraela in gredo v distribucijo prav preko Trsta, saj je v našem mestu prava »borza« grenivk. Rumenkasti sadeži nam redno mežikajo z razstavnih polic in tudi cene so ostale nespremenjene. • V teh dneh je izšla prva letošnja številka mesečnika za turizem, kulturo in šport »Autoturismo '90«, ki ga izdaja založba Licio Bossi Editore iz Trsta. Ta številka posveča veliko pozornost jugoslovanski turistični ponudbi, od slovenske kuhinje do istrskih in dalmatinskih plaž. Prireditelji odpovedali izvedbo Kraškega pusta Zaradi vojne v Zalivu tudi na Tržaškem kot drugod v državi ne bo napovedanih pustnih sprevodov in manifestacij. Včeraj so dokončno odpovedali tudi Kraški pust na Opčinah, katerega odbor je izdal naslednje sporočilo za javnost: »Odbor je na zadnji seji odločil, da je na Opčinah odpovedana manifestacija 25. Kraškega pusta in to zaradi nezadostne prisotnosti varnostnih organov, ki ne morejo zagotoviti reden potek sprevoda. Ob tej priložnosti se odbor zahvaljuje vsem tistim, ki so prispevali za letošnjo izvedbo prireditve in zagotavlja, da bo to finančno pomoč uporabil v naslednji manifestaciji. Odbor poziva predstavnike vseh vasi, ki so napovedali sodelovanje na 25. Kraškem pustu, da se udeležijo današnjega sestanka, ki bo ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.« Voditelji odbora Kraškega pusta so se včeraj dopoldne na kvesturi sestali z voditelji politične policije Digos, s katerimi so ocenili položaj na področju javne varnosti. Predstavniki policije so povedali, da b' za izvedbo Kraškega pusta zajamči" li sodelovanje omejenega števil3" varnostnikov, njihovo število pa ne bi krilo vseh potreb na tem področju. To je torej tudi eden izmed razlogov, ki so narekovali pripravljal: nemu odboru, da odpove Kraški pust. To je prva odpoved v 25-leb" zgodovini te priljubljene IjudsK® manifestacije, ki je vsako leto Prl' vabila na Opčine na tisoče obisk°J valcev in radovednežev. O tem, k®' narediti z vaškimi pustnimi vozovr v katere so posamezni krajevni odbori že vložili veliko truda in tud^ denarja, pa bo kot rečeno tekla b®^ seda na drevišnjem sestanku openskem Prosvetnem domu. Tudi tržaški občinski odbor j® 11 svoji včerajšnji seji odpovedal Pu tno manifestacijo, ki je bila na pr“ gramu v mestnem središču v t°re ' 12. februarja. Sklep so sprejeli sp® razumno s koordinacijskim odo rom, ki je v prvi osebi skrbel z izvedbo te pobude. Služba za civilno zaščito odslej tudi v zgoniški občini Tudi v zgoniški občini so v torek formalno ustanovili službo za civilno zaščito, katere naloga je zajamčiti hiter in učinkovit poseg v primeru kakega izrednega stanja, ki bi ga povzročila elementarna nesreča, ekološka ogroženost ali kak drugi nepričakovani dogodek. Vseh 55 članov skupine prostovoljnih gasilcev, ki jim načeljuje Bruno Pegan, se je spontano prijavilo še za civilno zaščito. Vsi bodo dobili primerno oblačilo in obutev in čez čas tudi vso potrebno opremo, ki jo bodo hranili na sedežu, ki ga namerava občinska uprava v kratkem urediti v Gabrovcu. Predvideno je tudi usposabljanje na posebnih tečajih za prvo pomoč in posege v nesreči. Veliko zanimanja in zagnanost male čete civilnih zaščitnikov je jamstvo za prebivalce zgoniške občine, ki zares odslej lahko spijo brez skrbi. B g Na sliki (foto Magajna): torkov sestanek v Zgoniku, na katerem so ustanovili službo za civilno zaščito. Zanimiva pobuda ZSKD in škedenjskega KD Ivan Grbec V Skednju stekla dela za ludotek^ Na dvorišču KD Ivan Grbec v Škednju bodo prav v teh dneh začeli z obnovitvenimi deli v prostorih stanovanja, v katerem naj bi potem zaživela dejavnost ludoteke, to je animacijskega centra za otroke iz Skednja, pa tudi za mestne otroke, za katerega je prišla zamisel s strani Zveze slovenskih kulturnih društev, pridružilo pa se ji je domače kulturno društvo. Obiskali smo društvo in si v spremstvu dveh njegovih članic ogledali prostore, v katerih naj bi stekla ta nova pobuda, ki jo velja vsestransko podpreti in omogočiti. Trije prostori so sedaj povsem zapuščeni. V njih je še nekaj delov pohištva stranke, ki je pred časom v njih stanovala. Vse to bo treba seveda urediti, popraviti in opremiti tako, da se bodo, kot je bilo pred časom v našem dnevniku že zapisano, otroci v teh prostorih dobro počutili, da bo ta nova ludoteka postala odprt prostor, ki bi bil opremljen predvsem za igro. Prostori naj bi bili trikrat tedensko odprti; v tem časovnem loku bi bila zagotovljena prisotnost dveh ali treh animatork, ki bi, na podlagi podrobno izdelanega načrta, vodile razne animacijske dejavnosti, kot na primer družabne igre, raziskave okolja, uporabo avdiovizualnih sredstev, branje, oblikovanje pravljic, itd. Ob teh dejavnostih bi novo ludoteko opremili morda še z mizarsko in likovno delavnico, kjer bi otroci sami delali in oblikovali predmete, seveda pod vodstvom svojih mentorjev. Za vse te dejavnosti bi sedež ludoteke potreboval seveda razne pripomočke, kot na primer pisalni stroj, registratorje, videop-rojektor in igre za ludoteko. Prostori bi morali biti torej dovolj funkcionalni in takšni, da bi se otroci počutili v njih doma, v svojem ambientu. Da se je Zveza odločila za odprtje ludoteke prav v. Škednju, ni bilo naključje. Predvsem gre za del tržaškega predmestja, ki je bil včasih skorajda povsem slovenski, danes pa se tam živeči Slovenci borijo, da bi svoj položaj obdržali in s svojo kulturno dejavnostjo opozorili nase večinski narod ter po možnosti vzpostavili z njim čim več koristnih pobud. Društvo Ivan Grbec je takoj pokazalo veliko zanimanje in tudi navdušenje za novo pobudo in že tudi namenilo izkupiček nekaterih svojih prireditev, ki so potekale konec leta 1989 in v lanskem letu, za kritje stroškov za prostorov. . s\o^e^. Poziv svojim članom in prijateljem, pa tudi vseLga11’2* ski javnosti, namerava društvo zopet ponoviti ter ^ rati nrirpHitvp in čo Hrnrro nnEniHo *7 nampnnTTl. lo ^ Grbec, računata na podporo vseh, saj gre pri ternm k1 s° e tev prostorov, ki bi zadoščali potrebam in zahteva^^^ n sodobnem svetu vedno večje, pa jim na žalost ^ pj-jd® rati prireditve in še druge pobude z namenom, u“a^jrn31 piček le-teh nameni uresničevanju tega novega skega centra za naše otroke. ZSKD, kot tudi ^ruSza t Grbec, računata na podporo vseh, saj gre pri ternm k' ne tev prostorov, ki bi zadoščali potrebam in zahteva^n0 sodobnem svetu vedno večje, pa jim na žalost rjd®®j prisluhnemo. Ludoteka bi skratka pomenila tev za naše otroke, istočasno pa bi bila morda tud^ 5jc^ odgovor na vprašanje, ki si ga večkrat zastavljam ■ v ni kaj narediti za razmah in razvoj kulturnega življ® J tu, kaj narediti tudi v korist naših najmlajših, (ni) ^ Na sliki (foto Magajna): tako so bili do vi prostori, kjer naj bi nastala nova ludoteka. čeraj Pittini včeraj ni uresničil grožnje o likvidaciji podjetja Zaplet okrog škedenjske železarne bo menda v kratkem ugodno rešen Novi zakon jih enači z velikimi industrijami SDGZ zbira podpise v korist malih podjetij Podjetnik Andrea Pittini za zdaj ni J^esničii grožnje o likvidaciji družbe astnice škedenjske železarne. Upravni svet družbe »Alti Forni e Ferriere 1 bervola« se je sicer včeraj popoldne °t napovedano sestal in tudi na dol-9° razpravljal o Pittinijevem predlogu, jnciar ni sprejel dokončne odločitve. 10 je za interlokutorno zasedanje,« ® glasi lakonična izjava, ki jo je vod-v° železarne izdalo ob koncu večur-o seje upravnega sveta. Sporočilo je s skopo, vendar po drugi strani tudi , v°lj zgovorno, saj je iz njega mogo-ve razurneti, da lastništvo železarne še edno upa v pozitivno rešitev zapleta, ii -i6 s svoi° grožnjo o likvidaci- nr ~,ru^?e presenetil tržaško javnost je .Približno dvema tednoma. Z njo ti jri^e^ na dan' češ da ne more izves-dogovorjemh načrtov za preustroj v^rata zaradi birokratskih zavlače-naa t;em se !e nanašal predvsem dovoljenje za izgradnjo naprave za ^izvajanje kisika, ki je bistvenega zar 6113 v Proizvodnem procesu žele-Oh?6 dovoljenje bi morala izdati hort1119 ^rst' s’cer na osnovi predaj116 odobritve KZE, poleg tega pa n®Vo preučuje tudi nedavno usta-inri^6na deželna komisija za nevarne gro^iiske dejavnosti. Pittinijeva ^ ?nia' ki med drugim postavlja na rn6(u0 ^akih 800 delovnih mest, je sai • In. °či,;no marsikaj premaknila, treh6 kd° včeraj slišati, da bodo po-de 114 dovoljenja kmalu izdana. O za-se » Se bodo danes izrekli sindikati, ki žeie0d° dopoldne sestali z vodstvom koririf116, popoldne pa z deželnim od-hejp, orn Carbonejem in predstavniki var .ae komisije za preučevanje ne-la industrijskih dejavnosti. Delavci škedenjske železarne med litjem železa (Foto Magajna) Slovensko deželno gospodarsko združenje je za naslednje dni organiziralo akcijo za zbiranje podpisov v prid zakonskega osnutka na ljudsko pobudo za spremembe zakona št. 108 o individualnih odpustih. Zakon 108, ki je bil sprejet 11. maja 1990, je že sprožil vrsto polemik, saj je mala podjetja, kar se tiče odpustov, postavil na podobno raven kot veliko industrijo. To pa pomeni, da so hudim omejitvam podvržena tudi podjetja, ki zaposlujejo do 15 ljudi. Ker so nekatere postavke za mala podjetja naravnost nesprejemljive, kot nam je potrdil tudi predsednik sekcije za trgovino na drobno pri SDGZ Egon Meden, se je Združenje pridružilo pobudi vsedržavnih organizacij trgovcev, obrtnikov in malih industrij cev, ki jim gre za to, da bi bila vsebina zakona nekoliko omiljena. Zakonski osnutek, ki so ga predstavile stanovske organizacije, vsebuje nekaj pomembnih popravkov. Bistvo gre iskati predvsem v zahtevi, da novi normativ ne bi veljal za tako imenovana mikro-podjetja, ki imajo do pet zaposlenih, Gradbeno podjetje Mari & Mazzaroli v težavah Znano tržaško gradbeno podjetje Mari & Mazzaroli je sprožilo postopek za odpust 23 delavcev iz službe. Delavci naj bi podjetje zapuščali postopoma od začetka prihodnjega mececa dalje. Ukrep naj bi bil neizogiben zato, ker podjetju ni uspelo zagotoviti si nekaj pomembnejših naročil oziroma gradbenih del, tako da ne more obdržati vseh sedanjih 81 zaposlenih. O celotni zadevi je bil govor v torek popolne na srečanju med stanovskimi sindikalnimi predstavniki in Tržaškim kolegijem gradbenikov. Pokrajinska federacija gradbenih delavcev (FLC) je povabila podjetje Mari & Mazzaroli, naj stopi v stik z drugimi tržaškimi gradbenimi podjetji, ki bi potrebovala delovno silo in bi lahko neposredno vzela v službo odpuščene delavce. To naj bi storilo še pred formalno sprožitvijo postopka za odpust. Sindikati FENEAL-UIL, FILCA-CISL in FILLEA-CGIL so poleg tega pozvali Tržaški kolegij gradbenikov, naj kolikor mogoče olajša to operacijo, in sicer tako, da za zadevo zainteresira vsa gradbena podjetja na Tržaškem. Pri tem velja opozoriti, da v naši pokrajini na splošno primanjkujejo zidarji. O zadevi bodo razpravljali tudi delavci podjetja Mari & Mazzaroli, ki se bodo zbrali na skupščini jutri ob 7.30 v skladišču v Ul. sv. Marka pri Sv. Justu. pismi uredništvu Z vsebino Scottijevega odgovora ni pri SSk prav nihče zadovoljen Pi °van° uredništvo! Nnioroi, 4r' Borisa Gombača, ki ga je Po i ^nevnik objavil 22. januarja, bo 9lobljen komentar. O vsebini pis-^0venciZato razPravljal pokrajinski svet skupnosti na prihodnji seji. pat0lc6m mestu želim le pojasniti - kajti setji ofu311!6 mi je že na pretek - da ni-•Poju izrazil zadovoljstva nad pis-^Ur ja *n*stra Scottija. Vendar je vsako-chiju, 210' ds je Scotti pisal županu Loc-stopku a Sedaj po administrativnem po->SeNih e1m°re uvesti samo italijanskih ]■ ie nn1Zkazn^c' kar Locchi zahteval. !*^e. o oceni za nas pozitivno sta-r*®ccan; ern' kakšno je naše mnenje o K111® smjC|0vern zakonskem osnutku, t10 vs* Pa vemo, da se Zakona , ^a.h pri postopku za odobritev Plsm0 ip za vsako vejico. Scottijevo orei. s tega vidika, samo dokaz, 9® OrthStU 50 zenske koordinacij ske-‘er raz,?.1? CGIL. ZŽI, ACLI, zelenih žaški oau or9anizacij ustanovile Tr-katereo t>0r zensk za mir, v imenu r° tPiru« Se In*slijo boriti za »kultu- da nam hoče država dejansko krčiti pravice, ki jih že uživamo. Ne vem, iz česa je dr. Gombač razbral, da kdorkoli pri Slovenski skupnosti tako stališče podpira. S spoštovanjem Bojan Brezigar SSS sodeloval pri manifestaciji za mir V zvezi s prireditvijo tržaških sindikalnih organizacij v petek, 18. 1. 91, o kateri je poročal vaš kronist v Primorskem dnevniku naslednjega dne, želimo dodati in pojasniti, da je pri manifestaciji sodeloval tudi Sindikat slovenske šole. Po intenzivnem dogovarjanju do zadnje ure smo mi sami dosegli, da je na trgu pred cerkvijo Novega sv. Antona nastopil z recitalom v slovenščini tudi naš gledališki igralec Adrijan Rustja. In njegova beseda je res lepo in demokratično izzvenela pred vsemi prisotnimi. Za Sindikat slovenske šole Živka Marc Ministra Romito seznanili s težavami tržaške luke Železniške prevozne tarife lahko vplivajo na odločitve trgovcev, ki se odločajo za to ali ono luko tudi glede na stroške nadaljnjih kopenskih prevozov. Če iz teorije preidemo na prakso, na otipljive primere, ki zadevajo tudi Trst, potem smo že v jedru problema, o katerem sta včeraj razpravljala deželni odbornik za vprašanja ES Gianfranco Carbone in minister za politične smernice v Evropski skupnosti Pier Luigi Romita. Odbornik Carbone je predstavil Ro-miti poročilo, ki ga je pred časom odobril deželni odbor, in v katerem je še posebno poudarjena dihotomija med cenami storitev italijanskih in nemških železnic. Čeprav bi morale biti cene prevozov po železnici sad ravnovesja, ki izhaja iz Rimskega sporazuma, je odbornik Carbone ugotovil, da redno beležijo pomembne »izjeme«. Razlike v tarifah omogočajo, po mnenju našega deželnega vodstva, številne »igrice«, ki so prave vabe za trgovce. Nemške luke se tako postavljajo kot izredno konkurenčna alternativa naši. Pri tem pa je odbornik Carbone izrazil mnenje, da so nižje cene, oziroma pravi »popusti«, najbrž posledica kršenja dogovorov, ki so jih pred leti podpisali v Rimu. Zato je prosil ministra, naj poseže pri vladi in sproži postopek proti konkurenci. Carbone je prosil ministra, naj ne prezre vloge, ki bi jo moral imeti Trst v luči bodočih razvojev gospodarskih odnosov z deželami Srednje Evrope, predvsem pa evropskega Vzhoda. Minister Romita je deželnemu odborniku zagotovil, da se bo osebno pozanimal za rešitev vprašanja preveč očitnih razlik v tarifah italijanskih in nemških železniških prevozov. Minister je tudi podčrtal pomen tržaške luke, ki se upravičeno ima za eno glavnih evropskih trgovskih pristanišč, čeprav je priznal, da bi lahko še bolje izkoristili tržaški potencial prav s sklepanjem pogodb o mednarodnem .sodelovanju, kot je bilo že storjeno z avstrijskimi in madžarskimi partnerji. Romita je vsekakor dejal, da bo treba o tržaškem vprašanju razpravljati na bodočih sestankih EGS. zakon pa naj bi obenem postal manj oster in torej sprejemljivejši tudi za one, ki imajo od šest do petnajst zaposlenih. Zbiranje podpisov bo na županstvih okoliških občin potekalo ob naslednjih urnikih: OBČINA DOLINA: v petek, 25. 1., soboto, 26. 1., in ponedeljek, 28. 1., od 8.30 do 12. ure. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR: v soboto, 26. 1., in ponedeljek, 28. 1., od 9. do 13. ure. Novi glasniki tržaških zelenih Včeraj so se na skupščini zbrali Zeleni golobice, ki so izvolili novo trojico krajevnih glasnikov in delegate za nedeljski deželni kongres. Trojico sestavljajo Paolo Radivo, Davide Morat-to in Čarlo Alberto Fabretti, medtem ko bodo tržaške zelene v nedeljo v Vidmu zastopali Paolo Radivo, Carlo Alberto Fabretti, Piero Alzetta in Paolo Ghersina, kot gosta Deželne federacije pa se bosta kongresa udeležila tudi Marco Gentili in Antonella Caro-li. Na včerajšnji skupščini so o trenutnem političnem položaju v mednarodnem in krajevnem okviru poročali dosedanji glasniki, in sicer Paolo Ghersina, Sergio Zucchi in Davide Moratto. Poudarili so, da sta danes prvenstvenega pomena vprašanje miru v mednarodnem okviru, na krajevni ravni pa skladišča GPL družbe Monteshell. Zato se nameravajo zeleni v mesecu »politične mobilizacije« še posebej angažirati glede teh vprašanj. Mestno prevozno podjetje ACT sporoča, da bo zaradi cestnih del na križišču med ul. Pascoli in Rossetti, linijski avtobus št. 11 (in 11/A) do konca del v smeri proti Katinari vozil po nekoliko spremenjeni progi: od Ul. D'Azeglio nadaljeval pot po Ulici Pascoli in nato po Ul. Rossetti. Na tem odseku bo tudi nova postaja in sicer v Ul. Rossetti pred št. 59. Motorist včeraj trčil v pando in se ranil O prometnih nesrečah, v katere so vpleteni motorji, velikokrat poročamo. Manj običajno pa je, da motorist od zadaj trči v avtomobil in se pri tem poškoduje: včeraj popoldne se je malo pred 17. uro v Drevoredu Cavour Raf-faele Cantagalli, ki je upravljal 50-ku-bični motor zaletel v »šolsko« pando, s katero se je vozniških izkušenj pod vodstvom inštruktorja Marca Alessia pridobival Roberto Ule. V trčenju je motorist zadobil številne udarce po glavi in še posebej po obrazu, zaradi česar so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico. Zdravniki domnevajo, da se bo moral zdraviti mesec dni. V Na torkovem sestanku z dolinskimi občinskimi upravitelji ospredju prometne težave Gročancev {2^župai ptnosti dolinskega župana Marina Pečenika, srari® Cosji11 °^ornika Dionisia Gherbassija ter geometra n_ehjske his 6 kil v sredo zvečer v prostorih gročanske 9® je ^Vni sestanek z vaščani. Uprava Občine Doli-p0r°tane in p a v Prvi vrsti z namenom, da bi prebivalcem čin nai KPeska PrePSaineznih P1110 predstavnikov, ki naj bi se pri lastni-»=> blikovaij ZemIiišč pozanimali za potrebno dovoljenje mejne črte med dolinsko skoVašt' a ariov semh°rebltne predloge za ureditev poti. Skupi-skilt f tekuičnena balje dogovarjala z odgovornim dolin- Le,9a f ^ICriPrT —J v ai jaia z. v bja n kalnost; ura.da. Glede na dolgoročnost birokrat- Pot,. ^/oljenj ia?fai.ki do izoblikovanja predlogov in zbira a°sebekal:ero ie tA^kov Prišl° v najkrajšem času. Gozdne ‘■“'■ero ie ' pnsio v najkrajšem času. Gozdna . denarnj K . Pred približno mesecem dni odobrila Sez0no'IUrilia' to bnsPeYek, pa naj bi bila dokončno ureje- Qhe Proble Pravi pred nastopom poletne turistične ga je župan Pečenik obravnaval na \CS6fekfm' rtav | e' v kateri sta prostor za zbiranje mleka ^tev',21' Pred r^ri!h^J-^0^:anl, 50 bila obnovitvena dela srenj drujfaiske stavbe n° idvema ^etoma se ie začela preure enB dvorana. ""SIS? vaščani, Najnovejši načrt, s Predvideva razširitev katerim in usposobitev prostorov po varnostnih določilih ter dogradnjo nekakšnega stolpa ob stranskem zidu za lažji dostop do notranjosti srenjske hiše. Na predsinočnjem sestanku pa je šlo v prvi vrsti za rešitev problemov v zvezi z gradbiščem. Gradbeno podjetje je namreč oktobra lani pismeno predstavilo seznam stroškov, ki jih je utrpelo zaradi poškodb na že opravljenem delu. Zdi se, da so se neznanci znesli nad šipami,' vrati in nekaterimi drugimi deli stavbe. V ta namen je župan Pečenik obvestil vaščane, da bo glede na trenutno neuporabljenost prostorov gradbeno podjetje ogradilo gradbišče vse do konca preureditvenih posegov. V tem času bo na razpolago le prostor za nadaljnje redno zbiranje mleka, prenovljeno srenjsko hišo v Gročani pa naj bi predvidoma spet odprli konec poletja oziroma ob razstavi-sejmu domačih kmetijskih pridelkov, (dam) Na sliki (foto Magajna) torkov sestanek Gročancev z dolinskimi občinskimi upravitelji. V pristanišču spet nesreča na delu Vprašanje varnosti na delu je zadnje čase ponovno v ospredju, saj prepogosto prihaja do raznih nesreč. Do slične nesreče je prišlo včeraj malo po poldne v pristanišču, ko se je poškodoval 30-letni delavec Maurizio Cioc-chi. V hangarju št. 35 je imel opraviti s tovorom, ki ga je dvigal žerjav, ko so mu prsti leve roke obtičali med jekleno žico in prenosno osjo. Odrezala sta mu del kazalca, medtem ko sta mu močno stisnila sredinec. Ponesrečenega delavca so okoli 12.45 z rešilcem prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski odddelek. Maurizio Ciocchi, ki stanuje v Ul. Grego 40, se bo moral zdraviti približno 30 dni. Avtobus ACT s ceste: ponesrečena potnica Včeraj zjutraj malo po osmi uri je prišlo do precej neobičajne prometne nesreče: iz še nepojasnjenih razlogov je namreč avtobus ACT linije 50 v miljski Ul. Šalita delle mura zavozil s ceste, pri čemer se je ponesrečila sedemdesetletna potnica Stanislava Fur-lanič. Ponesrečeno potnico, ki je jugoslovanska državljanka, stanuje pa na Plavjah na št. 94, so ob 8.40 z rešilcem prepeljali v katinarsko bolnišnico. Zaradi pretresa možganov in številnih poškodb po obrazu so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 30 dni. Zapustila nas je naša draga mama in tašča Antonija Simčič vd. Mahnič Pogreb drage pokojnice bo danes, 24. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Bazovica, Ul. Gruden 82, v bazoviško cerkev. Žalostno vest sporočajo hči Marija z možem Darkom in ostalo sorodstvo. Bazovica, 24. januarja 1991 24. 1. 1990 24. 1. 1991 Franc Pernic Ob prvi obletnici smrti se te z ljubeznijo spominjajo žena Giannina in sorodniki Trst, 24.. januarja 1991 Ob smrti cenjenega dr. Stanislava Pavlice izreka sinu Pavlu in družini iskreno sožalje družina Kravos - Verč V nedeljo v Zgoniku koncert harmonikarjev »Synthesis 4« Novoizvoljeni odbor kulturnega društva Rdeča zvezda iz Saleža, kateremu odslej predseduje Aleš Gruden, je začrtal bogat program prireditev in kulturnih pobud. Ob ponedeljkih se v prostorih občinske knjižnice redno odvija otroška urica, priprave pa tečejo za Prešernovo proslavo in za umetniško razstavo v vaški hiši v Repniču s prikazom izdelkov obrtniške obdelave kamna, lesa in železa. Že to nedeljo, 27. t.m., pa bo v organizaciji Rdeče zvezde v športno-kulturnem središču v Zgoniku, s pričetkom ob 17.30, na sporedu kakovosten celovečerni koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ki že polnih trinajst let uspešno deluje pod okriljem Glasbene matice. Pod taktirko Klavdija Furlana je mladi harmonikarski kolektiv dosegel zavidljivo umetniško raven in je tako v vsedržavnem, kot tudi mednarodnem merilu, odnesel številna prestižna priznanja. Synthesis 4 je pred kratkim izdal tudi kaseto, ki je odraz 10-letnega ustvarjalnega snovanja na glasbenem področju. KD Rdeča zvezda namerava tudi popestriti družabno življenje in privabiti v društvene prostore v Saležu čimveč ljudi, ki naj bi merili moči v raznih igrah in šahu. Že jutri, 25. t.m., bo ob 19.30 na sporedu turnir v briškoli, na katerega se interesenti lahko prijavijo neposredno pred pričetkom tekmovanja. (bs) Trebensko pogrebno društvo je v nedeljo imelo 58. občni zbor Trebensko pogrebno društvo je imelo v nedeljo v prostorih župništva svoj redni občni zbor, ki je bil že 58. po vrsti. Tajnica Lidija Kralj je prisotnim obširno orisala delovanje društva, ki šteje danes kar stopetdeset članov, prikaz ekonomskega stanja društva pa je podala blagajničarka Anica Kralj. Na sliki (foto Magajna) občni zbor pogrebnega društva iz Trebč. V spomin Stanislavu Pavlici starosti slovenskih zdravnikov Včeraj so pospremili k zadnjemu počitku Stanislava Pavlico, starosto slovenskih zamejskih zdravnikov in angažiranega družbeno-kulturnega delavca. Ob odprtem grobu mu je v slovo spregovoril Rafko Dolhar, katerega govor v celoti objavljamo kot poklon spominu pokojnika. Slovenski zdravniki v zamejstvu se poslavljamo od svojega staroste, Slovensko zdravniško društvo pa od svojega ustanovnega člana in dolgoletnega častnega predsednika, kar je bil povsem zasluženo, saj je že mnogo pred ustanovitvijo našega društva stalno spodbujal srečanja slovenskih zdravnikov. Po ustanovitvi društva pa je gotovo imel primat obiskanih stanovskih srečanj. Morda ga je prav izrazit smisel za družabnost in družbeno angažiranost sploh toliko let ohranil zdravega in čilega, saj je svoj poklic opravljal še v visoki starosti, ko bi vsak že smatral, da lahko upravičeno izpreže. To žilavost smo mu vsi malo zavidali, pa vendar privoščili, ker je bil veselega značaja in dobrega srca. In vendar je Stanislav Pavlica prehodil težko in razburkano življenjsko pot, saj je zaradi študija okusil dovolj tujine ter dve svetovni in eno partizansko vojno. Iz rodnega Rihenberga, kjer se je rodil v kmečki družini 26. maja 1893, ga je življenjska pot najprej peljala v nemško gimazijo v Gorico, kjer je tudi maturiral. Komaj se je dobro vpisal na medicinsko fakulteto v Gradcu, je bil mobiliziran za avstrijsko vojsko ob izbruhu prve svetovne vojne, ki jo je preživel od Srbije do Tirolske in Soške fronte do Albanije. Ker se ob koncu vojne ni mogel vrniti v rodni Ri-hemberg, se je vrnil v Grac, da bi nadaljeval študij medicine. Tu je bilo tedaj zaradi sporov za pripadnost slovenske Koroške in Štajerske zelo vroče, zato se je odpravil nadaljevat štu- dij v slovansko Prago, kjer je diplomiral natanko pred sedemdesetimi leti. Vrnil se je nato na Vipavsko ob času razcveta fašizma, kjer je deloval kot splošni zdravnik. Leta 1931 se je odpravil na Dunaj, da bi se naučil zobozdravstva in nato dokončal specializacijo v Bologni. Spet se je vrnil opravljat svoj poklic med svoje ljudi na Vipavsko, a je bil leta 1941 ponovno mobiliziran, tokrat v italijansko vojsko. Ob kapitulaciji Italije se je vrnil domov in leta 1944 postal partizanski zdravnik na Cerkljanskem. Doživel je in med redkimi srečno preživel znano novoletno nemško zasedo in bitko na Poreznu, ko še je, kot mi je sam pripovedoval, v visokem snegu izvlekel iz sovražnikovega obroča in po nekaj dnevih potikanja po zasneženih gozdovih, dobil zatočišče pri domačinih, dokler ni ponovno prišel v stik s svojo zdesetkano enoto. Ob koncu pomladi je bilo vojne konec in se je lahko končno spet vrnil na Vipavsko, kjer je ponovno začel opravljati zobozdravniški poklic. Leta 1950 se je naveličal razmer v domačem kraju ter se preselil v Trst, kjer je preko svojega devetdesetega leta nadaljeval svoje delo med nami. Mnogo let sva se srečevala, ko sva se zjutraj odpravljala na delo. In vedno je spraševal, če se bomo zdravniki kmalu spet zbrali na strokovno-dru-žabnem srečanju. Stanko Pavlica pa ni bil človek, ki bi samo privatiziral in stal ob strani, temveč se je tudi družbeno-politično angažiral v demokratičnem taboru. Med drugim je bil tudi dolgoletni predsednik in zadnja leta častni predsednik Slovenskega dobrodelnega društva. Bolniki so ga imeli radi, ker je bil vesten in potrpežljiv; prijatelji, ker je bil vedrega značaja; vse naše organizacije pa zato, ker je bil dobrega srca. Eisensteinova filma danes in jutri na pobudo združenja Italija-SZ Združenje Italija-Sovjetska zveza prireja v sodelovanju z Inštitutom za diplomatske vede pri Univerzi Trst projekcijo dveh nepozabnih mojstrovin znanega sovjetskega režiserja S. M. Eisensteina. Gre za filma »Ivan Grozni« in »Aleksandr Nevskij«, ki ju je Eisenstein posnel v svoji zrelejši ustvarjali dobi. Filma bodo predvajali danes in jutri v dvorani krožka Che Guevara (Ul. Madonnina 18) ob 20. uri. Cikel bo z zgodovinskega vjdika uokviril prof. Jože Pirjevec. SLOVENSKO [ STALNO. GLEDALIŠČE Federico Garcia Lorca Kaj pravijo rože Režija: META HOČEVAR JUTRI, 25. t. m., ob 20.00, abonma red K - v SOBOTO, 26. t. m., ob 20.30, abonma red F - v NEDELJO, 27. t. m., ob 16.00, abonma red G - v TOREK, 29. t. m., ob 20.30, abonma red E gledališča VERDI Operna sezona 1990/91 Jutri, 25. t. m., premierska predstava (red A) Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pas-guale DAscola. V nedeljo ob 16. uri (red D) ponovitev. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Danes ob 18. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi ravnatelj R. de Banfield, režiser P. DAscola in dirigent P. Morandi predstavili opero Nabucco, ki bo jutri na sporedu. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. Od 29. t. m. do 10. februarja bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo C. Magrisa STADEL-MAN. V glavnih vlogah nastopata T. Schirinzi in B. Valmarin. Režija E, Mar-cucci. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Od sobote, 26. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo Slavomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bobbio. Gledališče Ul. Ananian Jutri, 25. t. m., ob 20.30 bo na odru peta predstava na repertoarju: R. Grenzi UN SOLO TREDICI, ki ga bo predstavila skupina Amici. di S. Giovanni. Ponovitve v soboto, nedeljo ter 1., 2. in 3. februarja. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili A. Specchi, F. Maggio, A. Bennici, A. Pay in P. Poliestri. Jutri, 25. t. m., ob 20. uri bo v gostilni pri županstvu v Dolini ROCK BLUES KONCERT skupine DDZ. Vabljeni! kino ARISTON - 16.45, 22.00 II te nel deserto, r. B. Bertolucci, i. D. Winger (jutri in v petek v angleščini). EXCELSIOR - 17.30, 22.15 La sirenetta, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 18.15, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Lounguine. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Senza es-clusione di colpi. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 In nome del popolo sovrano, i. Nino Manfredi, Serena Grandi, Elena Sofia Ricci. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 La bestia del peccato, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Atto di forza, i. A. Schwarzenegger., MIGNON - 16.00, 22.00 II te nel deserto. r. B. Bertolucci. EDEN - 15.30 22.00 Una donna partico-lare, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Rocky V., i. Syl-vester Stallone. LUMIERE - 17.45, 22.00 Cuore selvag-gio, r. David Lynch, i. Isabella Rossel-lini, Williem Dafoe. ALCIONE - 17.00, 22.15 La stazione, r.-i. Sergio Rubini. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18, letom □ □ čestitke |ak»i‘ija UL. SV. FRANČIŠKA 20 Foto Trst 80 vas vabita danes, 24. t. m., ob 18. uri na otvoritev fotografske razstave VANNICALANCA -RAFAEL PODOBNIK Vazna obvestila razstave V Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je na ogled razstava preprog PIERA DO-RAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-Jk, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 24. januarja 1991 FRANČIŠEK Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.57 - Dolžina dneva 9.21 - Luna vzide ob 10.31 in zatone ob 0.20. Jutri, PETEK, 25. januarja 1991 DARKO PLIMOVANJE DANES: ob 3.08 najvišja 35 cm, ob 11.22 najnižja -29 cm, ob 18.29 najvišja 0 cm, ob 21.14 najnižja -2 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1033,4 mb, ustaljen, veter 26 km na uro, severovzhodnik, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj. . ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Guido Almerigogna, Michele Bonetti, Lorenzo Gregoris. UMRLI SO: 85-letna Margherita Mic-helli, 88-letna Matilde Cosmina, 66-letni Antonio Bettini, 80-letna Giuseppina Declich, 59-letni Furio Bruno, 60-letni Marcello Gracco, 75-letni Rodolfo Micca, 68-letna Fides Rosignano, 92-letna Maria Sussich, 96-letna Pellegrina Cechet, 71-letna Olga Adam, 91-letna Norma Barba-li, 87-letni Riccardo Giorgi, 84-letna Te-resina Samaritani, 79-letna Maria Cer-necca. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do sobote, 27. januarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden (tel. 226210) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Zveza sindikatov upokojencev SP CGIL za Križ, Prosek-Kontovel in Občino Zgonik prireja v ponedeljek, 28. t. ffl« ob 17. uri v Domu A. Sirka v Kriz PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljen' vsi upokojenci. razne prireditve Slovenski kulturni klub, Ul. Donizet 3, vabi na predavanje, ki bo v soboto, 2 ■ t. m., ob 18.30. Psihologinja Jana H*?51 bo govorila o ljubezenskih problemih, katerimi se srečujejo odraščajoči fant] in dekleta. KD Kraški dom vabi na ogled veselo igre »Poročil se bom s svojo ženo« v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka Proseka-Kontovela. Predstava bo v ned Ijo, 27. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. prispevki mali oglasi večletni^ Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu ANGELU KOCJANČIČU za njegov rojstni dan in mu želi čimprejšnjega okrevanja in mnogo zdravih let. menjalnica TUJE VALUTE MILAN Ameriški dolar.... 1126,15 Nemška marka...... 751,70 Francoski frank... 220,95 Holandski florint ... 666,83 Belgijski frank... 36,477 Funt šterling.... 2190,10 Irski šterling... 2004,90 Danska krona...... 195,17 Grška drahma...... • 7,049 Kanadski dolar.... 972,20 23. I- BANKOVCI FDCING TRST _____TUJE VALUTE____ MILAN 1100. Japonski jen ........... 8,49 745.— Švicarski frank..... 891,73 .218. Avstrijski šiling.... 106,819 660. Norveška krona...... 192,03 35,50 Švedska krona ........ 201,18 2160.— Portugalski eskudo . 8,456 1970. Španska peseta ....... 11,963 191. Avstralski dolar.... 881,63 6,50 Jugoslov. dinar ..... 920,— ECU.................. 1548,65 bank? ^ * 040/6 i3l -.-I,.-1 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE l^^ooUo BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija noja" Celoletna ...................... 200.000 ljr Mesečna ........................ 22.000 ^ 'k □ Celoletna prednarpčnina za Primorski dnevn' 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. ianU?aia 1991. Po tem datumu bo celoletna naročnina znaš 264.000 lir. ie □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno n* oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: . , — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gone — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. v h zaV°' Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali 8enarnl e ter dov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in 1 naslov naročnika. Nosilci krste pok. Milka Emili daruj jo 200.000 lir za FC Primorje. Nosilci krste pok. Marte Tence p Malalan darujejo 200.000 lir za FC morje. , Ob 6. obletnici smrti Oliviera CanT a. tija darujejo žena Ljuba, sin Fabio z. a žino ter Angelo in Valerija 20.000 hr ŠD Vesna in 20.000 lir za Sindikat up kojence v Križu. Mj. V spomin na Marto Tence darujeta ves in Gigi De Lorenzi 20.000 -lir za 3 Vesna- urata Ob 24. obletnici smrti dragega Dr Edvina daruje Slava Starc z druz 30.000 )ir za Dijaško matico. V spomin na Milka Miliča in Mira CoH daruje Marija Škamperle Prasel 30.000 za ŽPZ Prosek-Kontovel. ,a. Namesto cvetja na grob Marte Nla a lan in Romana Daneua daruje druz' Bogatez (Zalka) 40.000 lir za ŽPZ Prose Kontovel. V počastitev spomina Edija Grg (planinca) darujeta Bruno Micheluzz' Isa Arban 30.000 lir za SPDT Trst. DAJEM LEKCIJE iz angleščine. Za ^ formacije telefonirati v jutranjih večernih urah na tel. štev. 280579 j V DOBERDOBU pri županstvu je °dpir osmico Arnaldo Kukuk. Nudi pijač0 prigrizek jesenskih kolin. 22-LETNA UČITELJICA z .c—. izkušnjami pri izobraževanju tud' Pj zadetih otrok nudi lekcije osnovno5 cem ali pomoč kot otroška varus Tel. (0481) 78092 ob uri kosila. ci UNIVERZITETNA študentka nudi leK je iz angleščine. Tel. 229234 ob obedov. jCj, IŠČEM katerokoli zaposlitev v C° Tel. (003865) 25901. re\. PISARNA išče knjigovodjo s prakso-365260. .pRi V SREDIŠČU Opčin dajemo v naj^, prostore za urade ali zdravniške am lante in skladišče. Tel. 211043- PRODAM 80-basovsko harmoniko-(0481) 882179. „o- GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko U močnico. Tel. 421481 ob jutranjih 0. PRODAM star fiat 128. Cena po dog0 m. Telefon 212293. njca OSMICO imata odprto Mirko in V® v Zabrežcu št. 4. ^o- V NAJEM vzame društvo skromne store tudi potrebne popravil za ' 0lj. ske sestanke, eventualna možnos ^ kupa v okolici Opčin do Sesljan3’ lefon 722301-9-13. . vratl PRODAM renault 5 GTR s petim''^. sive barve, letnik '88. Telefon » ^ ITALIJANSKO podjetje išče komuno livne in sposobne osebe za tr9 poslovanje z Jugoslavijo. Teleh^ ^(e samo resni interesenti od 8. 8° J^ll-in od 13. do 14. ure na št. (040) J Francesco Guccini je navdušil množico v videmski športni palači Popevke kot sodobne poezije »Mislim, da ne smemo v teh hudih renutkih biti retorični, in prav zaradi te3a nisem na nocojšnjem koncertu Predolgo govoril o vojni v Zalivu. Ne ažurnem in ne odobravam mirovni-0v Poslednjega trenutka in tudi ne ^Prejemam miru za vsako ceno. Vsak-0 izmed nas ima svoje poslanstvo, jaz oni še naprej nadaljeval s svojim, in cer podajal bom svoje vtise, žalost in ®Sobe s pomočjo svojih pesmi. Ni na-. reč naključje, da sem takoj po obi-ajni Canzone per un'amica zapel na alost še vedno sodobno Auschwitz j onzone del bambino nel vento) in ^°nično laično molitev Libera nos do-^ 'ne. S tem sem izrazil tudi svojo jezo sedanjega stanja v mojem mestu, rnocjni, kjer so pred nekaj tedni hlad-°krvno ubili človeka, ker je le-ta po-PUinno zabeležil avtomobilsko oznako j°zi|a nekih razbojnikov. Moramo eti pogum, da napravimo pravilne žel ■ 6 zato' ker v te verjamemo, ker si Irrio pravilnejšega življenja, in ne radi poguma, ki nam ga kot odpor ti bojazni vsiljuje sedanja egoistič-ln vsega prepolna družba.« S temi šmarni je Francesco Guccini v po-ulj ek zvečer zapustil novinarje po po-3 po h • nastopu v nabito polni vi-M^ki šP°rtni palači. astop je kot običajno začel z zelo ko?110 morte di S.F., bolj poznano q ^onzone per unamica, ki jo je napisal pred več kot dvajset v sPomin na svojega tedaj najbolj-Prijatelja. Kmalu zatem se je 2e|0^ariski kantavtor na svojstven in kri? ^nkočuten način lotil sedanjega cWn,e9a stanja s čudovitima Aus-(i0^' z 'n Libera nos domine. Zaradi ^tirir s^ak)ega ozvočenja, žal, ni preko laj1jclSo^em poslušalcem uspelo, da bi $pre° Pravilno cenili odlično glasbeno dnjpnillavo pesmi Guccinijevega za-ibl lrthialbuma Ouello che non, ki smo sko tl*;o skupaj s posrečeno Ijubezen-VeCr?®srnijo Autogrill in globoko Un '0 e lin hnmhinn nnclnžali \r nr- 0 e un bambino poslušali v pr-Ippi Qelu nastopa. Guccini je po svoji tari navadi pred vsako pesmijo pokramljal z gledalci v prvih vrstah videmske športne palače, prav tako po starem običaju pa je prvi del tudi zaključil s požirkom pristne furlanske žlahtne kapljice. V drugem delu koncerta nam je italijanski kantavtor zapel vrsto starih uspešnic Dio e morto, Emilia, Gli ami-ci, Eskima, Incontro in čudovito balado Venezia. V teh pesmih smo lahko zaznali vso moč Guccinijevega dela. Z rafinirano in posodobljeno glasbeno spremljavo, ki so jo skupaj s Frances-com napisali njegovi stalni spremljevalci - odlični glasbeniki tolkalist El- lade Bandini, klaviaturist Vince Tempera, basist Ares Tavolazzi, saksofonist Roberto Manuzzi in vseskozi prisoten kitarist Juan Carlos »Flaco« Biondini, je Guccini olepšal prave bisere avtorske popevke, v katerih se lahko vsaj za trenutek spozna vsakdo izmed nas. Po dobrih dveh urah je dvorana z burnim aplavzom že ob prvih notah slavne La locomotiva začela spremljati konec koncerta, za zaključek katerega je Guccini poklonil poslušalcem živo in posrečeno izvedbo Chuck Bar-ryjevega rock'n’rolla - slavno Johnny be good. ALEŠ WALTRITSCH sklad mitje čuka________________________________jelka cveibar O nemirnih otrocih Kolikokrat smo starši že lahko poslušali na roditeljskih sestankih, da naši otroci ne sledijo razlagi, da so nemirni in nezbrani. Ob tem, ko se včasih kateri izmed staršev upravičeno lahko sprašuje ali ne tiči morda srž problema v nezanimivi razlagi, neživljenjskem podajanju ali celo pedagoški nesposobnosti vzgojitelja, moramo tudi dopustiti možnost, da je naš otrok pač. tak - živčen. In kaj lahko storimo zanj v tem primeru? Najprej si moramo biti na jasnem, da zajemajo danes motnje v zbranosti pri otrocih čedalje obsežnejše dimenzije. Pojav je že dovolj razširjen, da potrebujejo starši in vzgojitelji svetovanje iz vrst posebnih pedagogov. Kajti otrokova nesposobnost koncentracije se v šoli kmalu razvije v velike učne težave. Od znanja, ki mu ga nudijo, tak nemiren in nezbran otrok ne odnese veliko, zelo malo si namreč lahko zapomni. Starši imajo vtis, da njihovi dobri nasveti ne služijo ničemur in obupujejo nad vsakodnevnim izčrpujočim prigovarjanjem. Še več - čedalje bolj pogosto se dogaja, da je otrok po očitku še bolj skoncentriran, nemiren in živčen. Strokovnjaki zanikajo, da bi bilo pomanjkanje sposobnosti za koncentracijo hiba, ki jo je otrok imel v možganih. Tudi ne gre pri pomanjkanju koncentracije za napako, ki bi jo lahko izluščili in tako odpravili. Motnje koncentracije prihajajo od zunanj in ti zunanji elementi vplivajo na otrokovo zbranost in mirnost ter mu, enostavno na dovolijo, da bi svojo pozornost osredotočil vsakič na eno samo nalogo. V želji, da bi sami ugotovili, če imamo take vrste probleme tudi s svojimi otroki, in da bi si pojasnili, kako svojim raztresenim in nepozornim malčkom lahko pomagamo, se bomo prihodnjič posvetili analizi najbolj pogostih zunanjih negativnih vplivov na koncentracijo otrok. Naš zbornik Izšla je 4. številka 23. letnika Našega zbornika - glasila Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Za glanvo temo so si tokrat uredniki izbrali Mobilno službo tako in drugače. Gre za vse oblike pomoči razvojno motenim otrokom, pri katerih strokovnjak potuje k otroku ali obratno. Tako poudarja v uvodnih besedah pod naslovom Kjer je volja - tam je pot eden izmed urednikov glasila, defektolog Jan Ulaga. Ulaga si med drugim želi, da bi taka vrsta pmoči zopet začela delati bolj sistematično. V zapisih Torbo v avto in na pot in Tata, ostani pri meni so zajete izkušnje protagonistov mobilne specialno-pedagoške službe na Dolenjskem. Sledijo opisi izkušenj iz Krškega Od mobilne obravnave do razvojnega oddelka, z Raven na Koroškem Mobilna služba in o individualni obravnavi otrok z motnjami, v razvoju v velenjskih vrtcih. Izredno pomemben se nam zdi prispevek Lidije Kastelic Integracija otrok z motnjami v razvoju v vzgojno-varstvenih organizacijah. Iz njega veje nov duh, kakor je razvidno še iz dveh podnaslovov: Kako je bilo doslej? In kakšne so novosti? Sploh je celotna številka tega glasila zelo pestra, zanimiva predvsem zato, ker ob opisovanju že doživetih izkušenj kaže na veliko voljo do sprememb na bolje v odnosu prizadetih otrok in prizadetih oseb nasploh. Na sedežu Sklada Mitje Čuka, na Proseški ulici 133 (nasproti cerkve), tel. 212289, si lahko učitelji in profesorji izposojajo specifično literaturo, videokasete in razpoložljive didaktične pripomočke vsak dan med 13.30 in 15.30. Dobrodošli so tudi predlogi za nakup morebitnega potrebnega materiala in literature. današnji televizijski in radijski sporedi iiiUiHiiii : Sil V rlAl 1 ®-55 a ------------- lO.js Aktualno: Uno mattina 'nanizanka: Un anno Ikon Tella vita ll.Oj ultranii dnevnik • janizanka: Benvenuti a 11.40 i, e Dune« ariete: Occhio al bi-ll5s ghetto 12.05 v'61116 in kratke vesti }3.3o r.arlete: Piacere Raiuno ’4.00 itllevnik - tri minute ^O&ovsvet - ki v?rika: Primissima - 5.00 itfU.' aktualnosti TG 1 5-3o (-. klanske kronike , a,„roski variete: L albero 16.00 ^fUrrn 12.55 1' adinska oddaja: Big! 8 °5 Ai£arlamenta in vesti 18.45 tffkaino: Italia ore 6 nenniZanka: Un ai 19.40 a! 3 vita 20:40 Fil^ai^h in dnevnik 9io :fPerdipiu, il segu- ZDA ‘SfrvSi :>z,5 e tes*6' 1'uii° il mondo Gassmrt°; poPotovanje z čer ®anom - Gala ve- 000 Dn^in116™* '2s RuhJ-i ln vreme opolnoči RAI 3 6 anno 7.00 Risanke, nan. Lassie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch io 10.20 Izobraž. oddaja: Zupack 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - tri minute 13.30 Rubrika o gospodarstvu 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Assassinio nello spazio (fant., ZDA 1985, r. Števen Hilliard Štern) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Ti ho adottato per simpatia (zadnji del) 22.00 Variete: ...e compagnia bella 23.15 Dnevnik - Pegaz 23.30 Košarka: Scavolini-Bar-celona 0.10 Vreme in horoskop 0.20 Film: Giubbe rosse (pust., ZDA 1940, r. Ce-cil De Mille, i. Gary Cooper, Madeleine Carrol) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Med cvetjem in travo, Mesta v ogledalu, Umetnost hrane, Mesto knjige 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaji: Mesta v ogledalu - Pescara, 15.15 Conoscere 15.30 Rubrika: Biči & Bike 16.00 Tednik za amaterje: Nogometni planet 16.30 Mali nogomet 17.15 Nanizanki:- I mostri, 17.40 Vita da strega 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartooh 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda (vodita Michele Santoro in Giovanni Mantovani) 23.15 Večerni dnevnik 23.35 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 0.25 Filmske novosti 0.35 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije) Lir TV Slovenija 1 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.20 Šolska TV: izobraževalna oddaja Elektronski mikroskop, 9.50 Bogastvo na robu morja - Sol 10.20 Angleščina za najmlajše 10.35 Mostovi 11.05 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 11.50 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Angleščina za najmlajše 15.20 Mostovi in Žarišče 15.50 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Šolska TV (pon.) 18.10 Dokumentarec: Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade: Lokomotiva (Niko Grafenauer) 18.55 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 NanizankaJSimenon 21.05 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Vrnitev Arsena Lupina 23.50 Video strani a TV Koper 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 19.50 20.30 21.30 22.15 22.25 Športni pregled Spored v slovenščini Odprta meja TVD Novice Video agenda Otroška oddaja:-Lanter-na magica, vmes nanizanka Woobinda TV debata Video glasba: Tutti frut-ti (vodi Alex Bini) Nanizanka: Justice TVD Novice Wrestling Spotlight L4E TV Slovenija 2 15.30 Tenis - Open v Avstraliji (polfinale ženske) 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.45 Košarka: Pop 84-Macca-bi (iz Splita) 22.05 Dok.: Divji svet živali 21.00 Mali koncert: Kristijan Štuhec 22.45 Arhimedove točke dr. Veljka Rusa 23.35 Komedija na slovenskem odru: Ščuka, da te kap (Tone Partljič, predstava SLG Celje) 1.10 Vutel 1 8'3° pUm L r fami9lia Brady (kom 'TiGi1Lattendenti ln-> chi j p14’ 1961, r. G.Bian-5 AkLalnnat°Rascel) j] ^ ne 0' Gente comu- 12.55 pS TrisPranZ° 6 Servit0' l3'20 kSe5News ?iUsto!,?4 20IIl1 PrRZZ" f 15.00 ^oppi^Ugiocodel- trildon1ial Agenzia ma-Ti 845 RvialeT5News°bmSOn 19.35 Trs ioco dei nove, 2o.js a *°glie e mari- 0 Vari PeleMike >0 ctanz°sehowaUriZi0 Co- St5alNeWs I.25 xadioLonH°tizia hanizankidM(POn,) D nM,arcus Wel- te'2'25 0peDrad;altrapar-p razi0ne iadro RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudi-ne,15.15 Piccola Cene-rentola, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.30 Film: Pizza Connection (dram., It. 1985, r. Damia-no Damiani, i. Michele Placido, Simona Caval-lari) 22.45 Aktualno: Kronika 23.30 Aktualno: Teleguattro 23.45 Film: Il bacio della don-na ragno (dram., Braz. 1986, r. Hector Babenco, i. William Hurt, Raul Juha, Sonia Braga) 2.15 Nanizanka: Bonanza -Un dollaro di guai 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Suhe strade della California, 12.00 TJ. Ho-oker, 13.00 Happy Days -Un incidente con la moto 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nanizanke: Tutti al col-lege, 16.00 Compagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon, 18.30 MacGyver, 19.30 Genitori in blue-jeans 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: Vuppies (kom., It. 1986, r. Carlo Vanziha, i. Massimo Boldi, Jerry Cala, Christian De Sica) 22.15 Aktualno: predstavitev novega filma Franka Marshalla Aracnofobia 22.45 Variete: Buzz 23.20 Rubrika o športu: Grand Prix 0.10 Nanizanka: Kung Fu - Lo spirito guida, 1.30 Samu-rai 13.00 Dokumentarec: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Marinai, donne e guai (kom., It. 1958, r. Gi-orgio Simonelli, i. Mau-rizio Arena) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: Il morso del pipi-strello (groz., r. Jerry Jamesom i. Stevvart Moss, Marianne McAndrew) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiii 23.00 Film: Gli imboscati del reggimento (kom., r. Michel Caputo, i. Paul Preboist, Pierre Doris) 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Dokumentarec: Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Predstavitev modne kolekcije za pomlad-polet-je 91 (vodi Edwige Fe-nech) 22.15 Snežni planet 22.50 Nočne vesti 23.20 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije) TELEFRIUU TMC 8.30 Nanizanka: GetSmart 9.00 Dokumentarec: Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo LobO 10.30 Nadaljevanki: Terre scorifinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nam: Doris DayShow 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 14.30 EP v umetnostnem drsanju (iz Sofije) 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nadaljevanke: Vite rabate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Dokumentarec: Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Oddaja o jazzu 24.00 Nanizanka: Primus 0.30 Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Misleci sodobnega časa; 9.50 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega in koncertnega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Kaplan Martin Čedermac (21. del); 11.45 Lahka glasba raznih narodov; 12.00 Svet skozi lunin pogled; 12.15 Orkestri; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country; 15.30 Zvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Slovenija; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila za gospodinje; 11.00 Pisali so nam; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Naše sanje; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Maline-ja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba. S Pokrajine ponoven poziv za mir in diplomatsko rešitev konfliktov Goriški mirovniki se pripravljajo na shod za mir v nedeljo v Veroni Zadovoljstvo goriške SSk ob tretjem mandatu Hadrijan Corsi predsednik Briške gorske skupnosti Goriška Pokrajina je že pred izbruhom vojne proti Iraku izpričala zavzetost za mir z množično manifestacijo po goriških ulicah in s poslanico italijanski vladi za mir in rešitev zalivske krize brez prelivanja krvi. Sedaj, ko so vsa prizadevanja, da bi preprečili vojno in vse njene dramatične posledice propadle, so načelniki svetovalskih skupin v pokrajinskem v torek odobrili skupno izjavo, ki jo je včeraj osvojila tudi pokrajinska uprava. Po tolikih upanjih za ohranitev miru, je rečeno v izjavi, označujejo današnji trenutek številni dogodki, ki nas navdajajo s tesnobo in negotovostjo. V Zalivu je po propadu poskusov, da bi krizo rešili po mirni poti, izbruhnil tragični krvav spopad med Združenimi narodi in Irakom; v Litvi in Latviji se ponovno pojavlja strah totalitarnega komunizma, sovražnika svobode na nacionalne neodvisnosti; v Somaliji, ki je zaradi zgodovinskih razlogov zelo blizu Italiji, spremljajo sedanji preobrat pokoli; prav tako tragično sta zoperstavljeni pravica Izraela do obstoja in varnosti na eni in pravica palestinskega ljudstva do lastne domovine na drugi strani. Občutki groze zaradi vojne in pietete do nedolžnih žrtev še posebej vznemirjajo vesti prebivalcev tukajšnjih obmejnih krajev, ki so bili v tem stoletju priče nepopisnega trpljenja in uničevanja. Vendar prav po tolikih delitvah in trpljenju je tu zrasla toliko močnejša zavest za oblikovanje novih scenarijev prijateljstva in sodelovanja med narodi, ki je anticipirala dialog Vzhod-Zahod in pomeni dokončno izbiro omike. To sporočilo miru, je rečeno v izjavi, ki so jo podpisali predstavniki vseh strank razen zelenih, je povezano z globoko solidarnostjo do vseh, ki z orožjem služijo Italiji in s tveganjem življenja prispevajo k obrambi načel, na katerih sloni mednarodno sožitje. Izjava se zaključuje s pozivom prebivalstvu Goriške, naj izreče jasno in odločno sporočilo v prid miru in v podporo vsem političnim in diplomatskim pobudam, ki naj pod 'okriljem OZN omogočijo prenehanje konflikta, zaradi katerega tvega ves svet povratek v temna obdobja nasilja in sovraštva, ki smo mislili, da so le še spomin žalostne preteklosti. . Ob pozivu Pokrajine gre omeniti še pobudo mirovniških gibanj, ki prireja- jo v nedeljo, 27. t. m., množični shod v Areni v Veroni. Pobudo je dalo gibanje "Blaženi graditelji miru", pristopili pa so mirovniki različnih nazorskih prepričanj iz treh severovzhodnih dežel Italije. Zelena lista, Nenasilno gibanje in Koordinacijski odbor oporečnikov zaradi vesti prirejajo avtobusni prevoz iz Gorice z odhodom ob 8. uri s Travnika (manifestacija v Veroni bo od 12. do 15. ure). Interesenti naj se prijavijo čimprej na sedežu skupnosti Arcobaleno med 8.30 in 12.30 ter 13.30 in 17.30 na sedežu skupnosti Arcobaleno v Ul. sv. Mihaela 38 (tel. 22012) ali na sedežu Zelene liste v Ul. Formica 3 med 18. in 20. uro (tel. 32540). Hadrijan Corsi je bil tretjič izvoljen za predsednika Briške gorske skupnosti. V upravnem svetu bo šest de-mokristjanskih predstavnikov in dva socialista. Izvolitev, oziroma potrditev Corsija, ki pripada Slovenski skupnosti in je tudi načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu v Števerjanu, na čelu Briške gorske skupnosti je bila dogovorjena na pokrajinski ravni, lani poleti. V upravni svet BGS so bili izvoljeni Loris Mangano (bo opravljal tudi dolžnosti namestnika predsednika), Gian-carlo Marega, Fabio Rivolt, Gino Sa-mer, Giorgio Sabbadin, Alido'Ambro-sio, Giuseppe Blasutig in Bruno Russi-an. Corsi aktivno sodeluje v BGS. ki zajema območje šestih občin, od Stever-jana do Dolenj, že od njene ustanovitve, to je od leta 1975. Tokrat mu je bil zaupan tretji mandat. Ob izvolitvi Corsija je pokrajinsko tajništvo SSk izrazilo zadovoljstvo, da so pokrajinska tajništva strank spoštovala lani podpisani dogovor, ki je predvideval, da to mesto zasede predstavnik SSk. Ponovna izvolitev Corsija pa je po mnenju pokrajinskega tajnika SSk dr. Mirka Špacapana tudi priznanje osebnim prizadevanjem, sposobnosti in uspehom H. Corsija. Skupščina VZPI Goriška sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) sklicuje danes ob 16. uri razširjeno sejo, ki se je bodo poleg članov pokrajinskega vodstva združenja udeležili tudi predstavniki sorodnih združenj ANED' ANPPIA in AVL. Na seji naj bi razpravljali o perečih aktualnih vprašanjih v zvezo z intervencijo italijanske vojske v zalivski vojni. Pri tem se bivši borci sklicujejo na vrednote in programe odporniškega gibanja in na večkrat izpričano zahtevo za mir in sožitje med narodi. Razpravljali bodo tudi o letošnjem obhajanju 50. obletnice vrste agresij Hitlerja in Mussolinija, ki sta pred pol stoletja napadla Grčijo, Albanijo, Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Leningrajski kavboji v Kulturnem domu V Kulturnem domu bodo nocoj ob 20.45 v okviru filmske sezone Gorico kinema predvajali film finskega rež1' serja Akija Kaurismdkija Leningrajski kavboji gredo v Ameriko. Kavboji s° "najslabša rock skupina na svetu" in živijo nekje v tundri. Doma nima]0 uspeha, zato gredo iskat srečo v Ameriko. Začne se razbrzdan "road-movie z našimi junaki, ki kot nekaki Blues brotherji s črnimi očali, dolgim šopohj las nad čelom in nepojmljivo dolgik11 špičastimi čevlji razposajeno odkrijejo nov svet tja do Mehike. Film je nabit z norčijo a tudi obupom čustev mladih. Komične epizode spodbujala tudi resna vprašanja, na primer to, ah lahko mlad Finec zamenja svoje korenine in osvoji ameriške modele zl' vljenja in mišljenja. V Doberdobu jutri manifestacija za mir in proti vojni v Zalivu V Doberdobu bo jutri ob 20. uri v glasbeni sobi zraven osnovne šole manifestacija za mir in proti vojni v Zalivu. Manifestacijo prireja dober-dobska občinska uprava in vabi nanjo predstavnike društev in organizacij kot tudi vse posameznike, ki želijo izraziti svoje nasprotovanje vojni kot sredstvu za razreševanje mednarodnih sporov. »Občinska uprava v Doberdobu«, nam je dejal odbornik Karlo Černič, »se je že pred leti odločno zavzela za mir in razorožitev in s tem izrazila stališča velike večine naših občanov. Naj spomnim le na referendum, ki smo ga pred leti samostojno izvedli v zvezi z nameščanjem jedrskih raket v Italiji; zelo velik odstotek občanov se je takrat izrekel za mir in proti oboroževanju. Danes so pod težo vojne ta stališča pod udarom dogodkov in enosmerne propagande proti vsem, ki nasprotujejo vojni in zahtevajo mir. Prav zato pozivamo vse, ki jim je pri srcu ohranitev miru, naj aktivno izpričajo svoje stališče tudi z udeležbo na jutrišnji manifestaciji«. Nadaljuje se pritisk prebežnikov V Dolu so včeraj ustavili skupino petnajstih Filipincev Pritisk prebežnikov zlasti iz azijskih in afriških dežel, pa tudi iz nekaterih držav vzhodne Evrope ne pojenja, kljub poostrenemu nadzorstvu in policijskim ukrepom o vračanju vseh oseb, ki ilegalno vstopajo v državo. Tako so karabinjerji včeraj zjutraj v Dolu prestregli skupino petnajstih filipinskih državljanov, ki so jih že izročili jugoslovanskim obmejnim organom. V skupini je bilo dvanajst mlajših žensk in trije moški. Mejo naj bi, kot se zdi, prestopili na gozdnatem območju nad Dolom. Karabinjerji so skupino prestregli okrog 8. ure pred gostilno pri Devetakih. Po vsej verjetnosti so si prebežniki po hladni in nevarni noči nameravali tudi kupiti kaj hrane ali tople pijače, saj so bili videti premraženi in tudi lačni. Ker so bili prebežniki brez dokumentov, so jih karabinjerji pospremili na poveljstvo obmejne policije v Gorici, še prej pa so poskrbeli tudi za nekaj hrane. Policijski organi so včeraj pospremili iz države tudi dva jugoslovanska državljana in enega Poljaka. Prebežniki iz afriških, azijskih in vzhodnoevropskih dežel predstavljajo veliko breme tudi za obmejne in sodne organe na jugoslovanski strani meje. Naval je, kot se zdi, vse večji in mogoče je govoriti že o tisočih beguncev, ki se, večkrat tudi za ceno življenja skušajo vtihotapiti v Italijo. Tako so namreč v lanskem letu samo na sodišču v Novi Gorici obravnavali skoraj 1800 primerov ilegalnega prehajanja meje. Prošnje za finančne prispevke Konec meseca poteče rok za predložitev prošenj za finančne prispevke za športno in rekreacijsko dejavnost v smislu dež. zakona št. 10/88 - čl. 36 in 37. Društva in skupine, ki reflektirajo na denarne prispevke za nakup opreme in promocijsko dejavnost, naj do 31. t. m. vložijo prošnje (na kolkova-nem papirju) na županstvu. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za športne in rekreacijske dejavnosti (tel. 383252). Priznanje za tri dijakinje liceja Odličje na Cankarjevem tekmovanju Tri dijakinje goriške gimnazije-lice-ja Primoža Trubarja so na nedavnem Cankarjevem tekmovanju v znanju slovenščine in poznavanju slovenske književnosti v Ljubljani osvojile zlato odličje. Gre nedvomno za novo priznanje naši višji srednji šoli. Letošnje nagrajenke so Mina Špela Stepančič iz Ljubljane, ki sicer biva v dijaškem domu v Gorici, Monika Osvald iz Šempetra pri Novi Gorici in Mara Gergolet iz Doberdoba. Vse tri obiskujejo drugi razred liceja, slovenščino pa jih poučuje profesorica Katarina Faganel. Dijakinje so se najprej udeležile področnega tekmovanja, ki je bilo 24. septembra v Trstu. Preizkušnja je bila razdeljena na dva dela; najprej so opravile preizkus znanja s področja splošne kulture, slovenske slovnice in književnosti, nato so pisale nalogo s področja slovenske književnosti, oziroma predelanih knjižnih del. Predelati so namreč morale Tavčarjevo Visoško kroniko, Kersnikovega Agitatorja ter Cankarjevi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in Belo krizantemo. V Trstu so si vse tri zagotovile nastop v Ljubljani. Finalni del tekmovanja, ki je vsakič razdeljen v tri starostne kategorije, so v Ljubljani opravile 7. decembra lani. Pisna naloga je bila o vlogi književnikov v slovenski zgodovini. Očitno so se vse tri lepo odrezale, saj so si zagotovile najvišje priznanje. Zlato odličje namreč podelijo le petim najboljšim dijakom. V omenjeni kategoriji je sicer prvo mesto osvojila dijakinja iz Ljubljane, že na drugem pa najdemo Mino Špelo Stepančičevo. Slovesno nagrajevanje bo 8. februarja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Diapozitivi in filmi z odprave na Everest V mali dvorani Kulturnega doma bo drevi s pričetkom ob 20. uri predvajanje diapozitivov in filmskih zapisov z lanske alpinistične odprave na Everest Alpe Adria Sagarmatha Expedition. Prevoz vode po železnici V noči od torka na sredo v Tržiču Kraja tovornjaka in tovora? Pri organizaciji odprave, v kateri sodelovali alpinisti dežel delovn skupnosti Alpe Jadran, je odigralo membno vlogo SPD Trst. Na stre*1. sveta so se prve dni oktobra povzp® _ štirje člani odprave, med njimi zakof ca Marija in Andrej Štremfelj. . 0 Predvajanje je pripravilo SlovensK planinsko društvo. SKPD MIRKO FILEJ GORICA vabi na Idrijski večer D A N E S, 24. t. m. ob 20.30 v Katoliškem domu. , Sodelujejo: gledališki igralec Si*: vo Božič, kustosi in sodelavc Mestnega muzeja v Idriji. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev ^ rica sporoča, da so napovedano Pust,jvU-nje odpovedali zaradi vojne v Društvo nadalje obvešča, da bo od !• v0 ruarja dalje sedež društva odprt tr. sredo od 10.00 do 11.00 in ne več ob tkih. Ženski odsek KD Danica sklicuj6 nes 24. t. m. ob 19.30 sestanek, kie^eS. govor o pripravi proslave 8. marca-tanek bo v KŠC Danica. Železniška proga, ki pelje od Jesenic do Nove Gorice, ter dalje do Sežane in Kopra, ima čedalje važnejšo vlogo v slovenskem gospodarstvu. Kar zadeva blagovni promet (prevozi potnikov se zmanjšujejo), so po njej lansko leto prepeljali okoli milijon 100 tisoč ton premoga, železove rude in fosfatov. Omenjene surovine so z ladjami pripeljali do Kopra, od tam pa jih po železnici dobavili avstrijskim kupcem. V sklop omenjene proge, ki jo imenujejo tudi Soški koridor, spada tudi nekaj kilometrov dolg odsek od Nove Gorice in čez Vrtojbo do Gorice. Po tej železniški progi (po njej poteka tudi neposreden potniški promet med Novo Gorico in Gorico) so lani prepeljali nad 400 tisoč ton raznega blaga, ki so ga razna jugoslovanska podjetja izvozila v Italijo. Po železniški progi med Jesenicami in Koprom pa bodo pričeli v kratkem prevažati tudi pitno vodo, ki jo bodo črpali oziroma pridobivali pod novim predorom v Karavankah, ki je v gradnji. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je tamkajšnja podtalnica zelo dobre kakovosti, tako da bo Slovenija vodo iz Karavank začela izvažati v arabske in druge države, kjer sami nimajo dovolj vode. Pričakujejo, da bodo po železniški progi Jesenice-Koper s kontejnerji prepeljali dnevno štiri vlake pitne vode, s skupaj 1.300 ton omenjene tekočine. Vodo bodo, kot omenjeno, z železnico prepeljali do Kopra, jo tam tovorili na ladje, ki jo bodo prevažale oziroma dobavljale kupcem v arabskih državah. (m. d.) Sredi decembra so neznanci s parkirišča podjetja Antonio Lissandrin v Ulici Timavo 54 v Tržiču odpeljali dva tovornjaka naložena z bakreno pločevino. Kakšen dan zatem so tovornjaka našli na nekem parkirišču ob avtocesti proti Milanu, blizu Verone. Seveda je medtem izginil tovor, vreden okrog sto milijonov lir. Tovor bakrenih plošč, ki ga je podjetje prevzelo v Trstu, je bil namenjen v Brescio. Preiskava o decembrskem dogodku še ni zaključena, vendar je mogoče domnevati, da je šlo za krajo po naročilu. Zdi se, da se je nekaj podobnega pripetilo v noči od torka na sredo in spet naj bi tatovi odpeljali tovornjak naložen s tovorom kovinskih izdelkov. Namesto bakra, naj bi tokrat šlo za izdelke, oziroma polizdelke iz aluminija. Vest o kraji sicer še ni bila uradno potrjena. Tatovi naj bi ravnali podobno kakor sredi decembra, ko so iz zaprtega parkirnega prostora nemoteno odpeljali kar dva tovornjaka, nekaj ur preden bi za volan morala sesti šoferja in tovor dostaviti naročniku. Škodo je takrat krila zavarovalnica, kajti tovora sta bila zavarovana. Včerajšnja kraja, kakor tudi vlom v •znano trgovino Friuli giovane predvčerajšnjim postavljata v dvom vse dosedanje ugotovitve, da je Furlanija-Julijska GARB01/2 OBUTVE VELIKA IZBIRA - KAKOVOST - UGODNE CENE POPUSTI OB KONCU SEZONE •v" -v TRZIC Ul. Oberdan 9-11 -13 Tel. (0481) 791065 krajina zaenkrat izven dometa organiziranega kriminala. To žal že dolgo ne drži več. Taka dejanja, pa tudi pred kratkim razkrita mreža za razpečevanje mamil in povezava z neapeljskim podzemljem to samo potrjujejo. Shlapentokha ne bo v Gorico Združenje industrij cev javlja, da za danes napovedanega posvetovanja o novih gospodarskih tokovih in podjetništvu v Sovjetski zvezi ne bo. Predavatelj dr. Vladimir Shlapentokh je namreč zadržan v Združenih državah kot člane ameriško-sovjetske komisije in je tako odpovedal ciklus predavanj in srečanj, ki bi jih moral imeti v raznih deželah Evrope. Tatovi na Rojcah: 7 milijonov plena Tatovi so te dni obiskali stanovanje v Ul. Pola na Rojcah in odnesli blago v vrednosti 6 do 7 milijonov lir. Kradli naj bi v torek med 7.30 in 12.30, ko je bila lastnica Dorina Braini Visintini v službi na goriški občini, njena otroka pa v šoli. Tatovi so v nekoliko odmaknjeno enos-tanovanjsko hišo vstopili skozi kuhinjsko okno, na katerem so razbili šipo. V stanovanju so se nato polastili vsega, kar je bilo kolikor toliko vredno: odnesli so nekaj denarja in zlatnine, videokamero in videorekorder, prenosni tv sprejemnik, radio-kasetofon in fotografski aparat. kino Gorica KULTURNI DOM 20.45 »Lening1 kavboji gredo v Ameriko«. jj CORSO 17.30-22.00 »Stasera a cas« Aliče«. VERDI 18.00-22.00 »La storia infini‘a 2'e VITTORIA 17.30-22.00 »Le casalinS^a- gli stalloni del sud«. Prepoveda dini pod 18. letom. Trzic ji EXCELSIOR 17.30-22.00 »La ca09^t> dottore e 1’infermiera«. PreP mladini pod 18. letom.« COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica ^ SOČA (Kulturni dom) 18.00 'n »Lov na Ninje«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 go«. DEŽURNA LEKARNA V G°^C t«1 Al Giardino - Korzo Verdi. 531879- DEŽURNA LEKARNA V TR|j7 . te1 Alla Salute - Ul. C. Cosuhch 711315. »Star> 9rI pogrebi Danes ob 9.30 Maria KrascSp^gor1 Ipavec iz splošne bolnišnice Danes razstava v Galeriji Tržaške knjigarne Fotografija kot slika Vanni Calanca Žerko v Galeriji Katoliške knjigarne V krajevnih motivih razni čustveni zapisi Foto Trst 80 in Galerija Tržaške •j, Fgarne prirejata danes v prostorih to ^a^erije v Ul. sv. Frančiška 20 fo-f.3rafsko razstavo štirih avtorjev. Ob-jhstvu se bodo s svojimi deli predsta-„ 1 ^anni' Calanca, Rafael Podobnik, °vanni Luison in Tone Stojko. Pri nn* Ualanca je doma iz Modene. da P°*91cu je grafik, kar mu omogoča, j Vellk° potuje tudi iz službenih raz-ra svojih poteh lahko fotografi- je j6*0 različne motive. Kot fotoamater 4^1 veliko uspehov predvsem v Prf p86* Podobnik se je rodil v Straži oj. Cerknem. Po poklicu je čeljustni Ped. Prvo razstavo je imel v Cer- knem leta 1967 in od takrat se pojavlja vsaj trikrat letno s samostojnimi razstavami v različnih galerijah. Ukvarja se tudi z grafiko, predvsem v tehniki sitotiska. Leta 1989 je Podobnik prejel naziv Mojstra Fotografije. Mestni muzej v Idriji je izdal njegovo knjigo fotografij "Osojna Primorska". Giovanni Luisoni se je rodil v Sta-biu. Že zelo mlad se je pričel ukvarjati s fotografijo in je dosegel več priznanj in nagrad. Na svetovnem natečaju Nikon je leta 1987 dosegel tretje mesto. Pred časom je razstavil v tržaški Galeriji PHI ciklus "Za našimi stopinjami". Umetnikov osrednji motiv je zanemarjena narava. Tone Stojko Tone Stojko se je rodil v Strezetini pri Ormožu. Kot elektrotehnik je bil nekaj časa zaposlen na RTV v Ljubljani, sedaj je fotoreporter in urednik fotografije pri Mladini. Razstavlja od leta 1967, od takrat so si njegove razstave sledile doma in v tujini, skupno jih je pripravil že štirideset. Za svoje delo je prejel več nagrad. Leta 1980 je založba DE v Ljubljani izdala njegovo knjigo "Okus po prahu". Leta 1984 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Razstava, ki jo bodo otvorili danes, ob 18. uri, je vsekakor zanimiv prikaz italijanskih in slovenskih fotografov; ki jih druži vsaj generacijska vez, saj so vsi rojeni v štiridesetih letih. V akvarelnih zapisih slikarja Staneta Žerka iz Škofje Loke, ki je v Gorici in Novi Gorici že razstavljal in ki se vedno in vedno vrača na Primorsko, odkrivamo prostor likovnega beleženja individualnih občutij v iskanju lastne likovne identitete. Slikar, ki se že več kot dve desetletji intenzivno preizkuša v slikarstvu (najbolj ga okupirata zvrsti, kot sta akvarel in grafika v tehniki lesoreza), nam tu prezentira ciklus akvarelov s potovanja po Afriki, ciklus go-riških motivov, briških motivov, šte-verjanski ciklus, vaške in mestne vedute ter krajine. Kot že sama imena povedo, je večina njegovih slik nastalih prav na našem prostoru. Gre vsekakor za zanimivo likovno interpretacijo našega specifičnega okolja, tako v pokrajini kot v urbanizaciji, ki je tudi bistveno drugačno od Žer-kovega bivanjskega prostora, avtorju in nam pa gotovo pomeni poseben izziv. Akvarel, ki je bil priljubljen način slikarskega upodabljanja že v starem Egiptu in je vse do današnjih dni vedno bolj ali manj prisotna zvrst, tudi Žerku daje že v vseh ustvarjalnih obdobjih idealne možnosti za hipno zapisovanje sveta, ki ga živi in vidi. Kot fotograf, ki v trenutku zabeleži obstoječe stanje, tako tudi Žerko čuti potrebo, da določen segment ali detajl narave ali kultiviranega prostora zabeleži neposredno v eksterieru, kar je pogojeno s trenutnim občutkom ob srečanju s konkretnim motivom. Ta motiv, skoraj vedno upodobljen v svoji poljavni resničnosti, v določeni atmosferi in svetlobi časa, prostora ter različnih perspektiv, ko delo nastaja, je zaradi drugačnosti za slikarja dovolj vabljiv, da postane inšpiracija neštetih variant. S posebnim odnosom do beline risalnega lista, ki mu slikar pušča njegovo materialno in elementarno učinkovitost, še poudari kamnito - vodno naravno danost in prabitnost kraške in obmorske krajine, njene arhitekture in specifične osvetljenosti. Tudi z belino, ki proseva skozi nanose barvnih ploskev, pričara na kompziciji mehkobo in lahkotno zračnost vaške ali krajinske idile, njeno atmosfero in poezijo. Z osvetljenostjo in ožarje-nostjo nam postanejo te podobe spoznavne, razumljive, dopadljive in domače; z oplemenitvijo in s subjektivnim razpoloženjskim vzdušjem, kar sicer ne zmanjšuje sporočilnosti, pa nam odkrivajo globljo in znova odstrto lepoto, kakršno nam lahko vizualno predoči samo umetnik. Okupiranost avtorja z že iz im-presnionizma razvitimi svetlobnimi postopki in optičnimi zakonitostmi ni primarna v njegovem ustvarjalnem hotenju, saj v slikah ne samo pripoveduje, ampak se tudi izpoveduje in išče odgovore na vsa svoja vprašanja ter avtonomno likovno resničnost. Od tod tudi transformacije resničnosti v procesu prečiščevanja vsega balasta in reduciranje in analiziranje elementarnih form, ki mu jih omogočajo hipno zapisovanje, tehnika akvarela in izkušnje. Novo ovrednotenje motiva v smeri abstraktira-nja, ki ponekod vsebuje samo ključne arhetipske elemente, oblikuje avtorjev odnos do časa, ki ga živimo, in do ostalih naših prednikov. Ges-tualne črne intervencije, ponekod kar namnožene v racionalno premišljenih čutnih masah, s svojo strukturo, zlasti na krajinskih podobah, ustvarijo dinamiko in rahlo prikrito ekspresijo, drugod, predvsem na vedutah pa vnesejo liričen in subtilni pridih, kot da bi hotel slikar z njimi še poudariti svoj odnos do tega prostora. Barvna polja s prevladujočim zelenilom in plovilom v svojih intenzivnih tonalitetah izžarevajo mehkobo, liričnost in perspektivo ter v kontrastu s prebliski toplih barvnih mas in svetlih zračnih površin še poudarjajo specifično osvetljenost določenih arhetipskih elementov v določenem svetlobnem trenutku. NIVES MARVIN nova premiera v tržaški operni hiši Verdi \abucco pod vodstvom Piergiorgia Morandija Pfeitiier*Zye^* v neapeljski operni hiši San Carlo bo jutri v Trstu nova -tdj Verdijeve opere "Nabucco", ki jo bo uprizorilo Tržaško gledališče QPerj 3 '° b.0 za operno predstavo s številnimi znanimi gosti, kar bo dalo ■»erjav, Ve^i° privlačnost. Prav gotovo bo za sladokusce zanimiva tudi pri-Ža s me<* neapeljsko in tržaško izvedbo. ‘toaie j),^ensk° postavitev tržaškega Nabucca bo poskrbel mladi režiser Pas-C°la' D^igent bo Piergiorgio Morandi, ki je po svojem tempera-S* Miner„Vot*enju že znan tržaškemu občinstvu, saj je lani vodil opero "Lui- trav v^,0 bo.do ponovili trinajstkrat, v tem času pa bo prišlo do več izme-n Mandli Vnih vl°Sah- Tako bo mladega madžarskega baritona Mihalya P®! v Srai^3 zamenjal romunski pevec Eduard Tumagian, ki je svojo vlogo že k° je Nabucca dirigiral Riccardo Muti. o'hioj-p, 0 zanimanje vzbuja krstni nastop ameriške mezzosopranistke Gaile {•°ark st V v*°gl Abigaiileje. Pri zadnji predstavi jo bo zamenjala Linda i. htsch iru?,mer' V vlogi Zaccarije pa se bosta zamenjala Bas Jonathan i'610. ttiPT ®ranislav Jatič. V operni predstavi bodo nastopili še Fabio Armi-11 t*ari0 2g°?°Pranistka Eleonora Jankovič, Francesca Arnone, Carlo Striuli italijanski slikar Luca Alinari v piranski Mestni galeriji 9aleriji v Piranu bodo v soboto odprli razstavo Luče Alinarija. prv.-a®aetletni slikar iz Firenc (Toscana) se v slovenskem prostoru pred-be Qc* sku • daliji in na tujem je začel samostojno reazstavljati že od leta Plnskih manifestacij pa je najpomembnejše njegovo sodelovanje na s|j, kle ozira^na*u *et;a 1982 (italijanski paviljon). Phi rstvo poj6 86 na st;ilne usmeritve v zadnjih desetletjih ustvarja Luca Alinari skhb0likino Ikonografije, ki korenini v zgodovinskem surrealizmu in neizčr- he,!11' haivtjjZfneverJetno ekspresivno močjo, od vedut "en plongee", ki dajejo ok i ^Ilirizem. Hn nnnnreilih v katprih npnhstnip^P cilrvir-p podzavestnega. Romantične in simbolične vizije na svojih platnih $kj PlO lomi, i-i'i iuicim pcispciviiv, v ivaLcij.ii ncucanjjccc silnice Qi, liki nanot.i0, P°9ieci do barvne zasičenosti, ki s svojo fosforescenco govori o laho .. čutil...«, zakliučuie uvodno besedilo v kataloau italijanski kritik rižem, do ponorelih perspektiv, v katerih neobstoječe silnice ••«, zaključuje uvodno besedilo v katalogu italijanski kritik udelejjj jk^azstBve (ob 19. uri), kjer bodo predstavljena najnovejša dela, se jRopru predstavitev romana e*ieška dedinja F. Tomizze >Vi tic ho vi ^ Pru (Lb!maVarova^nicfi Adria- SLSrečanje s1]ans^a cesta 3/a> bo >V° tri°i 8rečar,:.blsate!ieru Fulviom ^Ifjžj^kega tiLprire)ata Založniš-aloic„ kipa in c^a v s°delovanju z Na - ^driatj PrisPevkom zavaro-6čaniu k, v^ha RVi* sloven<;unani t!!žaški pisatelj v* prbeška dprh° Jzdaj° svojega ro-^'kaka80111® Prev*]-aj,Na Predstavit-kovit, večPr a]alka Devana Jo-Pa bodo dopolnili in popestrili nastopi igralke Saše Pavček, urednikov, glasbena spremljava in videofilm o pisatelju. Srečanje se bo pričelo ob 19. uri. Večer bo seveda zanimiv za vse ljubitelje književnosti in še posebno za tiste, ki so zvesti bralci Tomizze. V slovenskem prostoru pa je takšnih bralcev veliko, o čemer priča tudi zanimanje za njegove v slovenščino prevedene romane. V izdaji ŠKUC-a in Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete R. B. Bandinelli o razvoju umetnosti od helenizma do srednjega veka Ranuccio Bianchi Bandinelli: Od helenizma do srednjega veka; / prevod in spremna beseda Bojan Dju-rič/. — Ljubljana: ŠKUC, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1990. — (Studia humanitatis) Sposobnost historičnega mišljenja je najpomembnejši dosežek evropske kulture in prav ta sposobnost, bolj kot katera koli druga, to kulturo ločuje od vseh drugih. Bianchi Bandinelli postavlja v ospredje svojega dela pravilno razumevanje umetniške ustvarjalnosti, nastanek nekaterih form, njihov kulturni pomen, njihovo ponavljanje in prenos iz enega obdobja v drugo, kakor tudi njihov nenaden zaton. Avtor odpira izredno obširno področje raziskav, vendar se v besedilih omejuje le na formalne primerjave, predvsem na področju kiparstva. Iz teh primerjav bi se po njegovem mnenju morale pokazati temeljne težnje, ki sestavljajo smeri razvoja umetnosti zahodnega sveta od helenizma dalje. Vedno znova preseneča, kako malo poznajo zgodovinarji in klasični filologi dejstva grško-rimske antične umetnosti in njene splošne razvojne smeri. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so prav umetnosti zgodovinarji (npr. Ri-egl, Wickoff) veliko pred zgodovinarji spoznali, da pozne antike ni mogoče razložiti s poenostavljenim konceptom »dekadence«. Helenistična umetnost je posvetne narave, tudi ko obravnava teme povezane s kultom. V skladu s tem je tudi njena narava skrajno individualna zavest, ki se pogosto opira na mitološko erudicijo, občasno pa tudi na rahločutno poetsko inventivnost, kar je bilo sicer posebej opazno v važnem slikarstvu, ki je bilo v Grčiji vodilna umetnost. Vendar pa ta individualizirana in izredno raznolika ustvarjalnost kasneje ugasne v serijski umetnoobrtni produkciji, ki je bila organizirana na skoraj industrijski način in ki je ves obširni helenistični svet od Atlantika do Indijskega oceana zasula z raznolikim repertorijem terakot (običajno izdelanih iz sestavljenih delov) in torevtskih modelov. Nasproti tej urbani in rafinirani umetnostni kulturi z veliko organizirano trgovsko proizvodnjo stoji italska umetnostna kultura, ki se po svoji strukturi in naravi od nje temeljito razlikuje. Tudi sicer je bila v nekaterih vidikih mnogo bolj povezana z ožjim ev- ropskim prostorom. Pod očitnim vplivom grških kolonij cvete torej tedaj v Apuliji, Bruttiju, Lucaniji in Campagni umetnostna kultura, ki bi jo v nasprotju s prvo lahko pogojno imenovali kmečka. To pa zato, ker je ta kmečka kultura s svojimi miti, praznoverji in nekaterimi lastnostmi, ki so se ponavljale skozi tisočletja, bila težka in pogosto surova, vendar s krepko in neposredno izrazno močjo - pogosto polna pomenov, ki nam še vedno niso povsem razumljivi, v svojih temeljih pa usmerjena k simbolnim pomenom upodobitev. Bandinellijeva študija in raziskava se v grobem giblje med 3. stol. pred n.š. in 12. stoletjem n.š., to je do trenutka, ko se pojavi nova kultura, ki je neposredna predhodnica modernega sveta. Njegova raziskava tudi poudarja, da je bila naturalistična (helenistična) forma, s katero so stoletja enačili koncept umetnosti dejansko le izjema, ki se je pojavila v Grčiji in bila vezana na kulturno ekspanzijo grške civilizacije.. Nič manj pomembna ni Bandinellijeva ugotovitev, da je tudi morfološka raziskava umetnostnih form zgodovinska raziskava v polnem pomenu te besede in da bi morala biti brezpogojno uvrščena v bibliografijo zgodovinskega raziskovanja danega obdobja. Nasprotno pa je umetnostnozgodovinsko raziskovanje zaradi mnenja, da se ukvarja le z ikonografskimi vprašanji in estetskim vrednotenjem, potisnjeno ob stran v svoj specialistični limb. Prav tako je sporno, da so umetniki zaradi skrivnostne intuicije »pred« razvojem, do katerega bo v družbi prišlo; bolj verjetno je, da izražajo kulturne in ideološke usmeritve svojega časa, ki pa bodo šele pozneje dobile konkretno obliko. Nagonsko potrebo človeka po izražanju s formami (tako kot z zvoki) in njeno manifestiranje v času in prostoru na različne načine, vendar notranje koherentno povezano, lahko opazujemo in historično ovrednotimo tako, da sledimo postopoma nastajajočim formam in poiščemo med njimi tiste povezave, ki jiam omogočajo razumeti, kako je prišlo do njihovih metamorfoz. V primerih, ko v njih iščemo odgovor na zakaj, je bolje, da to storimo pozneje, ker se s tem izognemo nevarnosti, da bi formalna opažanja ostala podrejena ideologiji in bila napolnjena s pomeni, ki so jim v resnici tuji. Bandinelli tudi opozarja, da moramo, če se hočemo resnično ukvarjati z umetnostjo, preučevanje političnih ali ekonomskih dogodkov v zvezi s to temo ali, še bolj, v zvezi z obliko »ideologij, ki so postale podobe« - vedno postaviti na konec in ne na začatek! Zunaj okvirov grškega helenističnega in rimskega sveta obstaja tretji, barbarski svet, ki v figuralnih proizvodih izraža svoje lastne, specifične težnje. Čeprav ti proizvodi sprejemajo sredozemske (grške in rimske) ikonografske motive, žilavo živijo dalje v času in prostoru. Prav ta barbarski svet je osvojil Evropo in del Sredozemlja ter dtrdil prelom med antično in moderno dobo. Nobena »renesansa« ni mogla ponovno najti klasičnega ravnovesja med racionalnostjo in iracionalnostjo inspiracijo, značilnega za temelje grške umetnosti. Bandinellijevo raziskovanje, ki ga razkriva pričujoča knjiga, pomeni preučevanje stopenj pri prehodu od helenističnega kiparstva z njegovimi izbranimi posvetnimi pretanjenostmi, racionalnim realizmom, ki je hkrati poln neprisiljenosti in domišljije - k evropskemu srednjeveškemu kiparstvu od 8. do 12. stoletja z njegovimi robatimi in trdimi oblikami, polnimi pomenske izraznosti, človeške ali simbolične, stalno obremenjenimi z okrasjem in v popolnem nasprotju z rados- ■ trni elegantnega naturalizma. Da je klasična grška umetnost izhodišče oziroma absolutna referenčna točka vse antične umčtnosti, v tem se Bianchi Bandinelli povsem strinja z VVinckel-mannom, vendar hkrati upošteva (velikokrat zanemarjeno) dejstvo, da je odnos do grške umetnosti v različnih obdobjih, v različnih regijah in pri različnih socialnih skupinah različen. Prav zato nenehno vztraja pri proučevanju odnosov med središčem in periferijo, ne le v prostorskem smislu (Rim/province), ampak tudi v časovnem (italski helenizem/rimska sociološkem (uradna umetnost/plebejska umetnost). Na ta način mu je uspelo rekonstruirati procese v razvoju rimske umetnosti, kjer je rimska umetnost razumljena oziroma reinterpretirana le kot umetnostna produkcija na ozemlju rimskega imperija v času njegovega obstoja. SLAVKO GABERC Na svetovnem smučarskem prvenstvu je v superveleslabmu zmagal outsider Avstrijski delirij za Eberharteija Zalivska vojna prizadela tudi športne tekme SAALBACH — Nad desettisoč avstrijskih navijačev je včeraj v pravcatem množičnem deliriju pozdravilo nepričakovano zmago domačina Stefana Eberharterja v »svetovnem« superveleslalomu. Tekma za svetovni naslov je torej spet poskrbela za presenečenje, kot je to že skorajda običaj na tovrstnih tekmovanjih. Pred včerajšnjim superveleslalomom ni domala nihče uvrstil tega 22-letnega Tirolca iz Stumna, sina kopališkega mojstra, med favorite. Največ možnosti so izvedenci pripisovali Švicarjema Heinzerju in Hanglu, pa Gi-rardelliju.ki je dan prej potrdil, da je v odlični formi, in še Švedoma Eriksonu in Heningu. Le Eberharter sam je v torek sicer dokaj plaho izjavil, »da ima lepe možnosti za osvojitev kolajne,« pa čeprav je letos v tej disciplini dosegel le eno tretje in eno trinajsto mesto. Včeraj je bil na več kot dva kilometra dolgi, strmi in tekoči progi res izvrsten. Na tistem, ki je za smučarske izvedence bil sploh najtežji superveleslalom, kar so- jih izvedli doslej, je Eberharter zadal tekmecem velikanski zaostanek, saj je drugouvrščeni Norvežan Aamodt prismučal skozi cilj z več kot poldrugo sekundo za zmagovalcem. Strokovnjaki so takoj ugotovili, kaj je odločilo superveleslalom. Traser proge Bartsch je smučarjem nastavil Stefan Eberharter dve hudi pasti: prvo, zahteven skok diagonalno s pobočjem, malo po štar-tu, drugo, dvojni zavoj, pa malo pred merjenjem vmesnega časa. Eberharter je na najlepši način presmučal ti dve zanki in je ob dobrem smučanju tudi na drugih predelih tega hitrega superveleslaloma (malo pred ciljem so mu namerili hitrost 111 km na uro!) prismučal do zlate kolajne, ki mu bo poleg domače slave prinesla v žep tudi kakih 55 milijonov lir. Italijanski smučarji so spet razočarali. Najboljši je bil Ghedina, deveti, medtem ko je bil Runggaldier šele 25. Bolje od njega je smučal Slovenec Košir (23.) Razočaral je tudi Marc Girardelli, ki se je z zaostankom več kot treh sekund uvrstil na 16. mesto. Na cilju ga je prehitel celo Italijan Alex Mair, ki je bil 14. VRSTNI RED SUPERVELESLALOMA 1. Stefan Eberharter (Avs.) 1'26"73, 2. Kjetil-Andre Aamodt (Fr.) 1'28"27 3. Franck Picard (Fr.) 1'28"55 4. Furuseth (Nor.) T28"93, 5. Wallner (Šve.) 1'28'96, 6. Locher (Švi.) 1'29"06, 7. Hangl (Švi.) 1'29T3, 8. Kalin (Švi.). T29"32, 9. Ghedina (It.) 1'29"39, 10. He-inzer (Švi.) T29"42, 11. Cretier (Fr.) T29"44, 12. Mader (Avs.), 13. Wasmeier (ZRN) 1'29"71, 14. A. Mair (It.) 1'29'76, 15. Tauscher (ZRN) 1'29"88, 16. Girardelli (Luks.) 1'29"95, 23. Košir (Jug.) T30"64, 25. Runggaldier (It.) 1'31"03. KOLAJNE SP Avstrija 1 10 Luksemburg 1 ■' 0 0 Norveška 0 11 Francija 0 0 1 Danes prost dan Jutri kombinacijski smuk (Ž) SAALBACH — Danes bo na svetovnem smučarskem prvenstvu prost dan. Prvenstvo se bo nadaljevalo jutri z ženskim kombinacijskim smukom. Šarčeva druga v veleslalomu FIS SAALBACH — Na mednarodnem veleslalomu za FIS točke v Grossarelu, ki je tekmovalkam služil kot priprava za bližnji »svetovni« veleslalom, je slovenska smučarka Veronika Šarec osvojila drugo mesto. Zmagala je domačinka Claudia Strobl v.času 2'26"29, ki je Šarčevo prehitela le za 5 stotink sekunde. Tretje mesto sta si delili Nemka Hurlerjeva in Avstrijka Kolle-rerjeva z 48 stotinkami zaostanka. Od ostalih jugoslovanskih smučark je bila Nataša Bokal peta (T'09 zaostanka), Narcisa Šehovič šesta (TT9), Katjuša Pušnik pa sedma (1"21). S svojo včerajšnjo uvrstitvijo si je Narcisa Šehovič pribrila mesto v jugoslovanski reprezentanci za veleslalom. V tej disciplini bodo tako jugoslovanske barve branile Veronika Šarec, Nataša Bokal in Katjuša Pušnik ter Narcisa Šehovič. V slalomu bodo štartale prve tri smučarke, četrta pa naj bi bila Urška Horvat (če se bo izkazala na zadnjih dveh preizkušnjah). LONDON — Zalivska vojna vse. bolj krni mednarodna športna tekm0" vanja. Potem ko so že pred dnevi pr®' ložili srečanje za Davisov pokal m6® Francijo in Izraelom, je včeraj mednarodna teniška zveza sprejela prošnjo ZDA in preložila na konec februarja teniško srečanje za Davisov pokal med Mehiko in ZDA, ki bi ga morah odigrati od 1. do 3. februarja. V Egiptu so državne varnostne sil® prekinile domače nogometno prvenstvo, in to iž varnostnih razlogov, v Savdski Arabiji pa so sploh preložih vse športne manifestacije. Matija Ljubek žrtev nesreče ZAGREB — Najboljši jugoslovanski kanuist vseh časov. Matija LjU' bek, se je hudo ponesrečil v prom®*' ni nesreči na magistralni cesti Slavonski Šamac - Djakovo, v kateri je ena oseba umrla. Ljubka so težko ranjenega najprej prepeljali v bolni5' nico v Osijek, ker je bilo njegov° zdravstveno stanje skoraj brezupn0 pa so ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Zagreb, kjer se po sed®' murni operaciji še bori za življenl6' Na teniškem prvenstvu Avstralije Caratti in Prpič častno izgubila MELBOURNE — Za Italijana Cristiana Carattija in Jugoslovana Gorana Prpiča so se sanje, da bi se uvrstila v polfinale turnirja za veliki slam, razblinile v četrtfinalu, a sta s svojo potjo na odprtem prvenstvu Avstralije na cementnih igriščih v dvorani Flinders Park, lahko vseeno zadovoljna, saj ni nihče pričakoval, da se bosta prebila tako visoko. Če Prpič proti 3. nosilcu turnirja Ivanu Lendlu ni imel veliko možnosti za zmago, pa je Caratti v dvoboju z mlajšim bratom slovitega Johna McEnroeja podlegel šele po petih nizih in treh urah in pol igre. Caratti je izgubil prva dva niza, tretjega in četrtega pa je dobil s 4:6. V odločilnem nizu je McEnroe povedel že s 5:1. V sedmi igri je Caratti dosegel »break«, a v osmi je spet slavil Američan, čeprav šele po peti »match« žogi. Oba igralca sta med dvobojem imela nekaj težav, McEnroeja je bolel hrbet, Carattija pa pretegnjena noga. Lendlu se je Prpič požrtvovalno upiral, kar potrjuje že podatek, da je v drugem nizu nadoknadil zaostanek 5:4; čeprav je imel Lendl v deseti igri na voljo servis, vendar pa sta tie breaka drugega in tretjega niza potekala povsem enosmerno. »Lendl je igral res dobro. Mislim, da lahko premaga tudi Edberga. Zase pa sem zadovoljen, ker mi je ta turnir povrnil samozavest«, je po dvoboju dejal Prpič. Brez težav sta zmagala še Becker in Edberg. Četrtfinalni izidi (moški): P. McEnroe (ZDA) -Caratti (It.) 7:6 (7:2), 6:3, 4:6, 4:6, 6:2; Edberg (Šve.) -Yzada (Per.) 6:2, 6:3, 6:2; Lendl (ČSFR) - Prpič (Jug.) 6:0 7:6 (7:1), 7:6 (7:2); Becker (ZRN) - Forget (Fr.) 6:2, 7:6 (7:2), 6:3. Polfinalna para: Becker - McEnroe (ZDA); Edberg (Šve.) - Lendl (CSFR). Današnji spored (ženske): Novotna (ČSFR) - San-chez (šp.); Seleš (Jug.) - Fernandez (ZDA). V zaostalih tekmah 12. kola italijanske nogometne A ligč Milan in Sami J ona tesno LESTVICA PO 1. DELU INTER 17 10 4 3 35:20 24 MILAN 17 9 5 3 18:9 23 JUVENTUS 17 8 6 3 26:15 22 SAMPDORIA 17 8 6 3 25:14 22 PARMA 17 8 6 3 20:12 22 GENOA 17 6 7 9 19:15 19 TORINO 17 6 7 4 19:15 19 BARI 17 5 7 5 23:21 17 LAZIO 17 2 13 2 14:13 17 FIORENTINA 17 4 8 5 21:20 16 ROMA 17 5 5 7 23:23 15 ATALANTA 17 4 7 6 17:21 15 NAPOLI 17 4 7 6 13:17 15 LECCE 17 4 7 6 8:18 15 PIŠA 17 6 2 9 20:29 14 BOLOGNA 17 3 6 8 12:18 12 CAGLIARI 17 2 6 9 9:23 10 CESENA 17 2 5 10 14:32 9 PRIHODNJE KOLO Bari - Atalanta, Cesena - Sampdoria, Fiorentina - Roma, Genoa - Milan, Inter - Cagliari, Juventus - Parma, Lazio - Torino, Napoti - Lecce, Piša -Bologna. STRPI CT 11 — Matthaus (Inter); 10 — Melli (Parma); 9 — Baggio (Juventus) in Vialli (Sampdoria); 8 — Ciocci (Cesena), Klinsmann (Inter) in Piovanelli (Piša); 7 — Joao Paolo (Bari), Padovano (Piša) in Bresciani (Torino). MILAN - PIŠA 1:0 (1:0) STRELEC: Massaro v 20. minuti. MILAN: Pazzagli, Costacurta, Carobbi (Costi od 83'), Ancelotti (Carbone od 83'), Galli, Baresi, Dona-doni, Rijkaard, Agostini, Gullit, Massaro (12 Rossi, 15 Stroppa, 16 Simone). PIŠA: Simoni, Bosco, Lucatrelli, Argentesi, Pullo, Boccafresca, Neri, Simeone, Padovano (Cristallini od 78'), Dolcetti, Larsen (12 Lazzarini, 14 Čalori, 15 Marini, 16 Chamot). SODNIK: Cinciripini (Ascoli); KOTI: 7:2 za Milan; OPOMINI: Rijkaard, Donadoni in Dolcetti; IZKLJUČEN: Boccafresca v 90'; GLEDALCEV: 75.214. MILAN — Milan je v zaostali tekmi 12. kola zmagal, a ni razblinil vseh dvomov, ki so se pojavili po nedeljskem porazu v Parmi. Trener Sacchi je Van Bastna skrivnostno izločil iz postave, češ da je sam igralec prosil, naj ne bi igral, ker je psihično nerazpoložen (!), manjkal pa je tudi Tassotti. Gostitelji res niso igrali dobro, še sreča zanje, da so sploh povedli. Po kotu Donadonija je žogo v mrežo poslal Massaro s strelom v višini kazenskega prostora. Toda Gullit in Agostini sta bila v napadu neučinkovita, zato Milan ni imel drugih priložnosti. V drugem polčasu je Piša uvidel, da lahko izenači, saj je Milan igral lagodno. Enkratno priložnost je za goste v 56' zamudil Argentinec Simeone, ki je zgrešil prazna vrata. Minuto prej je vratar Piše Simoni lepo ubranil strel z glavo Rijkaarda. SAMPDORIA - ROMA 2:1 (1:1) STRELCI: Tempestilli (avtogol) v 12. min., Tem-pestilli v 13. min., Vialli v 55. minuti. SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Katanec, Pari, Vierchowod, Bonetti, Lombardo, Invernizzi, Vialli, Mancini (Branca od 87'), Dossena (Mihajličenko od 56’). (12 Nuciari, 13 Lanna, 15 Calcagno) ROMA: Cervone, Pellegrini (Salsano od 83'), boni, Berthold, Tempestilli, Nela, Desideri, Di ro, Voller, Giannini, Gerolin (Rizzitelli od 68'). ( Zinetti, 13 Anastasi, 14 Piacentini) a SODNIK: Pezzella (Frattamaggiore); KOTI: Sampdorio; OPOMIN: Desideri. ia GENOVA — Po zadnjih spodrsljajih je Sampd®r. spet prišla do zmage, čeprav še naprej ni tako hd Ijantna, kot v začetku sezone. Roma se ji je h . ^ upirala in obe ekipi sta imeli nekaj priložnosti ^ gol. Tempestilli je z glavo v padcu poslal ž09°jn lastna vrata, minuto kasneje pa se je oddolži* izenačil. Odločilni gol je Vialli dosegel z ostrim ® gonalnim strelom. Roma je imela nato še dve Prl. nosti. Pagliuca je odbil močan strel Vollerja, D®51 ri pa je s prostega strela zadel prečko. V tekmi za italijanski pokal Zimski prvak izločen! V povratni tekmi osmine finala za italijanski kal je Torino z 1:0 (1:0) premagal zimskega PJva , je lige Interja in ga izločil. V prvi tekmi v Mila® ^ namreč Inter zmagal z 2:1. Strelec edinega v ^jpi šnjega zadetka je bil Lentini v 15. minuti. Obe ® sta igrali z najboljšo postavo. Kvalifikacije za nogometno EP Grki ugnali Portugalk ATENE — V tekmi 6. kvalifikacijske skupi®6 jcj nastop na EP je Grčija sinoči pred 30.000 gl? gadoma s 3:2 (1:1) premagala Portugalsko. Strele* v bokis v 7’, Rui Aguas v 18', Futre v 62', Ma®0 68' in Tsalouhides v 84'. V košarkarskem Koračevem pokalu odslej četrtfinale Ranger Varese praznih rok Dve italijanski (Clear in Phonola) in dve jugoslovanski (Zadar in Cibona) peterki so se po sinočnjih zadnjih tekmah v kvalifikacijskih skupinah uvrstile v četrtfinale košarkarskega Kora-čevega pokala, a Ranger iz Vareseja je bil po zelo visokem porazu v Grčiji in nepričakovani zmagi francoskega Mulhouseja izločen. Do zaključka redakcije smo prejeli sledeče sinočnje izide (prve dve ekipi iz vsake skupine v polfinalu): SKUPINA A: Real (Šp.) - Clear (It.) 78:88, Castors (Bel.) - Panathinaikos (Gr.) n.p. Lestvica: Clear 12, Real 8, Panathinaikos 2, Castors 0. SKUPINA B: Phonola (It.) - Hapoel Tel Aviv (Izr.) 80:73 (35:35); Cibona (Jug.) - Charlottenburg (ZRN) 94:78 (43:38). Lestvica: Phonola 10, Cibona 6, Hapoel in Charlottenburg 4. SKUPINA C: Iraklis (Gr.) - Ranger (It.) 98:73, Mulhouse (Fr.) - Juventud Badalona (Šp.) 85:83. Lestvica: Juventud 12, Mulhouse 6, Ranger in Iraklis 2. SKUPINA D: Zadar (Jug.) - Sunair (Bel.) 112:72 (55:34); Panionios (Gr.) -Estudiantes (Sp.) 87:71. Lestvica: Zadar, Panionios in Estudiantes 6, Sunair 0. ČETRTFINALNI PARI: Clear - Cibona, Phonola - Real, Juventud - Pani-oruos, Zadar - Mulhouse. Knorru slabo kaže pokalu pokalnih zmagovalcev so včeraj odigrali še zadnje tekme pred- zadnjega kola v polfinalnih skupinah. Po zmagi francoskega Choleta v Moskvi je bolonjski Knorr dejansko že izločen, kajti v zadnjem kolu bi moral Francozom zadati poraz z ogromnim zaostankom. SKUPINA A Dinamo Moskva (SZ) - Cholet (Fr.) 88:109 (31:58); Knorr (It.) - Ovar (Port.) 88:68 (48:28). Lestvica: Cholet 8, Dinamo in Knorr 6, Ovar 0. SKUPINA B Crvena zvezda (Jug.) - Paok (Gr.) 9J:75 (49:40); Hapoel (Izr.) - Zaragoza (Šp.) odložena. Lestvica: Paok in Zaragoza 6, Crvena zvezda 2, Hapoel 2. Danes pokal prvakov V okviru 6. kola finalne skupine košarkarskega pokala prvakov se bo Scavolini iz Pesara drevi pomeril z vodilno Barcelono, splitski Pop 84 pa bo gostil izraelski Makabi. Ostali tekmi sta Bayern -Kingston in Aris - Limoges. V zaostali tekmi zmaga Philipsa MILAN - V zaostali tekmi italijanske košarkarske A-l lige je Philips iz Milana z 90:80 (49:39) premagal Sidis iz Reggio Emilie. Polom Philipsa v Moskvi Maxicono slavil v Beogradu MOSKVA, BEOGRAD V 3. kolu četrtfinala odbojkarskega pokala prvakov sta se italijanski ekipi odrezali s spremenljivo srečo. Philips iz Modene je z gladkim 3:0 (15:11, 15:7, 15:8) izugubil v Moški s CSKA, Maxicono iz Parme pa je v Beogradu s 3:1 (1:15, 15:17, 15:6, 5:15) odpravil Partizana. Od danes rally po Montecarlu MONTECARLO S približevalno etapo se bo danes začel avtomobilisttični rally po Montecarlu, ki šteje kot prva preizkušnja za SP. Favorit je Lancia ž uradnima posadkama, ki ju vodita Biasi-on in Kankunnen. Najhujši konkurent so japonske hiše Toyota, Mitsubishi in Mazda. Vpisanih je skupno 42 posadk.. Schillaci out dve koli MILAN — V zvezi z nedeljskimi tekmami A in B lige je športni sodnik za dve koli diskvalificiral reprezentanta Ju-ventusa Schillacija. Eno kolo kazni bodo morali prestati še: Martin Vasguez (Torino), Mancini (Sampdoria), Bonacina (Atalanta), Cravero (Torino), Cuoghi (Parma), Esposito (Cesena), Madoinna (Lazio), Melli (Parma), Orlando (Fiorentina), Pullo (Piša), Sordo (Torino). V B ligi sta bila za dve koli diskvalificirana Ferrara (Salernitana) in Minaudo (Ancona), za eno pa Consonni (Barletta), Carruezzo (Salernitana), De Trizio (Mes-sina), Gašperini (Salernitana), Gentilini (Avellino), lacobelli (Cremonese), Murel-li (Padova), Ottoni (Padova), Pacioccd (Reggina), Rocchigiani (Barletta). Po gladki zmagi v tekmi mladink z Brežankami Odbojkarice Bora Friulexpori praktično že v finalu za našlo' BOR FRIULEXPORT - BREG 3:0 (15:7, 15:1, 15:4) BOR FRIULEKPORT: Gregori, Ažman, Legovich, Neubauer,_ Vitez, Vodopivec, Flego, Faimann, Čok, Fučka, Grbec. BREG: Gaburro, Seganti, Gobbo, Kosmač, A. in S. Mauri, Ota, Giorgi, Pettirosso, F. in M. Sancin, Bandi. V prvi polfinalni tekmi za naslov odbojkarskega pokrajinskega prvaka med mladinkami so si borovke v derbiju z Brežankami nabrale takšno prednost, da je res težko pričakovati, da bi lahko prišlo v sobotni povratni tekmi v Dolini do kakega preobrata. Sinočnji dvoboj na 1. maju je bil povsem enosmeren. Čeprav je bilo že vnaprej objektivno računati na zanesljiv uspeh gostiteljic, ki so premočno zmagale v svoji kvalifikacijski skupini, je bilo le pričakovati, da bodo Bre-žanke (ki so sicer že z uvrstitjvo v sklepni del dosegle svoj cilj) nudile močnejši odpor. Kljub temu pa si po našem mnenju gostje iz dolinske občine navsezadnje nimajo kaj očitati, saj so preprosto naletele na premočnega nasprotnika, ki je dobro opravil svojo nalogo, čeprav je v ekipi manjkala Vi-dalijeva, standardna igralka postave C-l lige. Brežanke so se plavim v obrambi zelo požrtvovalno upirale, težave pa so imele pri sprejemanju močnega nasprotnikovega servisa. V polju so vsekakor polovile veliko število tudi tež- Hki f kih žog, a protinapadi so bili r® se praviloma neučinkoviti, vendar dekleta kljub temu do zadnje?3 predale. Več bi verjetno lahko Kjaj zale le v servisu, ki je bil re nevaren, prevečkrat pa tudi vSel1 Po drugi strani so bile borovke ^a5ti še oadu' ®aP®te' elementih v očitni premoči, pa še v sprejemu, bloku in v ^ kjer sta poleg Fučkove, ki v 0| it goriji igra tako rekoč z levo r visoke Ažmanove, dobro napa® jti' Čokova in Vodopivčeva. Precej kovit je bil tudi Borov blok. »ggoiiP Druga polfinalista v tej ka .^3 sta Sloga Koimpex in CUS, tekma pa bo na sporedu v jaic) zjutraj. Prihodnji teden se začne tudi 1. moška divizija Tržaški odbor pokrajinske^ ^ odbok% ske zveze je naposled ^e'°- 1. moške divizije. Začela se Ib ruarja, trajala pa bo vse d® . Vpisanih je osem ekip, ®rieC1krSt®* Ostudi Sloga in Bor. Sloga bo oSto^_ stop opravila 2. februarja ®a v " bodo, ari 3 t tudi prvenstvo "naraščajniko^j deljo gostili pri ekipi La 2^e{, Teden dni kasneje p® se b°, 7 k«; ,V r . tud’ terem so štiri Bor in Sloga. ekipe, med Na svetovnem prvenstvu v razredu europa Arianni Bogateč osmo mesto v drugi regati i — Svetovno prvenstvo v j®oranju v razredu europa, ki pote-°d ponedeljka dalje v tem bralskem kraju kakih 150 km vzhod-o od Ria de Janeira, se za sloven-gKo jadralko barkovljanskega TPK lrena Arianno Bogateč ni začelo r°d srečno zvezdo, kljub temu pa ®z_e' da ima Bogatčeva še lepe jjj^Jtosti, da se prebije do prvih V Prvi regati je namreč članica fene zasedla 22. mesto, poudariti [pJe treba, da so se vse italijanske n P^entantke slabo odrezale. Še p l boljša je bila 19-letna Tržičanka nalara Calligaris, ki se je uvrstila ,, 1'P mesto, medtem ko je bila In- V9rijeva devetnaista-3atče rU9* re?ati, v torek, se je Bo- cj2no firto je priplula kot osma in kan?a Ined italijanskimi tekmoval-jg V^i' Najboljša v italijanski ekipi V l*a Ingangijeva, ki je bila peta. ša ®Prezentanci je še najbolj razo-Vaki ■ Prav dvakratna svetovna pr-la Calligarisova, ki je spet za- 'a že bolje izkazala. Skozi a t3. mesto. Sdevet milj dolgi progi je tako kot v drugi regati zmagala Francozinja Reitzerjeva, ki ima tako lepe možnosti za osvojitev svetovne lovorike. Med najhujšimi tekmicami Arianne Bogateč so — poleg Ingangijeve, ki jo je doslej dvakrat prehitela — še Švedinja Andersson (druga v prvi regati), Norvežanka Andersen (tretja v prvi regati), Nizozemka Beemster (druga v torek) in domačinka Pellicano, ki je bila v torek tretja. Prav slednja bi se lahko v nadaljevanju svetovnega prvenstva (skupno bodo izvedli sedem regat) vključila v sam boj za naslov, saj seveda odlično pozna vremenske razmere in morje domačega regatnega polja. V moški konkurenci tekmuje za • italijanske barve tudi Tržačan Be-nussi. Lanski »sredozemski prvak« se je v prvih dveh regatah najbolje izkazal med Italijani, njegova izida pa sta daleč pod pričakovanji. V prvi regati je bil namreč 30., v torek pa je za deset mest popravil svojo ponedeljkovo uvrstitev. Tudi pri moških je prvouvrščeni v prvi regati ponovil uspeh v drugi. To je zmogel Šved Wallin. V drugi regati so sploh Švedi slavili popoln uspeh, saj so zasedli vsa prva štiri mesta! V torek v Oderzu v mladinskem državnem prvenstvu Jadranu Farco novi točki LEGNOFLEX - JADRAN FARCO 76:88 (32:48) JADRAN FARCO: Oberdan 17, Crisma 14 (4:4), Škerk 12, Paulina 16, Stanisa 4, Smotlak 25 (7:9), Gerli, Sosič, Lesica. TRI TOČKE: Oberdan 3. PON: Smotlak (35). V doslej svoji najboljši prvenstveni tekmi državnih' mladincev so jadra-novci, čeprav so nastopili brez Martina Pertota, povsem zasluženo v Oderzu premagali domačo postavo Legnof-lexa, ki je pred dvema koloma na istem terenu odpravila tretjeuvrščeni Don Bosco. Sobotna lekcija s članske tekme proti Gigantiju iz Mester (ne smemo pozabiti, da igra s članskim moštvom kar šest mladincev) je očitno koristila našim predstavnikom, ki so v Oderzu zaigrali s pravim pristopom do tekme. Že od začetnih minut so se odločno vrgli v boj in takoj povedli s 15:9. Bili so uspešni tako v obrambi kot v napadu. Odločilno prednost so si priigrali v prvih petih minutah drugega polčasa, ko so z delnim izidom 11:0 povečali svojo prednost kar na 59:32. V zadnjih treh minutah srečanja so sicer nekoliko popustili, gostitelji pa niso imeli več moči, da bi lahko jadranovce presenetili. Za torkovo zmago je tokrat treba pohvaliti prav vse naše košarkarje, še posebno pa sta izstopala Dean Oberdan in Aleks Smotlak. Oberdan je odlično vodil svoje moštvo in poleg tega ni zgrešil niti enega meta (4:4 za dve, in 3:3 za tri točke). Smotlak je bil s 25 točkami najboljši strelec naših, poleg tega je imel štiri pridobljene žoge in kar štiri blokade. V prihodnjem kolu bodo naši košarkarji prosti. Trenutno pa so na drugem mestu lestvice. OSTALI IZIDI 11. KOLA Solvay - Don Bosco 87:89; San Dona - Stefanel 65:115; Emmezeta Videm -Pall. Pordenon 78:90; Conegliano - Diana Gorica 87:93; Mestrina prosta. LESTVICA Pall. Pordenon 18; Jadran Farco in Stefanel 16; Diana Gorica 14; Don Bosco in Emmezeta Videm 12; Mestrina 10; Oderzo in Solvay Tržič 6; Conegliano 4; San Dona 2. PRIHODNJE KOLO (27. IN 28. 1.) Pall. Pordenon - Solvay; Don Bosco - Conegliano; Stefanel - Oderzo; Mestrina - Emmezeta; Diana - San Dona; Jadran Farco prost. Deželni mladinci Kontovel tesno toda zasluženo KONTOVEL - CGI MILJE 77:76 (36:37) KONTOVEL: Ban 6, Kralj 7 (0:1), Briščik 12, Rupel 3 (1:2), Gulič 9 (3:4), A. Daneu 16, Vodopivec 9 (3:6), V. Daneu 4 (4:6). PON: Ban, Rupel, Gulič, A. Daneu. Kontovelci so povsem zasluženo osvojili nov par točk. Na začetku je bilo srečanje dokaj izenačeno, naši pa so si priigrali lepo prednost v začetku drugega polčasa, ko so z delnim izidom 17:0 močno načeli obrambo gostov. Le-ti pa niso popustili in so stalno nižali zaostanek, tako da so se nekaj sekund pred koncem približali na samo eno točko. Tedaj pa so Kontovelci povrhu ostali še v štirih na igrišču (Briščik, Vodopivec, V. Daneu in Kralj), vsi ostali so morali zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak, na srečo so naši ohranili mirne živce in tako zmagali s točko razlike. (E. B.) IZIDI 15. KOLA Barcolana - Sokol 113:72; Libertas -Ricreatori 76:96; Bor - Inter 1904 76:96; Stella Azzurra - Santos 65:125; Barcolana prosta. LESTVICA Santos 28; Barcolana 24; Inter 1904 22; Ferroviario 18; Ricreatori 16; Kontovel, Libertas in Latte Carso 12; Bor in CGI Milje 10; Cicibona 8; Sokol 2; Stella Azzurra 0. Deželni kadeti Naši enakovredni le v 1. polčasu KONTOVEL - LIBERTAS 80:124 (45:45) KONTOVEL: Turk 16 (2:2), Ravbar 10 (2:4), Pečar 18 (0:1 , Godnič 19 (5:10), Hmeljak 4 (0:2), Krevatin 4, Baitz 9 (3:4). ON: 21. PM: 12:23. PON: Hmeljak (32) in Baitz (38). Kontovelci so se ponovno predstavili v nepopolni postavi in nezasluženo visoko izgubili proti enemu izmed favoritov za osvojitev pokrajinskega naslova. Končni rezultat nikakor ne sme varati, saj razlika moči ekip ni bila tako velika. Gostje so dokazali zelo hitro in zrelo igro ter popolnoma presenetili domače, ki so šele po petih minutah, pri rezultatu 8:26, reagirali. Kontovelci so z učinkovitimi akcijami prodirali na koš. Z veliko mero požrtvovalnosti so domačini ob koncu polčasa celo izenačili. Kontovelci so v drugem polčasu naredili veliko napako s tem, da so podcenjevali nasprotnika, ki jih je z delnim izidom 31:6 povsem presenetil. Tako pekočemu rezultatu pa je botrovala splošna demoraliziranost, saj se je drugi polčas zaključil z rezultatom 79:35 za goste. (J. E. G.) 1. moška divizija Mladi Brežani častno izgubili BREG B - BASKET MURETTO 52:80 (26:41) BREG: Kocjančič, Koren 1 (1:4), Gobbo 6 (2:4), Žerjal 12 (4:5), Mokor 2, Martini 6 (0:1), Mauro Bandi 13 (1:5), Vitjan Bandi 4 (2:4), Klabjan 2 (2:4), Salvi 6 (0:4). Brežani so bili enakovredni nasprotniku do 10. min. prvega polčasa, ko so zaostajali samo za 3 točke (20:17). Tedaj so gostje postavili consko obrambo 3:2, kar je naše povsem presenetilo v napadu, tako da je bil visok poraz neizbežen. Kljub vsemu smo lahko z nastopom košarkarjev Brega zadovoljni in upamo, da bodo isto zagrizenost pokazali tudi v prvenstvu naraščajnikov. (D. Čok) ^ zimskem atletskem dvoranskem mintingu v Ljubljani Borovec I. Sedmak prvi v troskoku Snf,~''9s6ga* tekmovalna sezona se je začela tudi za dv0°tllem dob 3 '^detske9a društva Bor Igorja Sedmaka. Na doL .hi v Lii hr z.asedenem prvem republiškem mintingu ■ S ; t*rtl reznn /ani je Igor v troskoku zmagal za ta čas zelo „ v fretiirn ab,..., °ln m, kar je hkrati njegov osebni rekord. laale v tP- j- najb0ljšim časom na 60 m se je uvrstil tudi ,~asno K]rJ, sciplini, v katerem pa ni nastopil, ker je bil Daj!1 Periodi7iUn°.Va*na sezona kot vmesno obdobje pri dvoj-bci za narHatrU-Pr'Prav^alne za ^90ria te test in fl0Di ? ^devan196 t*el° cl0 Prave poletne sezone. V njej ne UigvJ^anja, v ? . 9 te specifiko trenažnih sredstev, nobenega 11 tehniVn t)azteni trening bodo uvedeni le nekateri ele-- ‘ega treninga. Igorjev prvi rezultat po napornem trimesečnem ciklusu, v katerem je v tem svojem prvem, resnem skakalnem treningu začrtano delo realiziral skoraj stoodstotno, mu upravičeno daje veliko upanja, da bo v letošnji sezoni opravil bistven preskok v kvaliteti rezultata v troskoku, daljini in v šprintu. Ta zimski del sezone predvideva nastop na od štirih do šestih tekmovanjih, katerih večina bo v Sloveniji, vključno s prvenstvom Slovenije, vsaj eno tekmovanje z močno zasedbo (že kar to soboto v Veroni) v Italiji in morebiten nastop (če bo rezultat zagotavljal dober plasma) na državnem prvenstvu konec februarja v Genovi. (I. P.) Under 18: poraz Brežanov BREG - MONTEBELLO 1:3 (0:1) Strelec za Breg: Švab. BREG: Giglifano, Rocchetti, Ota, Lavrica, Švab, Sancin, Majevski, Bandi, Tamaro, Švara, Buzzi. Tudi v zaostali tekmi so Brežani izgubili, a tokrat kar na domačih tleh. Tekma ni bila lepa. Pogojena je bila od vetra, ki je skozi vso tekmo oviral igralce pri vodenju žoge in tudi podaje so bile večkrat netočne. Brez dvoma je na srečanje vplival zadetek, ki so ga gostje dosegli že v 2. min. Domačini niso uspeli izvesti napadov, le ob koncu polčasa je Buzzi imel odlično priložnost za zadetek, a žoga se je odbila od vratnice. V drugem polčasu so Brežani odločneje napadali, saj so imeli veter v korist in tako v 6. min. dosegli zadetek s Švabom po podaji Švare s prostega strela. Toda neodločen izid je trajal le minuto, saj so gostje že v naslednjem napadu realizirali in tako spet prevzeli vodstvo. Tekma se je nato odvijala brez večjih dogodkov, saj je tretji zadetek padel prav v zadnji minuti. Naj omenimo krstni nastop Lavrice, ki je zadovoljivo opravil svojo nalogo. S to tekmo se je končal prvi del prvenstva. Brežani so zbrali 14 točk in so sedaj na sredini lestvice. (E. B.) «;r^m“oTkiteSa,i ^S<"s,v, rMw s or!,5 r;,DT' Let°s obist J ° Po'A°* 'eh/e dobra p, 4* ežencev letom s ^■Setr>deSetmkU^rksih izleta iujJ ^obus^ Petinpetd S - °StaIi pa se lr,^0mobUa- % *kuPini P*e pa se tako S9jQ °troke ° ^tniški, i, Mate?0 ^alieZZa 0d™S ,0 v sPremi ° ,m- Vadi] 'teu tnn lci vsekak( tm Po tečajih m r°lte. Tečaji se odvijajo od 10. do 12. ure. Prvo nedeljo, tj. 13. januarja, je bila na vrsti najprej selekcija in sestava skupin, nato pa šola. Kljub izredno slabim vremenskim razmeram je uspelo vaditeljem in tečajnikom izpeljati do kraja vadbeni program. Zadnja nedelja pa je osrečila vse ljubitelje smučanja. Krasno sončno vreme in odlične snežne razmere so smučarjem dovolile res izvrstno smuko, tečajnikom in njihovim vaditeljem pa kvalitetno šolanje. Prihodnjo nedeljo se bodo smučarji SPDT popeljali spet v Ravascletto, organizatorji pripravljajo tokrat mali podvig. Če bodo vremenske in snežne razmere dovoljevale, se bo manjša skupina zagrizenih smučarjev povzpela pod vodstvom Pavla Fachina na bližnjo goro Tamai, od koder se bo s smučmi spustila v dolino, seveda v celem snegu. Kogar bi ta izkušnja zanimala, naj se javi po telefonu pri načelniku odseka Pavlu Fachinu (tel. 742488). Predavanje o Mehiki V četrtek, 17. t. m., je Lojze Abram imel v Gregorčičevi dvorani v Trstu predavanje o svojem potovanju po Mehiki. S prikazovanjem diapozitivov je predstavil številnemu občinstvu prizore mehiškega življenja, predvsem pa pričevanja stare azteske kulture. Raznolikost barv, ki označujejo zunanjo podobo mehiškega življenja in pestrost tamkajšnje folklore je nedvomno pustilo gledalcem prijeten vtis. ROBERT DEVETAK Naš prapor in Zarja se vse bolj uveljavljata Odlični lokostrelci Zdenka Ferlat (levo) in Boris Lutman (desno) s trenerjem Benom Vižintinom. Lokostrelski društvi Našega prapora in Zarje se uveljavljata na deželnem merilu. V nedeljo je bilo v Krminu nagrajevanje najboljših športnikov iz Furlanije-Julijske krajine v raznih starostnih razredih. Na prireditvi so izročili priznanja tudi društvom, ki so se najboljše uvrstila v teku dosedanjih tekmovanj. Na tej posebni razvrstitvi si je 1. mesto v deželi zagotovilo lokostrelsko društvo iz Krmina, ki je v različnih starostnih kategorijah doseglo 3 zlate in 2 srebrni medalji. Na 5. mesto te razvrstitve se je uvrstilo društvo Naš prapor, takoj za njim pa je Zarja. Kar zadeva posameznike gre povedati, da so lestvico najboljših v deželi sestavili na podlagi rezultatov, ki so jih lokostrelci dosegli natekmovanjih v Krminu, Gorici, Tolmeču in Humi-nu. V kategoriji najmlajših izstopa Katja Raseni (Zarja), ki je sodelovala na tekmovanjih v Krminu in Tolmeču (dosegla je 583 in 503 točke). Med dečki je Zarjin predstavnik Moreno Gran-zotto dosegel 2. mesto (1090 in 1126 točk), med boljše se je uvrstil tudi Marko Devetak (Naš prapor - 783 točk). Med naraščajniki je Franco Baradel (Naš prapor) dosegel 3. mesto (1015 in 986 točk), Boris Lutman (Naš prapor) pa je bil peti (832 in 852 točk). Najboljše dosežke so predstavniki Našega prapora dosegli med mladinkami in mladinci. V prvi skupini je bila Zdenka Ferlat prva (1078 in 1230 točk), v drugi pa je Ivan Zotti dosegel odličen rezultat (905, 1006 in 950 točk). V isti kategoriji je Igor Zulian dosegel 975 in 931 točk. Na krminski prireditvi so nagradili tudi lokostrelce, ki se s to panogo ukvarjajo manj časa (nuove leve). Med mladinci je zmagal Ivan Zotti (Naš prapor) s 3.427 točkami na 3 tekmah, predstavnik Zarje Bogdan Stopar pa je bil tretji (1036 točk na 1 tekmi). Med mladinkami je zmagala Zdenka Ferlat (Naš prapor) s 3636 točkami na 3 tekmah, Tamara Ražem pa je bila druga (1013 točk na 1 tekmi). Med naraščajniki je Franco Baradel (Naš prapor) dosegel 2. mesto (2716 točk na 3 tekmah), dobro pa se je uvrstil tudi Boris Lutman (Naš prapor - 2538 točk na 3 tekmah). SONJA MAkUC obvestili SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. februarja, avtobusni izlet v Forni di Sopra (Varmost). Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri. Informacije 212936 in 212859. Vpisovanje na sedežu kluba v ponedeljek, 28., in v sredo, 30. t. m., od 19. do 20. ure. ŠD POLET sklicuje 23. letni občni zbor, ki bo v torek, 29. t. m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.00 in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni člani in simpatizerji društva. V VSAKEM LETNEM ČASU IN OB VSAKEM VREMENU STE LAHKO ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ O VSEM OBVEŠČENI, ČE BERETE NAŠ DNEVNIK. STE KDAJ POMISLILI, DA BI SE NAROČILI NANJ? Raznašalec našega dnevnika bo za vas premagal bmjo in dež, zato ne odlašajte in se naročite! ... dobro jutro vam želi Ne odlašajte. Prednaročninska cena 200.000 lir velja samo do konca januarja-Pohitite torej z vplačilom v slovenskih bančnih zavodih ali pri raznašalcih in Primorski dnevnik bo postal vaš vsakodnevni prijatelj in informator.