Fr. Marei: Zbirka narodnega blaga. 223 Razne stvari. Drugi redni koncert Glasbene Matice", ki se je zvril dne 11. suca, podal nam je zopet novih proizvodov. Glavna toka je bila Dvofakova Simfonija" v Z)-dur za veliki orkester. Kakor smo hvaleni Glasbeni Matici" za ta veliki proizvod, eleli bi vendar, da bi Matica, kolikor najve more, s svojimi momi delovala, tako namre, da lahko reemo: To delo je nae." Vendar to ne bodi graja, marve samo krotka elja, zakaj od Matice ne more nihe zahtevati velikega orkestra. Bolj primerna je opazka, da so taki dolgi proizvodi, kakor je Simfonija", vsaj nekaj let e za nae obinstvo neprimerni. Druga toka nam je obetala enski zbor z dvema rogovoma in harpo. Dr. J. Brahms-a skladba nam je bila v obe ve, a harpa ni uspevala, premalo moi! Bolje nam je ugajal Tambor", moki zbor s klavirjem. Gospoda Stanka Pirnata Zalost", mean zbor, je pozdravljalo obinstvo z veliko pohvalo. Upamo, da se gosp. Pirnat kmalu zopet oglasi. O poslednji toki, Handel-ovi Ale-luja! Bog, na gospod" i. dr. opomnimo samo to, da je bila prekratka tako je reklo tudi obinstvo. O vseh sodelujoih straneh pa, zlasti o spretnem in umnem vodstvu gospoda koncertnega vodje M. Hubada, culi smo med poslualci obno pohvalo, kateri se pridruuje jako rad tudi ocenjevalec. Naa Glasbena Matica" ne spi, marve deluje jako ivahno. Da kmalu zopet kaj sliimo! Nae slike. Lepa slika Vdovin dar" je pa dovolj umevna. Uboec ima usmiljeno srce do uboca. Veliki oltar v upni cerkvi v eleznikih." Ta oltar je pa vreden, da ga podajemo v sliki svojim naronikom. Ne samo, da je vsa sestava lepa, celo veliastna, tudi posamezni deli so znameniti. Slika sredi oltarja, sv. Anton Puavnik, je delo Wolfovo. Slike vrh oltarja pa, venanje Device Marije, slikal je na domai umetnik Ljudi e v i t Grilc. etudi se nobena tukaj ne vidi natanno, vendar sodimo lahko vsaj o nartu obeh slik. Grileva umna uravnava cele skupine, ki se lahno vspenja v viavo, mora ugajati vsakomur, ki poznava slike na presno, in lahko reemo, da si je na umetnik tukaj postavil trajen spomenik. Japonka." Slika nam kae nekako tipini obraz mlade Japonke. Oi in pa umetelno zaviti in zasukani lasje kaejo Japonko tako jasno, da je ni teko spoznati. Tudi Korejca" sta dobro zadeta na nai sliki. Korejci so jako podobni Kitajcem. Do sedanjega asa so bili tudi odvisni od Kitaja. Vlada jih kralj. Nikjer na svetu ne poznajo toliko ceremonij v vedenju, kakor na Korejskem kraljevem dvoru. Zima bei." Da bi le res e zbeala, ele si nai znanci, kakor tudi mi: saj nas je letos hudo tlaila. Sreno pot v Sibirijo ! Zbirka narodnega blaga. (Spisuje Fr. Marei.) B, >ralcem podajem peico blaga, nabranega med narodom. Nekaj besedij je takih, ki jih nima Pleternikov slovar; nekaj je takih, ki so pisateljem bolj ali manj znane, vendar sem jih napisal, ker sem hotel pokazati, da res ive med narodom, in kje; zopet nekaj je pa tudi taknih, ki so sploh znane, narodu in pisateljem, te sem sprejel v zbirko zaradi kakega pregovora, ali zaradi poudarka, ali tudi zato, da sem pokazal njihovo sorodnost z drugimi slovanskimi jeziki. Toliko v pojasnilo, da se kdo ne bo pohujeval nad znanimi besedami. Le-ta zbirka ima najvejo svojo vrednost v tem, ker kae, da ta ali druga beseda res ivi med narodom. Kjer omenjam rni vrh, imam v mislih rni vrh nad Polhovim Gradcem. Se nekaj. Kar se tie naglasnih znamenj, priznam, da niso zanesljiva, ker nimam dovolj sluha za takne rei; zato naj blagovoljni bralec sam popravi, e bi kje stal potisnjeni poudarek mesto zategnjenega, in nasprotno. Clara pada, boni amici. ahlje, /. pl. rahlje, gradee (za rahljanje volne). elezniki. aja tiitu! int. poje mati, kadar ziblje otroka. Krka. ajer, gen. ajerja, m. neka siva megla, ki se naredi od solnne vroine in se vidi po gorah okrog poldne. Kadar se vidi ajer, pravijo ljudje, da bo sua. No tranjsko. Tudi grini in staroslovenini je bila znana beseda, dasi v drugem pomenu. ajs nu! int. tako poganjajo vole. Dobrepolje. Hrvako: ajs, int. akonica, /. = akovnica. Vinja Gora. akovnica, /. neke vrste monar, s kakornim se strelja ob raznih cerkvenih slovesnostih. Krka. Pleternikov slovar ima: okovnik. apnenec, m. kamen, iz katerega se ge apno. Lipoglav. apniti, vb. impf. 1) zmoeno penico suiti z ivim apnom. Sostro. 2) z apneno vodo moiti penico in jo suiti s pepelom. Sostro. arenbizelj, ljna, m. Na vpraanje: Kaj bomo jeli? odgovori muhasta kuharica: Arenbizeljne, pohane krtae in poparjene metle. Krka. arnik, m. arnika. Lipoglav. arsati, am, vb. impf. 1) hitro jesti. Kostanjevica 2) hitro eti: ta enjica hitro arsa in zanje. Krka.