CERKVENI GLASNIK ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din LETO 1938 JUNIJ štev. 6. Katoliški možje in fantje cele kranjske dekanije so prav lepo vabljeni na binkoštno nedeljo, to je dne 5. junija popoldne v Kranj! že več let je bila poseljna moška po-hožnost za kranjsko clekanijo na prijaznem Sv. Joštu na binkoštni ponedeljek. Lepe so bile te pobožnosti, a kaj novega je vedno dobro došlo. In ravnati se moramo po potrebah časa. Zakaj kliče duhovščina cele kranjske dekanije moške na binkoštno nedeljo v K ran j i* je več razlogov za to. Nekaj naj bo označenih; 1. Teden preje bo zaključen v Budimpešti svetovni evharistični kongres. \ duhu ga bo pač vsak spremljal! S kon-gresisti vred bomo prosili ocl Jezusa v sv. Kešnjem Telesu zlasti za mir in edinost med narodi sveta. S skupnimi molitvami in zadoščevaniem hočemo pospešiti vrnitev veri in Cerkvi odtujenih katoličanov nazaj v »Očetovo hišo«. Kratka, pobožnost moških pri Jezusu, ki biva v umetniško izrednem tabernaklju kranjske dekanijske cerkve, bo gotovo za te lepe namene nekaj zalegla. 2. Letos obhajamo Ш) letnico rojstva kardinala Jakoba Missia, bivšega kne-zoškofa ljubljanskega. V prevažni dobi je vodil ljubljansko škofijo in velike zasluge ima za cvetje verskega življenja, ki je brstelo zadnja desetletja med nami. Njegov groib pri Kraljici na Sveti (Jori pri Gorici so sicer uničevale granate, a njegovega spomina in dcla med Slovenci ne bo nihče uničil. V vseh župnijskih in duhovnijskih cerkvah bomo po naročilu našega prcvzviSenega nad-pastirja Gregorija imeli za pokojnega velezaslužnega knezoškofa sv. mašo dne Ж). junija. Spominjale se bodo velikega moža zlasti Marijine družbe, a častno je za našo dekanijo, da se ga s|X)mnijo najprej možje in fantje. Tudi v ta namen se vrši ta cerkvena slovesnost v Kranju. 3. Bogokletja in zanemarjanja verskih dolžnosti je veliko med nami. Bodimo odkriti in priznajmo, da se prime mlačnost in slaba navada najrajši in kaj kmalu zlasti mo'ških. Ali ni potrebno in v smislu krščanske ljubezni, da se zberejo kdaj moški k svoji pobožnosti, da učvrstijo stanovitnost, dajo mlačnim lep zgled in pomolijo za svoje brate, ki niso na pravi poti. 4. Radi gredo moški često tudi na dolga pota, da se navdušijo za posvetni namene. Če so ti nameni pravi in plemeniti, tedaj seveda to ni nič hudega. Zakaj pa ne bi šli za par ur na isti kraj, kjer poiščejo novega ognja za najpotrebnejše — za lepo krščansko življenje. In to na svojo prvo nedeljo! Brez žrtve seveda ni ničesar. Pa velika žrtev to ravno ne bo, če gredo moški le za nekaj ur v Kranj. Pričetek bo namreč ob takem času, da je še mogoče oditi z vlakom iz Tržiča ob 14.38. In zaključek bo tako urejen, da se vsak lahko vrne že iz Kranja z vlakom ob 18.27 in je torej že pred sedmo uro zvečer zopet v Tržiču. Mogoče je vzeti povratno nedeljsko vozovnico in bodo na ta način stroški prav malenkostni. Točen spored bomo oznanili še na binkoštno nedeljo. Pokaže naj pa tedaj naša župnija, da ima dosti katoliških mož in fantov! Možno je seveda, da se bo dobil tudi kakšen čvekač, ki bi za to lejM) slovesnost moških izrekel kakšno zabavljivo besedo. Pa ravno kaj takega naj znači, da je taka skupna pdbožnoNt potrebna! Na binkoštni ponedeljek seveda potem moška pobožnost pri Sv. Joštu odpade. Naj pa zato Duh božji deli že v nedeljo našim moškim potrebne darove za današnje dni! Zakraj.šck Viktor: Nekega dne dobim pismo sledeče vsebine: »Podpisana Marija K. iz M. sem se rodila v dobri krščanski družini in sem vedno vršila svoje verske dolžnos-ti. A edno sem hodila v cerkev in prejemala sv. zakramente. Pred letom sem pa dobila dobro priliko in sem se poročila. Ker je bil moj mož pravoslavne vere, sem se seveda poročila v pravoslavni cerkvi. Pred poroko sem dala obvezo, da bom dala vse otroke krstiti v pravoslavni cerkvi. Sama sem še naprej ostala katoličanka. Moj mož mi niti ne dovoli, da bi prestopila v pravoslavno vero in zahteva od mene, cia vršim svoje verske dolžnosti. Letos sem se za veliko noč hotela izpovedati, pa mi spovednik ni dal odveze, ker sem se poročila v pravoslavni cerkvi in dahi obvezo, da bodo moji otroci pravoslavni. Prosim župnijski urad, da se mi dovoli prejemanje sv. zakramentov, ker sem in hočem ostati dobra katoličanka. Otrok še nimam in se tu še nisem pregrešila, a moj mož nikakor ne bi pristal, da bi se poročil v katoliški cerkvi, dasi mojo vero spoštuje in celo principielno zahteva, da vršim svoje verske dolžnosti. Pakso plačam. — Marija K., poročena L.« Župnijski urad naj torej izda taksirano rešenje in potrdilo, da je ona dobra katoličanka ,,, — Žalostno je tako pismo in taka prošnja, za katero se skriva mnogo duševniii bojev. Da bi bil (o samo en slučaj, a ta slučaj ni osamljen! Koliko težav imamo duhovniki zaradi tega in koliko solz pretočijo nekatere žene zaradi tega. ležko je duhovniku ob takih slučajih. Л tudi dušno stanje take žene ni lahko. Mlado dekle verjame sladkim besedam in mimogrede pozabi na predpise svoje vere. Ker pa je dala svojy otroke drugi veri, izgubi pravico do tolažil svoje Cerkve, in teh tolažil večkrat zelo, zelo pogreša. » IVbi na lju'bo sv. Cerkev ne more in noče spreminjati svojih predpisov«, se glasi vedno župnikov odgovor. »Dobri katoličani« pa ga večkrat ne razumejo in potem ga obrekujejo in napadajo. »Smo pač principielni kot vaš mož, a na ljubo vašemu možu naša Cerkev svojih večnih principov ne bo spreminjala«, moram anka sem • • • včasih trdo odgovoriti in nachvljevati: »Dober katoličan nisi sam6 takrat, ko sediš v cerkvi, ampak takrat, ko poslušaš predpise svoje C'erkve in se po njih ravnaš« »Pa to je težko!« — »Seveda je težko. Bog zahteva od nas večkrat žrtve...« S čudnim nasmehom odide taka žena iz pisarne in šele zdaj se zave, da morda res ni več dobra katoličanka... Odide in skoraj gotovo se ne bo nikdar več vrnila, in to boli vsakega župnika. Tudi ženo boli in večkrat objokuje nepremišljen korak svoje mladosti. Zaboli pa najbolj na smrtni postelji. Pred dobrim letom je umirala taka žena v moji obširni I ari in v smrtnem strahu kričala: »Pokličite mi duhovnika!« Okolica ji je pa mirno odgovarjala: »Prej ga nisi marala, kaj ti bo sedaj!'« In umrla je brez tolažil sv. vere, kakor se je tudi brez njenega blagoslova poročila. In kaj čaka druge take nesrečnice!' — Molimo, cla jih Bog prej pripelje nazaj! Morda gornje vrstice ne spadajo v tržiški »Glasnik«, a ker v njem le včasih med poročili od drugod berem, da se je ta in ta poroči I (a) v drugi cerkvi ali prestopil(a) v drugo cerkev, naj bodo te vrstice resen opomin vsem lah komi š-Ijenim in lahkovernim, da vera ni srajca, ki jo lahko vsak dan spremenimo... 11 koncu naj napišem še eno bolj veselo k temu vprašanju. V pisarni svarim fanta in mu dopovedujem, kaj zahteva katoliška cerkev, ko preseka moje besede z izjavo: »Vi me silite, da spremenim svojo vero. ker mi nočete ugoditi,« — Mirno mu odgovorim: »jaz ti ugoditi ne smem, ker sem služabnik Cerkve, a ti, prijatelj, če hočeš vero spremeniti, jo moraš prej imeti. .\ dokler je nimaš, je tudi spremeniti ne moreš! ».\, lako!« je spregovoril, se nasmejal in odšel. Cez nekaj dni se je pa vrnil in lepo sva se pomenila. To in ono Slovesnost prvega sv. obhajila smo imeli letos 22. maj it. Prav lepo so bili pripravljeni prvoobhajanci za I a svoj največji dan življenja. Vso slovesnost je motilo le slabo vreme, a priznanega in dobro naučenega reda s prvoobhajan- ci kljub temu nismo opustili. Ob pogledu na grdo vreme in lepe obleke so pa nekateri vprašali, zakaj imamo v Tržiču zadnja leta prvo sv. obhajilo vedno že maja. Glavni vzrok je ta, da ima vero-učitelj potem prvoobhajance pred počitnicami še nekaj ur v šoli. Z njimi potem skupno utrjuje vez s Kristusom. Je pa v juniju navadno že tudi prevroče in prvoo'bhajancem prihaja tedaj rado v cerkvi slabo. Držali se bomo za to slovesnost v Tržiču kar maja. Lepo otroško pobožnost smo imeli na dan prvega svetega obhajila za otroke naše župnije, katerim so se v obilnem številu ])ri(lružili tudi otroci iz Kovorja, K rižev in iz Loma. V mogočnem sprevodu so šli iz župnijskega dvorišča v župnijsko cerkev, kjer so poslušali go-^ vor, prejeli poseben blagoslov otrok in navdušeno prepevali cerkvene pesmi in odpevali pri slovesnih litanijah. Po cerkveni slovesnosti so napolnili tržiški |)rvo()bhajanci in otroci sosednih župnij dvorano na Skali, kjer se je vršila lejia otroška prireditev. Vsi tržiški otroci so pa morali doprinesti žrtev in so isti spored gledali ob drugem času. Na vsak način so lake otroške prireditve koristne in primerne! Nov C i bori j bo dobila naša župnijska cerkev. Stari, največji, je bil potreben manjšega popravila. Je pa ob tej priliki dognal pasa I', da je samo kupa iz pred-|)isaite t vari ne, drugo je pa lepo le na videz. Povedal je to župnik faranom in vsak je pritrdil, da to ni primerno za evliarističnega Zveličarja in tudi ne za našo župnijsko cerkev. Sklep je bil kmalu narejen. Nekaj vrednosti ima stari ciborij. nekaj dragoiin je bilo nabranih v župnijskem uradu tekom let, nekaj zlatih cekinov so ua župnikov poziv prinesli še tihi dobrotniki in naročen je bil krasen nov ciborij. Prav! Za Hoga v resnici nikdar ni kakšna sivar dosti dostojna in lepa! Popravilu so pri vsakem poslopju ne-j)reslana. Vsak dober gospodar popravlja sproti in gospodarja spozinamo in cenimo posebno po strehah. Pri nas je prišla te dni na vrsto streha farnega zvonika, ki bo temeljito pregledana, zakrpana in na novo prcpleskaua. Z lesenimi škodljaini so bili na novo prekrili ludi mnogi deli cerkve sv. Jožefa. Pa tudi zvonik te cerkve dobi drugo barvo, ko bo pločevina prcpleskaua. Tudi vsa zunanjost podružnice bo zakrpana in prebeljena, da bo na prijaznem griču stala prijazna, bela cerkev. Podružnica sv. Jožefa je za vsa ta velika popravila sama zbirala devet let denar, farna cerkev bo pa vse izdatke morala kriti iz tekočih darov, kateri naj bodo toplo priporočeni! Darovanje za Baragovo semenišče je bilo v Tržiču v nedeljo 15. maja pri vseh treh sv. mašah. Toplo je bilo priporočeno. a uspeh je bil več kot polovico manjši kot lansko leto. Darovano je bilo vsega skupaj din 3126.7Г), in sicer pri šesti sv. maši din 2223.—. pri osmi din 604.2Г) in pri deseti din 299.50. Nekaj se bo nabralo v majniku v pušco pri nedeljskih šmarnicah. malo bodo morale priskočiti na pomoč Marijine družbe, podobno kot lani naj se važne zadeve spomnijo tudi posamezniki z darovi v župni pisarni. Po vsem tem bo župnija zamogla z ne prevelikim prispevkom cerkve izpolniti svojo dolžnost. Najstarejša faraiika je bila v naši župniji dolgo let Rabič Marija, kateri smo rekli kar Kajetanova Micka. Rodila se je v kovaški družini v Tržiču 22. decembra 1840. Služila je v nekaterih družinah. a službe ni menjala pogosto. V znani Kajetanovi družini na glavnem trgu je bila nazadnje ushižbena kar 25 let. Stari tržiški gospodarji so pa zveste uslužbence lepo oskrbeli, in tako je zvesto Micko zadnji gospodar tudi oskrbel in enako njegovi nasledniki. V obilni molitvi in lepili spominih nai delavne dni življenja- je preživljala zadnja leta in do jeseni je prihajala še v cerkev. Dolgo in Rogu posvečeno življenje je zaključila 19. maja. V lepem sprevodu smo jo spremili k njenim nekdanjim sovrstnikom in sovrsinicam na tržiško pokopališče 21. maja. Rila je celo življenje samica. Naj počiva v miru! Grob neznanega slovenskega vojaka bodo postavili na Rrezjali. Zveza bojevnikov ga bo oskrbela in na stebre namerava vklesati imena v svetovni vojni padlih in iiini lih Slovencev. Napisi bodo uvrščeni po župnijah. Po proračunu bi vsako vklesano ime stalo 3(K) din. katere je mogoče plačati tudi v obrokih. Sorotl-niki padlih naj se v le j zadevi obračajo na tržiško podružnico /veze bojevnikov ali tudi na župnijski urad. Namesto venca t Tereziji Longus je darovala družina Primožičeva iz Bistrice sirotišču Vincencijeve konference 150 din. Bog povrni! Oznanila za Junij 3. Prvi petek v mesecu Zjutraj je sveta maša piod Najsvetejšim. Na predvečer je skupna molitev svete ure v župnijski cerkvi od osme do devete ure. 4. Binkoštna vigilija. Strogi post. Po šesti sv. maši je slovesen blagoslov krstne vode in nato peta sv, maša. 5. Binkošti in prva nedelja v mesecu. Ob šestih in desetih je sv. maša z dvema blagoslovoma in pred Najsvetejšim. Ob desetih je sv. maša peta z leviti. Pred deseto sv. mašo je slovesno klicanje sv. Dnha. Pri šesti sv. maši je skupno mesečno sv. obhajilo za može in fante. 6. Binkoštni ponedeljek, nezapovedan praznik. Sv. maše so v župnijski cerkvi kot ob nedeljah. Takoj po šesti sv. maši gre iz župnijske cerkve ob vsakem vremenu procesija k Sv. Ani pod Ljubeljem, kjer je sv. maša s pridigo. 7. Binkoštni torek. Ob šestih je orglana farna sv. maša. 8., K), in II. Kvaterni dnevi z običajnimi zahtevami glede posta. _ 12. Prva nedelja po Binkoštih, kvaterna nedelja in praznik sv. Trojice. Zjutraj je sv. maša pred Najsvetejšim. Po večernicah je običajno darovanje za mrtvaško opravilo naslednjega dne 1). Slovesno mrtvaško opravilo za pokojne fa-rane, zlasti za dobrotnike cerkve. Ob pol šestih so velike bilje z zvonenjem, ob šestih slovesna peta sv. maša z leviti in nato obhod ix) pokopališču /, libero pred pokopališko kapelo. 16. Sv. Režnje Telo, zapovedan praznik. Ob •šestih je sveta maša ipred Najsvetejišim. Driiiga sv. niašu je ob osmih. Ob devetih je slovesna peta sv. maša z leviti in med to sv. mašo je običajno darovanje fantov in deklet. Takoj ]И) sv. maši se vrši običajna procesija s sv. Rešnjim Telesom po običajni poti in po obiičajnem redu. I isti, ki vršijo pri procesiji kakšno častno službo, naj blagovolijo biti pravočasno na mestu. I'ri procesiji naj vlada lep red! Vso osmino praznika sv. Rešnjega Telesa se vrši zjutraj ob šestih sv. maša pred Najsvetejšim. 19. Nedelja v osmini praznika sv. Rešnjega Telesa. Službe božje so v navadnem redu. 2f. Sv. Alojzij. Mla0. Ob šestih je sveta maša za pokojnega ve-lezaslužnega knezoškofa ljubljanskega Jakoba Missia. Shodi cerkvenih organizacij: 111. red; shod 5., vesoljna odveza 5., 12. 16., 29. Marijina družba za žene: shod in skupno sv. obhajilo 1I2. Dekliška Marijina družba: shod 19.. skupno sv. obhajilo 26., družbena sv. maša Zi. Molitvena pomoč KA: Vsak petek zvečer ob 8. uri. Marijini vrtci in otroška pobožnost; po ozna-nihi v cerkvi. šolska sv. spoved: za dečke tržiške ljudske šole 1. popoldne ob 2. uri. za vso tržiško meščansko Šolo 1. popoldne ob 4. uri; za dolinsko in šentansko šolo 2. zjutraj do osme ure. Za vse te je obvezno sv. obhajilo 2. med sv. mašo ob osmih. Mesečna sv. s|K>ved za deklice tržiške ljudske šole in za letošnje prvoobhajance je 18. popoldne ob treh. župnijska kronika za aprila Aprila v naši župniji rojenih: II. Aprila v naši župniji porojeni: 1. Stepančič Stanislav, šofrr, Tržič, Ciluviii trg9, in Perne Ana, zasebnica, Tržič, (llavni trg 7, poročena K), aprilu. 2. Zaviršek Ivan, j)os!ov(«l]a kansuina, Prcvaljc-I' arna vas W), in Markič Štefanija, trgovska poslovodkinja, Tržič, (ilavni trg 22, ix)i4)čena 18. aprila. ■>. Kralj Anton, (lolavcc pri >Peko«, Tržič, Prečna nlica 4, in Voglar Rozalija, zasebnica, Tržič, Dolinska cesta 2, poročena 18. aprilu. Aprila v naši župniji pokopani: 1. Luskovnik Nikolaj, hišni ]X)sestnik, vdovec, rojen v Lomu 2. 12. 1862, poročen (Irngič 22. 6. 19(X2, umrl v 'Tržiču, Ulica .Miučiču I" ranča št. 1, dne 2. uprilu. 2. Kmetič Marjeta, hči trgovskega p-itnika, rojena in unirlu v Bistrici št. 81, dne 6. uprilu. 3. Konjar Anton, sin čevljarskega mojstru, rojen v 'Tržiču 9. 4. 1938, umrl v Tržiču, S|x*d-nju Preska št. 7, dne 12. aprila. Aprilska poročila od drugod: I. Rabič Jožefa, rojena v 'Tržiču št. 133, dne 12. 3. 1H87, se je poročilu na Brezjah 35. 4. 1938 s Kuhar .Avguštinom. Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču: — Za urednika v Ljubljani: Dr. P. Gvido Rant, O. F. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec