—-nffr-
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
Ik I
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 101
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 28TII, 1936
LETO XXXIX. - VOL. XXXIX.
Demokrati v (levelan-du so solidno za izvolitev Daveya
Preteklo soboto se je vršila seja eksekutivnega odbora, demokratske stranke v Clevelandu, na kateri je bilo navzočih 127 članov eksekutivnega odbora. Seja je soglasno odobrila da bodo demokrati podpirali za ponovno izvolitev sedanjega governerja Martina Daveya.
Podpora je pa bila odklonjena sedanjemu podgoverner j u države, demokratu Haroldu Mo-sierju, ki kandidira za kongres-mana at-large. Mosier je večkrat napadal svojo lastno stranko in se tako mnogim zameril.
Nadalje priporoča eksekutiv-ni odbor demokratske stranke sledeče državljane v izvolitev pri primarnih volitvah, ki se vršijo 12. maja: za državnega tajnika: William A. Kennedy iz Clevelanda, ki je bil svoječasno utilitetni direktor pod županom Millerjem in ki je stoterim Slovencem pomagal do dela.
Za državnega avditorja: Joseph Lutz iz Daytona, Ohio. Za generalnega drž. pravnika: Fra-zier Reams iz Toledo. Za sodnike najvišje sod ni je države Ohio: George S. Myers in Will P. Stephenson. Za kongresma-na v 20. distriktu je odobren John Sulzmann."
Splošno politično mnenje je, da bo governer Martin L. Davey dobil nominacijo pri primarnih volitvah. Gotovo velemeščansko časopisje ga sicer strupeno napada, toda za seboj ima ogromne. podporo farmerjev in navadnih deavcev po vsej državi.
Tydi delavske federacije v državi Ohio so se izjavile za ponovno izvolitev governerja Daveya iz vzroka, ker na številne zahteve raznih oblasti, da pošlje vojaštvo na posredovanje v štrajkih, je vselej odgovoril, da je vojaštvo za pomoč državi, ne Pa za streljanje na štrajkarje.
Governer Davey je bil tudi napram Slovencem zelo pravičen in je z njegovim posredovanjem mnogo naših ljudi dobilo državna dela.
-o-
Kandidat Mr. Fabec Ko smo zadnjič omenili slovenske kandidate, ki kandidirajo za državno postavodajo pri Primarnih volitvah, ki se vršijo 12. maja v državi Ohio, je bilo izpuščeno ime John Fabec, ki je tudi kandidat za državno postavodajo na demokratičnem tike tu. Rojakom- zlasti v Colinwoo-du, Nottinghamu in Euclidu je
Škof Schrembs
V nedeljo in pondeljek se je vršila velika slavnost v cleve-landski škofiji, ko je minilo 25 let, odkar je bil posvečen v škofa Most Rev. Joseph Schrembs, elevelandski škof. Dočim so v nedeljo mestni, državni in zvezni najvišji uradniki ter lajiki izkazali čast in spoštovanje temu eminentnemu zagovorniku socialnih pravic, je pa v pondeljek duhovščina škofije oddala svoje izraze udanosti in spoštovanja. Narodna slavnost se je vršila v mestnem avditoriju v nedeljo popoldne. Nad 7000 ljudi je pozdravilo priljubljenega škofa v mestnem avditoriju. V imenu mestne vlade je govoril župan Harold Burton, v imenu države Ohio je nastopil governer Martin L. Davey, v imenu Zedinjenih držav je pa pozdravil škofa senator Robert J. Bul-kley. Vsi so povdarjali neve-nljive zasluge, ki jih ima škof Schrembs, ne samo kot škof, temveč tudi kot neumoren voditelj za izboljšanje razmer. Včeraj ob 10. uri je imel škof Joseph Schrembs pontifikalno sv. mašo v mestnem avditoriju. Vsi obredi kot tudi slavnostni govor škofa so bili poslani po radio pa [vsej Ameriki potom Columbia omrežja. Popoldne ob '2. uri pa je pozdravila škofa duhovščina pri velikem banketu v hotelu Cleveland.
-o--—
AmeriSki gangefi bodo
v
pozabljivost
New York, 27. aprila. — Tekom zadnjih treh let je zvezna vlada skoro popolnoma iztrebila ameriške gangeže, ki so bili deloma postreljani od zveznih agentov, deloma so bili obešeni ali poslani na električni stol, deloma so pa v zaporih.
Še pod nobeno prejšnjo administracijo ni bilo toliko zakrknjenih morilcev, roparjev in gangežev iztrebljenih kot pod administracijo predsednika F D. Roosevelta. Arthur Schultz, morilec in ropar v New Yorku, ki' je bil skoro 15 let neomejen gospodar vseh gangežev v ameriški metropoli, je šel v smrt.
Ubili so Vincenta Colla, pro-slu,lega bandita, roparja in morilca, ki je imel na svoji vesti najmanj sto človeških življenj. Njemu je sledil gangež Waxey Gordon, o katerem se je trdilo, da je prodal najmanj 10,000
Governer Landon ima pri republikancih največ prilike
Washington, 27. aprila. — Komaj šest tednoy je še do otvoritve republikanske predsedniške konvencije v Clevelandu, pa je že skoro gotovo, da republikanci ne bodo mogli drugega nominirati za svojega predsedniškega kandidata kot governerja Alf Landona iz države Kansas.
Dasi seveda Landon nima nominacije že v žepu, vendar so njegovi nasprotniki tako potrti, ker pri raznih primarnih volitvah v raznih državah Unije ni-j
Proti šolskim bondom
Mark A. Copeland, predsednik Realty Recovery lige, se je izjavil včeraj proti bondom, katere namerava šolski odbor v Clevelandu razpisati da dobi dovolj denarja, da se popravi več šol v Clevelandu. Ti bondi bi povzročili, da se davki na zemljišča in hiše v Clevelandu ponovno zvišajo. Letos plačujemo $3.21 davka od vsakih $100 davčne vrednosti, kar je nezaslišano visoko, če se pomisli, da je treba plačevati poleg tega davek na osebno lastnino, prodajni davek, gasolinski davek in številne druge davke. Dolžnost državljanov je, pravi omenjeni Mr. Copeland, da plačujejo dav-
so dobili skoro nobenega odobravanja, da nasprotnikom Landona ne preostaja drugega kot podati se.
Landon je upanje republikancev, ker je bil političen dovolj, da je dosedaj hodil po srednji poti. Približeval se ni niti pro-gresivcem niti stari gardi v republikanski stranki, kateri načel juje bivši predsednik Hoover.
Senator Borah, ki je eden izmed izrazitih republikanskih progresivnih zastopnikov, je postal skoro nemogoč kandidat, ker so se skoro vsi zamorski voditelji v Ameriki izrazili proti njemu. — Zamorci sovražijo senatorja Boraha, ker je javno nastopil proti predlogu, da se vpelje postava proti linčanju.
Zamorci v Zed. državah štejejo nekako 5 milijonov glasov, in ti glasovi so šli dosledno republikanskim kandidatom. Slučajno, da je Borah nominiran za predsedniškega kandidata, izgubi republikanska stranka 90 odstotkov vseh zamorskih glasov. To je vzrok, da republikanci zapuščajo progresivca Boraha in se naslanjajo na governerja Landona.
* Nevarno je zbolel egiptovski kralj Fuad.
-o-
Stavbinska industrija
Včeraj se je začelo z delom v Cedar - Central okolišu mesta Clevelanda, kjer gradi zvqzn'a vlada 'nove hiše za delavce. Dol-
! ke, toda kadar se davke navije tako visoko, da sleherni povprečni državljan začne čutiti ostrost višine davkov, tedaj je čas da se protestira. Brez dvoma je, da so poprave na šolskih poslopjih potrebne, toda brez dvoma je tudi, da davkoplačevalci potrebujejo nekoliko oddiha, ker sicer se bo zgodilo, da bodo iz-želi zadnji denar iz povprečnega človeka in kdo bo potem plačeval davke?
Ponovno priznanje
Družba cestne železnice v Clevelandu ima navado, da razdeli v sleherni voz, ki vozi po progah v Clevelandu in predmestjih, nekak cirkular, v katerem razpravlja družba probleme, ki se tičejo cestne železnicte. "Mnogo stotisoč cirkularjev je tiskanih vsak teden, in jih ljudje radi či-tajo, ko se vozijo. V cirkular ju, ki se nahaja ta teden v prometu, vso omenjene opere Kulturnih vrtov. Nadalje je v cirkularju poseben članek, ki se glasi, preveden iz angleščine v slovenščino, tako-le: "Tedenski vozni listek za teden; ki se je končal 18. aprila, in ki je nosil fotografijo kipa škofa Friderika Barage, ki se nahaja v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, je bil pozdravljen po izvrstnem uredniškem članku v "Ameriški Domovini," ki je slovenski dnevnik. Mi se tem potom zahvaljujemo Louis J. Pircu, uredniku. Enako se zahvaljujemo Antonu Gr-
, , ,	i dini, predsedniku, Jugoslovan-
ge mesece je vlada spor med , . ,,	,	. ,
J	1	skega kulturnega vrta za jako
Coughlin poziva državljane, da rešijo ameriško demokracijo
Detroit 27. aprila. — Rev. C. Coughlin je v nedeljo zaključil serijo svojih radio govorov, ko je pozival ameriške državljane, da "rešijo ameriško demokracijo iz rok politikarjev stare garde."
"Vi morate rešiti ameriško demokracijo do leta 1940, ali pa bo Amerika s svojimi ideali prisiljena korakati po poti, katero je začrtal Hitler, ali po poti, ki jo je okrvavil Stalin," je dejal Rev. Coughlin.
Nedeljski govor Father Chas. Coughlina je bil 26. v seriji radio govorov. Coughlin je izjavil, da se v jeseni zopet vrne na radio.
Povedal je, da njegova Narodna unija za socialno pravico stoji v sredini med starim dealom
The Citizens League
To je ime organizaciji, ki si lastuje vsako leto pred volitvami pravico, da priporoča ali napada kandidate pred volitvami. Je to privatna organizacija, obstoječa iz maloštevilnih mož in žena, ki mislijo, da so več kot drugi državljani. The Citizens League se je letos izjavila tudi o naših slovenskih kandidatih za državno zbornico. Tako piše glede Mr. Boid-Boiča, ki kandidira za državnega senatorja, da je sposoben in zmožen, toda bi bil lahko boljši. Mr. Boyd-Boič je znan zagovornik delavskih interesov in ne piha v rok velike gospode, zato pa pravijo, da bi bil "lahko boljši." Mi ga imamo radi takega, kakršen je. Nadalje se izjavlja ista liga o kandidatu Mr. Jos. Ogrinu, ki kandidira za državno zbornico, da je sposoben in zmožen, toda "se pričakuje več od njega." Le volite zanj, Mr. Ogrin bo že storil svojo dolžnost. Končno ome-
republikanske stranke in novim nja iiga tudi kandidata Wm.
linijskimi stavbinskimi delavci; med kontraktorji in med vlado. Končno so se pobotali na ta na-j čin, da bodo unij ski delavci delali za staro plačo do 10. junija, a po tem dnevu dobijo zvišane plače. Tako je odredil vladni delavski odbor v Washingtonu,
fužina Fabec dobro poznana, ^milijona na leto od prosti-Priporočamo našim volivcem, da------_ ----- ---------
in ker so unijski delavci prija-deklet v prostitucijo. Njemu boi telji predsednikovega odbora, se sledil te dni zverinski Italijan bodc pokorili odredbi in začeli z Lucky Luciano, ki je dobival po delom Kakih 300() delavcev bo
šlo na delo.
gotovo volijo tudi 2a Mr. John Fabeca, ker ga smatramo zmožnim in delovnim državljanom, ki bo rad vselej pomagal našim ljudem. Naši kandidati za državno postavodajo so torej: Wm. Boyd-Boič, ki kandidira za državnega senatorja. V poslansko zbornico legislature pa kandidirajo: John Fabec, Wm. Kennick in Joseph Ogrin.
Za Kulturni vrt
Društvo sv. Janeza Krstni-št. 37 JSKJ je prispevalo za Kulturni vrt $12.00. Za-Vednemu društvu iskrena zahvala!
Hčerka dospela
Družini Mr. in Mrs. Mirko
tutk, katere je sam upropastil potom svojih agentov.
Ubiti so Diilinger, Nelson in drugi morilci in roparji, ki so imeli cele gange roparjev in morilcev pod svojim poveljstvom Ne sliši se več o ugrabi jen ju ljudi, o drznih bančnih ropih in masnih umorih. Zvezna tajna policija, takozvani "G-men," so iztrebili to nesnago do zadnjih korenin.
--o-
Za en dolar
Iz Tacome, Wash., se poroča da je skočil neki 21-letni fant 90 čevljev globoko z nekega mosta v vodo, potem ko je stavil $1.00, da lahko naredi skok. Fanta so pozneje ognjegasci po-
^orijančič, 15616 T raf al gar j tegnili iz vode in se nahaja v so vile rojenice podarile te .bolnici, kjer ga bo precej vec zalo hčerko. Vse je zdravo, j veljalo kot en dolar, da pride zo-Iskrene čestitke!	pet k sapi.
Splošno čiščenje
Zdaj ko je Cleveland napovedal splošno čiščenje po mestu, se to tudi vrši. Mr. Anton Vehovec, councilman 32. varde, prosi vse, ki vidijo kje kake smeti, na praznem lotu ali kje drugje, naj se ga takoj pokliče, in Mr. Vehovec bo poslal mestni voz po navlako. ,
Zadušnica
V sredo 29. aprila se bo ob pol-sedmih zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnim Andrejem Bajt v spomin četrte obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji ranjkega so prošeni da se udeležijo.
Iz bolnice
S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana iz St. Alexis bolnice
prijazno pismo, pisano o istem | predmetu." Tako se glasi članek, ki je lepo priznanje in od-| likovanje za "Ameriško Domovino."
KSKJ kegljaška tekma
V soboto in nedeljo, 2. in 3. maja se bo v Clevelandu vršila velika kegljaška tekma igralcev, ki so včlanjeni pri K. S. K. Jed-noti. Tekmovanje se vrši v prostorih St. Clair-Eddy Road Alleys. Krasne nagrade, ki bodo podeljene ob priliki te tekme, se nahajajo v razstavnih oknih tvrdke A. Grdina in Sinovi na 6019 St. Clair Ave. Tu vidimo krasne zapestne ure za vsakega izmed petih moških in petih ženskih zmagovalnih klubov. Potem so krasni prstani, srebrni prižigalniki za cigare in cigarete, fine denarnice za ženske, "električni brivec" in lep radio. Poleg teh dobitkov se bodo raz delile tudi bogate denarne nagrade.
Mestna zavarovalnina
Mestna vlada bo najbrž opustila vso zavarovalnino na mestna poslopja in lastnino. Mesto plačuje od $25,000 do $50,000 na leto za zavarovalnino, dobi pa nikdar nič. Sedaj namerava-
dealom demokratske stranke. Izjavil je, da stari deal republikanske stranke je mrtev.
"Kar se tiče novega deala demokracije," je končal Rev. Chas. Coughlin, "je podvržen kritiki iz več vzrokov, zlasti ker je za-povedal uničevati poljske pridelke, da so farmer j i dobili višje cene za svoj produkt in kar se tiče denarnega vprašanja.
"Gotovo bo novi deal ostal še dolgo vrsto let, predno bo uničen od volivcev in predno bo inflacija uničila naše institucije." Coughlin je tudi mnenja, da bo prihod inflacije povzročil nacionalizacijo ameriških industrij, kar bo imelo katastrofalne posledice, kot se je to zgodilo v Rusiji.
-o-
Bulkley na radio
Sinoči je govoril na WGAR radio postaji zvezni senator, demokrat Robert J. Bulkley, ki je v svojem političnem govoru trdil, da je sedanje vodstvo demokratske stranke pod načel-stvom W. B. Gongwerja, "ozko-srčno," "diktatorsko" in "sebično." Bulkley je pozival demokrate, da pri primarnih volitvah naredijo konec sedanjemu vod-, stvu stranke. Med Bulkleyem in Gongwerjem vlada ostro na-sprotstvo, ki datira že dve leti nazaj, ko je Bulkley podpiral pri primarnih volitvah za senatorja Charles Westa, dočim je organizacija pod Gongwerjem podpirala bivšega governerja George White. Bulkley sam je izjavil, da se nikakor ne poteguje za na-čelstvo stranke, želi pa, da se ustvari demokratska organizacija v Clevelandu ustvari tako, da bo v njej prostora za vse demokrate, ne pa samo za "izbrane ljudi." Tozadevno bodo seveda imeli volivci prvo besedo 12. maja, ko bodo izbirali precinktne načelnike. Ti precinktni načelniki izvolijo vardnega voditelja in načelnika stranke.
Kennicka, bivšega councilmana, ki tudi. letos kandidira za državno zbornico. Poročilo lige pravi, da je Mr. Kennick sicer "tako, tako," da ima gotove kvalifikacije, toda ga ne priporočajo, ker je — trmast. Po našem mnenju bi bil Mr. Kennick mnogo boljši v državni zbornici kot v mestni, in iz tega vzroka in iz vzroka, ker je naš rojak, ga priporočamo rojakom v izvolitev 12. maja.
-o---
Lepo vreme pomap Italijanom k napredovanju v Afriki
Desije, 27. aprila. — Včeraj zgodaj zjutraj je odpotovala iz tega mesta velika laška motorna karavana, pri kateri se na-item, da dobi delavec višje plače haja 15,000 laških čet. Karava- in farmer več dohodkov za svoje
Roosevelt prezira kritike in se norčuje s Hooverjem
New York, 26. aprila. Predsednik Roosevelt je v svojem zadnjem govoru apeliral na ameriškega farmer j a in na ameriškega delavca, na industrije in farmerske zadruge, da sodelujejo, da se v resnici izvede program novega deala.
V svojem pomembnem govoru, katerega je imel. šest tednov predno ise otvori predsedniška republikanska konvencija, je Roosevelt popolnoma prezrl svoje kritike, navajal je pa uspehe, ki jih je dosegla njegova administracija napram u s p e h o m vlad, ki so bile pred Roosevel-tom.
Velik vtis so naredile besede Roosevelta glede Alfred Smitha. Znano je, da je Smith jako pikro napadel predsednika v januarju mesecu in vso njegovo administracijo. Pričakovalo se je splošno, da bo Roosevelt zavrnil Smitha, toda zgodilo se je nasprotno. Roosevelt je hvalil Al Smitha za uspehe, ki jih je Al Smith dosegel ko je bil governer države New York.
Salvo smeha je povzročil F. D. Roosevelt, ko je omenil bivšega predsednika Hooverja, ki se je tekom predsedniške kampanje v letu 1932 izjavil, da če bo Roosevelt izvoljen predsednikom da bo rasla trava na mestnih ulicah. Roosevelt je rekel, da je imel že večkrat priliko priti v New York, toda trave ni videl nikjer, razen v parkih, nasprotno pa so nastale nove in boljše trgovine.
Nadaje je predsednik izjavil tekom svojega govora, da obstoji njegova ekonomska, socialna in politična filozofija v
na je namenjena proti glavnemu mestu Addis Ahabi.
Laški častniki so prepričani, da je to začetek konca vojne. Več kot tisoč motornih trukov so pripravili Italijani. V vsakem truku se nahaja 15 mož, dočim so pripravljeni nadaljni motorni truki, ki vozijo strelivo in druge potrebščine.
Mnogo tisoč nadaljnih mož je
produkte.
Na električnem stolu
Preteklo soboto je moral na električnem stolu v Columbusu umreti James Thompson, star šele 28 let. Thompson je bil spoznan krivim in je tudi sam priznal, da je povzročil, da je neki poštni vlak skočil s tira. —
Njegov namen je bil oropati bilo že prej poslanih naprej peš. j poštni vlak za mnogo tisoč do-Sonce še vedno prijazno sije v larjev. Thompson je spremi-Abesiniji. — Veliko deževje, ki1 nil železniške signale tako, da je bi imelo nastopiti že pred enim t vlak skočil s tira, in pri tem sta
tednom, je izostalo in to pomaga Italijnom pri napredovanju. Na južni fronti so Italijani
bila ubita strojevodja in kurjač. Več potnikov je bilo ranjenih. Thompson je Jril svoječasno us-
doživeli včeraj manjšo zmago, s lužben pri železnici, toda odpu-Zavzeli so Saša Baneh, ki je ne-!ščen, ker je kradel. Da bi se
kak ključ do trdnjave Harar, ki mora pasti, predno' morejo Italijani naprej na južni fronti. Italijani pravijo, da so v tej bitki izgubili 12 mož in da jih je bilo devet ranjenih, dočim je en tisoč Abesincev obležalo na bojišču.
--o--
na svoj dom Mrs. Elizabeth | jo ustvariti svoj lastni zavaro-Smolič, 700 E. 157th St.	valninski fond.
Poroka
Preteklo soboto se je poročila Miss Josephine Tekavec, hčerka priljubljene družine Mr. in Mrs. Andrej Tekavec, 1023 E. 72nd Place, ženin je Mr. Herbert Murphy, 7116 Donald Ave. Iskrene Čestitke!
Zgubljena broška
Zgubila se je zadnjo nedeljo broška med 63. cesto po St. Clair Ave. do slovenske cerkve sv. Vida ,ali pa mogoče v cerkvenih prostorih. "Pošten najditelj naj
maščeval, je povzročil železniško nesrečo. Svoje sramotno dejanje je sedaj plačal s smrtjo na električnem stolu.
Za Kulturni vrt
Prispevali so sledeči zavedni rojaki: John F. Jadrich $1.00 za spomenik Gregorčiča, Egidij Klemenčič $1.00 za olepčavo vrta, Anthony Kotar $1.00 za spomenik Cankarja, Mrs. Mary Cook $1.00 za spomenik Gregorčiča in en ddlar za spomenik
Vplačani davki
Okrajni davčni urad naznanja, da se je vplačalo do včeraj $12,455,000 v davkih. To je zadnji teden, da lahko plačate Cankarja, Mr. in Mrs. John Mis-davke, ne da bi bila naložena ka- ley za Cankarja $1.00, za Gre-zen. Pričakuje se da bodo dav-j gorčiča $1.00. Vsem daroval-koplačevalci plačali ta teden selcem prav iskrena hvala!
najmanj $13,000,000 v davkih. Pobiranje davkov bo zaključeno 2. maja.
Mladinski pevski zbor Danes po vaji se vrši seja Mladinskega pevskega zbora v Slovenskem domu na Holmes jo vrne na 6304 St. Clair Ave., J Ave. Navzočnost vseh staršev kjer dobi nagrado.	je potrebna.
Štirje ubiti
Iz Sydney, Ohio, se poroča, da so bili tam včeraj štirje ubiti, ko so korakali po železniški progi in se niso imeli kam umakniti, ko je privozil vlak. Ubiti so bili trije otroci in njih stari oče ki je spremljal otroke na sprehodu.

2
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 28TH, 1036
i i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
>111 Bt. Clalr Av«.	OlcTelAnd. Oblo
Fubllitaed dally except Sunday« and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5 50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 8. and Canada $3.00 for 0 months; Cleveland, by mail. $3.50 for 6 month* Cleveland and Euclid by carriers, $6 50 per year, $3.00 for 6 month*. Single copies I cents. European subscription, $8.00 per year.
JAMES DEBEVZO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1A08. at Cleveland, Ohio, under the Act o I March 3d, 1879
at the Post Office
No. 101, Tues., April 28, 1036
Zanimanje za izseljence
naj plačujejo kakor vedo in znajo. Kaj nam mar, samo da smo mi siti. Zbornice se večinoma pečajo s tem, kako se bo denar trosil in koliko se bo novih davkov naaložilo. To je poglavitno pri vseh vladah. Pameten človek in pameten predlog ne pride v poštev. Ljudstvo drvi kar naprej in hrepeni, samo po uživanju. Nič ne misli kaj bo potem .
Poglejmo malo še demokratsko administracijo in Roosevel-ta. Res je, odkar je Roosevelt za predsednika, da je dal iz državne blagajne bilijone za brezposelne, tako da res ni nihče lačen. Toda s tem ni rečeno, da se bo odpravilo brezposelnost in krizo. Bogati far-merji so dobili od vlade milijone, da so pokončali živino in poljske pridelke. Toda mali farmer pa ni dobil skoro nič,
' dela ali celo po tri naenkrat, naprimer mašinist in council-
Časopisje v naši rojstni domovini posveča zadnje čase vedno več pozornosti vsem onim svojim sinovom, ki so se izselili iz domovine in odšli po svetu za kruhom. Slovenca dobite danes v vseh delih sveta in v skoro vseh državah, in je j Tako so šli milijoni takim v torej bratsko in pravilno, da se zanimajo rodni bratje v do-!žep, ki niso bili nič potrebni, movini za nas.	Pa tudi to ni odpravilo krizo
Žal, da je to zanimanje prišlo jako pozno, tako pozno, in brezposelnost. Dobili smo da so se izseljenci že organizirali medsebojno brez pomoči samo to, da moramo več plače-iz domovine. To se zlasti tiče izseljencev v Zedinjenih državah, kjer imamo mogočne bratske podporne organizacije,
cerkvene občine, narodne domove, gospodarske in kultur-j sobna, da bi odpravila brezpo-ne organizacije, ki se lahko primerjajo z najboljšimi v do-jselnost. In brezposelnost bo movini. A vendar je dobra volja in zanimanje, ki ga kažejo j ostala še dolgo, predno bomo
man itd.
Sedaj pa poglejmo še nekoliko razne preroke in kričače. najprej Rev. Coughlina. Pred nekaj leti je bil reven kot cerkvena miš, danes pa živi kakor največji bogataš. Vozi se z aeroplanom sem in tje in živi kakor kralj. Saj mu ljudstvo vedno nosi denar. In sedaj hoče biti tudi že diktator in pravi, da ne smemo nobenega podpirati pri volitvah, če ne obljubi, da bo delal tako, kot mu bo Rev. Coughlin zapovedal. Torej on hoče biti gospodar, mi pa da bi bili sužnji. Martin Sweeney se mu je takoj podal, toda stari Sulzman je pa bolj samostojen in pravi, da bo delal po svoji lastni pameti in ne
Boj fašizmu in za svobodo zasužnjenih bratov v
Primorju
Z velikim zadoščenjem smo vzeli na znanje delovanje nev-jorških Jugoslovanov ob ustanovitvi "Udruženja za obrambo Jugoslovanov v Italiji." Prepričani smo bili, da bodo tej akciji sledile enake postojanke po vseh Združenih državah, kjerkoli je zadosti Jugoslovanov, ki jim je kaj na tem, da bi svet zvedel o grozotah in krivicah katere mora naš narod pod kruto peto fašizma prestati. Gotovi smo bili, da bo prva postajanka oziroma odsek "Udruženja" ustanovljen v našem Clevelandu. Kako ne? Saj se ponašamo, da smo po številu Slovencev prvi za našo presto-
j ne bomo pustili osramotiti od jnevjorških rojakov, ki jih po
vati za živila. To je dokaz, da tudi demokratska vlada ni spo-
dobili vlado, ki jo bo znala odpraviti. To je velik problem in statistika kaže, da je bilo pied 20 leti zaposlenih nekako dva-milijona žensk, a danes jih je pa okrog 10 milijonov. Torej
bo poslušal, kaj mu bo Father j bco, Ljubljano; vsled tega se Coughlin zapovedal.
Pa še dr. Townsend. Bil je bankroten in njegov brat je služil v restavrantu. Pa se je izmislil, da mora vsak, ki je
star 60 let, dobiti po 200 dolarjev na mesec. Stari ljudje so bili vsi neumni na to idejo in
številu Jugoslovanov daleč prekašamo. In potem ,ako se :ie motim, je Cleveland tudi naša največja primorska kolonija v Ameriki, ako ne drugi, se bodo ti zganili in se v boju proti fa-
so mu nosili denar. Danes sta šizmu—mučitelju naših trpečih oba brata milijonarja in to sa-1 bratov v Primorju pridružili
mo iz grošev revnih ljudi. ! našim rojakom.v New Yorku, Pa še druge mahinacije so kateri se zavedaj*, da boj za
lo nastran, ravno tako kot so jo nevjorški rojaki ter nastopili enkrat skupno. Skupno, ne oziraje se na politično prepričanje, za boj in propast fašizma ter politično prostost naših bratov v Primorju. Glas stotisočev Jugoslovanov iz Amerike skupno z "Ligo proti fašizmu," kjer delujejo vsi narodi sveta in vsi sloji ljudstva, za propast istega bi imeli ob koncu tudi nekaj besede. In pomislite koliko utehe, koliko nove spodbude bi bilo to za rojake v Primorju, ko bi zaznal', da jih bratje tostran oceana niso še pozabili Kakšno veselje koliko upanja in novih moči za še nadaljno vztrajanje v njihovi borbi, da tako delovanje našim rojakom ve le tisti, ki je to sam izkusil.
Na delo toraj! Zgubiti ne moremo nič, pač pa lahko kaj pridobimo.
Moje mnenje je, da naj odbor "Jugoslovanske Narodne Obrane," katera je nekoč na
Ljubljani, pa ni tako živo, kakor bi bilo želeti. Toda rojaki in rojakinje, zaostajati pa nikakor ne smemo. Vsak naj samo malo pomisli, pa se bo zavedal da to delo še ni končano. Spomenik škofu Baragi stoji. Ta naj priča da smo tudi Slovenci doprinesli svoj delež k ameriški kulturi in civilizaciji in da je bil on naš predhodnik v to svobodno deželo. Poleg tega pa nikakor lie smemo pozabiti naših drugih slavnih mož in sinov našega naroda. V mislih imam predvsem dva velika moža, katerih spomenika naj bi bila postavljena to leto v kulturni vrt. Ta dva spomenika naj bi pričala, da smo Slovenci izšli iz kulturne in civilizirane dežele. To naj bi bila spomenika goriškemu slavčku Simon Gregorčiču, katerega pesmi so še danes najbolj priljubljene. Gregorčič ni bil samo pesnik, ampak tudi prerok, kar nam živo priča njegova pesem Soči. Drugi spomenik pa naj bo postavljen nesmrtnemu pisatelju Ivanu Cankarju o katerem mi ni treba še pc-sebej povdarjati kdo je bil.
In v ta namen, to je v korist
se pojavile v teh težkih čaših, kot brezposelna akcija, klub malih posestnikov in tako dalje. Dokler bodo ljudje nosi
uničenje fašizma je tudi boj za vsaj politično svobodo Jugoslovanov v Primorju. Pa ne vem kaj je temu vzrok, da razen
bratje zadnje čase v domovini, skrajno dobrodošlo in pričakujemo, da bo zanimanje rodilo večje zbližanje in še bojši napredek vsestransko.
Naj na tem mestu priobčimo en članek iz "Izseljenskega Vestnika," ki ga izdaja družba sv. Rafaela v Ljubljani, in ki točno označuje miselne smernice, katere zasledujejo naši bratje v domovini:
"Domovina, ti si kakor zdravje. Ta občutek me Je j delu in toliko-več moških breziijaJJ Kadar bodo pa ljudje"ne-! °Paziti nobene akcije. Nam je prevzel vsikdar, ko smo se skoro vsako leto z večjo ali manj-|de]a	jha]. "dajati denar> se ij0d0 tudi i11 srce okamenelo, da ne čutimo
Druga je pa ta, ker so vedno j preroki ' umaknili in utihnili'. jveč z našimi ro'aki v P"mor-novi stroji in vsak stroj vzame |Torej bodimo pametni in ne no-.'u? Dvomim,! Verujem v star delavcem delo, tako da se več | simo'vsakemu denar, ko ga niti I Pogovor da "kri ni voda." Je-producira z manj delavci. isami nimamo preveč. S po-'1' mogoče politika kriva, da se
li vsakemu kričaču denar, se j par. dopisov, kateri so pa nale-iosem milijonov več žensk i>ri:b0d0 take stvari vedno pojav- teli na Sluha ušesa, m do sedaj
šo skupino naših izsejencev poslavljali od domače grude in se vračali v tuje kraje. Prenovljeni smo odhajali. Novo živ-! ljenje je zaplalo v nas.
"Kolikokrat sem ob takih prilikah in tudi sicer premi šljeval: Domovina, da bi ti vedela, kako te ljubi tvoj sin tu ji,ne! Da bi ti znala brati bolest slovesa z njegovih solznih	.......
oči! Da bi ti doumela ono veliko ljubezen, ki jo hrani nas|mno«° ljudl' kl ima-10 po dva. izseljenec že desetletja do tebe, domovina
Pa še nekaj je. Imamo tudi jzdravom:
ne zganemo? Ako je, bilo bi Frank Opaškar st. dobro> da se J° bi usedaj pusti-
teh principih poslovala, skliče Jugoslovanskega kulturnega vr-kadar in kjer se jim zdi primerno, potom časopisov sestanek vseh rojakov, ki se za to zanimajo, kateri naj bi napravili nekak osnutek za nadaljno delovanje.
Kakor so v pretekli vojni ameriški Jugoslovani pomagali graditi novo Jugoslavijo, enako lahko sedaj pomagamo sodelovati k propasti največjega žla človeštva — fašizma. Na delo toraj! Naše geslo naj bo: Smrt fašizmu in svobodo Jugoslovanom v Primorju.
J. J.
mati.!
"To ni romantika poezije; to so dejstva. Drugače si ne morem razložiti onega, iz leta v leto rastočega hrepenenja j našega izseljenca po domu, ki dela načrte, prinaša najbolj občutne žrtve, da more še enkrat stopiti na domača tla.
"Ljubezen in spoštovanje našega človeka v tujini do domačega duhovnika in učitelja, skrb za ohranitev materinega jezika in narodnih običajev, gojitev slovenskega petja, zavest skupnosti, ki se odraža v številnih društvih, predvsem še odločna borba in skrbna čuječnost za ohranitev najdražje svetinje — vere, vse to mi je govorilo vedno bolj in bolj: da je naš izseljenec pač vreden, da bi mu domovina posvetila več svojih skrbi.
Naša mladina in mi
Naša stara domovina §e izpopolnjuje
Pred nekaj dnevi me je član popravi, toda posamezne ustano-pevskega zbora vprašal, da kje ve ne bodo kos tej nalogi, treba jtno Pismo vplivne osebe iz na-
e skupne akcije vseh naših dru- Se stare domovine. Gotovo bo štev. Naši mlad. pevski zbori so ]naše «tatelje zanimalo, če po-dober početek za tako idejo. damo izfirpke tega pisma, ki Otroci v teh zborih imajo vso "am iz Prve roke kaže-i° kul"
tiči vzrok, da so prireditve nekaterih zborov in dramskih društev prilično obiskane ,dočim se pri drugih nastopa ob skoro prazni dvorani.
Gotov sem, sem rekel, da ne j bom daleč od resnice, če trdim, da uspeh je tam največji, kjer ne
(Na rokah imamo interesan- le tako presodimo, koliko smo
absolutno in relativno vredni mi Slovenci v dotičnih kulturnih panogah . . . ."
-o-
"Če dodam k temu še gotovo ugotovitev, koliko težje j samo imajo dobre pevce in igral-da je vse to versko in narodno blago ohraniti tam, kjer do-: ce> ker tehj četudi s0 ge tako po stikrat vsi oni, s katerimi naš izseljenec skupno živi, nimajo polni> se jih javnost kmalu na_ razumevanja za to, kar nam je sveto, — tam, kjer se pravi veliča> če ne znajo ali ne more_ ostati dober katolik postati tudi borec Kristusov, — tam,
kjer je naš človek izpostavljen večkrat samovolji delodajalca, — tam, kjer je že bilo toliko naše krvi izsesane in toliko borcev padlo in podleglo — hočem s tem reči: da je naš izseljenec tudi potreben — danes bolj kot kdaj prej, da domovina več zanj stori.
"Večkrat se je očitalo našim izseljencem, da se narodu odtuje in da zgube smisel za dom. Pritisk tujine je zelo močan, zares. Na drugi strani je pa opravičeno vprašanje: Ali smo pa tudi mi vse storili, kar bi bili lahko v kulturno-na-rodnem oziru?
"Samo eno misel, oziroma ugotovitev bi rad tu podčrtal. Slovensko izseljenstvo je v veliki meri specielno slovensko vprašanje. Medtem, ko se izseljenci iz drugih krajev zadovoljujejo z osebno, četudi malenkostno podporo, ima naš slovenski izseljenec vse več potreb.
"On si želi bolj kot drugi predvsem šol, knjig, listov. Tako postaja to vprašanje še posebej vprašanje naše Slovenije. Vsi bi se morali zavedati, koliko smo dolžni za ogromni denarni kapital, ki ga je poslal izseljenec domov, in koliko bolj še za narodno apostolsko misijo, s katero je ponesel naš naseljenec naše ime in našo pesem preko širnega sveta!
"Domotožje me' prevzema — domotožje po domovini v tujini, kjer smo doživljali med rudarji naš izseljenski dan, poln lepote in bolesti, v znamenju borbe in zmag, tako c?a sem si večkrat zaželel postaviti tak dan z vso njegovo notranjo vsebino, ki jo je mogoče doživeti le, a ne opisati, pred našo slovensko domovino. Začutili bi takrat mi vsi: da so sinovi naroda vredni in potrebni večjega umevanja od strani matere-domovine." (Drago Oberžan.)
--o-
Kam jadramo?
Cleveland, O.—Dobro je, da Nič se ne vpraša, kje se bo dobilo. Seve, potem se večajo davki. Dokler bodo ljudje zadovoljni plačevati vedno večje davke, bo vse dobro. Toda prišel bo čas, ko bodo ljudje rekli: do sem in ne naprej. In kaj potem, nihče ne pomisli, še ni dolgo, ko smo v Clevelandu volili za večje davke. Pa bomo zopet 12. maja. Vsak si misli, da če je en oddelek dobil, bi pa drugi ne, tudi mi si bomo plače zvišali. Ljudje pa
jo v prireditvah napraviti izpre-memb. Izpremembe so zopet mogoče le tam, kjer je članstva na razpolago; s številnim članstvom pa razpolagajo le ona društva, ki so bila dovolj daleko-vidna, da so ob pravem času preskrbela, da se je tukaj rojeno mladino pridobilo za oder. Brez naraščaja jo vsaka ustanova ob-
priliko, da se izpopolnujejo v turni razmah naše stare dmovi-vsem, kar je potrebno za oder-jne- Op. ured.).
ski nastop, iz te mladine bodo pevska in dramska društva črpala moči že v1 par letih, zato bi bilo priporočljivo, da jim nudijo vso moralno in gmotno podporo; isto velja za naša podporna društva. Sedaj, ko so skupni zbori pripravljajo za prireditev, jim te podpore ne odrekajte. Dne 10. maja bo mlad. pev. zbor Slov. doma na Holmes Ave. priredil koncert v počast vsem mamicam. Mamicam se priporoča, da ne odklanjajo daru, ki jim ga otroci nudijo na "mamičin dan." Istotako ne pozabite, da so v to-
sojena poginu, ker naraščaja ne j rek dne 28. aprila ob 7. uri zve-moremo pričakovati iz domovi-1 čer vrši seja v slov. Domu na ne. Dolžnost je vseh onih, ki jim j Holmes Ave. Kot vam je znano, | je na tem, da se bo slišalo še ka-ise pripravljamo na tri nastope, ko pesem in igro raz slov. oder J za kar treba veliko dela in pri-v slovenščini, da zainteresirajo | prav. Na seji se bo pobiralo de-tukaj rojeno mladino v delo, kil nar za prodane tikete, na razpo-je nam lastno. Ako tega ne sto-|lago je še nekaj listkov, katere rimo. potem lahko pričakujemo, na seji lahko dobite.
pogledamo kako živimo in kam jadramo. Res, kar nas je starih naseljencev, ne moremo razumeti, kako daleč bo vse to šlo. Vsak pameten človek ve, da bo tudi tega enkrat konec. Mesta, dežele, države, vse drvi v večje dolgove. Politika gre svojo pot naprej, ne glecle ali je dobi o za državo ali ne. Vse ;e dela, samo da se politiki ustrežo. Ljudstvo pritiska na vlado iu zahteva več in več.
da po preteku desetih let nam bol le redko dana prilika, da bi sej udeležili prireditve, ki bo mini domača.
Naši otrobi, če se bodo slučajno shajali v slov. domovih, se bodo zabavali na način, ki bo nam popolnoma tuj in če nas bo pot slučajno zanesla mednje, bomo tujci med lastnimi otroci in po lastni krivdi. To ne bo udarec samo za dramska in pevska društva ,pač pa tudi za podporna društva in druge ustanove. Pri raznih proslavah smo že sedaj odvisni od naše mladine in ako ne najdemo poti, da si to mladino obdržimo, potem si lahko predočimo naše prireditve in proslave po preteku desetih let. Kot sem že omenil, nekateri so se tega zavedali že pred leti in so vsaj delno preskrbljeni za odre, doeim so nekateri že danes prisiljeni na "i m por ti nanje" oderskih moči za razne prilike.
Dasi je veliko zamujenega, vencjar je še čas tla se to napako
Predsednik.
JOHN H. DAVIS
je kandidat za šerifa Cuyahoya okraja uv demokratski listi. Odobren jc od regularne demokratske organizacije in zlauti še od Citizens lige ki pravi, da bo Mr. 'Davis neustrašen in vesten šerif.
"Zagreb ima državno glasbeno akademijo (ali kakor se uradno nazivlje: Hrvatski glasbeni zavod). To je naš najvišji glasbeno kulturni zavod v državi, pri čigar ustanovitvi je imel glavno besedo škof Stross-mayer, brez katerega iniciative in denarcev (glavno!) bi Hrvati danes ne imeli najvišjih znanstvenih zavodov kot so: akademija znanosti in umetnosti, univerza, Narodno gledališče itd. Nam Slovencem je to prinesel šele povojni prevrat, oziroma nova država, seveda v mnogo manjši meri, vse času (najtežjem, povojnem) in naši maloštevilnosti primerno. Priznati treba, cla se tudi pri nas lepo razvija kulturno življenje, vendar gre zaradi raznih gospodarskih in duševnih kriz vse počasneje in težje kot pri Hrvatih, ki so imeli svoje trdne temelje postavljene že pred 50 leti. Zaradi tega so tudi finančno v boljšem položaju kot mi in si lahko privoščijo za svoje prireditve razne svetovne prva-ke-umetnike, ki jim plačajo včasih za nastop kar bajne cene. (N. pr. šaljapinu 70,000 Din za večer).
Resnica je, da so radi takih možnosti Hrvati najbolj razvajeni, (Beograd, ki je vsled vojne mnogo trpel, je dosti skromnejši) in izbirčni, cla mi Slovenci zanje skoraj ne pridemo v poštev za kakšne prireditve. Koliko jc naših izvrstnih pevcev, ki niso bili še niti enkrat povabljeni na. koncertiranje v Zagreb. Ne gre samo za to, da tekmujemo s Hrvati, ampak gre za to, da vzdržimo na kulturnem polju tudi svetovno konkurenco. Zato pa je treba mnogo študija, nabaviti si je treba vse, kar izide pomenljive jšega pri drugih narodih, ker
Klavžar M.:
EMIGRANTOM | a
Primorska zemlja v robstvu gine, krivica nam se vsem godi, saj niti ura — dan ne mine, da tekla ne bi bratska kri.
Požgani naši so domovi, teptana narodna zavest, na rokah bratov sq okovi, nas v lice bije tuja pest.
Cvet naših fantov v smrt
pošilja, ta neizprosni naš! tiran, nam jezik naš on izpreminja in uničuje vsaki dan.
Ti emigrant ki si v svobodi, pozabljaš večkrat domek svoj, pogosto tavaš ti v zablodi pozabljaš, kaj bil cilj je tvoj.
Pozabljaš ti dolžnosti svete, katere bratom si dolžan, okove zbiješ ti proklete, in dvigneš rod naš poteptan.
Naj vendar se vzbudi kdor spava,
naj se razlega klic glasan: "Primorska zemlja bodi zdrava, svobode zlate pride dan." -o-
Za naš ponos
Euclid, O.—Vsi narodi širnega Cleveknda in okolice se zbirajo kar trumoma, da si postavijo spomenike za svoje narode. Ti spomeniki naj bi bili priča o raznih narodnostih, živečih tukaj v deželi svobode. V tem oziru tudi Jugoslovani ne zaostajamo. Zadnje čase se dokaj obširno bere o aktivnosti za naš Jugoslovanski kulturni vrt. Na vseh straneh velikega Clevelan-da, kjer biva naš narod, se zbirajo z veliko aktivnostjo v razne skupine, da skupno delujejo zo
ta, tem potom sklicujem jako važen sestanek za četrtek zvečer ob osmih v dvorano sv. Kristine. Pridite zastopniki društev in posamezniki, da kaj koristnega ukrenemo. Pridite vsi, ki ste za to plemenito idejo, da spopolnimo naš kulturni vrt.
Frank Kosten.
NašiKanarcki"
Zadnjič je celo urednik tega ista apeliral na nas, da kadar imamo kakšno prireditev, da se malo razvrstimo z dopisi, da ne pridejo vsi naenkrat. V tem mu dam prav. Urednik tudi ne more zadnji dan uvrstiti vse dopise in tako pride včasih do nesoglasja med dopisniki in uredništvom.
Ker je danes ravno lep dan in imam nekaj prostega časa, bom tudi jaz nekoliko omenil o tem, kar se bo godilo pri nas v nedeljo 3. maja. Mladinski peyski zbor Kanarčki se tudi pridno pripravlja in vadi že vso zimo, da bo podal lep in zanimiv koncert. Nastopili bodo skupno v zboru, potem kvarteti, dueti sole itd. Podan bo tudi prizor s petjem, kar bo še najbolj zanimivo.
Zato pa apeliram zlasti na starše Kanarčkov in njih prijatelje, da se gotovo udeležite vsi tega imenitnega koncerta. Vsi veste, zakaj gre in da brez finance ne gre nobena stvar. Gre največ zato, da bo mogoče šc naprej vzdrževati mladinski zbor naših Kanarčkov. Upam in pričakujem, da bodo gotovo vsi Ijli-| bitelji petja navzoči. In še nekaj posebnega bo takrat. Vsaka mati, ki pride na ta koncert, L'J dobila pri vratih lep nagelj iu to I zastonj. To jim bomo podarili za Materinski dan, ki bo v bliž-j nji bodočnosti.
In da ne bom razkladal vsake j podrobnosti, naj vam povem, da j bo na tej prireditvi vsega dovolj na razpolago. Vstopnina bo 40c za koncert in zvečer za ples. Samo k plesu je vstopnina 25c. Začetek koncerta je ob 3:30 popoldne v nedeljo 3. maja v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Na svidenje.
Anton Vatovec.
Ce verjamete al' pa ne
Fant se je napravil v Ameriko in pri slovesu je tolaži' svojega zvestega dekleta, d11 ji bo poslal za karto prve %'1}" služene dolarje, samo če m" bo ostala zvesta in če bo b°* tela priti za njim.
"Ja, za teboj bom' pri*'"' ljubi moj Janez, na konec dovršitev velikega cilja, kultur-jsveta in čeprav ne bova in">c'
nega vrta, ki naj bi bil zgodovin ska priča o našem življu, naši kulturi in našem narodu v splošnem.
la drugega za jesti kot kri'P in vodo."
"Dobro, Jeva. ti boš skrbel''1 za kruh, vodo bom pa že s
Tukaj pri nas, v naši beli dobavljal," jo tolaži Jane?-
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 28TH, 1936
3
KRIŽEM PO JUTROVEM
ro ■em&kcm lirlrmlk« K. M»n
sto tisoč železnica, kvartaški
sir če ne vsekakor
"Mislim, da ne. Vsaj kap me ne zadene, če mi kdo izbi je moj kos mesa izpred ust."
"Hvala! Se bom torej v Liza-nu nastanil. Kako gnezdo je? Mesto? Vas?"
"Prestolica. Osem prebivalcev. * Cestna gledališče, kavarne, klub —."
"Vrag vas vzemi, znate boljših šal! Bo dolgočasne gnezdo, tisti Lizan?"
"No, lepo lego ima, ob Zabu leži, Kurdi so ga nekaterekrati razdjali, London ali Pariz torej vsekakor ne bo."
"Razdjali —? In mnogo uničili?"
"Da."
"Sijajno —! Bom kopial —! Krilate bike našel—! V London poslal—! Yes!"
"Akq hočete, lahko kopljete."
"Morate pomagati, sir! Tudi Nestorijanci morajo! Bom vse plačal! Jako dobro plačal! Yes!"
"Glejte, da se ne zmotite v svojih računih sir!"
"Zmotim? Ali ni krilatih bikov v Lizanu?"
"Nobenega."
"čemu pa me torej pravzaprav vlačite po tej nesrečni deželi, ha—!"
"Vlačim? Ali ne hodite že od Mosula sem čisto proti moji volji za menoj?"
Odprl je usta v znameniti šti-rikot; jih srečno spet zaprl pa dejal:
"Yes! Prav! Dolgčas mi je bilo! Doživljajev hočem!"
"No, doživljaje ste doživeli, in še dovolj! Bodite torej zadovoljni in ne kregajte se, sicer vas pustim tule sedeti in konec bo tak, da vas bodo črez sto let osorej našli kot krilatega bika pa vas lahko v London pošljejo."
"Fie—! Čisto za nič, tale vaša šala! Imam dovolj! Nočem nič več slišati od vas!"
Obrnil se je v stran.
Tudi bej ni bil zadovoljen. Ves čas sem je molčal in temno gledal. In ko je Anglež umolknil, se jc oglasil:
"Gospod, tvoji pogoji mi ne ugajajo!"
"Zakaj pa tebi ne?"
"Prenevarni so za mene!"
"Ni bilo mogoče boljših dobiti. če bi te bili zapustili, bi se nam dobro godilo, ti pa bi bil ujetnik melekov!"
"Vem. In hvaležen sem ti! Zvest prijatelj si mi ostal. Toda v Lizanu tudi ne bom drugo ko ujetnik."
"Lizana ne boš smel zapustiti, to bo vse!"
"Pa že to je dovolj! Kje misliš, da je Mohammed Emin?"
"Mislim, da je šel v Gumri."
"In kaj bo tam storil?"
Da bi bil meleka zadavil—! Tile Nestorijanci so se tako prestrašili, da bi jifri bili izlahka ušli, pa niti ena puška bi ne bila počila!"
"Tega ne verjamem! Kri bi vsekakor tekla! In čemu? Kurdi bodo prišli in bej nas bo moral izpustiti."
"Pa bo tudi kri tekla!"
"Ne bo! Skrbel bom, da se bo melek v miru pogodil s teboj. To bo tem laže, ker bo tvojih ljudi prišlo pač toliko, da bo vsak odpor Nestorijancev brezuspešen. Opažam že nekaj časa sem, da tile ljudje niso takega kova ko vi. ■ Dali se bodo pregovoriti, niso preveč bojeviti ! Sicer pa, — dal sem mele-ku besedo in mož beseda bom ostal, dokler bo tudi on mož beseda."
Bej je umolknil. Zadovoljen pa ni bil, to sem videl.
Povečerjali smo, si razdelili
Kako kuje življenje.
Ivan Matičič:
Brjanski Rajanj
(Odlomek iz rokopisa "živi izviri")
čudovito lep dan je bil na Pogorju. Velik dan, najlepši v letu. Ni bilo vsako nedeljo take slovesnosti pri Svetem Vidu. Velika maša je končala in ob tresku topičev se je usipala radostna, prašnja množica s Svetovita. Gosposki ljudje, ki so bili prišli na pegorsko žegnanje, šo se razkropili po vaseh, nekateri se pa napotili doli mimo Tabora in šli občudovat Skabrško jezero, o katerem so bili gotovo slišali v nižavju.
Na vaseh je prijetno dišalo iz hiš; po kurji in telečji zakuhi, po samem pečenju in cvrtju. Iz bajt se je pa valil dim skozi vrata in okna: tu se je kuhala mlečna kaša in se pekla gola koruzna pogača. Pa je bilo spričo tega toliko dima.
Popoldne so se pa šele dodo-
straže in legli k počitku. Zaupaj bra razgibale pogorske vasi. sem sicer meleku, vsaj za tisto j Pražnja radost se je pomikala
noč, pa previdnost nam ni mogla škodovati. Zato je bilo bolje, da je vsaj eden izmed nas vedno bedel.
Noč je minila mirno in drugo jutro smo spet dobili ovco. Spe-
k lipam, ki so bile slovesno ozalj šanes pisanimi trakovi. Mladinci pa mladenke so se sestopali k lipi modri pa ponosni, ostala zbranščina je strnila kolobar, v spodobnem in važnem pomenku
kli smo jo kakor prejšnji dan j Pričakovala velikega trenutka, na ražnju, jo pojedli in nato je1 Skozi Višinje so zakopitali prišel melek ter nas povabil, naj, trije konjiki: Odrinov, Kolarjevj
se pripravimo za odhod, že ponoči je nekaj čet odpotovalo in!
naše spremstvo ni bilo več šte-!
•i !
vilno.
pa Drozgov. Visoko so vihrale grive konj in moško so sedeli jezdeci, ozaljšani vsi: fantje in konji, s trakovi in pušeljci. Dva-
Jezdili smo po pobočju nav-! krat, trikrat so se zavihteli
zdol v dolino Zaba.
Obdelanega sveta ni bilo vi deti, tudi hiš ne, le tu pa tam; smo srečali samotno pristavo in
! okrog lipe, potem pa nesli skozi vas radost velikega dne.
Tedaj se je vnelo. Godci! Harmonikar se je ozrl okrog,
ob njej njivo revnega ječme-jprav kot kak fantovski glavar,
pa raztegnil meh, da so se ljudem kar oči zasolzile od vzhiče-nja. Ko sta pritegnila še plun-Saj bi delali le | kar in zvončar, tedaj so se gruče zamajale. Naj prvo poskok, da se razmaje ta. modri svet. Potem so v kolu zavalovili "brjanski zibaj." Visoko so priskako-vala devojkam zidana krila, a fantom se zaiskrile oči in nageljni za klobukom zadrhteli. In ljudstvo je bilo gin.jeno. Potem so ubrali godci drugo: zategnje-no sekaje so zavijali v pravo po-
na. Zemlja je zelo rodovitna,1 pa večni boji s Kurdi so vzeli' Nestorijancem vse veselje do poljskega dela. za sovražnika!
Pa pa smo videli krasne hrastove in orehove gaje. Le ma-lokje sem našel tako lepo drevje. Koliko bogastvo! In neizrabljeno !
Potovali smo čisto po vojaško, s sprednjimi in zadnjimi stražami in glavno četo. Sredi glavne čete, tesno obkoljeni, smo jez
| korak nazaj. Mladenke so medtem počepale, klonile glavo, se polagoma dvigale, rasle, valovile in zopet klonile. Plesalci so se jim polagoma približevali, in ko so prišli čisto blizu, je poprijel vsak svojo družico, jo objel, pridvignil ter z njo z^rajal.
Ljudstvo je bilo zamaknjeno v ta rajanj, kakor v samo Bogu dopadljivo opravilo. Vsa vas je bila zbrana tu. Možaki so modrovali, kadili viržinke, dedje vlekli pipe, žene in matere dvigale otroke. Doljanska gospoda pa je rinila naprej, da bi bolj natanko videla ta pogorski semenj pa te brhke Brjanke. Odri-novi so znesli,ven klopi in mize pa postregli s pogorskim vinom.
Trop vojakov je prikoračil na vas. Hej, hej, hej, branci! Ljudstvo je obstopilo te svoje ljubljence: saj so bili sami višinjski, sami domači sinovi. Prišli so iz doljanskih vojašnic domov na žegnanje. Kar ginjeni so jim segali ljudje v roko, matere jih objemale, očetje jih pa zrli ponosni. Pa so bili modri ti zali mladinci, ti zastavni dečaki. Večina je bila izpod gorskega prapora, od pehote. Imeli so zelenkast kroj, jopiče tesno prepasa-ne, lahke, nizke škornje, tesen klobuč zavihan naprej. Nekaj jih je bilo od konjiče. Ti so imeli visoke škornje pa irhaste hlače; na čepki jim je vihral šop konjske grive. Tavžljev je služil pri topovih. Na čelu temne čepke mu je žarel rdeč zubelj. Res junačni dečki ti brjanski branci! Matere so jokale od sreče, silile jih domov, na pogostitev; možaki jih pa vlekli k mizam pit. Branci so pa tiščali k lipi, k devojkam.
Medtem so jo ubrali višinjski jezdeci proti Zoranju in se srečali z zoranjsko trojko, ki je ko-pitala na Višinje. Obhodni dir.
kar pod levico. Glej, glej! Glejte, glejte, neki pobec se je na 150 lir pogojno 50 letno Iva
vo
Ljudje so se spogledali ta je resnični ženin! On ji je s tem dokazal, da jo bo vzel.
"Nesi jo, vzemi jo!" so klicali ljudje. On se je pa vihtel z njo moder, liki bi tiščal pod pazduho zaklad. Ko jo je postavil na tla, si strani in lipe.
Med odmorom so se pa vštu/ lili gosposki gledalci na plesišče. Eden je stopil h godcem, jim vrgel srebrnik: "še eno žetev!" Gosposkim je ples ugajal, hoteli bi ga poskusiti. Nu, godci so zaigrali — in gosposki šli žet. Polagoma so si spravili vitki plesalci svoje nežne devojke v naročje.' Do tu je še nekako šlo,, dalje pa težke.. Gospodom je curljalo s čela — in ko so hoteli družice položiti pod roko, so jim te zdrknile na tla. Ljudje so se na glas smejali — in "žetve" je bilo konec.
Pred Tisljevo krčmo je stala gruča brancev, obdana od ljudi. Oni od pehote in konjiče so bili kar nekako
približal Parkljevemu čisto k nogi in se dotaknil rdečih hlač. Ljudje so mu žugali naj se spravi proč; če ga udarnik zgrabi, bo j o j! Ne, Parkljev ga je kar prijazno prijel za ramo: "Nisi ti živojev?" Da. Videk je bil, je potisnil klobuk poj Parkljev sosed. Ni se mogel peljal nevesto okrog! zdržati, preveč so ga mikale rdeče hlače. Gledal je bil rajanje, poslušal godce opazoval gosposke goste, tekel za domačimi konjiki, a tako lepih hlač ni še videl nikoli.
(Dalje prihodnjič) —--o-
IZ PRIMORSKEGA
—Trst, marca 1936.—O ustanavljanju fašističnih organizacij "dopolavora" je italijansko časopisje svojčas veliko pisalo. V to organizacijo je fašizem vpletel vse svoje upanje, zato jo je tudi forsiral v prav vsako, pa še tako malo vasico. .Fašistični zaupniki so po naših vaseh silili v ljudstvo z vpisom, vendar
, . . , pa niso mnogo opravili. Marsi-v ozadju kajti prva kje je pdšlo do ustanovitve in
sta bila na Zoranju Parkljev in| ,e pri tem Qstalo
dili mi, melekovi "gostje," ob! gorsko rajanje. Pričenjala se je moji desnici bej, na levici me- pogoraka "setev." Nihče je ni lek. Redkobeseden je bil.
Kake pol ure je še bilo do Li
žili v širokem oklepu obrnjeni k mladenkam. Zdaj so izstopili
; napovedal, nihče urejal parov, , pa je bilo vse lepo urejeno. De-zana, ko nam je prijezdi napro-j vojke so se postavile tesno ob li-til človek, ki je koj vzbudil mojojpi v kolobar fantje pa jo obkro-posebno pozornost.
Res orjaške rasti je bil in njegov kurdijski žrebec je bil eden j po taktu pa vihteli z desno, ka-največjih in najmočnejših, kar j-kor bi sejali: dva koraka naprej, sme jih kedaj videl, široke ka-tunaste hlače je nosil in suknjič iz enakega blaga. Mesto turjjana je imel krog glave ovito ruto in staro puško je nosil, ki gotovo ni bila orientalskega j
Kje je lepše? Katero rajanje si- izbranih levov iz vse države br-jajnejše? Na Zoranju so bili janske. Kadar je pretila nevar-pri "žetvi." Deve, strnjene ob lipi, so se zibale z životom, valovile, sramežljivo pomežikale že-nihom. Ti so se jim bližali po-skakovaje, vriskaje. čimbolj so se bližali devojkam, tem močneje so one valovile. Zdaj so se ženini naglo spognili do tal pa zavihteli vsak svojo družico kvišku. Godci so urezali poskočno — in ženini poskakovali z golobicami v naročju, naprej nazaj, v stran. Potem si je spravil vsak
je le pri tem ostalo. Drugod, zlasti kjer je kaj priseljencev, je organizacija v začetku imela več uspehov zlasti še zato, ker se v prostorih "dopolavora" ob nedeljah in praznikih prirejali plese, med tem ko je ta zabava po deželi že čisto odpadla. Tako je tudi dolinski "dopolavoro" ob ustanovitvi uspeval . . . Odbornik dolinskega fašja Jercog, doma iz K rogelj je kupil v Dolini staro gostilno, poslopje je podrl in sezidal novo. Nalašč za "dopolavoro" je uredil v novem poslopju veliko, lepo in parketi-rano dvorano. Vse poslopje ga je stalo nad 60,000 lir. Kljub vsem privilegijem pa danes oddaja bufet "dopolavora" katerega je do sedaj vodil v lastni režiji, v najem. V "dopolavoro" zahaja sama mladina, kajti tu je svobodna, ni nadzirana, lahko pleše kadar in kolikor časa se ji zljubi. Odrasli, zlasti pa starejši domačni, tudi če si od časa do časa privoščijo kak kozarček vina, ne, zahajajo v "dopo-
lovoro" ker, kakor hitro jih vi-nost, so si obesili na prsi po dve: di tu kak javen funkcionar jim
sekiri pa se postavili z bivoli na	predbaclva> da za popiva.
Loparjev. Vse ju je ogledovalo z nekim svetim strahom, prav kot samega velikega vojvodo; nihče se ni upal seči jima v roko. Dva strašna grmavsa, dva bivola brjanske vojske! Lopar-jevemu je visela ob škornjih težka sablja, glavo mu krila visoka črna kučma, na ramah je imel kite iz konjske grive. Služil je doli v Tržcu pri krdelu junakov, onih, ki so jezdili žreb-ce in so jim vihrala prek glav rdeča praporca. Parkljev pa je imel rdeče hlače težke škornje, prek oprsja surovo usnje, na silnih zapestjih usnjene obroče, prek ram in za pasom močna jermena, na visoki beli kučmi rdeč vojvodski znak: glava bivola. Silen je bil Parkljev junak, brke košate liki sam vojvoda. On je služil prav tam na samem Vidovem po,lju(i ,,pod vojvodskim praporom, pri samem knezu Bo-jarju. To je bil trup udarnikov, cvet brjanske vojske. Stotina
čelo vojske, se zasekali v sovražne roje, razbijali in podirali — in Alemani niso mogli udušiti brjanske zemlje, in Ligurci se je niso upali pohoditi.
Parkljev je govoril malo, kar tihoten je stal tu. Včeraj v jutro je šel na pot, a je šele prišel. Vsa vas je strmela vanj. Poprej se niso zanj niti zmenili, kaj bi bajtarjev siti! Zdaj je pa
svojo pod desno roko, levo uprli tako izredno odlikovan. Tudi ob bok pa se zavihtel z njo na j Loparjev je bil molčeč, ta baj-
nje imajo, med tem ko se pritožujejo in nočejo plačevati javnih dajatev.
Vendar je tudi za organiziranje "dopolavora" določeno najmanjše število članov, in sicer 120. Če ne dosega članstvo tega števila, potem organizacija ne more obstojati. Zato n. pr. v Boljuncu niso mogli ustanoviti te fašistične ustanove kljub vsemu forsiranju, ker niso mogli
. .	. , i zbrati dovolj članov. Pa tudi
peti. Gorjanov je pobasal Lisče-' tarski sin, a tako časten junak. | margikje drugod je bU ves trud
no Nanut, češ, da je ovirala sina prihajati k pred vojaškim vajam.
—Gorica, marca 1936. — Iz Cola poročajo, da so našli v neki grapi Križne gore truplo mlajšega moškega. Po ugotovitvi so dognali, da je mrlič istoveten z 27 letnim Štefanom Božičem iz Gozda pri Colu, ki je že pred časom izginil brez vsakega sledu. Bil je skupno z očetom in bratoma ter nekaterimi drugimi vaščani osumljen vloma v šolo na Gozdu, kot smo to že poročali v prejšnji številki našega lista. V zvezi s tem so se razširile po okolici najrazličnejše vesti, vendar pa zago-netka o smrti nesrečnega mladeniča še ni pojasnjena.
—Petnajstletni Bizjak Stanislav iz Renč se je igral z granato, ki ga je težko ranila. Ravno tako je bil vsled stare granate, ki jo je hotel odpreti, ranjen 17 letni Oskar Simčič iz Bilj, ki so ga morali prepeljati v goriško bolnico in je le malo upanja, da bi okreval.
DNEVNE VESTI
četvorčke gredo na obisk k petorkam
Dallas, Texas, 27. aprila. — Dr žava Texas ima letos sijajno razstavo, na kateri nastopajo znamenite texanske četvorke — Mona, Mary, Leota in Roberta Keyes. Starši teh četvork so sklenili, da pošljejo svoje štiri hčerke, ki so bile rojene vse v enem dnevu, v Callander, Ontario, kjer prebivajo znamenite kanadske petorjce, Yvonne, Ce-cilie, Marie, Emilie in Annette Dionne. Povabile jih bodo na texansko razstavo.
"Pripeljel bo tvoje ljudi in nas izvora. Spoštljivo oddaljena sta,
jezdila za njim dva moža, najbrž sta bila njegova podanika.
Pustil je prednje straže mimo in se ustavil pri nas.
"Dobro jutro!" je pozdravil z donečim glasom.	;
osvobodil.
Poglej bej, ali ne u vidiš, da sem svoje pogoje čisto premišljeno stavil?? Mohammed Emin bo čisto gotovo prišel s Kurdi in nas rešil. Čemu torej misliti na beg? Prav lahko bi se ponesre-
"Dobro jutro!" je ozdravi
čil, kri pa bi tekla na vsak na- melek.
čin. Drugo nam ni treba, ko da j "Tvoji seli so mi poročali, da
! si si priboril sijajno zmago!" "Tako je, hvalabogu!"
mirno počakamo'na Kurde. In počakali bomo na nje v Lizanu kot melekovi gostje. Nič se nam ne bo -zgodilo. V nekaj dneh, morebiti že v nekaj urah, bomo spet svobodni—."
"Pa misliš, da bo melek res ravnal z nami kot, z gosti?"
"Gotovo!"
"I)a, vi bodete njegovi gostjo, jaz pa ne!"
"Potem bo snedol besedo in tudi mi nismo več vezani na naše obljube. Kakor torej pogoje obrneš, so dobri za nas!'' "Pa prišlo bo do hudega boja,
"Kje so tvoji ujetniki?"
Melek je pokazal na nas. Orjak nas je temno gledal.
"Kateri je gumrijski bej?"
"Tale!"
"Tako!" jo zategnil velikan. "Torej tale človek je sin Abd el-Summit beja, ki je davil in moril naše ljudi—? Hvalabogu da si ga, dobil v pest! trpel bo za grehe svojega očeta!"
Hej jc molče poslušal, ni sej mu zdelo vredno odgovoriti. Jaz| pa sem moral vsekakor popra
ko jih bodo napadli moji ljudje! viti mnenje, ki ga je imel ta člo-In pomisli, da je za mene nečast-j vek o nas. no, čc bom lenaril v Lizanu, med-j Obrnil sem se k meleku: tem ko moji ljudje za meno kri "Melek, kdo je tale ečlovuk?" prelivajo!	(Dalje prihodnjič.)
fašistov zaman; kjer se pa uspeli in postavili organizacijo na noge, ta počasi peša in propada. Pametnega itak ni ničesar nudila in ni imela namena nuditi. I Sedaj jih še udruženje autorjev j tir j a za plačilo takse in tako bodo počasi morali prenehati tudi s plesi. Ko ga zgine ta edina privlačnost, potem bo zapisan propasti sleherni "dopolavoro" v naših krajih.
—Gorica, marca 1936. — V znani in obširni črnovrški aferi,; j ki se je 20. januarja t, 1. zaključila v Rimu pred posebnim so-! diščem, kot je naš list v svoji) zadnji številki poročal, je bi) takoj ob začetku preiskave aretiran tudi Anton Rejc, 25 let star, doma iz Lomov pri črnem vrhu iu nečak težko obsojenega Pivka. Vendar pa, ker mq oblasti niso mogle prav ničesar dokazati, je bi,l spuščen takoj po zaslišanju. V torek 3. t. m., pa je bil pred goriškim sodiščem, češ, da je iz političnih razlogov zbežal čez mejo obsojen v kon-tumaciji na dve leti zapora in 20,000 lir denarne kazni.
—-Ivan žele iz Matepje vasi jo bil obsojen na 6 mesecev zapora in 7, 500 lir radi tihotapstva konj in zoperstavljanjn javnim organom.
—Goviško sodjsee je obsodilo
Dvojčka rojena tekom 2 mesecev na Ogrskem
Losonc, Ogrska, 27. aprila.— Zdravniki po vsej Ogrski kot tudi pc ostalem svetu so začudeni nad dejstvom, da je Mrs. Ana Kubetko porodila dvojčka ki sta bila rojena dva meseca drug za drugim. Po porodu prvega otroka je ženska zbolela za neko oteklino. Odpeljana je bila v bolnico, kjer je dva meseca po porodu dobila drugega otroka. -o--
Abesinija išče posojilo za zrakoplove
London, 27. aprila. — Abe-sinski poslanik pri angleški vladi je naredil nujen apel na angleški narod, da zbere skupaj 5 milijonov dolarjev, da si Abesinija nabavi zrakoplove. Poslanik je izjavil, da je Abesinija pripravljena denar vrniti in plačati dva odstotka obresti. Nadalje je poslanik izjavil, da prihaja apel nekako pozno, vendar je še čas, da se zaustavi napredovanje Italijanov v Abesiniji.
MALI OGLASI
Starejši mož
ki se razume na delo na farmah, bi rad dobil delo pri slovenskem farmarju. Pošten mož. Pišite na 3011 Lincoln Ave., Parma, Ohio.	(101)
Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano
Chicago, III. — "Trinerjcvo Krepko vipo jemljem, kadarkoli trpim i|« ?.r-lodčnih ali prebavnih nerodnostih in lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna Ravlug. Nikar! <! delati palekuMiv s kakim ctrupiin nu-jvajalnhp sredstvom. Jemljite Trtiiar-Ijevo Krepko vmo, ki ju tokom /.udnlth 44 let dokazalo, da jc najbolj ysupenil) -vo lidravilo proti Juriju, plinom bemu teku. glavobolu. peimriH'Oiii spanju hi podobnim težavum Pri vsup lekarnarjih
TKINLU.I l£V K M K KI U GKENKMiA VINA
Junepli iii(i"i <:<nur>np1' rim**-' ■ ........... »« i ■ ....... ....... -
Mr.
z glavo in reke ti te, kapetan. Ladje ne homo j prodali."
Easter!ing je namr.-vil obrvi: "No, če ladja res nikakor ni naprodaj, bom prešel takoj na stvar. Predlagam vam namreč, da se udeležite z mojo Bonaven-turo nekega podvzetja, in sicer dobrega podvzetja,"
"Počastili ste nas. Toda mi zaenkrat nimamo namena odjadrati na piratsko vožnjo."
"Saj ni piratstvo, kar vam jaz predlagam."
"Kaj pa potem?"
"Ali vam smem zaupati?"
Easterling je drugega za drugim vprašujoče pogledal.
"Menda ni potrebno, zakaj na vsak način tratite čas.'
Te besede niso bile, bodrilne. Pa kljub se Easterling ni dal motiti. Morda jim je znano, da je svoj čas jadral z Morganom? No, če ne, naj zdaj izvedo, da se je udeležil z Morganom pohoda preko velike savane v Panami. Ko pa je napočil trenotek, da bi se razdelil plen, katerega
da bi dal potrebni poudarek petan Easterling nevaren člo- in Hagthorpp, Bila je slabo 1 nje razpravljanje in nam boste I do kaki
li v tem bbgatem španskem mestu, se je izkazalo, da e plen mnogo manjši, kakor se e pričakovalo. Med Morga-ncvimi pirati se je culo mrmra-lje, da so bili ukan j eni in da je del plena skril. In te ice, je rekel Easterling, ni-bile brez podlage. Tako so bili na primer dragulji in biseri S an Felipe, ki so imeli ogromno vrednost in katere si je Morgan prisvojil. Toda, ko so te govorice dospele na Morganova ušesa, se je slednji ustrašil, ker se je bal, da bi utegnila preiskava piratov dognati, kako stvar stoji, s čemer bi bila dokazana njegova verolomnost in krivda. In tako je, sredi pota nazaj, na savani neke noči zakopal zaklad, katerega si je bil prisvojil.
'"Samo en mož je, ki ve za ta zaklad," je rekel kapetan Easterling svojim poslušalcem, ki so ga napeto poslušali. Neki mož mu je namreč pomagal prenesti in zakopati zaklad, česar ne bi mogel storiti sam. Jaz sem ta mož . . . ."
Pripovedovalec je umolknil,
Zvezdama v Pamdem, C«'., je dobila ogromno steklo, ki je vredno $2,000,000 in katerega bodo sedaj zbrusili za teleskop, ki bo največji -ia svetu. Sedem ur so porabili delavci, da so ogromni kos stekla preložili iz železniškega voza na truk.
jim besedam. Nato je nad a Ijeval.
Njegov predlog je bil, da bi se Bloodovi ljudje, udeležili s svojo ladjo ekspedicije njegove Bona-venture v Darien, kjer bi izkopali zaklad, katerega bi se pošt eno razdelilo med njegovimi in Bloodovimi ljudmi, in sicer na podlagi členov Bratovščine obali.
"če cenim, vrednost zaklada, ki ga je takrat Morgan zakopal, na petsto tisoč zlatih osmakov, je moja sodba skromna," je dejal.
To je bila vsota, ob katere imenovanju so njegovi poslušalci ostrmeli. Tudi Blood je bil začuden,, vendar ne toliko ko njegovi tovariši.
"Hm, hm, res je čudno," je dejal. Nato pa je vprašal: "Koliko mož pa imate na svoji Bo-naventuri ?"
"Nekaj manj ko dvesto.' "In teh dvajset mož, ki so z menoj, dela tako razliko, da se vam zdi vredno sttaviti nam ta predlog?"
Easterling se je zasmejal. "Saj niso možje tisti ki jih baš potrebujem, marveč izborna-, močna ladja, v kateri bi bil zaklad zavarovan, ko bi ga enkrat imeli. V trebuhu take ladje bi bil zaklad varen kakor v trdnjavi in smejal bi se vsaki španski galeoni, ki bi se me drznila nadlegovati."
"Vraga, zdaj razumem!" je vzkliknil Wolverstone, Pitt, Hag-thorpe in Dyke pa so prikimali. Toda prodirljivi pogledi Bloodo-vih oči so bili še vedno uprti na bikovsko postavo pirata.
"Kakor pravi Wolverstone, je stvar razumljiva. Ampak desetina plena, kar bi bila vse, kar bi prišlo na Arabelo, če štejemo po glavah moštva, je mnogo premalo v teh okoliščinah."
Easterling se je napihnil in zamahnil z roko z velikodušno gesto: "Kakšen delež pa bi predlagali ?"
"Glede tega se je treba šele zediniti. Vendar pa ne manjšega ko eno petino."
Bukanirjev obraz se je dobro voljno nasmehnil. "Pridite s temi svojimi prijatelji jutri opoldne na kosilo na krov Bonaven ture, pa bomo podpisali pogod bo."
Za trenotek se je zdelo, kakor ga Blood okleva. Nato pa je vljudno sprejel 'njegovo povabilo.
Toda, čim je bujkanir odšel, je Blood ohladil oduševljenje svojih tovarišev.
"Posvarjen sem bil da je ka-
vek. To bi bilo laskavo zanj, zakaj, če hoče biti kdo nevaren, mora biti tudi bistroumen, kapetan Easterling pa ni."
"Kakšne misli pa ti roje po glavi, Peter?" se je čudil Wolverstone.
"Saj" stvar menda ne more biti bolj razumljiva, kakor je," je rekel Hagthorpe.
"Razumljiva !" Blood se je zasmejal. "Prav, če mislite tako ! Torej ladja, ki je močna kakor trdnjava, v trebuhu te ladje zaklad, ki je vreden pol milijona, in ta ladja v naših rokah, ki smo mu popolni tujci ... Pa je res zaupljiv ta maloprednež!"
Možje so pričeli premišljati te besede, Pitt pa je rekel: "Hm, možak pač zaupa na našo čast."
Blood ga je pogledal s karajo-čim izrazom v očeh. "še nikoli nisem naletel na človeka z East-erlingovimi očmi, (ki bi komu kaj zaupal. Ako on namerava spraviti zaklad na krov te ladje, pomeni to, da bodo takrat že tudi v njeni posesti, čast! Hm, ali bo res tak človek naiven, da bi verjel, da nam Čut časti ne bo dovolil, da bi neke temne noči, ko imamo zaklad na ladji, lepo ne izginili na širokom morju, ali pa celo da ga s topovi naše ladje ne potopimo na morsko dno?"
Vendar pa stvar še ni bila popolnoma jasna Hagthorpu. "Kaj pa potemtakem misliš, Peter, da je bil njegov pravi razlog, ko nas je povabil, da se udeležimo ž njim te ekspedicije?"
V Kaliforniji so začeli »aditi rastlinstvo sporedno s skladi zemlje, da se v bodoče prepreči odnašanje zemlje po nalivih. Slika na levi kaže svet, kjer je voda odnesla do 18 palcev zemlje iz sadovnjakov.
"Razlog, katerega je omenil. On hoče našo ladjo, pa bilo že za prevoz zaklada, ako slednji res obstoja, ali pa za druge namene. Ali ni hotel najprej kupiti Arabele? Da on hoče ladjo, o tem ni dvoma, ne mara pa nas, in bi se nas tudi kmalu iznebil, c tem bodite prepričani!"
Toda Bloodovi ljudje niso bili pri volji, tla bi odklonil to zapeljivo ponudbo. Saj je znano, da se ljudje od nekdaj podajajo v smrtne nevarnosti če se obeta, da bo tudi plačilo v obliki dobička' veliko. Hagthorpe, Pitt in Dyke so bili mnenja, , da si je Blood ustvaril predsodke napram Easterlingu, in da mu je te predsodke navdehnil govelr-ner de Ogeron. Če že ne drugega, naj naslad njega, dne vs'aj' obedujejo z Easterlingom, da bodo videli, kakšne člene ima v mislih.
"Pa ste gotovi, da pri tem kosilu ne bomo. zastrupljeni?" jih je vprašal Blood.
Toda njegovi predsodki so šli predaleč in njegovi tovariši so se pričeli norčevati iz njega. Kaj pa bi mu bilo s tem poma-gano? Ali bi pi\išel s tem v posest Arabele?
Drugega dne dopoldne so torej odšli kapetan Blood, Hagthorpe, Pitt in Dyke h kosilu na ladjo Bonaventuro, Wolverstone pa je ostal kot poveljnik na ladji Arabeli.
Easterling jih je sprejel bučno, kakor je bila njegova navada, ob navzočnosti vseh svojih malopridnežev. Teh je bil poln krov in vsi so bili oboroženi. Kapetanu Bloodu ni bilo potrebno, da b? opozoril svoje tovariše o izrednem položaju, da je Easterling sklical za ta sprejem s kopnega, iz krčem in beznic, kjer so se nahajali, vse svoje moštvo. Bloodovi tovariši so se pričeli zdaj izpraševati, da-li ni imel koncem koncev Blood prav in da-li ni so zašli v nastavljeno past.
Ampak zdaj je bilo prepozno za obžalovanje. Pri vhodu v hodnik je stal kapetan Easterling ter čakal, da jih odvede v kabino. Na njegovo povabilo je odšel Blood s svojimi tovariši za Easterlingom v kabino.
Kakor vsa ladja, ki je bila umazana in v neredu, tako je bila tudi velika kabina pravo nasprotje kabine na Arabeli. Njen strop je bil tako nizek, da sta komaj stala pokonci v njej velika moža, kakršna sta bila' Blood
opremljena in v njej ni bilo skoraj ničesar razen velike mize in nekaterih stolov.
Tudi kosilo je bilo tako kakor vse ostalo na tej ladji. Meso je bilo sicer sveže, toda tako. slabo kuhano in pripravljeno, da se je kapetanu Bloodu želodec obračal, ko ga je užival.
Eašteringovo družino je tvorilo kakih šest njegovih tovarišev, ki so bili nameščeni okoli njega kakor nekaka častna straža. Glede teh je dejal, da so bili izvoljeni od njegove posadke, da podpišejo pogodbo v imenu vsega moštva. Poleg teh je stal tudi neki mlad Francoz, po imenu Joinville, tajnik gover-nerja Ogerono, ki je imel predstavljati governerja ter dati legalno sankcijo temu, kar se ima določiti.
Ko so sedli k mizi, so bili Bloodovi ljudje tako posedeni, da nista bila dva drug ob drugem. Blood in kapetan Easter-Sing sta sedela-drug drugemu nasproti.
S kupčijo se je počakalo dokler ni bilo kosilo končano in se je umeknil zamorski služabnik. Končno se je miza vendar izpraznila in na njej so ostale samo še steklenice z vinom, kozarci, tinta, pero in papir. Easterling je zdaj otvoril zadevo, in Blood je zdaj prvič slišal, da ga je slednji nagovoril s kapeta-nom. Prvo, o čemer ga je Easterling obvestil, je bilo, da petina plena, kakor jo zahteva kapetan Blood, se zdi njegovemu moštvu previsoka.
"Govoriva jasno in brez ovin-
dovolili, da odidemo."
Easterling je zarezal: "Pri moji veri, doktor, za vas bi bilo najbolje, da greste nazaj k svojemu poklicu in k puščanju krvi ter da pustite ladjo onim, ki ve-
> saz njo ravna! Ob teh besedah se je Easterling obrnil h governerjevern predstavniku, ki je sedel ob nje govi desnici:
"Kaj pa vi menite, gospod Joinviile?"
kov, kapetan!" je rekel Blood. "Mar mislite reči, da odbijajo moj pogoj?"
"Kaj pa drugega?" "Hm; v tem slučaju, kapetan, nam pač ne preostaja nič drugega, kakor da se poslovimo kot vaši dolžniki, ker ste nam priredili to izvrstno kosilo."
vOči kapetana Easterlinga so gledale nekam grozeče iz njegovega velikega rdečega obraza. Z roko si je otrl rosno čelo, preden je odgovoril:
"Posloviti se mislite?" je za-režal. "Vi ste res odkriti in jasni ... In vidite, jaz imam rad odkrite in jasne ljudi in jasne besede. Ali morda menite, da hočete odstofpiti od našega Kapetan Blood je okleval z domenka ?
odgovorom ter pogledal po svojih tovariših, kakor bi pri njih iskal pomoči.
"če mislite," je končno dejal, "da so naši pogoji nesprejemljivi, je torej nepotrebno nadalj-
Dekleta in žene
Sedaj je čas, da si izberete ali naročite fino spomladansko "STERLING" suknjo ali obleko direktno iz Sterling tovarne, po veliko nižjih cenah kakor kje drugje.
Ker mi ni mogoče vas vseii obiskati ob pravem času, zato vas prosim, da me pokličete, pišete ali se oglasite, da pridem po vas in vas peljem direktno v tovarno.
Se vam priporočam
Benno B. Leustig
1034 ADDISON ROAD Tel. ENdicott 8505
TWILIGHT BALL-ROOM
Najfinejša slovenska plesna dvorana v Clevelandu
Dominik Krašovec, laHtnik
6025 St. Clair Ave.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
Ustanovljena 2. aprila 1894, irikorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Jo'.iet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO FREMOZENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 18G.
V Clevelandu, Ohio je 16 naših krajevnih društev.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900i000.00.
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočsš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih a?es-mentov.
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot, čo še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije! potrudi se m pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta.;— Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago, Street, Joliet, Illinois
Denite v hišo furnes sedaj in plačajte jeseni!
Specielno samo za nekaj časa!
Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces Lahko kupite na, 36 mesečnih obrokov. ' popravljamo furneze in boilerje vseh vrst. Vprašajte za slovenskega zastopnika Štefan Robash
WOLFF HEATING CO.
HEATING ENGINEERS North Boulevard	Tel. GL 9218—9219
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
IIEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOCNA POSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. CIMPERMAN J. J. FflERICKS
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti nepopisne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 10 aprila 1936 za vedno zatisnila svoje mile oči naša ljubljena :'n :iepo-zabljena mamica
Felica Rupnik (Lesar)
Njeno truplo smo položili k večnemu počitku na Holy Cross pokopališče dne 14. aprila. Ranjka je bila rojena v 3o-dražici leta 1864 in je bivala tu v Ameriki 34 let. Tem potom ss Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli canjko pskrepit a ki so se udeležili pogreba ter vsem, ki so nam v težkih urah stali ob strani s tolažilnimi besedami in nasvetom. Najglobs-kejša zahvala naj velja vsem, ki so položili vence na kreto drage mamice ter s tem spremenili mrtvaški oder v krasen raj.
Sledečim se najiskreneje zahvaljujemo: družini Joseph Stampfel iz Clevelanda družini Anton Novak iz Clevelanda društvu Srca Marije št. Ill KSKJ, katerega društva je bila članica pokojna, The Slovenian Hunting Club, Barbertcn, r:c-sedom iz Snydertown, družini Jos. Vidergar, družini Walt<->-Mitchell, družini Anthony Mitchell, Cružini Peter Lužar, družini Louis Mertič, družini Jos. Vrabec, družini Peter Somerick družini L. Helmledter, družini L. Herdman, družini H Na~°l druž. Robert Statz, Fort Wayne, Ind. International Harvester Co.. Fort Wayne, Ind. Engineering Dept. Employees, Fort Wayn" Ind. Employees of Drum Shop B. & W. Co., druž. A. Nagel. ' , Najlepšo zahvalo naj prejmejo darovalci za sv. maše ki -;e bedo brale za dušo pokojne: društvo Srca Marije št. 111 KSKJ družina L&uis Arko, družina Joe. Lekšan, družina Jerry Zup^c' družina Jos. Ujčič, družina John Lintol, družina Andrew Blažič' družina Frank Kuralt, družina John Podlipec, družina Frank Zakrajšek, družina Wocdard, prijateljica iz Rittman, O ;n vsi navzoči iz Clevelanda, O., družina Anton Čampa- družina Louis čampa, Mr. Jakob Petrič, družina Jos. Petrič, družina Charlie Petrič. družina Jerry Knaus, družina Katarina Eržen družina Edward čampa, Mrs. Frances Kobe, družini John Petrič.
Iskrena hvala- vsem, ki so darovali sveje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Enako lepa hvala članicam diuštva Srca Marije za molitve pri pokojni in članicam, ki so nosile pokojno k zadnjemu počitku. Lepa hvala pevskemu zboru Javornik "a krasne zalostinke pri krsti pokojne. Prisrčna hvala Mrs Jos Stampfel iz Clevelanda, ki nas je tolažila ves čas in udeležila pogreba; ravno tako tudi družini Anton Novak iz~ Clev:-■landa. Prisrčna hvala Rev. Jos. Medinu za vse obrede in za podelitev sv. zakramentov pred smrtjo. Hvala lepa pogrebnemu zavodu John Topolsky za vzorno preski bo pogreba.
, Ti pa, ljuba in nepozabna mamica, mirno počivaj v tuji žemljici po prestanem zemeljskem trpljenju, v naših srcih boš ostala zapisana za vedno za Tvoje neprecenljive dobrote do nas Bog naj Ti poplača v večnem raju za vse.
žalujoči ostali: ,
Frances omož. Udovich, Pauline omož. Statz, Mary omož. Clark, hčere; Jos. Lesar, sin; zetje in sinaha.
Barbertcn, Ohio, 27. aprila 1936.