posamema Številka 1 'Din*	Poltnlna paviallrana«
Štev. 4.	V Liubliani, v petek 2. februarja 1923.	Leto I.
•Mirnem ramkalni bnevnir
Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemšl pondeijke.	Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. —	Telefon št 213	Oglasi po tarifu. Sprejemalo se te do 15. ure.
Mesečna naročnina:	Brzojavni naslov: „Novost!•ljub!)ana(^		Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
v ljubijan! Din to*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*—	Upravnlštvo: Marijin trg št 8. —	Telefon št 44.	Račun pri poštnem č-k, uradu št 13.238.
Dr. Leopold Leaard:
Sporazum z Nemci.
V	javnost ie prodrlo, da se Narodna radikalna stranka nekaj dogovarja z Nemci in poudarjalo se je, da ta govorica razburja neke »narodne kroge«.
V	Beogradu se je neki Slovenec razburil, ko je našel na jedilnem listu zapisano: »bečka šnicla«. Toda neki Srb mu je mirno pokazal dalje na jedilnem listu: »oljuveč«, »čavapčiči« rekoč: »Cavapčiče smo prejeli od Turkov in jih Imenujemo s turško besedo, šniclo so nam prinesli Dnuajčani in s m tudi nemški izraz.« Ce bi moral biti jedilni list čisto slovenski, bi na njem ne imeli mnogo več, kakor žganice in kašo. — Srbska mentaliteta je od našega nekoliko različna, ona se ne navdušuje in razburja, kakor se mi, gleda na mnoge stvari bolj pametno in trezno, predvsem pa gleda na vse politične dogodke bolj s širokega duševnega stališča.
Narodna radikalna stranka se je sporazumela z makedonskimi Turki, torej z ljudmi, ki so gotovo mnogo bolj proti-državni, kakor pa slovenski Nemci. — Sporazumela se je z Madžari v Vojvodinu Vsak čas je tudi pripravljena, da se sporazume z Radičem. Ona je Sploh vedno pripravljena na vsak dogovor in na vsak sporazum, ki je v interesu države. Ako bi kdo stal na stališču, da je načeloma in absolutno zoper vsak sporazum z Nemci, bi mu morali reči, da je politično bolan.
Pri vsakem sporazumu je treba nekaj žrtvovati. Srbija se je sporazumela z Grčijo ter je žrtvovala nekaj stotisoč makedonskih Slovanov. Sporazumeli smo se z Rumunijo ter ji žrtvovali mnogo Srbov in hrvaških Kraševanov. — Pred prvo balkansko vojno se je Srbija sporazumela z Bolgarsko ter ji bila pripravljena žrtvovati velik del Makedo-mje. Istotako je treba, ako se hočemo žrtveZUrneti * Nemci, doprinesti neke
Vprašanje je samo, če je sporazum z Nemci koristen in potreben in če so rive, ki bi jih ta sporazum zahtevah rega vredne?
00e ^e.ne	so ravno oni krogi,
ko sm°’ da bi utegnilo priti do sporazuma z Nemci,
zahtevali, naj se naša zunanja politika ne orijentira enostransko samo na antanto. Iskati mora dobrih stikov tudi z Nemčijo in z Avstrijo. Temu bo vsak-. do pritrdil Toda resnično dobre razmere z Avstrijo in Nemčijo vodijo preko Baših Nemcev. Seveda je tudi Nemčija to Avstrija zainteresirana na dobrih Cmerah z nami. Toda obstoji neka Znatna razlika. Avstrija je sedaj tako °pešana, da ne more ničesar več iz-subiti Mi smo mnogo dobili toda lahko todi izgubimo.
** 2adevo ne smemo gledati s stall-stranke in ne z ozkega krajevnega ozorja, ampak s stališča države. Slo-enske dežele leže zelo ekscentrično so vojaško zelo slabo zavarovane, s ^nanjepoHtični položaj ni lahak in ir« “y20 ^asa Precej težaven. Krogi mo^nra£ ^sUti na »»to državo, bodo kako se odločiti: Ali
pÄSkhodi %eaesti nekolko niž3e
mito ajf fSL -!SloveniH dati avtono-
obLStot3^^ kar hoče,
VtoireS drž^SPOdarsko demontirati! da b?^2	tovorni
gospodarske naprave ?°iSčn ^ notkn takoj padle nasprotnJku Trn^t Ali pa je treba obrambno črto nre^i« na meje Slovenije, obenem Pa^oveS zemlje kolikor mogoče tesno zvSatT® državo in gledati, da se kolikor mogoče razvije industrija in ustanove v Slove-Biß različne gospodarske naprave. V tom slučaju moramo tudi gledati, da ko-^°r mogoče razbremenimo severnoirsko črto. V ta namen moramo sto-raz^Se Biogoče, da ustvarimo dobre tesrrte 2 našimi Nemo, ter jih pri-*T too k državotvornemu delovanju.
Sna Tvv)nS0g0 nriore izvršiti samo kak-
stranka. Noben posameznik S.^^^dcna skupina nima po-Kä	Č1 111 avtoritete. Najlažje mo-
to nalogo izvrgle Narodna radikal-
kateri pač ne more nikdo enem	^^^državna in ki ima ob-
niki h?	^oIj' avtoritete. Nasprot-
hvale^r!?01^1 torei na5s stranki zelo to npV/vi-i 0 to mesto njih prevzela N»Sko Behvaležno vlogo, toio-j^dna radikalna stranka se sploh l ®ora*wn«v* dogovarja z vsakim. ]
kdor ni principijelno proti državi. Nemogoč je sporazum s komunisti ki sploh ne priznavajo države, nemogoč je z vsako skupino, ki ima taka načela, da je na njih nemogoče razvijati našo državo. Treba je pa vsaj poiskusiti in konštatirati, če so naši Nemci protidr-žavni ali ne?
čudno je, da se nikdo načeloma ne razburja radi sporazumevanja z makedonskimi Turki iri vojvodinskimi Madžari, pač pa vlada razburjenje radi sporazumevanja s slovenskimi Nemci!
Pameten človek torej ne more imeti ničesar zoper pogajanja in zoper sporazum z Nemci K večjemu je mogoča debata o koncesijah, ki bi se jim dale. V tej zadevi so neke gotove meje a priori dane, katerih nobena stran ne more prekoračiti. Imamo določbe mirovne konference o varstvu narodnih manjšin, imamo ustavo, imamo program, tradicijo in duha Narodne radikalne stranke.
Po razpadu Avstrije se je brezdvo-ma zgodilo marsikaj, kar ne bo moglo ostati trajno in kar bo treba sanirati Bila je vojna med državo in državo, toda ne med državo in posamezniki —
Lahko se je vzelo blago sovražne države, toda ne blago posameznika ali privatnega društva. Ali moramo brezpogojno stati na stališču, da smo pravna država. To mora biti temelj, ki ga ne smemo nikdar zapustiti. Ako se je zgodilo brezpravje ali pravna krivica, se mora to poravnati Toda to se more zgoditi samo na pravni poti. Načeloma ne more biti proti sporazumu z Nemci noben pameten človek. Toda obstoji neka stvarna težkoča. Nemci so mnenja, da so se jim zgodile neke pravne krivice, oziroma brezpravja. Zoper take stvari je mogoče poiskati pravice samo pravnim potom. Saj imamo upravna sodišča in državni svet. A politična stranka, kakor je radikalna, ne more posezati v delovanje sodnij. Ona more samo poudariti svoje stališče, da stoji brezpogojno na temelju pravnega reda in da bo ta red branila vedno, povsod in proti vsakemu. Pravo mora veljati vedno prav za vsakega. Politična stranka more skleniti dogovor samo v političnih stvareh. Ona more natančneje precizirati, kako bo praktično Izvajala določbe mirovnih pogodb, ustave in svojega programa.
Volilno gibanje.
SIJAJEN SPREJEM MIN. PREDSEDNIKA PAŠIČA V SKOPLJU. VELIKO ZBOROVANJE NARODNIH RADIKALCEV.
Skoplje, 1. febr. (B) Ministrski predsednik in predsednik Narodne radikalne stranke g. Nikola Pašič je dospel v Skoplje danes dopoldne ob 9. s posebnim vlakom. Na kolodvoru ga je pričakovala v svečani obleki tisočgla-va množica, ki je navdušeno pozdravljala starega državnika in nosilca zmagovite ideje Srbije, s katero je osvobodil državo. V imenu Skopila ga Je oduševljeno pozdravil predsednik skop-lianskih radikalcev. Nikola Pašič se mu je toplo in prisrčno zahvalil. Odgovor Pašlčev je množica radostno pozdravila !n mn navdušeno vzklikala. S kolodvora se je Pašič odpeljal v mesto v spremstvu skopljanskega župana, trgovca Nikole Satunčiča, pri katerem je za ministrskega predsednika tudi pripravljeno stanovanje. Na vsej poti od kolodvora pa do stanovanja mu je množica prirejala dolgotrajne ovacije. Ostali ministri, ki spremljajo Pašiča,
Velizar Jankovič, Krsta Miletič, dr. Gjivo Šupilo, Marko Trifkovič ter Tihomir Popovič, so korakali v mesto skozi gosto vrsto prebivalstva, ki je stalo do stanovanja Nikole Pašiča. Prebivalstvo iz mesta in okolice, ki je prihitelo v velikem številu, je burno pozdravljalo velikega državnika in borca, kakor tudi ostale ministre.
Skoplje, U febr. (B) Ob dveh popoldne se Je vršilo veliko zborovanie narodnih radikalcev iz Južne Srbije, kateremu so prisostvovali deTegati vseh radikalskih organizacij iz Južne Srbije. Zborovanje je sijajno uspelo. Govoril je tudi ministrski predsednik in predsednik Narodne radikalne stranke Nikola Pašič. Med njegovim govorom je vladala v dvorani grobna tišina. Na koncu so mu poslušalci burno ploskali. Govorili so tudi ostali ministri, čiilb izvajanjem so poslušalci sledili z veliko pozornostjo.
STALIŠČE MADŽARSKIH VOLILCEV V VOJVODINI. - POGAJANJE Z ROMUNSKIMI VOLILCI.
Beograd, 1. febr. (B) »Politika« poroča iz Subotice, da se narodni blok, to naj W se sklenil med radikalci, demokrati, zemljoradniki in nacijonnlisti, ne more ustanoviti, dasi so bili radikalci poprej za vstvaritev tega bloka. Sedaj je njihova večina proti temu nacrtu, češ, da naši narodni stvari ne preti nobena nevarnost, ki bi dajala povod za ustanovitev takega bloka med našimi strankami
Subo*1 ca. L febr. (B) V vrstah Madžarov se zadnje dni opaža razcepljenost glede udeležbe Aladžarov pri priüodnjih volitvah. Ena skupina s »Hirlapom« na čelu in novosadska »Del Bacska« zahtevata energično, naj se Madžari ne udeleže volitev.
Beograd, 1. febr. (B) Včeraj je dospela semkaj deputacija Romunov iz Banata, ki se nameravajo pogajati z narodnimi radikalci in demokrati. Delegati so izjavili, da bodo pr! volitvah podpirali ono od teh dveh strank, ki obljubi da bo zadostila njihovim zahtevam.
Beograd, 1. febr. (B) Včeraj je bila seja glavnega odbora Narodne radikalne stranke, na kateri so razpravljali o kandidaturah v posameznih
okrožjih. Pazmotrivalf so tudi. kdo bc nosilec radikalne liste pri bodočih volitvah v rudniškem okrožju. To bo najbrže Radojko Uič.
Beograd, 1. febr. fB) Alin'ster na razpoloženju Andra Stanič kandidira v okrožju Užice za narodnega poslanca.
Beograd, 1. febr. (B) Minister za šume in rude dr. Milan S r s k i č je sinoči odpotoval v Sarajevo.
USODA SEPARATISTIČNE STRANKE.
Beograd, 1. febr. (B) »Tribuna« poroča iz Ercegnovega: Tukaj se je pred kratkim ustanovil odbor srbs’-e stranke, ki šteje le par ljudi 2e dva dni se mudi v njihovi sredi beograjski novinar Pantelifa Jovovič, bivši član glavnega odbora srbske stranke. Imel Je sestanek z nekaterimi člani te stranke in je med nje zanesel zmede, tako, da so se nekateri pridružili narodnim radikalcem. S svojim prihodom je Jovovič onemogočil nad ali no akcijo srbske stranke v Boki, ki }i načeliuje bivši demokrat in veliki »Jugoslaven* Gjuro Jugovič.
MINISTRI PRI KRALJU.
Beograd. 1. febr. (B) Kralj Aleksander je včeraj popoldne sprejel mi-Krsto Miletiča, Milorada Vuji-nf^tođr. Momčila Ninčiča, to so mu
rLÜ v Podpis razne ukaze in mu Poročali 0 svoiih resortih
„ a^etiran blokaš.
tukaiaarJ«.b' h febr- Včeraj je bil ea	Brednik tookaške-
vo saradi njesovl^ X.Tutt Prepovedala le h,dl kolTOrUio
skega Borca«.	v
USPEH MALE ANTANTE. Beograd, 1, febr, (B) »Politika«
Javijs t Ovmm Tukajioji JBsti poročajo
iz Budimpešte, da je diplomatska akciji male antante pri Madžarski Imela ti uspeh, da je madžarski poslanik na Du naju Masirevics odpoklican in da pridi na njegovo mesto Bradlovszky.
NOVI ZAPLETLJAJI na VZHODU
Carigrad, 1. febr. (K) Turki si pripravljajo za obnovitev boja. V poli tičnih krogih v Angori odkrito izjav Ijajo, da se Turki ne boje nove vojne ako Velika Britanija ne izpreineni sva jega stališča glede Mosula.
Angora, L febr. (K) Velika narodna skupščina Je sklenila pooblastiti Izmed pašo, da nastoja na tem, da sc pakt ne izpmneni In da ga zavezniki
Izenačenje draginjskih doklad državnim nameščencem.
Beograd, 1. febr. (Z) Finančni minister dr. Stcjađ'nović je pod št. 9030 dne 31. januarja 1923 predložil ministrskemu svetu predlog o izenačenju dra-ginjskih doklad državnim nameščencem. Minister naglaša v spremnem pismu potrebo izenačenja urađn'š'đh prejemkov v onih pokrajinah, kjer ro bili doslej dodatki znatno nižji, kakor pa v mejah Srbije in Crne gore. Finančni minister prosi, naj se na temelju člena 51. zakona o draginjskih dokladah ta predlog odkaže finančnemu odboru v odobrenje.
Skupni finančni efekt predloženih iz-prememb znaša kvečjemu 18,350.000 dinarjev mesečno, oziroma 93 mlEjo-nov za čas od 1. marca do 31. julija L 1. Za kritje teh izdatkov se bodo porabili dohodki iz dovoljenega izvoza koruze, mekinj, svinj in mesnih izdelkov, od katerega se pričakuje, da bo do konca proračunskega leta znašal povišek dohodkov 182,750.^00 dinarjev ol Izvorne carine. Od povišanega ažija na blago, ki se uvozi, se pričakuje povišek dohodkov v znesku 110 mO jonov d‘nnr-jev do konca meseca junija, skupaj torej 292.750.000 dinarjev.
Člen 2. tega predloga glede izenačenja draginjskih doklad se izpremeni glede osebnih dodatkov, ki se delijo po krajih službovanja na tri krajevne razrede. V 1. krajevni razred spadajo Beograd. Zemun in Sušak, v II. mesta, v III. pa trgi in vasi. Ista razdelitev velja za Člen 3., ki se nanaša na stanarinske doklade. Členu 3. se doda tretji odstavek, ki se glasi: »V onih krajih, kjer ni razdelitve na mesta in trge. izvede finančni minister to razdelitev zaradi pravičnejše izpremembe tega zakona v sporazumu z ministrom za notranje zadeve.
Člen 5. (tabela) se izpremeni in se glasi: Pri letni plači do 2099 dinarjev znaša osebna doklada v 1 draginiskem razredu 28, v H. 2fi in v IM. 24 dinarjev na dan; od "000 do 4099 dinarjev 30. 28 in 26: od 5000 do 6900 p0 32. 30 in 28 dinarjev: od 7000 do 8090 dinarjev po 35. 33 in 31; od ORK) d narjev dalje po 38. 36 in 34 dinarjev na dan.«
Tabela II. člena 6. se izpremeni in se glasi: »1. kra'evni razred po 18 dinarjev na dan. II po 17 in 111. tudi po 17 dinarjev.« Drugi odstavek člena 6. se izpremeni in se glasi: »faradi tega dobe ti nameš-enci tudi rodbinsko doklado po tem zakonu, vendar pa skupni znesek osebnih in rodbinskih đo’ Iad ne sme mesečno presegati v I. krajev-' nem razredu 1300, v II. 1100 in v IH. 1000 dinarjev.*
Drugi odstavek člena 7. se izpremeni in se glasi: »Razen tega dobivajo ti nameščenci tudi povišano dragimsko doklado, vendar pa skupni znesek osebnih In rodbinskih dodatkov ne sme presegati v I. krajevnem razredu 1203, v II. 1000 in v III. 900 dinarjev mesečno.«
Člen 8. se izpremeni in se glasi: »Ukazni pogodbeni uradniki kakor tudi začasni uradni’:! v ministrstvu za grad-jevine, ki niso podaniki naše države, dobivajo draginjske doklade po členu 5. tega zakona.«
Prvi in drugi odstavek člena 13. se Izpremeni in se glasi: »Častniki in vojaški administrativni uradniki, ki dobivajo draginjske doklade kakor civilni državni nameščenci.*
Člen 17. se izpremeni in se glasi:
I.	Upokojenci fn upokojenke vseh kategorij, navedenih v členih 4, 5. in 13., dobivajo po viišni svojih pokojnin osebne dodatke brez ozira na to, ali jim je pokojnina odmerjena v dinarjih ali kronah, in sicer do 2009 dinarjev ali kron letne pokojnine v I. krajevnem razredu po 13, v II. po 12 in v III. krajevnem razredu po 11 dinarjev, z letno pokojnino nad 3000 dinarjev ali kron v I. krajevnem razredu 14, v II. 13 in v IH. krajevnem razredu po 12 dinarjev na dan. II. Upokojenci in upokojenke vseh kategorij, navednih v členih 6. in 7„ dobivajo osebne doklade brez ozira na višino pokojnine in ne glede na to, ali jim je pokojnina odmerjena v dinarjih ali kronah, v I. krajevnem razredu po
II,	v II. 10 in v III. krajevnem razredu po 9 dinarjev na dan.«
Člen 18. se izpremeni In se glas!: »lipokoienci in upokojenke civilnega n’l vojaškega reda, ki prejemajo kol osebno pokojnino vso plačo položaja, v katerem so bili upokojeni, dobivajo draginjsko doklado na podlagi člena L tega zakona kakor aktivni nameščenci tega položaja. To pa ne velja za one unokojence, katerim se za pokojnino štejejo tt:di vojna leta. Ti dobivajo le ce’o plačo onega položaja, v katerem so bili upokojeni, ako so bili umirovljeni pred svojim 55. letom, ali pa na dan, ko je zakon o draginjskih dokladah stopil v veljavo (1. januarja 1922) niso imeli več kot 60 let. Aktivni častniki, popolni invalidi ali državni nameščenci ki so kot rezervni častniki proglašen! za poonlne invalide, prejemajo tudi draginfsko doklado na temelju člena L zakona, kakor aktivni nameščenci tega položaja, v katerem so bili proglašen! kot popolni invalidi.*
Prvi odstavek člena 26. se izpremeni bi se glasi: »Pravice do draginjskih doklad v splo?nem. t. j. osebnih, stana-rirsHb in rodbinskih doklad, nimajo upokoienci in upokojenke, ki imajo inetnena premcema ali od osebnega dela mesečno 2000 dinarjev ali več dohodkov.«
Člen 27. se izpopolni takole:	»Za
imoko’enke, ki prejemalo vdovnino In k? so stare nad 60 let. se odpravlja določba točke 4., č’ena 28. in jim pripada ro^b^ska đok’ada, kakor aktivnim državnim nameščencem, brez ozira na višino davka, ki ga plačujejo.«
č’enn 31. se đođaie nov odstavek: »To pa ne ve'ia za državne nameščence. ki so v I. krajevnem razredu in jim odpada pravica do rodbinskega dodatka za ženo.«
Beogratd, 1. febr. (B) Finančni odbor narodne skupščine je sklican k seji za 6. t. m. ob 4. popoldne. Na dnevnem redu so izpremembe in dopolnitve zakona o draginjskih dokladah državnih nameščencev.
Beograd, 1. febr- (B) Iz zanesljivega vira se doznava, da je finančni minister dr. Stojadinovič zahteval od ostalih ministrov, naj takoj izvedejo redukcijo prevelikega števila uradnikov, zlasti v ministrstvih in drugih resortnih ustanovah v državi Na ta način se upa čim prej omogočiti zvišanje draginjskih doklad vsem dobrim in potrebnim uradnikom.
Iz prossefnep žisl'enjo.
—- Kurz Iz zgodovine umetnosti. V soboto, dne 3. t. m. točno ob 13. uri se vrši v sejni dvorani bivšega deželnega dvorca šesto predavanje. Predavatelj dr. Fr. Stelž. Tema: Glolto, utemeljite!] modernega slikarstva. Vstopnice po 5 dinarjev pri vhodu.
— Zanimiva predavanja. Ruski odbor v Ljubljani priredi v februarju v korist ruske knjižnice in revnih ruskih dijakov v Ljubljani naslednja predavanja: 1. O molekularni energiji — predavanje s številnimi eksperimenti (dr. V. Isajevič), dne 2. februarja ob 17. — 2. Pomen pokristjanjenja in sprejem grš-ko-rimske kulture za Slovane (univ. prof. M. Jasinski), dne 4. februarja (v nedeljo) ob 14 in pol
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V Ljubljani:
Drama: Ob 15. uri Svatba Krečto-skega. Ob 20. uri: Aladame Sans Gene.
Opera Carmen.
Pri operi »Carmen« poje vlogo Esca» milla novo angažirani bariton g. Balaban, naslovno vlogo pa ga. Rewiczeva.
Kino Matica: Ilona.
Kino Tivoli: Zločin Frank Nortona. Kino Ideal: Obraz v mesečini.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marijinem trgu.
fig pozabite Jnpslousiisbe Mattel
Stran ŽC	_	* JUTRANJE NOVOST!.«
'—---	-----------"iw..,	—----------------------------------- ------ -------- ■■	...	........
%tev. 4
Sklepi
Državne radikalne konference 1. 1920 o programu stranke.
Poleg poljedelstva in industrije smatra Narodna radikalna stranka, da je treba obračati posebno pozornost tudi rokodelstvom — obrtniji; kajti, čeprav je moderna tehnika jako omejila polje rokodelstva, vendar obstoji veliko vrst obrtnij, kjer bo ročno delo tudi poleg moderne tehnike obdržalo svojo vrednost in moderna tehnika mu velikokrat celo pomaga, da se obdrži.
Tudi tukaj je treba gojiti in razvijati zadrugarstvo in skrbeti za kredit, dalje je treba pomagati obrtnikom na deželi, ki se obenem pečajo s poljedelstvom. A tam, kjer bi se ročno delo ne moglo prilagoditi sodobni tehniki, je treba obrtnikom pomagati, da se izvrši prehod v drugo vrsto dela in da ne padejo v revščino in ne propadejo.
VIL
S takim delovanjem se bo naša zemlja tudi v finančnem oziru okrepila in dvignila ter bo mogla nositi bremena, ki so potrebna, da se država ohrani in napreduje ter razvija na gospodarskem in na prosvetnem polju.
Po kakšnih načelih je treba urediti narodne in državne finance, se more Narodna radikalna stranka po pravici sklicevati na svojo preteklost in na praktične uspehe, ki jih je v tem oziru dosegla v kraljevini Srbiji, katero je našla leta 1903. na pragu bankrotstva fn ki Jo je v teku od ne Čisto 10 let pripravila najprej za balkansko, potem pa še za prošlo veliko svetovno vojno, ki Je prinesla našemu narodu svobodo in zedinjenje.
Državo je treba gospodarsko okrepiti in jo narediti sposobno, da zamore nositi finančna bremena. Ta bremena je treba pravilno, pravično in razumno razdeliti po progresivnem načelu, varovati je treba gospodarsko silo naroda, gojiti in varovati narodni kredit, ki se naslanja na javnost, red in razumno varčnost v državnih financah z ene
strani, in na gospodarsko moč in sposobnost zemlje z druge strani — to so po našem mišljenju temeljna načela dobre gospodarske, trgovinske in finančne politike.
Narodna radikalna stranka smatra ravnotako, da spada v dobro gospodarsko politiko tudi varstvo in skrb in razvoj narodne delavne moči, in da je zato potrebno posvečati posebno pozornost ne samo, da se dvigajo tehnične delavne sile, nego tudi žive fizične sile naroda z dobro in smotreno državno zdravstveno politiko, od katere je odvisna bodočnost in sposobnost naroda za kulturno tekmovanje.
vm.
Skrbeti je treba, da se dvigne umstveni, moralni, tehnični in materijalni nivo delavstva. Poleg tega je treba podpirati in razvijati inicijativnost in samoupravo pri vseh delih naroda, krepiti produkcijo zemlje, kolikor je mogoče. Razvijati je treba solidarnost ne samo pri meščanskih in delavskih skupinah v okrilju teh skupin in razredov, ampak tudi med temi razredi samimi. Načelo borbe društvenih razredov ni nobeno načelo, na katerem je mogoče osnovati narodno in državno stavbo. To je samo načelo, ki konštatira neko faktično stanje v gotovi dobi društvenega razvoja. Pa tudi takrat ni resnično, ako se vzame kot ideja, da so interesi med društvenimi razredi popolnoma različni in da so razlike nepremostljive. Trditev, da svobodne in demokratske naprave v sedanjem društvu ne dajo možnosti delavskemu sloju, da povzdigne svoj položaj na višjo stopnjo in da ne more braniti svojih koristi, je zmota, pred katero je treba varovati narod. Zato bo Radikalna stranka pazila, da s sodobnim delavskim zakonodavstvom uresniči cilje društvene solidarnosti in zaščiti, v njenem okvirju, pravične delavske koristi.
Resolucija Državne konference leta 1921
Državna konferenca Narodne radikalne stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je vršila 11., 12. in 13. decembra, je po podanih poročilih o zunanji in notranji politiki, o finančni, gospodarski, prosvetni in poljedelski politiki, o invalidskem in dobroveljskem vprašanju, o vojni odškodnini in o zaščiti dela in delavcev, in potem, ko so predstavniki posameznih okrajev (županij) pojasnili stanje Radikalne stranke in razmere v njihovem kraju ter izjavili svoje želje in poglede na vprašanja, o katerih se je razpravljalo, sprejela sledeče resolucije:
1. Narodna radikalna stranka stoji trdno na temelju mirovnih pogodb, ki so bile sklenjene po svetovni vojni, in se hoče truditi, da se v sporazumu s svojimi zavezniki, vse odločbe navedenih dogovorov: versailleskega, trijanon-skega, saintgermainskega in neuilliske-ga, popolnoma izvrše. Ravnotako se hoče prizadevati v sporazumu s svojimi zavezniki, da se gospodarske, prometne in druge neugodne posledice vojne ublažijo in s časom odstranijo, pri čemur jo bo vedno vodila politika miru.
S sosedi je treba držati mirne in korektne razmere v prepričanju, da bodo
opustili politiko, ki je bila osnovana na sili in podjarmljevanju slabih narodov. Zlasti pričakuje stranka, da ne bodo pomagali prevratnim elementom in tajno sejali intrige in zmede proti naši državi. Z onimi našimi sosednimi zavezniki, s katerimi smo sklenili zvezne pogodbe, da bi zavarovali odredbe trijanonskega in neuilliskega dogovora pred kršitvijo in izigravanjem, želimo ohraniti prijateljstvo, in te zveze hočemo še razširiti in utrditi za daljšo dobo.
Nemiri v Albaniji nas zlasti skrbe v tem trenotku, ko v imenu Albanije govore ljudje, ki so ob času evropske vojne vodili neprijateljske vojske proti nam in proti našim zaveznikom. V Albaniji se na škodo njene ureditve in mirne konsolidacije vodi vojna proti onim plemenom, ki so stremila za tem, da Albanija postane v resnici samostojna država in da stoji na strani antante držeč se načela »Balkan balkanskim narodom«.
Kar se tiče Italije, pričakujemo, da bo v najkrajšem času izvršila odredbe rapallske pogodbe in da bodo zavladali ž njo normalni odnošaji na obojestransko korist obeh dežel.
(Dalje sledL)
ROMUNSKA VOJAŠKA ORANICA.
Budimpešta, 1. februarja. (Z) Kakor pišejo listi, namerava romunska vlada vzdolž madžarske meje ustanoviti vojaško granico, dolgo 200 do 300 kilometrov. Vsi prebivalci te mejne krajine
od 18. do 5Ö. leta bi morali službovati pri vojakih. Enako vojaško granico namerava romunska vlada ustanoviti tudi ob meji v Dobrudži.
„Francija bo zmagala“,
piše Lord Rothermere v „Daily Mail-u“.
Lord Rothermere, brat lani umrlega največjega časniškega magnata v Angliji, Lorda Northcliffea, je napisal v velikem londonskem dnevniku par člankov o Ruhrskem vprašanju, v katerih razlaga vzroke, Id mopajo vesti po njegovem mnenju francosko politiko do popolne zmage.
Strašni dogodki, ki bi se morali zgoditi, če bi si Francija upala zahtevati plačilo reparacij, se niso realizirali, piše Lord Rothermere.
»Nikjer v Evropi ni bilo kake eksplozije in jaz si nisem mogel predstavljati, da bi se moglo kaj takega zgoditi Ni mi čisto jasno, kako bi moglo nenadoma zavreti v kakšni deželi, ki je več sto kilometrov oddaljena od Essena, ker so Francozi prišli do tega, da si vzamejo vsote, katere jim Nemčija dolguje.
Nemška vlada je ona, M se trudi, da zabrani izvoz premoga iz Ruhrskega ozemlja, da bo slednjič Nemčija mogla vzbujati sočutje pred celim svetom, toda ker Nemci sami skušajo ovirati produkcijo premoga, ne zaslužijo prav nobene simpatije.
Ne moremo dovolj povdarfati, da je Nemčija in ne Francija ona dežela, ki rabi in ki mora imeti ruhrski premog. Sedanji položaj je delo nemške vlade. To je rezultat premišljenega sklepa i Nemčije, da ne bo izvršila obveznosti, j
Id jih nalaga Versailleska mirovna pogodba, katero danes odklanja.
Jaz se nikoli nisem zavzemal za politiko, ki hoče uporabiti naše vojaške sile ob Renu izven sedanjega okupacijskega pasa in sem tudi zoper povišanje njih števila. Franclja je dovolj močna, da lahko izvede svoje načrte v Ruhrskem ozemlju brez našega aktivnega sodelovanja, toda lahko računa na našo prijateljsko simpatijo.
Kar se tiče mnenja, da bo francoska fnicijativa imela za posledico vojsko v Ruhrskem ozemlju in da bodo tudi nas potegnili v ta konflikt, sem zelo začuden, da se je sploh kdaj moglo resno govoriti o taki hipotezi Zakonito prisilno plačevanje dolgov ne bo nikoli privedlo do vojne.
Najbolj pomirljivo dejstvo v tem položaju je pa sledeče: antanta je dobro preživela težke skušnje zadnjega časa. Vezi, ki neločljivo družijo Veliko Britanijo in Francijo, niso bile skovane od vlad in tudi jih ne bodo raztrgali politiki Antanta ima svojo pravo pod'ago v mišljenju ogromne večine naroda v obeh deželah in ta zveza, obrambna zveza za civilizacijo ni bila zapečatena na pisanih dokumentih, temveč s krvjo mladih fantov obeh narodov, ki so padli na francoskih bojnih poljih.
Ne pozabimo njih nesmrtnega junaštva. Stvar, za katero so umrli, je večna.«	Dr. B.
Politične
naša kraljevina.
— Blok državotvornih strank v Bosni Pogajanja med narodnimi radikali in demokrati v svrho ustanovitve bloka državotvornih strank še niso dovedla do kakršnegakoli rezultata. Demokrati so se poizkusili z zemljeradniM, a jim slednji niso dali niti odgovora. Incijativo za ta pogajanja so dali demokrati katerim gre baje za to, da se vstvarl edinstvena akcija državotvornih strank.
= Agitacija nacijonallstov. V nedeljo so uprizorili vojvodinski nacijonalisti svoja agitacijska zborovanja v bačkih vaseh Curuga in Žabaij. Do incidentov ni prišk). V Žablju so se nenadoma pojavili agitatorji Avramovičeve zem-Ijeradniške frakcije, oblečeni v priprosto seljaško obleko. To demagoštvo je govornik nacijonalistov, Dobrosav Jevo-ijevič ostro običal ter protestiral proti temu načinu agitacije. Avramovievi »korteši« so se na zahtevo zborovalcev morali oddaljiti,
= Nove stranke. 3Ö. t. m. se je vršil v Beogradu ustanovni občni zbor liberalne stranke, ki se imenuje sedaj »Srbska narodna stranka«. Nekateri voditelji stranke, ki so pozneje vstopili v Demokratsko stranko, so prisostvovali občnemu zboru. Ta stranka bo v Beogradu in nekaterih drugih okrožjih nastopila samostojno. Dan poprej se je vršilo zborovanje naprednjakov, ki hočejo istotako samostojno nastopiti. V odbor sta bila izvoljena dr. Jezdič in dr. VI. Garašanin. Demokrati so v skrbeh, ker be secesija stranki mnogo škodovala, novim frakcijam pa bi itak ne prinašala nobenih koristi.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
— Propadanje komunističnih strank na Slovaškem. Da stoji komunizem v Slovaški na silno slabih nogah, dokazuje dejstvo, da je tuđi njih trdnjava Kromaki odpadla od njih in se v vzhodni Slovaški pričakujejo v bližnji bodočnosti še drage izgube.
novosti.
= Hujskanje komunističnih poslancev proti češkoslovaški republiki. V Pode-bradih se je vršil te dni slabo obiskan komunistični shod, na katerem je o nezaposlenosti govoril posl. Kučera, ki je ob sklepu svojega poročila dejal, da se bo češkemu delavstvu le tedaj godilo bolje, kadar bo imela vladno krmilo v rokah diktatura proletarijata in kadar bo češkoslovaška država sovjetska republika v okviru federativnih sovjetskih republik. To je jasno protidržavno govorjenje. Kakor je videti, je zadnji čas, da češkoslovaška vlada izda zakon v varstvo republike.
POLJSKA.
== Poljska ne bo trpela v svoji državi iredente. »Kurier Warzszawski« prinaša pogovor z ministrskim prvo-sednikom Sikorskim, ki je med drugim glede narodnih manjšin pripomnil, da vlada želi sporazuma z njimi na temelju poljske državne ustave, a da bo nastopila proti vsaki separatistični tendenci in sicer tako, kakor proti poizkusom, ustvarjati državo v državi.
ITALIJA.
= Kongres italijan. klerikalne stranke se vrši letos od 4. do 7. marca v Turinu. Na kongresu se bo razpravljalo med drugim o vprašanju revizije ustave o državnih financah, o zakonodaji, o političnem položaju in o volilni taktiki.
= Zbližanje med fašisti in nacijonalisti. Mussolini je imenoval komisijo, ki naj prouči razmerje, ki naj v bodoče vlada med fašisti in nacijonalisti. Izjava, ki jo je podala komisija pred prehodom na dnevni red je z ozirom na medsebojno zbližanje zelo interesantna. Fašisti priznavajo, da so njihovi predhodniki nacijonalisti, obratno pa morajo tudi nacijonalisti priznati, da je oktobrska revolucja delo samo fašistov, da je fašizem kulminacija nacijonalizma in da mora biti vlada fašistovska. Torej mora vladati bratsko razmerje med manj in bolj razvitim nacijonalizmom.
Minister Zupanič
na Gorenjskem-
Kranj, i. februarja 1923.
Včeraj je obiskal g. minister Zupanič Radovljico in Kranj, ki sta bila vsa v zastavah. Prebivalstvo je povsod navdušeno pozdravljalo svetovalca našega ljubljenega kralja. V Radovljici je navdušeno pozdravila ministra pred okrajnim glavarstvom zbrana šolska mladina. Neka deklica Je izročila ministra šopek v pozdrav. Nato ja minister sprejemal deputacije.
Tudi v Kranju, kjer so Hle vse hiše v zastavah, je sprejemal minister Zupanič po prihodu deputacije in okoliške župane, ki mu jih je predstavil okrajni glavar g. Žnidaršič. Zvečer je bil minister povabljen na čaj k županu Pircu. Čitalniški zbor Je med čajanko ministra zapel podoknico. Minister Zupanič je obiskal v Kranju tiskarno »Sava«, puškamo in tovarno »Vulkan«. Iz Kranja je bila poslana Nj. Vel. kralju udanostna brzojavka. Istotako Je bila poslana pozdravna brzojavka častnemu meščanu mesta Kranj, ministrskemu predsedniku g. Pašiču.
Danes je odšel minister Zupanič peS v Tržič. Popoldne je bil slovesno sprejet v Cerkljah in Tržiču. Tudi od tu so bile poslane udanostne in pozdravne brzojavke N j. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku g. Pašiču.
Sprejem je bil povsod nad vse sijajen in je pokazal, kako zaupanje goji narod do svojega zastopnika pri vladi — v prestolld
DOGODKI V PORUHRJU.
Düsseldorf, L febr. (K) Strokovna organizacija rudarjev je soglasno odklonila predlog o splošni stavki rudarjev.
Dunaj, 1. febr. (K) Dokler se ne vzpostavi promet na progah nemških' želznic, bo orijentnl ekspresni vlak do nadaljnega vozil preko Švice in Pred-ariskega (Curih-Buchs-Brack ob Litvi).
Essen, 1. febr. (K) V premogov-nikih in tvornicah se zopet normalno dela.
FRANCIJA IN TURČIJA.
Pariz, 1. febr. (K) Agence Havas poroča: Nekateri angleški in francoski listi so pomotoma javili, da je ministrski predsednik Poincare obvestil Mu-stafo Kemal pašo, da načrt mirovne pogodbe, ki se je sklenil v Lausanni, nima končnoveljavnega značaja in da bi bila Francija pripravljena za nove koncesije. Nasprotno, brzojavka PoincarÄ-jeva ima namen, pritiskati na Kemala pašo, da privoli v podpis načrta pogodbe, ki je izdelan v splošnem sporazuma med zavezniki.
IZ DRUŠTVA NARODOV.
Pariz, L febr. (K) Svet Društva narodov se je bavil na svoji seji s celo vrsto stvarnih vprašanj. Začetkom seja je lord Balfour izjavil, da upa, da I» Turčija pristala na razsodbo Društva narodov, ker ji je zagotovljena popolna enakopravnost z ostalimi člani Društva narodov.
Pariz, 1. febr. (K) Svet Društva narodov je sklenil sklicati mednarodno konferenco za poenostavljenje čarter skih predpisov. Povabljene bodo tud! one države, ki niso članice Društva nar rodov,
ANTANTA IN POLOŽAJ V MEMLU.
Pariz, 1. febr. (K) Veleposlaniška konferenca je sklenila, z vsem poudarkom pozvati litvinsko vlado, naj stori potrebne korake za vzpostavitev normalnega položaja v Memlu.
Nedin Sterad:
Človek po imenu.
Žiga Šišek je bfl človek komaj po imenu. Ne po svoji krivdi, temveč po volji onih, ki se imenujejo po nevrednem ljudje.
Zanemarjen in umazan od nog do glave, je bil podoben živemu strašilu. Majhne krmižljave oči so se mu svetile izpod gostih, s prahom in z blatom pokritih obrvi, ki so štrlele iz nizkega in širokega čela, nad katerim se je zibala z vsemi barvami cestnega in drugega blata pomazana širokokrajna klobučevina. Pod rdečim potlačenim nosom mu je viselo nekaj umazanih brk, usta pa je imel nenavadno majhna in vedno odprta. Ves njegov obraz je bil podoben obrazom zločincev, ki jih hranijo v policijskih arhivih. Kadar je govoril, je vedno mižal z levim očesom, njegove besede pa so bile komaj razumljive. Tudi hodil je po svoje. Desno nogo je metal naprej, z levo pa se je lovil, da se je zdelo, kakor bi oponašal komedijanta v cirkusu.
Takšen je bil Žiga Šišek, pomožni delavec pri velikem podjetju. Vsi so se ga izogibali Celo njegovi tovariši In to ga je bolelo. Bil je namreč poštenjak in ni mogel doumeti, zakaj se mu godi lütivica. Nihče rA poznal njegove duše.
Kdo bi se približal človeku komaj po Imenu, izpačenemu in z zločinskim obrazom?...
Zgodilo se je, da je Žiga Šišek zbolel in ni mogel na delo. Nobenega ni imel, ki bi sporočil podjetju njegovo bolezen. Ves dan je preležal na slam-nici v nizki luknji poleg drvarnice na dvorišču bogatega gospoda. Še smetarke Katre ni bilo blizu.
Drugi dan je prišel k njemu delavec Nolan in zakričal v luknjo:
— Žiga, iščejo te!
— Bolan sem.
— Kaj boš pravil! Vsaj zbežal bi!
— Kaj... še vstati ne morem.
— Mar si se napil? Izplačalo se ti Je, ha, ha!
— Kaj blebetaš? Še za kruh nimam!
— Kam si pa dal? Si kar vse zapravil? Ti in tista tvoja Katra?
— Tone! Zbolel sem in ne vem, kaj bo.
— Haha, kaj bo? Pote pridejo, pa bo!
— Ah, da bi že prišli! Žive duše nimam. V bolnišnico naj me peljejo.
— Glej ga, glej! V bolnišnico? V luknjo te peljejo, pa ne z vozom! Malo boljše luknje so že tam, kakor pa je tale tvoj kurnlk!	f
— Tone, ne norčuj se! Imej usmiljenje z menoj in povej jim, da sem zbolel
— Ta je lepa! Jaz naj bi te izdal? Tega pa ne, čeprav si lopov. Poiščejo naj te! Saj Rupnik dobro ve za tvoj hotel! Adijo, Žiga, pa dobro se zagovarjaj!
Žiga Šišek ni razumel Nolanovih namigavanj. Preveč ga je prestrašila huda mrzlica, da bi mogel razumeti tovariševo sumničenje. Mislil je, da pridejo res ponj in ga odpeljejo v bolnišnico. Zaslužil je, da se ga spomnijo v bolezni Nad petnajst let jim je služil in nikoli ni bil bolan.
In res so prišli. Delovodja Rupnik in dva stražnika. S silo so ga privlekli na dvorišče. Delovodja ga je zmerjal po svoje, stražnika pa po svoje. Zaman jim je govoril da je bolan. Vlekli so ga v stražnico in tam so mu povedali da je ukradel v pisarni toliko ta toliko. Niti govoriti ni mogel. Zgrudil se je na klop ta ječal
Dva tedna je ležal bolan v zaporu, potem so ga izpustili Našli so namreč pravega tata, mladega pisarja, M je obdolžil Šiška.
Potrt se je vrnil zvečer v svojo luknja Prišla je Katra in ga tolažila.
—- Katra, za kakšnega me imajo! Ah, ko bi vedela moja uboga ranjka mati! Bodi pošten, mi je dejala, pa se ne boj ljudi! Pokveka si, pa bodo rekli da si lump! Resnico je govorila, jo IQ j nfov
— Smiliš se mi, Žiga!
— Ne maram usmiljenja od tebe, Katra, če me imaš res rada.
— Pa kako te imam rada!
— Pokaži!
— Kolikokrat sem ti že pokazala! Kaj misliš, da bi drugače hodila k tebi?
— Koliko pa že imava? Bo kmalu za postelje in za vse, kar je treba?
— Mislim, da bo na spomlad kar zadosti.
— Samo misliš?
—- Seveda mislim, ker vem, da je tako!...
ta zopet je prišla smetarka Katra.
— Veš, Katra, kaj so mi rekli?
—- Na mater se spomni ta kar potrpi!
— Da sem komaj človek, so rekli in se smejali
— Kdo je rekel? Dober človek d!
— Vsi pravijo. Rupnik, Nolan, Pepe in še gospod so se smejali
— Kar molčal bi!
— Saj sem, pa so vseeno rekli, da Še govoriti ne znam in da hodim kakor obstreljen pes!
— Sram jih bodi!
— Mene je sram, Katra. Radi tebe me je sram.
— Potem se pa kar potolaži! Ampak rad me pa le imaš! Dober človek sil
•— Ti si kakor moja uboga ranjka
natisi Tudi ona je vedno dejala« da sem
dober, Sam vem, da sem pokveka« dušo pa le imam, kakor jo imajo drugi — Bog gleda samo na dušo.
— Zakaj me ni vstvaril kakor drugo! — Spomni se na mater, Žiga!
— Tudi ona je dejala, da ni krival Tako sta se pogovarjala Žiga Šišek ta smetarka Katra. Čakala sta na pomlad, računala in čakala. Toda pomlad, ki sta jo čakala, ni prišla nikoli Žiga Šišek je padel pod voz. Napol mrtvega so prinesli v bolnišnico. Dobro se je zavedal, da mora umreti. Obupana ie prihitela Katra ta prosila, naj ga izročijo njej, ki bo skrbela zanj kot prava mati. Niso ji dovolili Ko je prišla, ji je rekel:
— Mene ni več sram...
— Žiga, moj Žiga! Ne govori tata*
moj Žiga!	____
— Tudi tebe naj ne bo več staute», — Nikoli me ni bilo sram!
— Pa bi te bilo, če bi slišala.,«
— Žiga, če bi te obesili, bi me » bilo sram! Pošten si ta dober človek!
— Saj ga ni škoda! so rekli ko so me pobrali...
— Kdo? Kdo?
— Ljudje...
— Zverine, pa ne ljudje!
— Ljudje... ljudje... je jedjaje ponavljal še potem, ko mu ie usmiljenka držala blagoslovljeno svečo.
— Malta,*«.ta huL
Dnevne novosti.
— Na§ dnevnik. Z raznih strani nam poročajo, da se je iz gotovih krogov razširila v javnosti vest, češ da bodo »Jutranje Novosti« izhajale le do volitev v narodno skupščino. Iz istih krogov širijo tudi propagando proti našemu dnevniku ljudje, ki so v ozki zvezi z nekim ljubljanskim listom. Ni težko uganiti, odkod in zakaj se širijo te popolnoma neosnovane govorice. Ponavljamo še enkrat, da so »Jutranje Novosti« ustanovljene kot stalno in trajno časopisno podjetje na tako solidni podlagi, kakor je nima noben drug dnevnik v Sloveniji. V kratkem bomo list Še povečali s stalnimi prilogami ter smo prepričani, da bodo naši naročniki in čitatelji vsetransko zadovoljni.
—- »Jutranje Novosti« izidejo kljub današnjemu prazniku tudi jutri kakor običajno.
— Cenjenim čitateljem sporočamo, da smo današnji številki našega lista priložili položnice, katerih se naj blagovolijo posluževati pri naroče-vanju. — Uprava »Jutranjih Novosti«.
— Šušteršičev povratek v politično življenje. Včeraj je izšla prva številka »Ljudskega dnevnika«, glasila Narodne ljudske stranke, ki jo je osnoval dr. Ivan Šušteršič proti slovenski klerikalni stranki. Dr. Šušteršič je naslovil na narod proglas, v katerem priobčuje Program svoje stranke. Med drugim Pravi, da odklanja vsako zlorabo cerkve v politične namene, da bo branil cerkev pred političnim klerikalizmom, kajti cerkev je za vse vernike in ne samo za pristaše ene politične stranke. Njegova stranka stoji na temelju državnega edinstva v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki tvorijo ujedinjen državni narod trojnega imena in trojne individualnosti. V posebnem članku pa izjavlja, da je prijavil stranki svojo kandidaturo za narodno skupščino. Dr. Šušteršič prične izdajati tudi »Ljudski tednik«, namenjen za deželo.
— Poset namestnika Hribarja pri pesniku Stritarju. V sredo je posetil pesnika Stritarja g. pokrajinski namestnik, minister Hribar. Našel ga je še vedno pod ntiskom slovesnega sprejema, ki ga je ^Vojemu ljubljencu priredila domovina. Ker starček precej slabo sliši, je bil Pogovor mogoč samo potom njegove zveste soproge. Pesnik je v pogovoru Izrazil svoje obžalovanje, davsled oslabelosti ne more več delovati, čeravno ie duševno še vedno čil. G. namestnik le videl kalco sta oba, mojster in nje-sova družica zadovoljna v svobodni domovini. Po tričetrturnem obisku se je g- namestnik poslovil, želeč pesniku, da
med nami še dolgo užival svojo sre-
, Mnrtborski velik! župan dr. Mi-lav Ploj je kot predsednik naše
nn£ga?lje v reParacijski komisiji odpotoval v Pariz.
itnrnvn	družtev. Pokrajinska
uprava za Slovenijo je poleg večjega
StevUa raznih nemških društev v Cellu ^zpustda tudi »Zvezo slovenske na-Predne m adine v Celju«, „Slovensko stenografsko društvo v Celju«, »Pod-Pdrno društvo organistov v Celju« in »Zvezo narodnih društev na Štajer-^m in Koroškem, ker že več let ne plujejo in vsled nezadostnega števila nimajo pogojev za pravni
Sefu g etnografskega mu;
kn~«JIa-!borske vestl- Zla D° uiVlta danes Marija j «Pokojen! sedla 80 St£LSt,a doseg,a častitlji SL«? n?2 let — Vlom. Te S Zw°VeC vIomil v stan Vetrinjska
“S* ^1. Mariboru 261etnei Ändfavca tovarne 4 S kffeV Wisi?el avt0 rešila tir	°krvavljeni Kol
’i?0d«?sno
Pri dww *af °lr- u Prt tvrdki Markovič usluž
Oblak je ukradel 24. t. m. sv
lodajalcu osem surovih goveji
je prodal tvrdki Freund
jrreisKava jc
ko4lesecu decembru ukra
Prijelä v torek 30. : __ i y. ter ga izročila na;
neki Jo vi1 L1 ie v pondeI skl «liri0 itefanović, stan ^ svojih ]
»Sja. - Ob’üT1!' s drnV* Ib0t
SnSJTf, V n. ob so.
s?"»
v Slovenlj
Äöfli	«ostuje 4
se v soboto Schönherrjeva »Otroška tragedija« in v nedeljo Kotzebueva burka »Babilon«.
— Proti navijalcem cen. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: Opazilo se je, da so nekateri trgovci povodom zadnjega padca naše valute zvišali cene blaga, vzemši za podlago svoje kalkulacije najnižje stanje naše valute. Ko se je naša valuta zopet dvignila, pa niso sorazmerno znižali cen, temveč prodajajo še naprej po istih pretiranih cenah, Ker je tako izvabljanje sedanje nestabilnosti valute nedopustno in kažnjivo, opozarja policijska direkcija, da bo uvedla obširno preiskavo v tem pravcu in proti prestopnikom najstrožje postopala v smislu zakona o pobijanju draginje.
— Kaznovani navijale! cen. Jože Hostnik, mesar v Zagorju št. 92, je bil radi prestopka po čl. 6 in 8 zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije obsojen pri okr. sodišču v Litiji po predhodni razsodbi vzklicnega sodišča v Ljubljani na 10 dni zapora ter na 1000 dinarjev globe, v slučaju neiztirljivosti na nadaljnih 20 dni zapora. — Ker ni sumarno niti podrobno označila cene manufakturnemu blagu, je bila na podlagi istega zakona obsojena kramari-ca Emilija Vidovič iz Litije št. 72 na 12 ur zapora in 25 dinarjev globe. — Gostilničarka Antonija Kovač v Ljubljani, Gosposka ulica št. 19, ni vidno označevala cen jedilom in pijačam. Okrajno sodišče ji je prisodilo 12 ur zapora, 150 dinarjev globe ter na povračilo stroškov kaz. postopanja. — Franc Erjavec, trgovec v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 7, ni označil cene železnini tako, da bi se jih razločno videlo. Obsojen je bil na 24 ur zapora in 200 dinarjev denarne kazni. — Okrajno sodišče v Ormožu je obsodilo 42 letnega viničarja Antona Bukovec iz Pratin-ščaka št. 35 na 5 dni zapora in 250 dinarjev denarne kazni, ker je telico, katero je kupil za 1440 K, razprodajal po 30 in 36 K za kg.
—Siadkor za javne nameščence. Na-bavljalna zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani nas naproša, da priobčimo sledeče pojasnilo glede razdelitve sladkorja po znižani ceni: Proti vsem pričakovanju ni dobila Na-bavljalna zadruga toliko sladkorja, kolikor ga je naročila, temveč le toliko kolikor ga je vnaprej plačala, ker zahteva uprava posestva »Belje« sedaj denar za naročeni sladkor vnaprej. Zato dobijo tudi vsi naročniki sladkorja le ono množino, ki so jo vnaprej plačali, torej le polovico naročene množine. Doslej so došli štirje vagoni sladkorja. Dva sta že skoraj razdeljena, dva pa se ,bosta razdelila v prihodnjih dneh. Naročniki sladkorja, ki so v bližini Ljubljane (do Kranja, Kamnika itd.) storijo najboljše, ako pošljejo po enega tovariša za vse ali vsaj za več skupaj po sladkor v zadružno skladišče v Ljubljani na Vodnikov trg št. 5, drugim naročnikom se pošlje sladkor — če ne ukrenejo kaj drugega — po železnici za vse v onem kraju nameščene. Sladkor se bo izdajal v zadružnem skladišču vsak delavnik od 15. do 18. ure. Oni naročniki, ki so sladkor naročili in v svrho predplačila zahtevali položnice, a teh niso prejeli, dobijo sladkor predvidoma v kakih štirinajstih dneh ali treh tednih, za te naročnike je denar založila zadruga. Končno se naročniki naprošajo, naj v kolikor mogoče opustijo druga vprašanja na zadrugo, odnosno naj se oprosti, če eden ali drugi ni dobil odgovora na svoje vprašanje, ker zadruga nima tako velikega upravnega aparata na razpolago, ki bi bil za tako obsežno akcijo potreben, če se hoče na vse številne dopise odgovarjati Pripomni se, da stane sladkor prevzet v našem skladišču kilogram Din. 14.25 dostavljen po železnici ali po pošti pa vsled odpreme in pakova-nja 25 para več.
— V Slov. Bistrici v gledaliških prostorih hotela »Beograd« vprizori
Ljudski oder iz Maribora v soboto, dne 3. febr. ob pol osmih zvečer dramo »Otroška tragedija«, v nedeljo 4. febr. ob treh popoldne pa burko »Babilon«. Ob prvem poletu Ljudskega odra na deželo bodo Slovenjebistričani goste brezdvomno pozdravili s čim najštevilnejšim posetom obeh predstav.
—■ Tatvina. V Vel. Stari vasi je neki odadenič ukradel hlapcu Mihaelu Bratu-Du obleke in denarja v skupni vrednosti K. Tat je istotam kot hlapec služil par dni, nakar je odšel neznano kam.
— Navihan sladkosnede! je dne 26. nasifoo odprl železniško skla-sn t v Hrastniku in Iz istega odnesel g težak zaboj sladkorja. ArTrM- “S“*8- Med vožnjo iz Litije
SÄ2 't"6“ *ete"i»d tat utafel “ teleaTkSi' VsebovaIa to™
säHsjs«
- Roparski berač. Na PolSici je p šel k posestnici Mariji Poklukar 35 j staa možici is jo iHpjl za milodar, g
Mukarjeva mu je, videvši, da je možakar delazmožen, istega odrekla. Tedaj pa je neznanec potegnil iz žepa samokres in zavpil: Kakor hitro ne prineseš denarja, te takoj ustrelim! Posestnica se je prestrašila in je možu izročila listnico s 300—400 dinarji vsebine. Berač je pobral iz listnice denar, nakar ji je vrgel nazaj listnico z besedami: »tukaj imaš še par krone za sol,« nato je berač neznano kam izginil.
— Žensko truplo so našli dne 25. januarja na železniškem tiru med Vidmom in Rajhenburgom. Gre za 26—28 let staro žensko. Vzrok nesreče ni znan.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta L
Novosti iz Primorske.
— Klub slovenskih umetnikov v Gorici priredi v soboto 3. t m. koncert in maškeradni ples, ki bo prvi po vojni
— Smrt slovenskega pravnika. V Sv. Margeriti ligurski, kamor je šel iskat zdravja, je umrl višjesodni svetnik na civilni in kazenski zborni sodniji v Trstu, Edvard Strausgitl, ki je služboval v raznih krajih nekdanje Primorske, nazadnje pa v Trstu kot član prizivnega senata. Pokojni je bü izvrsten pravnik in temeljit delavec ter ni nikoli zatajeval svoje slovenske narodnosti.
Sokolski vestnik.
JUGOSLOVANSKI SOKOLSKI SAVEZ.
Dne 28. januarja se je vršila seja odbora Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Poleg starešinstva in tehniškega odbora so se udeležili seje tudi zastopniki 14. žup. Le nekatere oddaljene župe iz Bosne in Srbije nso bile vsled gmotnih razmer zastopane. Sejo je otvoril savezni starosta dr. Ravnihar. Tajniško poročilo je podal dr. Fux. Poročal je o delovanju starešinstva in predlagal, da priredijo vse župe tečaje za administrativno vodstvo žup. Debata o tem je dovedla do sklepa, da se priredijo poldnevni tečaji za izobrazbo društvenih funkcijonarjev ob priliki župnih občnih zborov ali pa skupno s tehniškimi tečaji. Razpravljalo se je tudi o znaku za sokolski naraščaj in se je sldenilo, da se glede njega stopi v stik s Č. O. S., da bi bil znak skupen. Za osnutek znaka se razpiše natečaj.
Pri blagajniškem poročilu je izjavil blagajnik K a j z e 1 j, da stanje ni ugodno, ker ne izpolnjujejo nekatera društva in župe svojih dolžnosti. Glede gmotnega uspeha I. jugoslov. vsesokolskega zleta ni mogel poročati, ker likvidacijski odbor ni še zaključil svojega dela in tudi zemljišče ni še prodano.
O statističnem delu in članskem katastru se je izjavil dr. Švajger, da počasi napreduje.
Načelnik tehnišk. odbora dr. Murni k je poročal, da priredi T- O. v aprilu 15 dnevni župni prednjaški tečaj za one župe, ki ga niso mogle same prirediti. Prireditvene stroške nosi Savez, stroške za udeležence pa župe in društva. V jeseni se vrši 1 mesečni savezni tečaj.
Nadalje je poročal tudi za prosvetni tečaj dr. Murnik ter omenil, da izda odsek historični koledar, navodila za nagovore in seznam knjig za knjižnice. Predlagano je bilo, da naj društvo proslavlja dan Sv. Save in dan smrti Zrinjskega in Frankopana in da naj se 1. decembra vrše po društvih državno-politi-čna predavanja.
Program za leto 1923 obstoja po poročilu istega poročevalca v javnih nastopih, župnih zletih in po možnosti v župnh tekmah.
G.Ambrožičje poročal, da je pogoj za skrajšano vojaško službo po odloku vojnega ministrstva štiriletno udejstvovanje v sokolski telovadnici.
Pravilnik o zavarovanju zoper nezgode v telovadnicah je obrazložil dr. Fux.
Končno je pri slučajnostih dr. Pest o t n 1 k utemeljeval resolucijo, ki naroča Savezu, da se zbira gradivo glede hujskanja duhovščine zoper sokolstvo v cerkvi in Šoli. Resolucija je bila sprejeta.
Po poročilu Ambrožiča se sklene, da naj prosvetni odseki skrbijo za razširjanje »Sokolskega Glasnika«.
Glavna skupščina J. S. S. se vrši dne 25. marca v Beogradu. Ob pol 2. uri popoldne je bUa sela zaključena.
Sport in turistika.
—- Cvetlična reduta. Športni klub Primorje priredi v soboto, dne 3. febr. v zgornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja svoj elitni ples. Začetek ob 20. uri, oficijelni sprejem gostov od 20. do 20.30. Vstop proti vabilu, akademiki in člani proti izkaznici _______
Htorajfe v vsBh jamili total JUTRANJE NOVOSTI!
Gospodarstvo.
'Gospodarski odmevi ruhrske okupacije.
Politični položaj v Evropi, ki je postal z zasedbo Poruhrja po Francozih skrajno zapleten in ki se je z angleško-turškim sporom še poslabšal, vpliva v občutni meri na vse gospodarsko življenje, kar občutijo zlasti evropske države. Najhuje je prizadeta Nemčija, ki je s svojo trmoglavo odbijajočo politiko v največji meri zakrivila svoje hitro propadanje. Vsled zasedbe Poruhrja je zašla Nemčija v tako gospodarsko krizo, da je dolgo ne bo prebolela. Vse inozemstvo Je trdno uverjeno, da v doglednem času sploh ni misliti na to, da sl Nemčija gospodarsko opomore, kar dokazuje ocenjevanje nemške marke v inozemstvu. Pred zasedbo Poruhrja je stal en dolar približno 10.000 nemških mark, koncem januarja, torej v približno 14 dneh, je stal en dolar 50.000 mark, kar znači, da je vrednost nemške marke petkrat manjša. Pomanjkanje premoga, ki je grozilo vsled zasedbe nemški industriji, pa tudi ostalemu prebivalstvu, je prisililo tako industrij-ce, kakor tudi nemško vlado samo, da sl nabavlja premog v Angliji Šleziji in Češkoslovaški. Te dobave pa požro ogromno deviz, kar je vplivalo na njihov porast kakor bencin na žerjavico. Samo v predzadnjih dveh dnevih januarja je narasla vrednost dolarja v Berlinu za 17.000 mark. V pondeljek je no-tiral dolar na berlinski borzi zjutraj še 33.000 mark, nato pa je še v teku dopoldneva narastel na 43.000, popoldne celo na 49.750 mark. Ob borznem zaključku ob 7. uri zvečer pa se je ponujalo v Berlinu za dolar že 48.000 mark, istočasno v Hamburgu celo 50.000. Na to višino se je povspel dolar naslednji dan tudi v Berlinu. Vsled tega so naravno porastle tudi valute, napram katerim je bila nemška marka pred kratkem še dobra valuta. Poljska marka n. pr., ki je bila dotlej vedno pod nemško, je zlezla naenkrat nad njo za pol tisočinke centima.
Vzporedno s tem naraščanjem vrednosti tujih deviz so se seveda dvigale tudi cene življenskim in drugim potrebščinam. Tako n. pr. se je zvišala cena časopisnemu papirju v Nemčiji na 1170 mark za kilogram.
Poleg na nemško marko je vplival politični položaj precej občutno tudi na francoski frank, ki tudi kaže tendenco nazadovanja, ki ga francoska vlada in francoska banka kljub vsem naporom in prizadevanjem ne moreta nstaviti. Francosko časopisje je sicer uverjeno, da so vzrok padanja francoskega franka kreditne mahinacije ameriških Nem-cev-bankirjev v Franciji, vendar je gotovo, da bi politična situacija tudi brez teh mahinacij ne bila brez vpliva na francosko valuto.
Ob priliki vkorakanja Francozov v Poruhrje je začel tudi naš dinar precej nazadovati, vendar si je kmalu zopet opomogel in nekoliko stabiliziral. V splošnem je na vseh borzah opažati vpliv francoske akcije v Poruhrju. Avstrijska krona pa je ravno ob tej priliki kazala precejšnjo stabilnost, dasi-ravno tudi dunajska borza ni bila popolnoma izvzeta iz vpliva zunanjega položaja.	m.
X Nova pivovarna v naši državi Tekom letošnjega leta zgradi v Skop-Iju pivovarna M. Kosovljanina d. d. iz Jagodihe novo veliko pivovarno.
X Letno zborovanje udruženja beograjskih industrijcev se je vršilo dne 28. januarja v Beogradu. Na zborovanju je referiral društveni tajnik o vojni odškodnini, socijalnem zakonodavstvu, trgovinski in industrijski politiki organizaciji naše celokupne industrije, mednarodni konferenci dela, češko-ju-
goslovenski anketi in o lanskoletni Industrijski produkciji
X Obrtno-lndustriiska razstava v Mariboru. Slovensko obrtno društvo namerava prirediti začetkom avgusta t. 1. v Mariboru veliko obrtno-industrij-sko razstavo, katere se bodo lahko udeležili interesenti iz cele države. Obenem bo s to razstavo združena splošna stav-binska razstava »Mariborske gradbene akcije«, na katero bodo pozvani todl inozemski stavbeniki.
X Carinjenje poštnih paketov. Po odloku generalnega inšpektorata ministarstva financ št. 34.254 od 27. decembra pr. 1. se poštni paketi carinijo brez predložitve odobrenja za uvoz od odbora pri Narodni banki, pač pa na podlagi faktur. — Ker večini paketov niso priložene fakture, morajo carinjal-ne pošte pozvati naslovnike, da predlože fakture. Tako poslovanje je pa za pošto zamudno; tudi naslovnik ima od tega le škoda — Prizadeti krogi se zato opozarjajo, naj zahtevajo že pri naročilu blaga, da pošiljatelj priloži fakturo k poštni spremnici pri pisemskih pošiljkah pa v pošiljko samo. Tako se more došlo blago takoj ocariniti.
X Stomiranje nemških naročil v Trstu. Nekatere trgovske tvrdke v Monakovem so razveljavile svoja naročila v Trstu, pri čemer so se sklicevale na govorice, da zaplenjuje Italija kot represalijo nemške povojne izdelke zaradi položaja v Poruhrju. Lega Ita-liana je nato zaprosila zunanje ministrstvo, naj v tem pogledu intervenira v Berlinu in Monakovem. Hkrati svari javnost pred govoricami sumljivega izvora.
Borzna poročila.
Zagreb, 1. febr. Devize. Dunaj 0.1495—0.1505, Berlin 0.23—0.26, Budimpešta 0—4, Bukarešta 29—41, Italija 512.50—520, London izplačilo 512 do 531, ček 507—509, New York izplačilo 109—0, ček 108—109.25, Pariz 640 do 650, Praga 314-315.50, Švica 2050 do 2075. Valute. Ameriški dolarji 105.50 do 106.50, avstrijske krone 0—0.15, češkoslovaške krone 305—207, napoleoo-dori 340—0, italijanske Ure 505—507.
Beograd, 1. febr. Devize. Bukarešta 41—42, Berlin 0.20—0.23, Dunaj 0.15—0.163, Budimpešta 0—415, Praga 312—318, Pariz 640—660, Sofija 44 do 45, Ženeva 2050—2080, London 502 do 508, New York 106—0. Valute. Ameriški dolarji 107—108, itaUjanske Ure 515 do 518.
Curih, 1. februar. Berlin 0-0125, New York 536, London 24.86, Pariz 32, Milan 25.375, Praga 15.30, Budiihpe-šta 0.2, Beograd 4-80, Bukarešta 1.90, Varšava 0.01875, Dunaj 0.00745, avstrijske krone 0.0075.
Dunaj, 1. februarja. Devize. Beograd 634—636, Berlin 1.625—1.725, Budimpešta 26.95—27.05, London 332.350— 332-950, Milan 3376—3384, New York 71.575—71.725, Pariz 4.214—4.226, Praga 2042—2048, Sofija 429.50—43050, Curih-13.360—13-390. — Valute. Ameriški dolarji 71.150—71.450, bolgarski levi 408— 412, nemške marke 1.545—1.825, angleški funti 331.550—332-550, francoski franki 4155—4185, italijanske Ure 3342.50— 3357.50, jugoslovanski dinarji 625—629, romunski leji 274—276, švicarski franki 13270—13.330, češkosiov. krone 2025-2035, madžarske krone 23.90—24.10.
Praga, 1. februarja. Dunaj 4.55, Berlin 7-50, Rim 165.50, avstrijske krone 4.625, itaUjanske lire 165.50, Budimpešta 133, Pariz 20925, London 161.75, New York 3420, Curih 651.75, Beograd 31275.
Berlin, 1. februarja. Dunaj 5727, Budimpešta 1571, Milan 196.008, Praga 117.705, Pariz 245.385, London 192,51720, New York 41.39625, Curih 778.050, Beograd 37.905.
Iz Mtvenega žinljenja.
— Odbor Gosposvetskega Zvona se je konstituiral sledeče: Predsednik: dr. J o s. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani; podpredsednik: Anton Brand-ner, narodni poslanec v Ljubljani, namestnica: Marija dr. Debel j ako v a; tajnik: Ante Beg, novinar in potovalni učiteij v Ljubljani, nam.: Manica Komanova; blagajnik: J. Leit-geb, žel. nadrevident v Ljubljani namestnik:	Konrad Likozar; odborniki:
prof. dr. JVL Potočnik, prof. dr. Arnejc, nadučitelj J. Jeki, nadučitelj J. Lavrenčič, nadpoštar V. Ravnihar, Milko Kovač.
— Plesni večer Zveze godbenikov za Slovenijo dne 4. febr. ob 8. url zvečer v vseh prostorih hotela Union bo nudU vsem obiskovalcem in ljubiteljem lepega plesa kar največji užitek. V ve-Hki dvorani bo igral za ples gledališki orkester, v restavraciji pa posebna salonska kapela. Operni orkester, ki vsak dan razveseljuje ljubljansko pubilko v operi, bo topot v službi lahke muze tudi gotovo zadovoljil plesalce. Preskrbljeno je za izborno pijačo. Kakor je bUo že poročano, se ta prireditev otvori % Dvorakovo overturo Ca me val in
nekaterimi svetovnoznanimi slovanskimi plesi Vstopnina 10 dinarjev za osebo, 25 dinarjev za družino (3 osebe). Cisti dobiček prireditve je namenjen koncertnemu fondu Zveze.
— Lukežev semenj In maškerada, ki jo je sinoči v Kazini priredilo »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« je lepo uspela. Okusno okrašena dvorana je bila polna veselih gostov, med katerimi so se nahajale lepe maske. V stojnicah so pridno prodajali maskirani člani »Gledališkega odra«, na balkonu pa je sviral lastni društveni orkester in s tem veselje še povečal Med stojnicami moramo orno-niti posebno oni dve gališklh Judov« Tudi s turško kavarno je bilo preskrbljeno. Mnenja smo, da bode tudi gmotni uspeh odgovarjal splošnemu zadovoljstvu in trudu odbornikov.
VELIKI PUSTNI KORZO »SLAVČEVA MAŠKERADA« PUSTNA NEDELJA ll. l V VSEH PROSTORIH HOTELA »UNION« V LJUBLJANI
Glavni urednik: Ivan Podržaj.
Odgovorni urednik: Miha Gaberšek.
Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
PmO Qabodau;
Akt štev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
Prav je, da vem, kako živi oni, komur zaupam svoje premoženje in svojo čast. Da, svojo čast,« je podprl gospod Fauvel z glasom, iz katerega je bilo slišati razburjenost nad ponižanjem, »da, svoj kredit, ki bi ga bili mogli vi danes izpostaviti nevarnosti. Ali veste, kaj me bo stal denar, ki ga dam izplačati gospodu de Clameranu? — Vi niste vedeli ničesar o vrednostnih papirjih, ki sem jih žrtvoval, — kako, če bi ne bili v moji posesti?«
Bankir je prenehal, kakor da čaka na priznanje.
»Torej, Prosper, ojunačite se, poslušajte svoj dobri glas, ki se oglaša v vas! Sedaj se odstranim in vi boste še enkrat pregledali blagajno; stavim, da v svoji zmedenosti niste prav šteli. Danes zvečer pridem nazaj in prepričan sem, da boste čez dan našli če že ne vse vsote, pa vsaj večji del, in niti vi niti jaz ne bova jutri več mislila na ta strah.«
Že se je bil Fauvel dvignil ter se je bližal vratom, ko ga je Prosper za roko zadržal.
»Vgša velikodušnost je nepotrebna, gospod Fauvel,« je rekel trpko; »ker nisem ničesar vzel, ne morem ničesar vrniti Štel sem pravilno; bankovci so ukradeni«
»Toda od koga, vi — človek, — od koga?«
»Jaz jih nisem ukradel, — na to prisegam pri vsem, kar mi je svetega na tem svetu!«
Kri je stopila Fauvelu v obraz.
»Nizkotnež!« je zavpil, »kaj hočete reči s tem? Mar mislite, da sem jaz to storil?«
Prosper Je povesil glavo in molčal.
»Tako torej!« je vzkliknil Fauvel, ki se ni jnogel več vzdržati, »vi se upate... Pa naj torej sodišče odloči med menoj in vami, gospod Prosper Bertomy! Bog mi je priča, da sem storil vse, da vas rešim. Nosite torej posledice! Zgodi naj se, kar se mora zgoditi! Naprosil sem policijskega komisarja, naj pride sem; čaka me v moji sobi. Ali naj ga pokličem?«
S kretnjo človeka, ki je sam nad seboj obupal. Ja odgovoril Prosper: »Storite to!«
Bankir je stal pri vratih; odprl jih je in po zadnjem pogledu na blagajnika je zaklical slugi:
»Anzelm, prosi gospoda policijskega komisarja, da pride dol«
Tretje poglavje.
če je na svetu kak človek, ki ga ne more razburiti noben dogodek, ki se nobeni stvari ne more čuditi, ki je vedno oprezen, da ga ne zmoti varajoča sodba, če je na svetu kak človek, kateremu se zdi vse mogoče in ki si more vse razložiti, je to gotovo kak policijski komisar v Parizu.
Dočim uporablja sodnik s svojega visokega tribunala na akte, ki so mu predloženi, paragrafe zakonika, stopajo policijskemu komisarju pred oči tudi taka podla dejanja, ki jih zakon ne more doseči. Hočeš, nočeš se mu odkrivajo v podrobnem različne podlosti, zločini v rodbinah in sramota, ki ostane nekaznovana. Ce je morda prinesel pri vstopu v službo s seboj še kaj iluzij, v enem letu so gotovo že izginile.
Ako ne zaničuje popolnoma človeštva, je to gotovo le posledica dejstva, ker vidi poleg ostudnosti, ki se odtegujejo kazni tudi vzvišeno velikodušnost, ki ne dobiva plačila. Ako vidi, kako žive nesramni podleži splošno v čislih, se tolaži z mislijo na skromne in neznane junake, katere včasih srečava.
Neštetokrat so ga že varali, ničesar ne verjame več, niti dobrega, niti slabega, niti čednostim, niti nečednostim.
Z mirnim in brezbrižnim pogledom Je vstopil v pisarno. Sledil mu je majhen, popolnoma črno oblečen mož, ki je imel namesto kravate vrv pod dvomljivo čednim ovratnikom.
Bankir ga je komaj pozdravil.
»Morda so vam že povedali, gospod komisar, kake sitne okoliščine so me primorale, prositi vas pomoči,« je začel
»Slišal sem, da gre za tatvino.*
»Gotovo, za ostudno, nerazložljivo tatvino, ki se je pripetila v tej pisarni, v tej sobi, iz blagajne, ki jo vidite tu odprto, in od katere ima le moj blagajnik« — pokazal je na Prosper ja — »besedo in ključ.«
Ta izjava je vzdramila nesrečnega blagajnika iz njegove toposti,
»Oprostite, gospod komisar,« Je rekel z medlim glasom, »moj šef ima tudi ključ in pozna besedo.«
»To se razume samo ob sebi.«
Iz teh prvih besed se je bil komisar prepričal, da obtožujeta moža drug drugega. Priznala sta, da more biti le eden izmed obeh krivec. In eden je bil šef velike banke, drug pa blagajnik, eden gospodar, drugi nastavljenec. Toda komisar je bil preveč navajen, skrivati svoje vtiske, kakor da bi izdal, kar se je godilo v njegovi notranjosti. No-
bena mišica na njegovem obrazu se ni ganila. Samo s še večjo resnostjo je opazoval blagajnika in gospoda Fauvela, kakor da hoče iz njih nastopa razbrati nekaj gotovega.
Prosper je bil še vedno zelo bled in skrajno potrt; zgrudil se je bil na stol in roki sta mu viseli ob strani kakor brez življenja. Bankir pa je bil obstal. Iz njegovega rdečega obraza in iz njegovih žarečih oči je govorila razburjenost. Z izredno silovitostjo je nadaljeval:
»Gre za velikansko vsoto. Vzetih mi je ve’iko premoženje — 350.000 frankov. Lahko bi imela ta tatvina zame nevarne posledice, saj so trenutki, ko omaje dejstvo, da manjka taka vsota, lahko kredit najbolj bogate hiše.«
»To rad verjamem; na primer ob zapadnem roku.«
»Prav to. Danes sem imel veliko izplačilo.«
»Tako, res?«
Način, kako je komisar izgovoril te besede, ni dopuščal dvoma. Prva sumnja se je bila v njem dvignila. Bankir je razumel in se prestrašil, hitro pa je odgovoril:
»Svojo obveznost sem izpolnil za ceno velikanske žrtve. Tudi moram omeniti, da bi onih 350.000 frankov ne bilo v blagajni, če in se ravnalo po mojih ukazih.«
»Kako to?«
»Nerad imam čez noč doma veliko vsoto denarja. Moj blagajnik je imel naročilo, da počaka do zadnje ure, predno pošlje na Francosko banko po denar, ki sem ga tam deponiral, in naravnost prepovedal sem mu, da ne sme zvečer ničesar obdržati v blagajni.«
»Ali je res?«
»Da, gospod komisar, natančno tako je, kakor pripoveduje gospod Fauvel«
Komisarjeva sumnja se ni utrdila in ta izjava ji je dala drugo smer.
»Torej,« je rekel, »tatvina. Kdo jo je izvršil? Al! more tat od zunaj sem noter?«
Bankir se je obotavlja! nekaj časa.
»Mislim, da ne,* je odgovoril nato.
»Meni je jasno, da ni mogel priti od zunaj,« je izjavil Prosper.
Komisarjevo vprašanje je moralo imeti te odgovore za po«!ed1co; ni mu pa bilo na tem, da bi bil iz njih storil vse sklepe.
»Vendar ne sinemo ničesar prezreti,« je rekel »Poglejte, gr^od Fanferlot, ali ne morete najti nobenega sled”, ki bi ga ti gosnodle ne bili opazili«
Gospod Fanferlot je Imel priimek »veverica« zaradi svoje čudovite spretnosti in hitrr^i ter je bil ponosen na ta priimek. Kljub njegovim jeklenim
mišicam je bila videti njegova postava skromna in bi mogli smatrati moža v njegovi do vratu napeti, tanki, črni suknji prej za kakega sodnega slugo.
Njegov grdi navzgor privihnjeni nos, njegovi ozki ustnici in njegove okrogle, nemirne, skoraj izzivajoče oči so dajale celemu obrazu vznemir« jujoč Izraz.
Pet let je bil Fanferlot pri varnostni policiji nastavljen in se je hotel v svoji častihlepnosti odlikovati ter si napraviti ime. Žal, do sedaj ni imel nikdar prilike, ali pa mu je manjkalo pravega vpogleda.
Že pređno se je bil komisar obrnil do njega, je bil povsod stikal, preiskal vrata in stene, pregledal lino in pepel v kaminu.
»ždi se mi ze’o malo verjetno, da bi bil prišel kak tuj človek sem noter.« je rekel ter hodil po pisarn? gor in dol »Ali zaklepate zvečer ta vrata?«
»Seveda.«
»In kdo shranjuje ključ?«
»Vsak večer ga oddaiam pisarniškemu služabniku,« je odgovoril Prosper.
»Ta sluga spi v predsobi na zložljivi postelji, ki si jo poštari vsak večer, zjutraj pa zopet odstrani * je dostavil Fauvel
»Ali je sluga tu?« je vprašal komisar.
»Da.« je odgovoril bankir, odprl nekoliko vrata in zaklical: »Anheim’«
Anze’m je hil «higa, ki je Ml že de-et let v službi pri Fauvelu. S!rer se ?e zavedal da ne more nnrii noben mnf, vendar mn je Mia že sama misel na tatvino strašna. Ko ?e vstopil, se je tresel na vsem životu kakor trepetlika.
»Ah ste spali nocoj v sosedni sobi?« ga je vprašal komisar.
»Da, gospod komisar, spal sem tam, kakor navadno.«
»Kdai ste se vlegli?«
»Proti pol enajsti: zvečer sem Ml tu zraven V kavami s slugo gosnoda Fauvela.«
»Tn danes ponoči niste slišali ničesar?«
»Niti naiman?ega, dasirnvno imam tako rahlo snanje. da se takoj zbudim, če pride gospod ponoči k blazatnl«
»Ah prihaja gospod Fauvel večkrat ponoči v blaga Mo?«
»N?isorodno, prav re^ko, gospod komisar.«
»Ah je M' nonri tam?«
»Ne. gosr”d konjar. +o vem nrav za gotovo, ker nisem zaHsnil očesa zaradi kave, ki sem jo spil z gospodovim «luž.abnikom.
(Dalje sledi;)
pr

: Za leto 1923 :
v dveh lično Izdelanih oblikah 12X7 in 6X4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovi-:: nah s papirjem. :: Koledaria sta Učno v**n-na in tiskana na dobro limanetn papiri«. Naroča naj s« jih direktno pri
Zvezni tiskam! in knjigami v Ljubljani, Wolfova ulica it 1.
pisma, račune, kauerte, uizitk«
in za trgeuino in cbrt potrebne ti.?kci,inc izur|tije lične in poceni
Zuezna tiskarna I in knjigarna
v Ljubljani, Ulclfcua ulica 1.
• mm m m
izšli so sledil zvezki:
Stev.l. Tajnost „ 2. Jenufa.
■ OB
m
m
m
Prod« •• radi zapuščinskih razmer posestvo v Halozah okrog 40 oralov, obstoječe iz hiše. hleva, gospodarskih po-siopii in kleti, 8 oralov njiv. 12 oralov travnikov in sado-nosnikov, IV, orala vinograda, 20 oralov gozda v dobrem •tanju primerne za posek drva, stavbe.
MT Cena 17S.000>- Din. 3. Topolavec Ptujskagora
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
■
■
■
■
o
9
a
M lili
Najcenrjäe in najhvaleinejše darilo našim molim je:
JV{oj zuerrnjak
ji
Izdala in založila
Mm Man in Wpa"
v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane
knjiga s 45 slikami tn k trm spadajočim besedilom, ta pouk in kratek čas Din 5*- .
JY[cji ljubčki
ilrfdske slike za neše malčke na trdem močno vezanem karton« Din 8*—.
Triadi slikar
10 tiskanih predlog za po-barvanje s akvarel - barvami ali pastel - barvniki Din S’ - . ■v
Crnipctcr
•»■■■■■■■	BBBBBBB3 BBBB BBBBBBBBB
:	a
: Za leto 1923	Za leto 1923 g
j BELEŽNI KO LE PAR j
a v dveh oblikah; v mapi na mizi leleč In odprt 1 na mizi stoječ.
J Cena v mapi Din 20.—. stoječa oblika Din 18’—. jj Dobi s» “
Š	„Zvezni	tiskarni in	knjigarni“	3
Ljubljana	S
Wolfova ulica štev. 1.
5	®
■BBBBBBimBBBBBBBUBBBBBBBBBBBBg'S'BVI* **
Đazglas.
Cestni odbor kočevskega okraja razpisuje mesto
cestarjev
za območja dežlenih cest Stari log, Kočevje (mesto), Zeljne, Brod (Stalzerberg) in Gotenica.
Na ta mesta odpadajoče prejemke, ki se izplačujejo mesečno v naprej, je določila Gradbena direkcija v Liubljani.
Ö 3 dinarji koleko’	ie	prošnje, katerim	je	priložiti	do-
movnico, nravnostno in ; avniško spričevalo ter eseollo-rod-binsko polo, se morajo najkasneie
do 6. februarja 1923
L IDI S1
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta
pripreta nojo 'upata lalop;
giHbili siro m
za penino In obrt.
Vozna tasa
Styria, EHonp, Oroino kolo (iMinrad) [guliti nstpni la franfo

časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine kakor vsa druga v tiskarsko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah Učno In točno
Zvezna tiskarna In knjigarna
n Ljubljani, i&lfcua nlfca L
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
staromana, vesela družabna igra *» zimske večera. 1 igra Din S*-.
Vse se dobi v
Beležni Mar
8923,
M ? hm tlM
v UubllanL
tuuradno vložiti
Cestni odbor za okraj Kočevje.
17. januarja 1923.
v talilni JiTRiDiJE liflVOlTi“
bodo dosegli naivec j e uspehe. Upelj ali bomo tudi takozvane
:: MALE ©GLASE ::
po kol kor mogoče nainižji ceni, da jih bode vsakdo lahko naročil.
Telefon štev. 5H E. ROSI' MZflVOlti' Ljllbljaitö Fnljislia cesla H
Trgovina z automobili, stroji in tehničnimi potrebami. I Reparature automobilov,,motorjev In strojev vseh vrst j Najmodernejša In največja parna vulkanizacija. Izdelava in zaloga nadomestnih delov. Prevzem struganja,frezanja,oblania in autog. varenja. Posebnost: Novoprojektiranje starih autopiasčev.
Z naimoderneliimi streli opremljene delaenite. 1 Za izvršena dela jamstvo! | Prvovrstno izobraženo delavstvo.
Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna ta kailsarna« v UubUani