Leto 1907.
3 n
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXIX. — Izdan in razposlan dne 2. marca 1907.
Vsebina: (Št. «55—58.) 55. Zakon, s katerim se izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo določila zakonov z dne 19. septembra 1898. 1. o uredbi plač profesorjev na vseučiliščih in visokih šolah in učiliščih, ki se imajo za njim enake, potem učiteljskega osebja na državnih srednjih šolah, na državnih učiteljskih in učiteljiških pripravnicah in na vadnicah, ki so v zvezi z njimi, 1er na državnih obrtnih učiliščih, nadalje zakon z dne 15. aprila 1896. 1. o prejemkih profesorjev na državnih babi.ških učiliščih, končno zakoni z dne 1. maja 1889. 1. in z dne 26. januarja 1902. 1. o prejemkih in pokojninskem ravnanju z učiteljskim osebjem na katoliških škofijskih, oziroma grškovzliodnjih bogoslovnih učiliščih. — 56. Zakon, s katerim se ustanavljajo po-višbe najmanjšega dohodka in pokojnin katoliških dušnih pastirjev po njihovem službenem času. —57. Zakon, s katerim se ustanavljajo povišbe najmanjšega dohodka in pokojnin dalmatinske grškovzhodnje duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo, po njenem službenem času. — 58. Zakon, s katerim se izpreminja zakon z dne 26. decembra 1895. 1.
55.
Zakon z dné 24. februarja 1907.1/
s katerim se izpreminjajo, oziroma dopolnujejo določila zakonov z dne 19. septembra 1898. I. (drž. zak. št. 167, 173, 174 in 175) o uredbi plač profesorjev na vseučiliščih in visokih šolah in učiliščih, ki se imajo za njim enake, potem učiteljskega osebja na državnih srednjih šolah, na državnih učiteljskih in učiteljiških pripravnicah in na vadnicah, ki so v zvezi z njimi, ter na državnih obrtnih učiliščih, nadalje zakon z dne 15. aprila 1896. I-(drž. zak. št. 63.) o prejemkih profesorjev na državnih babiških učiliščih, končno zakoni z dné 1. maja 1889. I. (drž. zak. št. 68) in z dne 26. januarja 1902. I. (drž. zak. št. 24 in 25) o prejemkih in pokojninskem ravnanju z učiteljskim osebjem na katoliških škofijskih, oziroma grškovzhodnjih bogoslovnih učiliščih.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
1.
Vseučilišča in visoke šole in učilišča, ki se imajo za njim enaka.
S 1.
Redni profesorji na vseh fakultetah vseučilišč, na tehniških visokih šolah, potem na visoki šoli za zemljedelstvo in na evangeljsko-bogoslovni fakulteti na Dunaju so v VI. čihovnem razredu državnih uradnikov in dobivajo poleg sistemu primerne aktivitetne doklade (j.400 K plače, ki se poviša po 5. in 10. letu vselej za 800 K, po 15. in 20. letu vselej za 1000K in po 25. letu za 1200 K (petletne doklade).
Vsi redni profesorji prejemajo na Dunaju razen tega v pokojnino ne vštevno doklado 800 K na leto.
(SlovenUch.)
71
§ 2.
Plača izrednih profesorjev na visokih šolah, oznamenjenih v § 1, se poviša po 5. in 10. letu vselej za 800 K, potem po 15. in 20. letu vselej za 600 K (petletne doklade).
§ 3.
Redni profesorji na bogoslovnih fakultetah v Salcburgu in Olomucu so v VI. činovnem razredu državnih uradnikov in prejemajo poleg sistemu primerne aktivitetne doklade 3600 K plače na leto, ki se poviša po 5. in 10. letu vselej za 800 K, po 15. in 20. letu vselej za 1000 K in po 25. letu za 1200 K (petletne doklade).
§ 4-
Izredni profesorji na obeh teh fakultetah so v VII. činovnem razredu državnih uradnikov in prejemajo poleg sistemu primerne aktivitetne doklade 2800 K plače na leto, ki se poviša po 5. in 10. letu vselej za 800 K, potem po 15. in 20. letu vselej za 600 K (petletne doklade).
§ 5.
Redni in izredni profesorji na akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju, umetnostnih akademij ter profesorji na živinozdravniški visoki šoli v Levovu so zenačeni v §§ 1 in 2 oznamenjenim profesorjem gledé njihovega činovnega razreda in prejemkov.
§ 6-
Določila zakona z dne 15. aprila 1896.1. (drž. zak. št. 63) o prejemkih profesorjev na babiških učiliščih, ki jih vzdržuje država, se izpreminjajo tako:
Profesorji na babiških učiliščih, ki jih vzdržuje država, so v VII. činovnem razredu državnih uradnikov in prejemajo poleg sistemu primerne aktivitetne doklade 3600 K plače na leto, ki se poviša po 5. in 10. letu vselej za 800 K, potem po 15. in 20. letu vselej za 600 K (petletne doklade).
Službena leta, prebita pred pravno veljavnostjo tega zakona, v lastnosti ' profesorja državnega babiš-kega učilišča, je pri tem vračunitj.
II.
Rimskokatoliška in grškokatoliška bogoslovna škofljskain osrednja učilisčaingrško-vzliodnje bogoslovno učilišče v Zadru.
§ 7.
Povišba plače, ki gre profesorjem na rimskokatoliških in grškokatoliških bogoslovnih škofijskih in osrednjih učiliščih 1er na grškovzhodnjem bogoslovnem učilišču v Zadru po dobi njihovega učiteljevanja, znaša po preteku prvega in drugega petletja po 500 K, po preteku vsakega izmed naslednjih treh petletij po 800 K.
III.
Srednje šole.
§ 8.
V § 2 tega zakona z dne 19. septembra 1898.1. (drž. zak. št. 1 7 3) ustanovljene povišbe plače pravih učiteljev na državnih srednjih šolah (gimnazijih, realnih gimnazijih, realkah) znašajo po preteku prvega in drugega petletja po 500 K, po preteku treh naslednjih petletij po 800 K.
§ 9.
Pravim učiteljem ter v § 4 zakona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 173) omenjenim učiteljem veronauka je tisti službeni čas, ki so ga prebili po doseženi popolni usposobljenosti za učiteljsko službo na gimnazijih in realkah kakor suplcnti ali asistenti na kaki državni srednji šoli z učno obveznostjo za najmanj 14 učnih ur na teden v jezikovnih strokah, 20 učnih ur na teden v risarski stroki, 17 učnih ur na teden v drugih posvetnih obveznih predmetih, 16 ur na teden, oziroma nado-mestujč v § 4 prej omenjenega zakona omenjene učitelje veronauka 10 ur veronauka na teden, končno tisti službeni čas, ki so ga prebili kakor asistenti, oziroma konstrukterji na kaki visoki šoli v zmislu § 1 zakona z dne 31. decembra 1896. 1. (drž. zak. št. 8 iz 1. 1897.) bodisi pred začetkom, bodisi po začetku veljavnosti tega zakona, všteti za stalno nameščenje in pripoznanje petletnih doklad do najvišje izmere osmih let.
Ali in v katerem obsegu se more razen gorenjih primerov kaka poraba v učni stroki po dosegi popolne učne usposobljenosti za srednje šole všteti
za stalno nameščenje in pripoznanje petletnih doklad, določi minister za bogočastje in nauk.
§ 10.
V § 4 zakona z dne 19. septembra 1898. L (drž. zak. št. 173) omenjenim učiteljem veronauka je zaračuniti, kadar se pomaknejo v plačo, sistemovano za prave učitelje, službeni čas, ki so ga dovršili bodisi pred začetkom, bodisi po začetku veljavnosti tega zakona v zmislu ministrstvenega ukaza z dne 19. julija 1856. 1. (drž. zak. št. 146), oziroma § 4 zakona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 173), za namen v g 2 tega zakona omenjene povišbe plače do najvišje izmere osmih let.
§ H-
Stalni telovadni učitelji na državnih srednjih šolah se lahko pomaknejo, ko dosežejo tretjo petletnico v IX. in po dosegi pete petletnice, če dokažejo višjo predizobrazbo, v VIII. činovni razred.
Stalnim telovadnim učiteljem je tisti službeni čas, ki so ga dovršili po prestani preskušnji za učiteljsko službo telovadbe na srednjih šolah in učiteljiščih, na državnih ali ne državnih srednjih šolah s pravico javnosti kakor nadomeslujoči telovadni učitelji, oziroma stranski učitelji telovadbe ali telovadni asistenti z učno zaveznostjo najmanj 20 učnih ur na teden, bodisi pred začetkom, bodisi po začetku veljavnosti tega zakona, všteti za stalno nameščenje in pripoznanje petletnic do najvišje izmere osmih let.
Na državnih srednjih šolah stalno nameščenim telovadnim učiteljem je vračunili službeni čas, ki so ga dovršili po prestani preskušnji za učiteljsko službo telovadbe na srednjih šolah in učiteljiščih, stalno nameščeni na ljudskih ali meščanskih šolah, bodisi pred začetkom, bodisi po začetku veljavnosti tega zakona, do najvišje izmere osmih let.
Glede vpokojitve se uporabljajo na stalne telovadne učitelje zakoni in predpisi, veljajoči za prave učitelje na srednjih šolah.
§ 12.
Določila tega oddelka ter zakona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 173) se zmislu primerno uporabljajo tudi na navtiške šole ter na državne višje trgovinske šole (trgovinske akademije).
Učiteljska in uciteljiška izobraževališča (moška in ženska učiteljišča).
§ 13.
V § 2 zakona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 174) ustanovljena povišba plače glavnih učiteljev znaša po preteku prvega in drugega petletja po 500 K, po preteku treh naslednjih'pet-letij po 800 K.
§ 14.
V § 7 zakona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 174) ustanovljena povišba plače učiteljev na državnih vadnicah znaša po preteku prvega in drugega petletja po 300 K, po preteku treh naslednjih petletij po 400 K.
Vadniškim učiteljem se priznava nadaljnja (šesta) petletnica za 400 K ki pripade, ko je dovršeno 30. službeno leto.
Po dosegi tretje petletnice se lahko pomaknejo vadniški učitelji v IX. in po dosegi pete petletnice v Vlil. činovni razred, ako imajo izpričevala učne usposobljenosti za meščanske šole, oziroma izpričevalo učne usposobljenosti za glasbo na srednjih šolah in učiteljiščih ali pa pokažejo posebne storitve.
§ 15.
Gledé vštetja let suplentov in asistentov za odmero petletnic naj se gledé glavnih učiteljev z učno usposobljenostjo za srednje šole uporabljajo zakonita določila, veljajoča za prave učitelje na državnih srednjih šolah.
§ 16.
Glavnim učiteljem z učno usposobljenostjo za meščanske šole se lahko za odmero petletnic vra-čuni docela službeni čas, ki so ga prebili kakor vadniški učitelji; službeni čas, ki ga je kdo prebil v javni ljudskošolski službi ali kakor suplent z normalno učno zaveznostjo glavnega učitelja na kakem učiteljišču, je vračuniti do najvišje izmere osmih let.
§ 17.
Vadniškim učiteljem se lahko službeni čas, ki so ga prebili pred prestopom na državni zavod v javni ljudskošolski službi po dosegi učne usposob-
ljenosti za obče ljudske šole, za odmero petletnic vračuni docela.
Isto naj velja gledé službenega časa, ki ga kdo prebije na kaki vadnici kakor vadniški podučitelj, ter gledé tistih službenih let, ki jih je kaka učna moč dovršila na kaki vadnici po dosegi učne usposobljenosti za obče ljudske šole v supletorski porabi z normalno učno zaveznostjo vadniškega učitelja.
Za vštetje spredaj ter v § 16 tega zakona omenjenega službenega časa ni nobene razlike, ali je dovršen pred začetkom ali po začetku veljavnosti tega zakona.
§ 18.
V § 11 tega zakona obsežena, vštetje prejšnjih službenih let in pokojninsko odmero stalno nameščenih telovadnih učiteljev državnih srednjih šol zadevajoča določila naj se uporabljajo tudi na stalno nameščene telovadne učitelje in učitelje glasbe na državnih učiteljiščih.
V.
Obrtna učilišča.
§ 19.
Iz X. v IX. činovni razred pomaknjenim učiteljem je vračuniti v'X. činovnem razredu prebiti službeni čas za odmero petletnic od začetka petega službenega leta naprej, in sicer do najvišje izmere 10 let.
§ 20.
Učnim osebam vseh činovnih razredov se lahko ob imenovanju ali po primerni vseskozi zadovoljujoči porabi všteje v tehniški, umetniški ali obrtni praksi ali v učni stroki prebiti čas, kolikor ga ni vračuniti že po § 6 zakona z dne 19. septembra 1898. I. (drž. zak. št. 175), za svoječasno odmero pokojnine, oziroma za prejemanje trilelnic in petletnic kakor službeni čas učiteljevanja do izmere osem let, oziroma ravnateljem do izmere dvanajst let
Za vštetje ni nobene razlike, ali je bil službeni čas ali uporaba, ki pride za to v j>oštev po tem paragrafu in S 19, pred začetkom ali po začetku veljavnosti tega zakona.
VI.
Končna določila.
§ 21.
Določila tega zakona se uporabljajo tudi na tiste učne osebe, ki so bile imenovane pred začetkom veljavnosti tega zakona.
Osebne doklade, ki so se dovolile posameznim učnim osebam, je odtegniti po meri dosege višjih prejemkov.
§ 22.
Ta zakon dobi moč s 1. dnem aprila 1907. 1.
§ 23.
Izvršiti ta zakon je naročeno Mojemu ministru za bogočastje in nauk.
Na Dunaju, 24. dne februarja 1907. 1.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Marchet s. r.
50.
Zakon z dne 24. februarja 1907.1.
s katerim se ustanavljajo povišbe najmanjšega dohodka in pokojnin katoliških dušnih pastirjev po njihovem službenem času.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
8 1.
V razkazu I zakona z dne 19. septembra 18981. (drž. zak. št. 176) o dotaciji katoliške duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo, ustanovljeni najmanjši dohodek se za svetne duhovnike in redovnike, za poslednje če dobivajo po zakonu z dne 19. septembra 1898.1. (drž. zak. št. 176) kongruo, oziroma dopolnilo kongrue, po vsakih petih letih, dovršenih pred veljavnostjo ali po veljavnosti tega zakona v dušnem pastirstvu ali v kaki drugi javni cerkveni službi, do vštetega 40. leta službovanja poviša vselej za sto (100) kron.
Na podstavi sprednjega določila pripadla po-višba najmanjšega dohodka gre tudi po vpokojitvi kakor povišba v razkazu II k zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176) ustanovljenega pokojninskega užitka.
Ta povišba se plačuje, kolikor ni založena s prejemki, ki so stalno združeni z duhovniško službo, iz verskega zaklada, oziroma iz njegove državne dotacije.
§ 2.
Za to povišbo naj se dušni pastir potegne vlo-živši napovednico ali, če je predložena, z naznanilom potom ordinarijata, in pravica do nje se začne s prvim dnem mesca, ki sledi dovršilvi merodajnega službenega časa.
§ 3.
Ta povišba se ustavi za vedno ali za določen čas, ako se je tako razsodilo v rednem postopku (g 27 zakona z dne 7. maja 1874. 1. [drž. zak. št. 50]).
Izpregled nasledkov take razsodbe je dopusten, zaslišavši škofa dotične škofije.
§ 4.
Ako ima vpokojen dušni pastir posebne telesne napake ali ako so dane druge ozira vredne okolnosti, mu sme minister za bogočastje izjemoma dovoliti višjo pokojnino, nego pokojnino, ki mu gre po raz-kazu II k zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176), toda le do najvišjega zneska 2000 K.
§ 5-
V tem zakonu ustanovljena zvišba najmanjšega dohodka ali pokojnine gre od 1. dne januarja 1907.1. naprej z eno tretjino, od 1. dne januarja 1908. 1. naprej z dvema tretjinama in od 1. dne januarja 1909. 1. naprej s polnim zneskom.
§ 6.
Izvršiti ta zakon je naročeno ministru za bogočastje in nauk in finančnemu ministru.
Na Dunaju, 24. dne februarja 1907.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Korytowski s. r.
Marchet s. r.
Zakon z dne 24. februarja 1907.1.
s katerim se ustanavljajo povišbe najmanjšega dohodka in pokojnin dalmatinske grškovzhodnje duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo, po njenem službenem času.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1-
V razkazu I zakona z dne 19. septembra 1898.1. (drž. zak. št. 177) o dotaciji dalmatinske grškovzhodnje duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo, ustanovljeni najmanjši dohodek se za svetne duhovnike po vsakih petih letih, dovršenih pred veljavnostjo ali po veljavnosti tega zakona v dušnem pastirstvu ali v kaki drugi javni cerkveni službi, do vštetega 40. leta službovanja poviša vselej za sto (100) kron.
Na podstavi sprednjega določila pripadla povišba najmanjšega dohodka gre tudi po vpokojitvi kakor povišba v razkazu II k zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 177) ustanovljene pokojnine.
Ta povišba se plačuje, kolikor ni založena s prejemki, ki so stalno združeni z duhovniško službo, iz državnega zaklada.
§ 2.
Za to povišbo naj se potegne dušni pastir vlo-živši napovednico ali, če je predložena, z naznanilom potom škofijskega konzistorija, in pravica do nje se začne s prvim dnem mesca, ki sledi dovršili merodajnega službenega časa.
fr
§ 3-
Ta povišba se ustavi za vedno ali za določen čas, če se je v rednem postopku pravornočno razsodilo tako pred škofijskim konzistorijem.
Izpregled nasledkov take razsodbe je dopusten zaslišavši škofa dotične škofije.
§ 4.
Ako ima deficient posebne telesne napake ali ako so druge ozira vredne okolnosti, mu sme mini-
ster za bogočastje izjemoma dovoliti višjo pokojnino, nego pokojnino, ki mu gre po razkazu II k zakonu L dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 177), toda le do najvišjega zneska 2000 K.
§ 5.
V tem zakonu ustanovljena zvišba najmanjšega dohodka ali pokojnine gre od 1. dne januarja 1907 1. naprej z eno tretjino, od 1. dne januarja 1908. 1. naprej z dvema tretjinama in od 1. dne januarja 1909. 1. naprej s polnim zneskom.
§ 6.
Izvršiti ta zakon je naročeno ministru za bogočastje in nauk in finančnemu ministru.
Na Dunaju, 24. dne februarja 1907.
Franc Jožef s. r.
Beck s. r.	Korytowski s. r.
Marcliet s. r.
5$.
Zakon z dne 26. februarja 1907.1.
s katerim se izpreminja zakon z dne 26. decembra 1895. I. (drž. zak. št. 197).
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Odstavek 2 § 2 zakona z dne 26. decembra 1895. 1. (drž. zak. št. 197) o stvoriteljski (avtorski) pravici na delih slovstva, umetnosti in fotografije dobi naslednji dostavek:
Ako ni državnih pogodb, se lahko z ukazom pravosodnega ministra, ki se razglasi v državnem zakoniku, proglasi, da so na taka dela s pogojem vzajemnosti docela ali deloma uporabna določila tega zakona.
Člen II.
Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu pravosodnemu ministru.
Na Dunaju, 26. dne februarja 1907.1.
Franc Jožef s. r.