Tele/on št. 74. Posamna številka 10 [h. Po poiti pro|eaiu: m celo leto naprej 26 K — h pol leta * 13» četrt» ■eseo 6 » 50 > a >20» V opravalitvo prejemal: za •elo leto naprej 20 K — h »I leta » 10 » — ► i etrt > 6 '„ — i ^860 ] » ! 1.70» i• , . Za poSiljanjenadom 20 b na, mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Nareinlno lo loierate sprejema opravalitvo v Katol. Tiskarni Kopitar« jeve ulice »t. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je ▼ Seme- nifikib ulicah it. 2,1., 17. Izhaja viak dan,izvzemal nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 211. V Ljubljani, v ponedeljek, 14. septembra 1903. Letnik XXXI. Zadružništvo. Na shodu v bohinjski Srednjivasi Je o tej to6ki govoril g. A. Oblak: Slišali ste, kako je z našo politiko, spoznali lahko, da naši poslanci storijo svojo dolžnost, ker so možje, na katere smo lahko ponosni. Mi ne bomo vodili visoke politike, naša dolžnost je delati doma za napredek celote. Govoriti hočem le o domačih razmerah, da se varujemo in utrdimo zoper nevarnosti, ki nam prete po železnici. Reči moramo, da se zdaj Bohinjcem dobro godi. Kdor hoče delati, ima lahko dober zaslužek; tudi gospodarji prodajajo svoje pridelke tako dobro, kakor malokje v deželi. Te ugodne razmere nam najlepše pojasnuje razvoj hranilnice, kjer se je v dobrem poldrugem letu 130 tisoč kron več vložilo kakor vzdignilo. Veselo znamenje pri tem je veliko število vlagateljev izmed malih posestnikov in delavcev, ki prinašajo male svote, kakor sad trdega dela. Saj raifaiznovi hranilnici ni namen zbirati velike kapitale, temveč učiti in vzgoje-vati ljudstvo v varčevanju. Lepi napredek nam dokazuje tudi mala hranilnica mladeničev in deklet, ki so v dveh letih prihranili Bkoro 8000 K. Veliko je fantov, ki so v enem letu prihranili 100—150 K, kar je očiten dokaz, da je res zmisel za varčevanje prišla med ljudstvo. Ravno tako pa ne manjka žalostnih znamenj, na katerih se kaže tuji vpliv, ki je nasproten značaju starih Bohinjcev. Zelo se je bati, da bo po izvršitvi železnice slabše v Bohinju ko kdaj poprej. Večina mladih ljudi bo bo navadila lahkomišljenega življenja in popivanja. Ker to doma ne bo mogoče, bodo šli po svetu sreče iskat. Doma bodo ostali večinoma starčki in otroci. Zemljo vam bodo tujci pokupili, denar se bo porabil, če ne pri enem rodu, pa pri drugem. Naša sveta dolžnost je torej misliti že naprej, kako bi vsaj nekoliko to pretečo nevarnost odvrnili. Gotovo se zdaj najslabše godi gospodarjem. Kmet dela poleti z vso družino po 16 ur in kljub sedanjim ugodnim razmeram komaj shaja. Ko bi koncem leta izračunil svoje delo in napravil bilanco iz pridelkov in truda, bi bilo njegovo 16urno delo dvakrat slabše plačano kot zadnjemu delavcu. Kako se kmetu godi, priča v Bohinju stanje živine, ki je v zadnjih petnajstih letih več kot za polovico nazadovalo. Odrekajo vam planine, katere ste nekdaj vživali, zahtevajo za svet svote, katere ne morete zmagati, napravljajo vam frate ob mladih nasadih gozdov, katere Be vzdržijo, ko so drevesa že davno dorasla, vsak pre stopek se neusmiljeno kaznuje z denarnimi globami. Kaj čnda, če gre pri tem živinoreja nazaj I V tem oziru pričakujemo in prosimo naše poslance hitre pomoči. Z državno podporo ali z odkupom planin nam vendar še ne bo pomagano. Delati morate tudi sami, da se zboljša gospodarstvo. S skupnimi močmi bo treba očistiti poljane, pobrati kamenje po planinah, iztrebiti brinje in trnje, vpeljati umetno in domače gnojenje, da se res vbz redilna moč zemlje vzdigne. Tu bodo imeli posamezniki, še bolj pa podžupani prav hvaležno nalogo pokazati syojo delavnost. Moči za delo je veliko, ki se ne porabijo po zimi in spomladi, le vzbuditi in vsporediti jo bo treba. Pri tem bomo morali seveda pustiti ono pogubno načelo: Kaj meni sosed mar, ali bom sam delal ? » V s i za enega in eden z a v s e I« bodi naše vodilo. Ravno to načelo naj bi nas tudi vodilo pri izkazovanju pomoči ob nesrečah, zlasti glede na živino. Če kakemu gospodarju pogine več živine med letom, je to tako hud udarec, da ga nobeden lahko ne prenese. Hvalevredno je gotovo, da si ob takih priložnostih radi sosedje pomagate. Ali bi ne bilo lahko osnovati za Bohinj živinsko zavarovalnico na ta način, da bi za vsako ponesrečeno živino plačali vsi drugi po številu živine, katero imajo zavarovano, določeno svoto ponesrečenemu, kar bi se dalo doseči brez vseh upravnih stroškov in pisa-rij. Vlada bi ta način zavarovanja gotovo potrdila, ker je varščina ravno ostala zavarovana živina posestnika. Ko bi pa hotela težave delati, jo lahko osnujemo po § 2 pra vil kmet. društva brez vladnega potrdila. Na Nižje Avstrijskem imajo vsa živinska zavarovanja na ta način vpeljana. To bi bila tudi za vas samopomoč, ki je za sedanje razmere nujno potrebna. Skrb za samopomoč naj bi se kazala v vsem gospodarstvu. Ča se primoži neveBta k hiši in daje stara mati od hiše svojim hčeram razne pomočke, tedaj je mlada huda, da se hišno premoženje zapravlja in hiša iz-podkopuje. Kakor je dolžnost gospodarjeva varovati moč hiše, je dolžnost vsakega Bohinjca varovati gospodarsko moč kraja. Če bodo ves dobiček, sadovi vaših žuljev, tujci odnesli, kaj bo potem vam ostalo ? Gledati moramo, da domači denar, domača moč, domači zaslužek doma ostane in krepi gospodarsko moč doline. Pred zadrugo zborujemo, ki je imela toliko nasprotstva prestati, kateri so že davno prerokovali pogin. Vkljub vsem nasprotnikom še stoji, bolj trdna ko kdaj popred, ni se niti najmanj več bati za njen obstoj. Kaj bi mi v tolikem številu, kakor smo lahko dosegli, ko bi vedno skupaj držali! Za pravi vspeh zadružništva so neobhodno potrebni trije stebri. -Kmet mora priti do spoznanja, da ga le samopomoč more rešiti. Zato je treba pustiti ono staro lenobo in malomarnost, ki se le za sebe briga. Res da je zadružništvo veliko delo neprijetnosti in nasprotovanja; brez tega ni mogoče ničesar doseči. Kdor hoče le mirno, brezskrbno življenje, ne bo nikdar pravi zadružnik. Treba je dalje prave ljubezni do bližnjega in tretjič trdnega zaupanja do Boga, da ne opešamo v započetem delu. Ta krščanska podlaga stori zadružništvo nepremagljivo, kar naj se pri nas izkaže. Bohinjci naj varujejo svoj lepi svet, da ne pride tujcem v roke, ker Slovenci smo in Slovenoi hočemo ostati. Uporni ogrski ministri. Kakor poroča budimpeštanski list »Ila-zank«, je v zadnji seji ogrskega ministrskega sveta prišlo do ostrega konflikta med ministrskim predsednikom grofom Khuen Hedervaryjem in njegovimi ministrskimi kolegi. Ministrski predsednik je na željo vladarjevo stavil nek predlog ter zahteval, da ministri ta predlog brezpogojno sprejmejo. Ministri pa so se odločno uprli in se niso hoteli ozirati na željo vladarjevo in na predlog Hedervaryjev. Padlo je mnogo ostrih besed in naposled je Khuen Ileder-vary moral zaključiti sejo ter je odpotoval na svoje posestvo. Kriza na Ogrskem. Najnovejše poročilo je, da be cesar morda že 21. septembra vrne v Pešto, ter ondi ostane do 28. Ako bi v tem času kriza ne bila rešena, pride cesar zopet 3 ali 5. oktobra ter ostane do novembra. Vladarjeva odločna volja je, da se kriza v oktobru konča. Kako ae to posreči, je danes še neznano. Gotovo pa je, da se vojaški krogi bavijo z mislijo, da čimpreje odpuste vojake — tre-tjeletnike. Dasi je vladar nevoljen, vendar hoče sam zopet pričeti posvetovanja z mero-dajnimi osebami. Sedaj Be zopet mnogo govori, da bode morda bivši ministrski predsednik Szell od vladarja pozvan, naj sostavi novo vlado. — Konferenca vladne stranke skoraj gotovo zopet splava po vodi. Člani bivše narodne stranke namreč prete, da bodo na shodu zahtevali glasovanje po imenih o madjarskem poveljnem jeziku. Tega so se ustrašili staroliberalci in skoraj gotovo konferenca izostane, dokler ni sostavljena nova vlada. Košutova stranka počasi skriva noge, ker vidi, da vladar odločno brani svoje pravice proti opoziciji. Sicer pa je sedaj mogoča le začasna kriza, ker povodenj se tako hitro ne zajezi. Kje so Nemci ? Radi madjarske zahteve po madjarskem armadnem jeziku so nemški listi prijavili seznam ogrskih polkov, iz katerega sledi, da so samo štirje polki na Ogrskem popolnoma madjarski. V Avstriji pa skoro ni mnogo drugače glede — nemških polkov, kar pa nemški listi ne povedo. Kako opravičen je nemški armadni jezik v avstrijski vojski, priča dejstvo, da je med 55poIkiv tostranski državni polovici samo 11 polkov samonemških, drugi so vsi popolnoma ali saj po veliki večini nenemški. Hohenzollerec — madjarski kralj ? Madjarski in nemški zgodovinarji se zadnji čas v potu svojega obraza mučijo z vprašanjem, ali je kri Arpadov v habsburški ali hohenzollerski dinastiji Btarejša. Napravili so sklep, katerega so si želeli, da je namreč Arpadova kri pri Hohenzollercih — starejša, češ, da je bil neki prednik nemškega cesarja vojvoda Arnolf Bavarski poročen s hčerjo Taksonyjevo, voditelja iz Ar-padne dobe. Kaj iz tega Madjari sklepajo, ni treba praviti. Ogrska kriza je velika nemška intriga v prilog Nemčiji! Madjarski listi sedaj pridno govore Madjarom o predpra-vici Hohenzollercev do krone sv. Štefana in — nemški prestolonaslednik se pridno uči madjarski. Kaj bo neki ta gospoda rekla, ko bo čula, da je bil Taksony še Ie šest let star, ko je Arnolf Bavarski že umrl.. . Važno potovanje raskega carja. Dne 26. oktobra popoludne pride ruski car v Rim. Na postaji ga pozdravi župan Colonna. Carju na čast priredi mesto v gledališču Costanzi predstavo. Na vežbališču bo vojaška parada. Soeijaliati, na čelu jim Ferri, hočejo sprejeti carja z žvižganjem. Socija-listi v Rimu so precej močni. Pri zadnjih občinskih volitvah so dobili njihovi kandi-datje 3500 glasov, proti 7000 glasovi, katere bo dobili katoliški kandidatje, in proti 5000 glasovi, katere so dobili liberalci. V Rimu je 48 socijalno-demokratičnih društev. Dokler ne pride car, prepovedana so v Rimu vsa javna zborovanja. Prišlo je že več polkov, da bodo skrbeli za red. Tudi črnogorski knes bo takrat v Rimu. »Information« pravi o tej zadevi: Skoro gotovo bodo za časa bivanja ruskega carja v Rimu in na Dunaju storjeni definitivni sklepi o rešitvi makedonskega vprašanja. Skoro gotovo bodo zahtevale Rusija, Avstrija in Italija od turške vlade in od Evrope, da »za-časno« zasedejo Makedonjo, napravijo red in določijo ondi civilno v ado. Delalo bi se pri tem po istem sistemu, kakor glede Krete. Taka skupna okupacija bi se iz' lila letos njo zimo ali pa začetkom spomladi. Slovansko-latkiska zveza. Iz Pariza poročajo: Po zaslugi znamenitega francoskega pisatelja Beaurepas usta-novlja se odbor, ki bo imel namen dovesti do slovansko latinske zveze. Namen te zveze bo pobijati skupno nemški naval na vseh ' poljih. Kakor hitro bo ustanovljen odbor, prične se koj delovanje. Rusija in ogrska kriza. Iz Petrograda poročajo: Neka oseba na ruskem dvoru se je izrazila proti nekemu diplomatu, da bo ruska vlada porabila ves upliv, da Madžari ne dobe mažarskega jezika v vojski. S tem bi prišli Madžari do neodvisnosti in pridobili bi si nadvladje nad vsemi ogrskimi narodi, kar bi pa dalo povod večnim nemirom in vstajam ^^Bff^M' skem ter bi sosednje države vznemirjala/5^ Zato je Rusija nasprotna. Dotična oseba je rekla: »Rusija je že enkrat naklestila Madžare in če jo bo Avstrija poklicala na pomoč, potolče jih tako, da ne bodo mogli nikdar več vstati«. Za Makedonijo. Iz Prage poročajo, da je bila na Češkem seja slovanskih politikov pod predsedništvom A. J. Spiridoviča. Sklenilo se je sestaviti deputacijo, sestoječo iz oseb, ki niso intere-sirane v makedonskem vprašanju. Ta deputacija, na čelu jej Sf iridovič, pojde na dvore na Letinje, Belgrad, Sofijo in v Rim, da iz-posluje energične korake na korist Makedonije. Dozdeva se, da namerava bpiridovič nagovarjati Italijo, naj bi zasedla Albanijo in bi tako pomagala balkanskim državam. Položaj v Srbiji. Vsi ruski listi slikajo položaj v Srbiji jako resen. Vidi se, da Rusi nič kaj ne marajo za kralja Petra in da bi jim bil ljubši na srbskem prestolu črnogorski knez, o katerem Banjajo nekateri, da mu je na jugu določila Rusija veliko vlogo. Ruski listi poročajo, da vlada med častniškim zborom v Srbiji pravi upor. Kralj Peterle dobil od častnikov pismo, ki mu grozi z isto usodo, katera je doletela kralja Aleksandra. Divizi-jonar v Nišu Božidar Jankovič se brani pripoznati veljavnost Bvojega odstavljenja ter se brani odložiti poveljništvo divizije. »Novosti«, ki imajo ozko dotiko z rusko vlado, pišejo: »V treh mesecih od kraljevega umora se opaža v Srbiji popolno razdejanje državnih funkcij. Vsi poskusi srbskega vladnega časopisjs, zadevo postaviti v lepšo luč, ne morejo zakriti dejstva, da se nahaja dežela v resni ia nevarni krizi. Srbija bi sedaj potrebovala trdne in odločne roke, ali kralj Peter, ki stoji popolnoma pod terorizmom vojaške stranke, ne more biti ta trdna in odločna roka. Pokazalo se je, da je novi regime naletel na močan odpor v armadi in v prebivalstvu. Kralju Petru se godi, kakor onim orožnikom, ki bo aretirali nekaj zločincev, a so pozneje orožniki postali vjetniki zločincev. Kakor je položaj danes, je meščanska vojska v Srbiji neizogibna, kar bi napravilo položaj na Balkanu le še zamotanejši«. Ob teh resnih besedah ruskega lista se nam skoro usiljuje vprašanje ? Ali niso prostozidarji v trenotku, ko so videli, kako velika uloga je določena sedaj Slovanom na jugu e prostozidarjem Petrom Karadjorgjevičam, hoteti preskrbeti, da bi Slovani na jugu v odločilnem trenotku ne bili sposobni prevzeti te velike naloge, ker bi bili notranje razbiti. Ruski listi pazijo dobro na položaj ter ga tudi dobro umevajo — gotovo bodo našli tudi zdravila protislovanskim spletkam. Iz Srbije se poroča o zadnjih dogodkih še: Glavni namen novih zarotnikov je bil preprečiti, da bi častniki, ki so bili pri umoru kralja Aleksandra udeleženi s svojim terorizmom, ne dosegli od kralja pred volitvami uvedbe vojaške diktature, katero so želeli raditega, da bi pri volitvah preprečevali zmage radikalcev. Kralju Petru je radi zadnjih dogodkov odpovedano posojilo, katero so mu njegovi prijatelji z veliko silo izposlovali. Ruski car ni ugodil prošnji kralja Petra, naj prekliče radi umora kralja Aleksandra cdredbe preti srbskemu častništvu. Sodni akti proti aretiranim častnikom, katere so pripeljali v Belgrad, so izročeni vojnemu ministru. Iz brzojavk. L e i c e s t e r. Delavski shod je sklenil resolucijo, v kateri izraža stud nad mo ritvijo Bjlgarov v Makedoniji in proai vlado, naj posreduje v prilog Bolgarom. Sofija. Na mesto Manuševa je imenovan bolgarskim finančnim ministrom dr. Lazar Pajakov, bivši ravnatelj trgovske šole. Draždane. Včeraj se je v Elbe-florenoi pričel strankaiski shod nemške so-sialne demokracije. Praga. Poslanca Klofač in Choc sta imela v Kraljevih Vinohradih v Pragi shed, na katerem sta izjavljala, da bo prevzela narodno socialna stranka boj za narodno češko armado. Poleg češkega jezika v armadi morajo polki dobiti na svoje zastave tudi češka znamenja. Po celi deželi bodo radi tega shodi, na katerih se bo povedalo češkim vojaškim novincem, da store narodni greh, ako gredo prostovoljno v vojake. Narodna ideja se mora zanesti mej vojake ! Čehi bodo ponovili tudi »zde«-sfero Budimpešta. »N. P. Journal« prinaša sanzacionelno brzojavko iz Carigrada o delovanju Rusije na Balkanu. Rusija baje oskrbljuje vetaše z vsem orožjem in skuša preprečiti veako vmešavanje Avstrije v balkanske zadeve. Dunaj. »Deutschnationale Korrespon-denz« pravi, da bo avstrijski državni zbor 22. ali 23. oktobra. Kristijanija. Volitve na Norveškem so končane. Vlada ima na svoii strani v zbornici 58 poslancev, opozicija 59 poslan cev. Skoro gotovo pride na čelo nove vlade vodja konservativcev H a g e r u p. Dunaj. Predsednik državne zbornice posl. K a i s e r se je izrekel proti vsaki koncesiji Madjarom, ker bi potem tudi avstrijski Slovani živahnejše zahtevali koncesij in bi skušali posnemati ogrske obstrukcijo-niste. Izrekel se je za gospodarsko ločitev Avstrije od Ogrske. Vlada naj v parlamentu predloži gospodarske predloge n. pr. s t a -rostno zavarovanje in s tem utegne odstraniti za nekaj čaaa iz parlamenta narodnostne viharje. Budimpešta. Velikih konjeniških vaj se ne bo, kar se je dosedaj vedno zgodilo, udeležil noben honvedaki častnik. Vzrok ni znan. T r e g u i e r. Ministerski predsednik Combes se je pripeljal k slavnosti Renanovi v vozu, katerega so obdajali dragonci in orožniki. Čulo se je nekaj pozdravnih klicev, del množice je pa žvižgal. R i m. »Giornale d' Itaha« piše : »Pogovori z Morinom se pečajo ne le z intervencijo brodovja, ampak tudi vojske na suhem. Že nekaj dni delajo v ministerstvu priprave, da se odpošljejo vojne moči, ki bi obsegale cel vojni kor.« Dnevne novice« V Ljubljani, 14. septembra. Nemški naskoki. Graška »Tagespost« pravi, da bodo odslej nemški porotniki v Ljubljani zahtevali, naj se pouk porotnikom, prisega i. t. d. vrše tudi v nemškem jeziku. Koliko časa pa bodo sloven. odvetniki še poslušali nemška poročila sod-nijskih izvedencev? — V Huth Hansovem zavodu v Ljubljani ustanove Nemci nemško učiteljišče za dekleta. Vodil bo ta zavod prof. B i n d e r. Dalje ustanove Nemci v Ljubljani nemško dekliško trgovsko šolo, katero bo vodil Josip R o -g e r , uradnik kranjske hranilnice. Kdaj bodo neki Slovenci že ustanovili slovensko trgovsko šolo, o kateri je bilo toliko govorjenja. Nemci bodo imeli sedaj v Ljubljani dve trgovski šoli, Slovenci pa nobene! Slavnost v Dolini pri Trstu je pokvarilo slabo vreme. Ko je prišel vlak s Tržačani, je začela padati kakor paleo debela toča. Zastavo društva »Vodnik« blagoslovili so v cerkvi. Slavnostni govor bi bil imel govoriti drž. posl. prof. S p i n č i č , a ker je bil vsled bolezni zadržan, je govoril dež. poslanec dekan K o m p a r e. Za njim je govoril tudi g. T r o b e o od Sv. Ivana iz tržaške okolioe, kakor še jedini živ sklicatelj tabora v Dolini pred 25. leti. Na banketu so govorili dr. R y b a r, prof. M a n d i e in drugi. Polit, društvo »Edinost* je bilo najelo poseben vlak v Dolino. Učiteljske vesti. Imenovani so gg. učitelji: za Bukovco gg. Anton G r m e k. dosedaj pri sv. Lenartu; za Kokro gospod R e p o v š, dosedaj v Škofji Loki; v Železnike g. Sonc, dosedaj v Preski; za Poljane g. Lcvro P e r k o. In vodno on! V Ljubljani so ustanovili Nemoi — kakor smo javili ie parkrat — »delavsko« društvo »Trutzburg«. Tudi to smo že povdsrjali, da že ime samo pravi, kake oilje bo zasledovalo to nazovi-delavsko društvo! To bo enostavno izzivalno društvo t Najbolji dokaz temu je, da so na UBtanovno slavnost prihiteli v Ljubljano tudi celjski iz-zivači in pa da je doposlal svoj brzoiavni pozdrav tudi znani emiaer velikonemškega gibanja, predobro znani c. k. poštni uradnik Pogatachnig. »Grazer Tagespost« poroča vsaj, da je iz Trata brzo-javil g. Pogatschnig. Nam pa ni znan v Trstu noben drug Pogatachnig, velikonemški agitator, nego mož, na katerega mislimo. In v našem domnevanju nas posebno podpira dejstvo, da vsa minulost tega moža, zlasti pa vzrok, radi katerega je bil premeščen v Trat, priča, da je zelo nagnen za take pozdrave! — Poročila ae je včeraj na Vrhniki goapica Julika S u 1 g a j z g. Ivanom Šusteršič Bilo srečno! — Prihodnja letina kave. Brzojavka trgovinske hiše Boetel in Comp. iz Santosa naznanja, da ie vreme malo prijetno nasadom kave in da je cvetje trpelo. Vzlic temu je cena kavi na trgu nespremenjena. — Godbeno društvo ustanovi tovarna v Vevčah. — Mrtvega naili so v Straži pri sv. Valentinu 761ttnega Franca Skrajnerja iz Ivandola, občina Krško. Preobila pijača je bila vzrok smrti. — V Trnovem na Notranjskem Be s 1. oktobrom odpre nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po vlakih na progi Sv. Poter-Reka. — »Siidmark* je od 30. julija do 9. septembra razdelila med drugimi sledeče podpore, t. j. Judeževe groše: Šoli v Burgstalu 1000 K, obrtniku v Marenbergu 200 K, pogorelcem v Mailoščah 1000 K, posestniku na Koroškem 100 K, požarni hrambi na Gozdaniah 30 K, učitelju na Spod. Štajerskem 100 K, učiteljskemu pripravniku v Celovcu 50 K, nekemu pogorelcu v Borlah 200 K, in štipendijev (komu?) vkup 960 K. Posojila se dobili: obrtnik v Marenbergu 200 K, v C al ju 600 K. v Pliberku 500 K, rudar na Jesenicah (!) 300 K, obrtnik v Ljutomeru 400 K. Imen gospoda ne navaja; že ve, zakaj ne! — O požaru v Kosarjah nam še poročajo iz Dobrove dne 12. septembra. Da nes okolu 2. ure po polnoči je pogorela hišniku Janezu Seliškar, do domače Maruš-niku v Kozarjah h. št. 15 lesena hiša do tal, od hleva ostalo je le golo zidovje. Kako je ogenj nastal, ae ne ve. Zena in hči go-epodarjeva sta spali 8podaj v hiši, gospodar pa v podstrešji. Tega je ogenj prvega zbu dil; ko bi bili vsi trije spali spodaj v hiši, postali bi bili neizogibno vsi žrtva ognja in zgorela bi jim bila tudi živina, ki so jo srečno še mogli rešiti. Razun živine in pa tiste obleke, ki bo jo imeli ravno na sebi, je ogenj tem revežem vae uničil, kar je bilo pod krovom. Dobrovska požarna bramba je mogla oteti le mali kozolec a poljskimi pridelki. Pogorelec je bil za malo Bvoto zavarovan. — Giorgio Benusai je umrl v Trstu po kratki bolezni v soboto popoldne. Bil |e še prvi dan na oni obravnavi radi volilnih sleparij, a drugi dan na praznik ae je izjavil bolnega. Pokojnik je bil prej I. podpredsednik mestnega sveta in v zadnjem času predsednik laškega iredentovekega političnega društva »Patria«. Bil je član najvažnejših odsekov v mestnem svetu in pred sednik mestne plinarne, v katerej je odpravil vse naše ljudi in jih nadomestil z laškimi podaniki. Odlikoval ae je s srditimi in robatimi izrazi, kadar je omenjal slovenski narod. Plesal je tako, kakor mu je godei žid dr. Venezian. Z njim je izgubila iredentovska stranka naj dela vnejšega moža, »regnicoli« svojega velikega dobrotnika, slo venski delavci in slovenski narod ima pa sedaj jednega zagrizenega sovražnika manj. — Da bodo neodrešenci porabili tudi njegovo smrt v iredentovske demonstracije, o tem ni dvoma. — Novo veteransko društvo za Dolenjsko so ustanovili v Novem Mestu. Društvo bo imelo shod 4. oktobra. — Obstrelil je smrtnonevarno Jožef Korošec pri nekem fantovskem tepeiu v Rečici na Gorenjskem 23 let starega posest nikovega sina iz Spodnjih Gorij Valentina Rabiča, katerega so prepeljali v deželno bolnico. — Umrl je 5. t m. v Gorici c. kr. poštni uradnik Josip Skolaris, ro dom iz Vipolž, v 46. letu življenja. — Dosledno! V Rovinju je zaplenilo državno pravdništvo list »Idea Italiana« radi članka »Avstrija je rešena«. Značilno za naš sistem je, da je državno pravdništvo zaplenilo liat takrat, ko ao ga imeli ie vai naročniki v rokah. — Koroike novice. Planinako hišo pod Velikim Zvonarjem je do 5. t m. obiskalo 4316 hribolazcev. — Delavka Marija bohiller na Bistrici v Rožu je umorila svojega novorojenega otroka in ga blizu doma zagrebla v zemljo, aodišče jo je prijelo. — V Milštatu se je obesil 19 letni trg. uslui benec Fr. Staudacher v skladišču svojega gospodarja. — Po noči od petka na soboto je razsajal po Koroškem hud vihar. Na gorah je zapadel aneg. — V »Tagespošti« ja-dikuje neki priatni Nemec, da g. dr. B r e j c tudi aodišču v R o i e k u pošilja slavonske vloge. No, cenjena nemška gospoda se bo že tudi pri okrajnih sodiščih lepo pridno morala privaditi slovenščini, ki je tudi na Koroškem še domača! — Generalmajor Conrad, poveljnik 55. brigade v Trstu, je imenovan poveljnikom 8. divizije. — Pulj brez vode. V soboto bo bili v Pulju do 11. ure brez vode, ker so ae bile pokvarile atiskalke pri vodovodu. — Razpuščeni društvi. C i s, namest-ništvo v Gradcu je razpustilo dve graški društvi in aicer: društvo »Eichenkranz« (!) in — »Unione accademica italiana«. Da ti društvi niste gojili avstrijski patrijotizem, ni treba praviti. — Pokopali so danes dopoludne v Kamnici ženo posestnika, trgovca in gostilničarja Marijo Zupančič roj. f e - r a n o v o. — Ubitega vrgli v Savo. Včeraj so se stepli kmetje v Dvorjah in enega kmeta ubili, potem pa ubitega vrgli v narastlo Savo. Osem kmetov bo že pripeljali na tu kajšnji Zabjak. — Sneg na Kamniških planinah in Triglavu. V zadnjih dveh nočeh je padlo na Kamniških planinah in na Triglavu dokaj snega, ki Bega do sredine gorovja. Očak Triglav ga je posebno doati dobil na pleča. — Nastopil je jugozahod — Mestna gimnazija v Trstu. L le tošnjim šolskim letom bo 40 let. odkar je v Trstu laška gimnazija, katero vzdržujejo tudi Slovenci. Doaedaj so bili na tej gimnaziji sledeči ravnatelji: Oocioni, Della Rosa, Braun, Mattei, Vettac in v zadnji mestni aeji je bil imenovan profesor Cesare Cbristcfo-lini, ker, tako smo čitali v nekem laškem tržaškem listu, je poučeval aina Žida dr. Ve-neziana! — Za .Lego". V soboto popoludne je umrl G Benussi in že v nedeljo zjutraj priobčil je tržaški .Piccolo", da so darovali v počeščenje njegovega apomina 565 kron. blovenci, učimo ae od5 Lahov! — Na svobodo je izpuščen oni Wratschgo, ki je bil v zaporu, ker je bil na aumu, da je v Rojanu pri Trstu umoril avojo ženo. — Parobrod „Klek" izgubljen. Dne 16. julija odplul je iz Colombo proti Port Saidu reški parnik „Klek" in od onega časa ne ve nihče več zanj. Ker ni o njem nobene novice več, sklepajo iz tega, da se je potopil, ž njim pa tudi trideset ljudij, ki so bili iz hrvatskega Primorja. Kapitan na tem parniku je bil Sepič podkapitan S ver-Ijuga in častnik Ugarkovič. — Avstrijski lloydov parnik »Saturn« rešil je dne 19. avgusta v Trebi-zondi turški parnik »Bahri-D^did«, da se ni potopil. — »Ladija«. Radi slabega vremena odložena je veselica pevskega društva »Ladija«. ki se je imela vršiti včeraj. Na veselico ee je bilo prijavilo več bližnjih pevskih društev. To društvo je za nas velikega pomena, ker Devin je oni kraj, ki loči Trst od druge laške zemlje; zato bi si ga pa tudi Lahi radi prisvojili. V to jim pomaga v De-vinu od »Lflge« ustanovljena laška šola. — Potres. Iz Pulja nam poročajo, da je bil tam čuti včeraj zjutraj okoli 9. ure lahek potres. — »Dalmatia«. Pred nedolgim časom bo izpustili iz lloydovega arzenala v Trstu nov parnik v morje z imenom »Dalmatia«, ki ga rabi Lloyd v Levanti. Ta parnik je dolg 10187 metrov in širok 12 88 metrov. Nositi more 2952 tonelat. V tem letu izpuste v morje parnik »Gorizia«, ki je tudi določen za trgovino med Trstom in Le-vanto. Za to službo pripravljajo že tretji parnik. — Ljudsko gibanje na Kranjskem. Po okrajih registrirani podatki o ljudskem gibanju na Kranjskem nam podajajo za drugo četrtletje sledečo statistiko: Med 508.972 prebivalcev seje sklenilo 866 zakonov; število novorojencev znaša 4382, število umrlih pa 3016, in sicer po starosti : do 5. leta 1070, od 5. do 15. leta 189, od 15. do 30. leta 247, od 30. do 50. 1. 334, od 50. do 70. leta 605, od 70. leta nadalje pa 571. — Tržaški mostni svet je pri mini-sterskem predsedniku brzojavno protestiral proti odredbi vojnega ministra glede vojaških tretjeletnikov. — Nemški »sohulverein« je v zadnji svoji seji storil velevažen sklep, da oskrbi za šolo v V e t r i n j u pod Celovcem nove šolske klopi. Te bodo mehke za slovensko deoo, da se Bog usmili! — Dramatično - govorniški vočor priredi znana slovenaka gledališka umetnica gospa Zofija Borštnik-Zvonar-j e v a v nedeljo dne 20. septembra v čitalnici na Vrhniki, dne 3. oktobra pa v čitalnici v Novem mestu. Začetek ob osmi uri zvečer. Program jako zanimiv. — Velika tatvina ur. Iz nezaprte hiše trboveljske premogarske družbe je bilo v neči od 9. na 10. tek. meseoa ukradenih ondotnim delavcem mnogo ur z verižicami v vrednosti 342 K. Sumljiv je Lek velik človek, ki se je takrat potikal okolu hiše. — Notarsko mesto v Cerknioi je razpisano do 30. sept. t. I. — Konkurenoa avstrijskemu »Lloydu«. Angleška parobrodna družba »Cunard Linie« je Bklenila, da bo odslej plula tudi po sredozemskem morju in posebno pozornost posvetila izselnikom, za kar se avatrijaki »Lloyd« noče brigati in prepušča velike dobičke — tujcem. — Shod koroških gostilničarjev ao imeli te dni v Celovcu — Z okna je padel včeraj zjutraj lOletni F. Kuzina, sin zidarja A. Kuzina iz Srednje škofije, in aicer iz druzega nadstropja hiše št. 35 v isti vasi. Pri padcu je zadel z glavo ravno na neki kamen in obležal nezavesten na tleh. — Iz Hrvatske- Urednik » O b -zora« o Triglavu. Glavni urednik zagrebškega »Obzora« g. prof. P a 8 a r i <5 priobčuje v »Obzoru« listek »S a Triglava« o slavnoati otvoritve nove triglavake poti „Slo-venskega planinskega društva«. — Važno društvo za trgovce in obrtnike. V Zagrebu se je ustanovilo »Hrvatsko društvo za nameščevanje učencev v obrt in trgovino«. To društvo bo posredovalo pri mojstrih in trgovcih, ki bodo hoteli dobre vajence ter je v tem oziru že razplelo obširno agitacijo po Hrvatski. NaBlov društva je »Hrvatsko druitvo za namještanje nauč-nika u obrt i trgovino«. — P o 1 o ž i 1 e i z-pit v Zagrebu. Gdč. Danica Berič, hčerka rajnega računskega nadavetnika Šarca v Zagrebu, in njena hčerka Gabrijela Beric ste položili v Parizu višji izpit iz francoskega jezika in literature z odličnim vspehom. — Šest hiš zgorelojev selu De-ščevcu v župniji sv. Simona pri Zagrebu. — Prvi krs t v hrv a t 8 kem jeziku je bil v cerkvi občine Bola v Dalmaciji 8. t. m. — Kpožaru v Travniku poročajo : Pol Travnika leži pokopanega. Okolu 3000 ljudi je brez strehe — a zima pred durmi. Potrjujejo se vesti, da je v ognju zgorelo več oseb. Nekdo je v zmešnjavi pri begu pozabil v hiši svojo bolno hčer. Ko je hotel skočiti po njo v ogenj, podrla se je hiša. Škode je dva milijona kron, zavarovanje pa znaša le 62 000 kron. Doslej je nabranih darov 50.000 kron. — Umrl j e v Križevcih knjigar Gustav Neuberg. — Ogenj v plinarni je naatal v Oseku. Ogenj so hitro pogasili. — Streli na orožnike. Dobili so onega kmeta, ki je iz zasede v zagorski okolici streljal na orožnike. Ime dotičnega kmeta je Martin Mato-kanovic. — V spanju umorjen. V Debelobrdu je hlapec Stevo Kovačevič ustrelil svojega spečega tovariša in pobegnil. Vzrok : maščevanje. — Spomenik bodo 11. prih. meseca odkrili Antonu Star-č e v i c u na pokopališču v Šestinah. »Hrvatsko Pravo" prinaša oklic za veliko vde-ležbo pri tej slavnosti. Ob tej priliki bo tudi narodni zbor pod vedrim nebom. — Na kol se je nabodel. V Perjasici, okraj Vojnid, je učenec Milan Peric tako nesrečno skočil raz voz eena, da se je nabodel na kol ob plotu. Deček je silno nevarno ranjen. — Radi dogodkov v Ludbregu toži državno pravdništvo 9 1 oseb. Razprava 1 bo pred varaždinskim sodisčem. Ljubljanske norice. Nova deželnozborska dvorana je sedaj popolnoma dogotovljena in z vsem modernim komfortom opravljena. Obe galeriji imata prostora za kacih 60 ljudi (pri vsaki je spredaj vrsta sedežev); tri lože na sredi pa so glede oblike in prostora podobne gledališkim ložam. Tla dvorane so parketirana, oprava kakor pri pisarnah odbornikov in deželnega glavarja, iz hrastovega leBa ter temna. Slikarska, tapetniška in mizarska dela so izvršile večinoma domače tvrdke. Ostala razdelitev prostorov (sedežev) v dvorani je slična oni v nekdanji redutni dvorani. Na desno in levo dvorane so še: soba za kadilce, posvetovalnica, buflet, bralna soba, garderoba in klubove sobe. Tudi v dvorano je napeljana električna luč ter priprava za centralno kurjavo. — V torek 22. t. m. bo poslopje, kakor smo poročali, blagoslovljeno in dvorana poslancem odprta. Da se liberalcev blagoslov, iz katerega se »Narod« že zdaj norca dela, ne bo prijel, vemo, povemo pa tem možem, naj ne segajo previsoko. Gg. učitelji, ki so maturirali v L uhljani 1. 1893, bo so predvčerajšnjim sedli v Ljub Ijani. Včeraj so obiskali belopeftkn jezera. Ali »Laibacher Zeitung" nori ? — vpraševali so se danea liudje po Liubljani, ko so videli, da je »Laibicher Zeitung« priložila nemško izdajo Stergerjevega »Vzornega Gospodarja« — »Allgemeinar Mustervvirt«! .Ali je sklicanje dežel, zbora na „Laibaober Zeitung" tako uplivalo, da se je zatekla k Sterg»rju. ki obliubuje vsakemu pomoč? Oddaljeni potres so zabeležili aparati tukajšnje potresne opazovalnice v ncči od sobote na nedeljo. Izseljevanje. V Ameriko je danes po •noči šlo 11 Kranjcev, nazaj iz Amerike je pa prišlo 60 Hrvatov in Kranjcev. Včeraj je šlo v Ameriko 23 Kranjcev in Hrvatov, nazaj je pa prišlo 46 Kranjcev in Hrvatov. Strela udarila je včeraj v Aurovo barako v Prisojnih ulicah. Naiprej je bil na liou mesta oddelek ognjegascev pod povelj-«tvom g. Turka. O^enj so gaBili gasilci do danes zjutraj v Pogorelo je 400 meterskih stotov mrve. Šsode je 6000 kron. Pogorelo poslopje, katerega so ognjegaeci deloma razdrli, je bilo zavarovano. Tat v cerkvi. V soboto popoludne je poskušal nek 30 do 40 let star] mož srednje velikosti ulomiti v oerkveni nabiralnik. Moža je prepodil cerkovnik. Tat je imel dolge brke. Povozil ie 151etni Viljem SkerI na Kar-lovski cesti 61 let starega Jakoba Viranta. {Berač je dr bil več poškodb. Pobegnil je 15 let stari ključavničarski vajenec Jožef Lang iz Toplic. Svojim stari-šem le vzel 140 kron. Aretiran je bil v soboto znani tat Valentin Marinko iz Polja. Marinko je zopet zakrivil tatvino. Ulom. Neznan zločinec je danes po noči ulomil v prodajalnico Jerice Blaznik na Po-gačarjevem trgu ter ji [odnesel štiri pare čevljev. Isti zlikovec je skušal ulomiti tudi v prodajalnice gospe Meršol in gospoda Gruberja na Mestnem trgu, kar se mu pa ni posrečilo. Ljsbljanica in Sava ste vsled zadnjega deževja močno narasli, in sicer prva za 0 50 m., druga pa za 0'30 m. (pri Zalogu) nad normalom. Prazna stavbišča. Pri Koleziji se je zadnji čas nekaj sveta parceliralo in od slov. delav. stavbnega društva nakupilo. Pretekle dni so dobili stavbno dovoljenje za zgradbo svojih hiš tamkaj sledeči prosilci: Fran Andlovic, J. II u d a 1 e s in Jurij Štefan. Hiše bodo pritlične. — Pri uradniškem stavbnem društvu noče nihče — ugrizniti. Vsled skrajno nerodnih in nepraktičnih pravil tega društva nočejo člani niti pristopati, niti se spuščati v zidanje hiš. — »Rožna dolina« na Glincah. To je sicer dolina brez mnogo rož. ali trditi se da, da je nastala zadnje dve leti ondi čedna naselbina s kakimi 20 hišami, ki bo, če dobi še kaki dve cesti in kaka dva nasajena drevoreda, prav čedna postojanka za nedeljske izletnike. To osbrbeti pa bo odboru, ki si je naložil to butaro skrbi! Trikrat vrgla policaja je včeraj naav.Ja koba nasipu neka ženska. Policaj je ukrotil žensko 8e-le s pomočjo dveh vojakov. Občinstvu to ni bilo prav, ker bi še rade gledalo to zanimivo rokoborbo, in malo je manjkalo, da ni oprostilo močne ženske. Vstaja na Balkanu. Francija pošlje v Lavanto dve vojni ladiji; ena je že odšla v soboto zjutraj iz Tou-lona Druga se bo pridružila prvi v Syri, kjer bote obe dobili natančnejša določila. — -Grški konzuli v Makedoniji poročajo svoji vladi, da je vsa žetev uničena in da preti lakota. Vlada in prebivalstvo je sklenilo za trpeče začeti pomožno akcijo. — Porta bo baje izgnala iz Makedonije vse dopisnike zunanjih listov ker se je prepričala (?), da so poročila v francoskih in angleških listih o turških grozovitostih tendencijozno zavita. — V sandžaku Kirkkilise je koncentriranih 2$ bataljonov in 6 baterij pod Sadyk pašo. — Poročila iz Drinopolja javljajo, da so se pripetili na potu od Drinopolja v Kirkkilise od strani albanskih redifov hudi izgredi. Uvedena je preiskava. Tudi v Kirkkilise so plenili albanski redili in razdejali blizu Tir-nova vas Kurukoj. — Vseh ranjenih vojakov, ki so jih doslej pripeljali iz Kirkkilise v Drinopolj, je nad sto. Iz notranjih krajev sandiaka prihajajo vznemirljiva poročila. — 20 kilometrov severno od Kirkkilisa je en vojaški oddelek razdejal 2 vasi; vAImadziku je bilo ob navzočnosti njihovih rodbin obglavljenih 220 Bolgarov. Natančnejših poročil še pričakujejo. Uvedli so strogo preiskavo. — Združene države ameriške bodo izrabile položaj Turčije in zahtevale rešitev perečih vprašanj in spremenitev obojestranskih poslaništev. — Iz strahu pred atentatom je bilo huzarskemu polku zapovedano, namesto po železnici, kakor se je glasilo povelje prvikrat, odriniti po cesti proti Drino-polju. — Na bolgarski meji je vedno več makedonskih begunov, ki pripovedujejo gro- me stvari o stanju krščanskega prebivalstva v sandžaku Kirkkil se. Turške čete pri zasledovanju kristijanov prekoračijo bolgarsko mejo. Iz bolgarskega obmejnega kraja Te-kendie so Turki odgnali tri črede ovac. V osrednji ječi v Carigradu je bilo 7 zaprtih Bolgarov umorjenih. — Manjše vstaške čete se skrivajo v gorovju in v gozdih. Severno zahodno od Kirkkilise se je pojavilo več čet, ki so jih Turki začeli zasledovati. Boris Sarafov najbrže še živi. Ic Mona-stira je prišla v Balgrad vest, da je bil Sara lov v nekem boju pri Monastiru v četrtek popoludne ranjen. Arnavti provzročajo Turkom veliko skrb, ker nočejo obleči turške uniforme in nočejo služiti v redni vojski. Boje se namreč, da bi jih stalno ne pridržali v vo|ski. Pravijo, da hočejo kot svobodni junaki gjaure uničiti. V turški un formi se ne morejo dobro počutiti, ker j» prelahka in ne more kiju* bo vati mrazu. Ž 9 sedaj jih mnogo dezertirs; kaj bo pa še le v oktobru, ko pride vihar, dež in še hujši mraz. V Skoplju so Arnavti umorili dva Srba. V Rankovcu sta umorila dva vojaka srbskega duhovnika Jičima; uradno poročilo pa pravi, da so ga umorili vstaši. — Vsled turških grozodejstev je v Kruševem po poročilu preiskovalne komisije 5 mil. frankov škode. V resnici jo je pa mnogo več, ker Turki polovico utaje. — Vs'a*kih groženj se Turki silno boje. Največ strahu jim pro-vzroča grožnja, da mislijo zastrupiti vodo. Vodo dobivajo iz jezera Derkos in iz studenca Kjathaue. Oba vira sta strogo zastražena. Jezero straži bataljon pehote. Nihče se ne sme približati obrežju. En državni tajnik opazuje iz Črnega morja okolico jezera Derkos. Vkljub temu pa sultan noče piti vode. Vodo pijo v haremu le še živali. Tudi na ladijo se nihče ne upa, ker so vstaši zagrozili atentate na parmke. Nikjer se Turki več ne čutijo \arne. Pri prvem atentatu bo izbruhnilo klanje kristijanov. Kupčija hira in tvrdke propadajo dan na dan. Bolgarska vlada namerava v okraju Sofija, Kiistendil, Filipopel in Burgas proglasiti obsedno stanje. Makedonski odbor dvomi, da bi imelo to vspeh. Sangov je odšel čez mejo s 120 mož močno četo. Te dni se bo dvignil okraj Raslog. Cončev, Jankov in drugi delujejo tam skupno organizacijo. Oblasti zapirajo mejo, toda v gorah jim to ni mogoče. Izpred sodišča. Izpred deielnega sodišča. Ponesrečeni otrok. Žs lansko leto se je Mani Zabukovc, posestnikovi ženi v Škofeljci, 3 leta stari fantiček ponesrečil, a to jo ni spametovalo, da bi bila bolj pazila na otroke. Pretekli mesec je zopet dovolila, da je 31etna Francika spremila 81etno se strico Roziko, katero je odposlala z žitom v mlin. Med tem, ko je deklica nesla vrečo z žitom črez brv, pustila je otroka onkraj potoka, v katerega je med tem časom zabredel in utonil. Mati je bila obsojena na 12 dni strogega zapora. — Motena svatba. Pri Mariji Ahčin v Seničnem je bila svatba. Okolu polnoči začel je dninar Jožef Š»ab v veži prepir. Marija Ahčin je hotela svojega sina iz kupa ljudi odstraniti, da bi se mu kaj hudega ne pripetilo, a v tem hipu jo je Svab pod levo pazduho z nožem zabodel. Tudi Franceta Ptrkota je dregnil v hrbet in v desne nadlekti, Janeza Perkota pa v glavo in leve nadlekti. Slednji je trdil, da je imel Svab kar dva noža v rokah. Sodišče je Svaba kaznovalo z 1 letno težko ječo. — Tatinski mlati č. K Heleni Pleš se je prišel 14 let atari pastir Tomaž C f ponujat v službo; gospodinja ga sicer v stalno službo ni vzela, pač pa ga je pridržala v mneniu, da ji bo nekoliko pri mlačni pomagal. A oof je že dru^i dan izginil in z njim 2 bankovca po 10 K. Ob sojen je bil na 6 tednov težke ječe. — Lovski tat. Gojzdar Primož Gipaer je slišal v Balopefikem lovišču ob štirih zjutraj strel, ob pol 5. uri je pa srečal znanega lovskega tatu Pavla Kussiana, bajtarja sina z dvocevko pod pazduho, kateri je na njegovi klic, naj se ustavi, pobegnil. Obdolženec pravi, da se je gojzdar v osebi silno zmotil, če misli, da je bil on dotični moški, katerega je v kritičnem času srečal. Sodni dvor ga je obsodil zaradi lovske tatvine na sedem mesecev težke ječe. — Rabuka na stražnici. Ponoči okolu polu 11. ure 25. majnika t. 1. prišel je mehanik Jakob Partl iz Ljubljane v družbi dveh tovarišev v mestno stražnico na Radeckega cesti in je od službujočega stražnika zahteval, da sprejme neko ovadbo zaradi lahke telesne poškodbe. Ker se je Partl nedostojno vedel na stražnici, mu je redar v imenu postave veleval, da takoj stražnico ostavi. Razjezen vsled tega poziva, pričel je Partl navzoče redarje psovati, imenoval jih je policijske pse, pijance itd. Ko je bil are-tovan, bil je z rokami in nogami okolu sebe in pri tej priliki je razbil na stražnici jedno šipo. Partl Be zagovarja, da je bil do nezavesti pijan, priče (stražniki) pa pravijo, da je on za vsa storjena dejani« dobro vedel. Sodišče ga ja obsodilo na 13 mesecev teike ječe. — Tatinski hlapec. France G r e g o r i n je pri Janezu Pezdirju v Vna njih Gor cah služil za hlapca. Kakor sam odkrito priznava, je ukradel v družbi Andreja Marinka, kajžarja v Vnanjih Go: ricah, svojemu gospodarju vrečo ajde, dva mernika ovsa, 1 mernik rudečega in 6 litrov rumenega fižola i. dr. Ukradene reči je nosil v prodaj branjevki Mariji Čuden, katera se zagovarja, da je Gregorinu verjela, ko je trdil, da ga gospodar pošilja prodajat te reči. Sodni dvor je obsodil Gregorina na dva meseca težke ječe, njegovega nomagača Ma • rinka na 3 tedne in M. Čuden na 6 dni zapora.— Pred mariborskimi porotniki sta bila obsojena 53 let stari Anton Kovačič iz Adrianc radi požiga na 10 mesecev in njegova žena Magdalena na pet mesecev težke ječe._ Književnost in umetnost * Novi roman Ivana Vazova. Slavni bolgarski pisatelj Ivan Vazov je spisal nov roman. »Kazalarska carica«. Roman, ki broji 400 strani, bodo prevedli tudi na hrvatski jezik. Bazne stvari. Najnovejie od rasnih strani. Pokopali vs o v Gradcu generala Slavoljuba Ž e r a v i c a, zapoved nika 47. peh. brigade v Przemyslu. L. 1878 se je boril v Bosni. — Pobegnila sta z Dunaja 26 let stari poStni asistent Anton Dorn in rjepov prijatelj Anton Bosel, ki sta s ponarejenimi poštnimi nakaznicami oško dovala državo za 5000 K. — Časnikar — profesor na vseučilišču. Dr. B u c h 1 e r, glavni urednik bernskega »Buoda«, je imenovan profesorjem žurnali-stike na tamošnjem vseučilišču. — Brez vode je sedaj češko mestece Kladno, ki ima 22.000 prebivalcev. Ob edinem studencu, ki se še ni popolnoma posušil, se vrše pravi boji žena za vodo. — Morskega psa bo opazili v morju v bližini Reke. — Potres bo včeraj čutili v Bukareštu in Constanci. — 120 oseb je obolelo v Hombergu okraj Kassel, na trihinozi vsled zavživanja pokvarjenega svinjskega mesa. Nemiri proti Židom so se pojavili v Zablozovu na Poljskem. Orožništvo je bilo brez moči. Okrajni glavar je brzojavil po vojaško pomoč. — Veliki viharji so bili ta dni tudi v Nemčiji. — D e f r a v -dacijo so zasledili t dunajskem kreditnem zavodu. — Zmrznil je na Hcchsvvabu nek turist. — Ustrelil se je v Sspronju inšpektor ondotne drž. kaznilnice Gustav P o k o r n y. Bal se je inšpekcije. — Do krvi pretepavaljepri ogrskih vojaških vajah vojake nadporočnik Karafiat. Naznenjen je vojaški oblasti. — Mož s 40 nevestami. Na Dunaju bo obsodili 501etnega sobnega slikarja Jožefa M a l e k a na 6 mesecev ječe, ker je obljubil 40 ženskam, da jih bo poročil, ter jih je ogoljufal za denar. — Vsled velikanskih viharjev na morju se je ponesrečilo 60 ladij in utonilo mnogo ljudij. V Portsmonthu je morje vrglo mnogo trupel na suho. — P o i a r je uničil v vasi Radein blizu Opave 15 hiš in mnogo živine. Tudi tii osebe so žrtve požara. — Zrakoplov so našli kmetje blizu Kolina. Zrakoplov je bil raztrgan in brez gondole. Nosil je napis: »Kraljevski bavarski zrako-plovski oddelek*. Skoro gotovo so sa zrako-plovci ponesrečili. — Krinolino upe-1 j e j o v bodoči zimski sezoni pariške šivilje. Ruski car zahteva fotografije kaznjencev. Nedavno ]e ruski car izdal prepoved ostrih telesnih kazni v ječeh, kakor je tudi prepovedal, da bi se še nadalje obrile kaznjencem glave. Na to prepoved se pa nekateri ravnatelji kaznilnic niso nič ozirali in'postopali so s kaznjenci še dalje tako kruto kakor prej. To ie bilo povod nemirom po ruskih ječah. Carjeva blaga sestra Olga Aleksandrovna je to izvedela in povedala carju. Te dni je zapustil večji oddelek kaznjencev ruske ječe, ker je bil poslan dalje v pregnanstvo. Ruski car je pred odhodom parnika brzojavno naročil, da se mora vse dotične kaznjence v skupinah fotografirati in slike poslati njemu. Sedaj je vse radovedno, kaj bo car napravil, ko sprejme fotografije kaznjencev, katere so kljub njegovi prepovedi obrili in katarim se poznajo sledovi krutih udarcev. Prepoved parfuma je izdal sultan Abdul Hamid. Sultan je namreč izvedel, da se h kosmetičnim in larmacevtičnim preparatom primeša nekoliko prešičeve masti. Ker pa koran ne prepoveduje samo vsako dotikanje te nečedne živali, prešiča, marveč tudi vsako kupčijo bodi si s katerim koli delom te živali in v kateri koli kemični obliki, ie eultan prepovedal uvoz takih »nečedtih stvari« kakor je tudi odvzel dovoljenje rasnim podjetnikom za izdelovanje parfuma. Nai prestolonaslednik med ro marji. Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand je sedaj na ogrskih vojaških vajah. Preteklo nedeljo je nakrat s sijajnim spremstvom prišel v samostansko božjepotno cerkev Marija Radna. 40.000 romarjev je bilo ta dan ondi navzočih. Prestolonaslednik je v cerkvi pobožno moIi|lin ko je odhajal, mu je na tisoče romarjev prirejalo velikanske ovsciio. Nemiri [v ruskih kaznilnioah se vedno množe. Pretekli mesec bo se uprli kaznjenci v Kijevu, Voronju, Odesi Niholik Ussurisku, Anajevu, Pavlogradu, Aleksan-drovskem, Mensensku, Vladikavkazu, Baku in še na nekaterih drugih krajih. Na mnogih krajih je moralo posredovati vojaštvo in bili bo se hudi boji. Vzrok nemirom v kaznilnicah bo prenapolnjeni zapori vsled po-litiških aretacij. Upor Turkov v Travniku. V Travniku je aretiranih 8 Turkov, ki so nalašč povzročili zadnji požar. Turki so hoteli okrajni urad z dinamitom razstreliti v zrak. V Travniku vlada velika panika. Proglašen je preki sod. Ii Sarajeva je došlo vojaštvo. .Turki so zažgali tudi železniško postajo Lasva, da bi onemogočili dohod gasilcev iz Saraieva. Telefonska In brzojavna poročila. Kranjska gora, 14. septem. Velik vihar je bil danes ponoči v Kranjski gori. Vihar je podrl več kozolcev, voda je odnesla tudi most pri Srednjem Vrhu. Celo noč ni šel noben vlak. Dunaj, 14. sept. (C. B.) Radi silnega deževja je železniški promet na nekaterih progah na Solnograškem, Tirolskem, Kranjskem in Koroškem ustavljen. Mnogo mostov je voda odnesla in nasipe podrla. V Bistrici se je šest objektov podsulo. Dunaj, 14. septembra. (0. B.) Deželni zbor je soglasno sprejel nujni predlog dr. L u e g e r j a , naj vlada prekliče svojo naredbo o vojaških tretje-letnikih in naj takoj skliče državni zbor. Med debato je izjavil ees. namestnik, da zadeva spada v izključni delokrog državnega zbora in da o tej zadevi dež. zbor ni kompetenten. Vlada se zaveda svoje odgovornosti in ima za svoje odredbe za podlago važne politične o z i r e. Vlada bo skrbela za primerno olajšanje. Dunaj, 14. septembra. Določeno je, da nemški cesar pride sem 18. t. ra. ob pol 10. uri dopoludne. Celovec, 14. sept. Po noči se je nad vasjo Vkove utrgal oblak. Voda je odnesla eno hišo in mlin. Kromeriž, 14. septembra. Ta se je vršil velik shod vseh čeških strank. Na shodu so govorniki ostro napadali centralizem ter povdarjali, da je sedaj prišel trenotek, v katerem si Čehi pribore svojo narodno in državnopravno samostojnost. Praga, 14. septembra. Mladočehi so priredili v Pragi tri shode. G-ovorili so dr. Herold, dr. Dvorak in dr. Edvard Greg r, ki je povdarjal, da se birokraciji ni posrečilo, ponemčiti vseh avstrijskih narodov. Gregr je dejal, da si avstrijski narodi žele ločitve od države, katere ustava jim duši pa-trijotizem. V Avstriji je že več vrst ire-dente. Sedanja ustava je kriva, da mnogi menijo, da Avstrija skoro razpade. Obljuba cesarjeva češkemu narodu na re-skriptu še ni izpolnjena. Prestolonaslednik bo prevzel obveznosti vladarjeve. Morda smo bližje uveljavljenju re-skripta nego mislimo. Vsak korak k federalizmu pozdravljamo. — češki listi objavljajo besedilo od cesarja podpisanega reskripta na uvodnih mestih. Budjejcvice, 14. sept. Listi poročajo, da je bil pri vojaških vajah na južnem češkem ustreljen nadporočnik p 1. P o p o v i č. Rim, 14. septembra. Štiristo katoliških volivcev je poslalo papežu prošnjo, naj pri dopolnilni državnozborski volitvi dovoli katoličanom vdeležbo, da nastopijo proti pristašem ločitve zakona. Brno, 14. sept. »Lidovi Noviny" pravijo, da je nemški načrt o ogrski krizi t,a, da bi Nemčija anektirala češke in staroavstrijske dežele, iz Ogrske pa bi napravila takozvano seoundogenituro, za katero je določen nemški princ Eitel (Attila) Friderik. Balkan bi bil potem po pacilikaciji po avstrijski armadi pride ljen pod oblast nemških knezov. List pravi, da bo te nemške sanje razbila Rusija. Pariz, 14. sept. „Petit Journal" javlja, da je od v Manejlu na kugi obolelih oseb 13 oseb umrlo. Mohacs, 14. sept. (0. B.) Nemški cesar je včeraj došel sem. Pozdravil ga je nadvojvoda Friderik, s katerim je odpotoval na lov. Meteorologidno porodilo. f iiina nad morjem 806.2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm 1 Cu .pa-tonnjk Stanj, barometra, v mm. Temperatura „ po C«liija Vetr.Ti. Nebo lig 12 ». iveč. 733'3|l 10-9 | sl. j vzh. | obl. 221 ...1 1. ijutr 1 731 4 I 10-1 19 »«rol.l 730 51 14-6 sl. sever sl. svzh. dež sk obl 13| 9. zveč. 729 3 i 13-4 | sl. jzah. | obl. 40-6 14 7. zjutr. 2. popol. 728 5 731-4 15-3 | sl. jzah. 22-3 |p. m. jzah. pol obl. n Srednja temperatura sobote ll'2°, normale 15-30 Srednja temperatura nedelie 12'7", norm. 15 2. Minolo noč se je močno bliskalo, sempatje od daleč grmelo. Žitne cene dnč 14 septembra 1903. (Termin.) Na bndimpeštanski borzi: PSenica xa oktober.....K » april....... Rž za oktober........ > > april......... Oves za oktober....... „ . april........ Koruza za avgust....... » » september...... , „ maj 1904 ...... (Efektiv). Dunajski trg. PSenica banaška.......K Rž julne železnice......„ Rž............ Ječmen , ........ ob Tisi.......„ Koruza ogrska........ Cinkvant.......... Oves srednji......... Fižol........... 753 7 74 6*25 6-51 5 49 5-75 6-27 5-47 do 754 7-7o 6 26 6-52 550 5-76 6 28 548 7-65 do 8-15 7-60 , 8— 6-45 > 6-60 6 40 7-40 6 10 » 7-20 6-60 6-75 7-fiO 8-- 5 95 n 6.15 6-25 » 11 05 Dunajska borza dnč 12. septembra Skupni državni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg t srebra . Avstrijska zlata renta 1% Avstrijska kronska renta i% . Avstrijska inv. renta 3'/i % Ogrska zlata renta 4% ... Ogrska kronska renta . . Ogrska inv renta 3l/»% . . . Avstro-ogrske bančne delnice . Kreditne delnice..... London vista...... Nemški drž. bankovci za 100 m. r 20 mark........ 20 frankov..... Italijanski bankovci .... C. kr cekini....... 99 65 H9 40 119 HO 85 85 92--118 30 96 95 88 75 15'70 634-239 22'/, H7-35 23-47 19-05 96 10 1134 Rogaški Styria-vrelec je zdravilna voda zoper uljesa v želodcu in krče, zoper Brightovo vnetje obisti, zdravnUk0 katare v sapniku, priporočeno! v želodcu in črevah izvrstni kislinasto diatheso, 1130 »dravimi sladkorno usc. bolezen, teles, zaprtje, bolezni v jetrih. uspehi! 1209 1-1 Zahvala. Ker mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu poedincu osebno za premnoge dokaze iskrenega sočutja med mučno in dolgotrajno boleznijo kakor tudi ob smrti mojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda Karola Sirnika posestnika za mnoge in prekrasne vence, za častno in tako mnogobrojno sprem&tvo predragega ranj-kega k zidnjemu počitku, izraiam na tem mestu pred vsem prečastnemu gospodu pre-latu Rozmanu in celi udeleživši se častiti duhovščini, slavnemu pevskemu druStvu »Slavec" na ginljivem petju ter vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem svojo na-srčnejSo in najglobokejšo zahvalo. Bog povrni vsakemu tisočero! Svete maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah in v sredo, dne 16. t. m. ob 10. uri v farni cerkvi pri sv. Jakobu. Ljubljana, 14. septembra 1903. Franja Sirnik. „Glasbena Matica" v Ljubljani. Šolsko leto 1903./04. se prične z vpisovanjem ■ST dne 15., 16. in 17. septembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, voditi in izobraževati se v orkestralnih ensemble-vajah, katere se z letošnjim letom vpeljejo redno vsak teden. Glasbeno estetične izobrazbe "v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Na zavodu poučuje sedem učiteljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hubada in pod administrativnim vodstvom šolskega vodje Frana Gerbiča. Šolnina znaša od 1 K na pol leta do 4 in 6 K na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5. Odber „CJla5bcnc IT)atiee". Knjigarna Kleinmayr-ja & Bamberg-a v Ljubljani, na Kongresnem trgu 2, priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih 1189 6-2 V/sHUH mrsss/s/s Knjig v najnovejših izdajah, broširanih in v trdnih šolskih vezih, po ^ znižanih cenah. BW Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj. Šolske potrebščine in knjige za ljudske šole priporoča 1210 3-1 3«rn«j ^ajjouse v Ljubljenji, Sv. Petra cesta št. 2. Tivnrt&n tekoea' v poljubni boji, je najboljše v/VrZiA,, jn najpripravnejše sredstvo za po-zlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl pra-iek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—1 3-1 Isce se prodajalka, katera je v trgovini t man u fakturnim blagom že izurjena. Sprejme de takoj v Kranju Kie, pove upravništvo »Slovenca«. __ r---/, v,\\<>-r/. >.v..v>>.v. v;TA v-*/. <'.\* i. y*a.v>, mM Gene Knjige za U5C srednje in Ijtidsfre se drtige šcls^e petreb|eine priporoča Knjigarna L. ^eljtuentner u Ljabljaoij Eucrs^i trg ft. 3. mm šm s'VVW. 'AV mm