167. Številk*. Ljobljana, v sredo 22. julija 1903. XXXVI. leto. izbaja *sa» dan zvečer, ^imSi uooetjfc m t-raznike, ,ter velja po poitl prejemali za avstro-ogrske đefiele za vsefcieto Üb K, ва pol teta 13 K, иа Četrt leta 8 K BO h, n eden mesec 2 R BU h. Ta Ljubljane , ^лици^ес aa đom га vse leto K. za pol !etall2 K, za Četrt leta 6 K. za eden mesec 2 K. Kdor hodi earn ponj, velja [sa colo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K BO h, n eden mesec 1 K 90 h. - Za tuj» detel» toliki »ač. kolikor ипаба poStcma. — Na naroCbo bress istodobne vpofiiljatve naroCnine ae ne ozira. — Za oananlla plačuje se od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, Ce ee oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat., ч> po * h, & «s trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ee izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urednlitvo In upravnlifet, na Kongresnem trga fit. 12. — OpravniStvn naj se blagovolijo pofiiljati naroCnine, reklamacije, gnanih t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednifitvo Je Ia Vegove ulice fit. 2, vhod v apravniStvo pa ■ Kongresnega trga fit. 12. «Slovenski Narod" telefon öt. 34. Posamezne Äteviü^e po IO h. „Narodna tiskarna" telefon ftt. 85. it Vse pri starem. S Koroškega, 21. julija. Izkušnja nas ni izučila. Ko so se končale zadnje deželnozborske vol'tve, ki so nam prinesle pravo pravcato katastrofo, tedaj je bilo vse pobito in obupano in vse je prisesalo, da mora dosedanjim razmeram biti konec, da se mora začeti novo ž vljenje med koroškimi Slovenci. Pretekli so meseci in — vse je ostalo pri starem in nikjer ni videti znamenja, ki bi kazalo, da se hoče кзј storiti. Pred občnim zborom političnega društva se je čulo in čitalo marsikaj, kar je obujalo nade, da postane bolje. Tudi fco je bi občni zbor končan, se je pisalo, da so se storili \?»žni sklepi in namigavalo se je, da bo zdaj kmalu bolje . . . Ostalo je samo pri besedah. Kot pravični ljudje moramo tudi priznati, da dosti boije sploh ne nore biti in sioer zaradi tega ne, ker nimamo ljudi, neodvisnih, narodnih, delavnih ljudi. Tudi duhovščina ni neodvisna in za narodno delo le v najmanjši meri sposobna, drugega Človeka pa nimamo. Po volitvah se je obetalo, da se - : „ __ . . t'i i5i.ui', i l t"11* " 1,1 * * ^rtjtucn«j. :iuui pozna razmere, tisti ve, da je bilo to obetanje še najvažnejše in najpomembnejše med vsemi, žal, da se tudi to ni uresničilo. Trajno, dosledno, krepko ag ita cijo za naše narodne ideale je mo-»oče voditi samo z dobrim listom., časopisje je najboljše sredstvo za propagando, njegovo delo je neprecenljivo. Časopisje kaže ljudem pomen časovnih dogodkov, kaže roja kom, katere so njihove prave koristi seznanja jih z dejstvi, ki jim omo-20Čaj0, Spoznavati laži, hinavstva in krive nauke narodnih in političnih nasprotnikov in ee ubraniti nasprotnikih naklepov. Časopisje razvnema že pridobljene rojake za delo, jih r.avdušuje z?, narodne ideale, jim daje gradiva za poučevanje in pridobivanje rrlačnih in malodušnih znancev in prijateljev. Časopis je govornik, ki govori vsak dan svojim somišljenikom in nasprotnikom, je svetovalec, ki pove o vsakem vpra šanju, kako se je mora razumeti, kak je njegov pomen. Komur je resno na srcu, da zmaga ideja njegove stranke, da zmaga slovenska narodna misel, ta mora pred vsem skrbeti, da se ustvari, oziroma razširi časopis, ki dotično idejo zastopa in se zanjo bori. Pri nas na Koroškem, kjer je tako malo narodne zavednosti, je pa to še posebno važno, kajti pri nas so večje akcije v deželnem 2boru skoro nemogoče. \z deželnega zbora nimamo ničesar pričakovati, tam so slovenski poslanci samo reprezentance naroda, ki pa nimajo nič vpliva. Glavna naša naloga je, delati med narodom, delati za izobrazbo rojakov, za njih gospodarsko blagostanje, netiti v njih narodno zavednost in narodno navdušenje, ker to so pogoji naši eksistenci in našemu napredku, ti pogoji pa se dajo naj-laglje doseči z dobrim časopisjem »Mir« ne zadostuje v nobenem oziru. Pisan bi moral biti v narodnem duhu, braniti bi moral narodne ideje in narodne koristi, rezko in neustrašno bi moral kritiko vati javne organe in nasprotnike, razkrivati krivice, ki se nam gode, nezakonitosti, ki se primerjajo, moral bi biti zagovornik zatiranih, branitelj tlačenih, odvetnik pravice. Treba nam je bojnega lista, s tako limonado, kakor jo toči »Mir«, se ničesar ne doseže. Ali je pa mogoče tak list uatva riti? Mogoče bi že bilo in koristil bi neizmerno mnogo, da, smelo rečemo, s takim listom bi se dalo slovenstvo na Koroškem rešiti in oživiti. Alt vendar se bojimo, da tacega lista ne postanemo deležni, ker ni mamo neodvisnih narodnih ljudi. Duhovnikom skef ne dopusti narod nega boja in nemški nas ž k r, f bi gotovo vse storil, kar je v njegovih močeh, da se »Mir« ne premeni tako, kakor zahtevajo naši narodni interesi. »Mir« gre p*č v boj za kterikalizem, boju za naše narodne potreba pa se zogiba; »Mir« ee vojskuje za klerikalem, narodno korist pa zastopa le tako mimogrede, mlačno in neodločno, ponižno in strahopetno. Dajte nam dober naroden list in v petih letih je popravljeno, kar je bilo v zadnjih desetih letih zavoženo, dajte nam dober naroden list, in v nekaj letih bo slovenstvo na Koroškem krepko in utrjeno stalo na braniku slovenstva. Toda — že danes lahko rečemo: vse ostane pri starem —---- Drobtinice iz Idrije. (Dopis.1 Socialno demokratični javni shodi. Kar soc. demokrate najbolj karakterizuje to so njihovi javni shodi. Njihova parola je zabavljanje in kritikova ije, pozitivnega dela pa nimajo pokaz ti. Ker dosedaj pravzaprav niso ime" nikake resne opozicije, ker jim nihče ni upal javno ugovarjati, pribli so v resnici do prepričanja, da S' oni pravi blagor za Idrijo, da spi', h nihče drugi ne more dati Idriji bc'jše bodočnosti. Ktr • i^.ijc т car'jtf^ö jaf e1**»' V^nk' svojega najnevarnejšega nasprotnika, zato pa najbolj vpijejo čez našo stranko, slikajo v najpestrejših barvah njeno pogubno delovanje in ni čuda, da so na tak način vjeli lepo število kalinov v svoje mreže. Po tem slikanju in opisovanju bi vsakdo, ki ne pozna nadih razmer, moral smatrati idrijske naprednjake za največje tlaČitelje delavskega stanu, za trinoge, ki se ne dajo primerjati niti olomuškemu nadškofu Kohnu. In sedaj, ko je naša narodno - napredna stranka prišla do prepričanja, da se mora temu brezvestnemu početju upreti, sedaj se je to kričanje podvojilo, sedaj, ko se je psu stopilo na rep, cvili in tuli, da je joj. Klerikalna mačka pa seveda pridno sekund ira s svojim mijavkanjem. Ker nam ni bilo moči zapisati vseh za- vijanj naših mokračev na zadnjem javnem shodu, odgovarjamo le na nekatera v posebnih odlomkih. Slo venski svet bo tudi iz teh odlomkov lahko spoznal, kako nizkotno in poštene stranke nevredno ulogo igrajo idrijski mokrači. Naš shod po §2. in naša črno-rdeča internacijo-n a 1 a. Povedali smo Že v prejšnjih dopisih, zakaj smo sklicali shod. Naša želja je bila, da se narodno napredna stranka nekoliko bolj oživi, da ne bo le mirno prenašala napadov od strani nasprotnikov, ampak da mora sama poseči v boj. Torej je bil naš shod nekak vojni svet, hoteli smo le prešteti vrste svojih zvestih, hoteli smo jih le navdušiti za prihodnji boj. In kedo bi v takem slučaju vabil tudi nasprotnike? Ali se ni ta shod tikal samo naše notranje organizacije? Zakaj torej tak hrup v klerikalnem in mokraŠkem taboru, da smo zborovali pri zaprtih durih? Boje se nas, ker je po njih, ako se narodno napredna stranka zopet začne gibati, kakor bi se morala! Sicer se pa kaj čudno sliši, ako nam očitajo klerikalci, ki niso sklicali javnega shoda, od kar je bil dr. Šu-steršičev razgnan, ako nam klerikalci d» zborujemo pri zaklenjenih vratih. In nič manj neumestno je to očitanje od strani mokračev, ko je vendar sodrug Kristan celo na javnem shodu vabil k popoldanskemu shodu le tiste, ki so že udi organizacije, torej niti svojih pristašev ne vseh. Ali ste ljudstvu dali izobrazbo? S tem vsklikom je ex-sodrug Kristan apostrofiral narodno-napredno stranko. Ta »vsestransko izobražen moža, ki je preštudiral že vse knjige celega sveta, samo nekatere pa popolnoma izpustil (n. pr. Valenčičevo »Vzgoja in omika«, knjige: »Umgang mit dem Menschen«, »Der gute Ton« i. t. d.), ta prototip neolikanega gospoda ee drzne vprašati narodno - napredno stranko, kaj je ona storila za izobrazbo ljudstva, ono stranko, ki je prva in jedtna za- nesla v Idrijo luč prosvete, ki je vse svoje moči zastavila, da se zboljša in spopolni naše šolstvo, s katerim jedinim se da ljudstvo izobraziti. Seveda, ako vi smatrate za izobražen čin, če pride kdo v privatno stanovanje, ne da bi potrkal ali vsaj pozdravil, ako vaša izobrazba zahteva, da se mora političnemu na sprotniku pljuvati v obraz, ako se vam to zdi izobraženo, da vaše kle-petave oboževateljice ceio po ceetah vpijejo nad mirnimi ljudmi in celo otrok ne puste na miru s svojim zlobnim jezikom, tedaj, goepod Kristan v^m rade volje priznavamo to Čast, da ste samo vi dali ljudstvu tako izobrazbo. Čast, komur čast' Menažerija ali Kristanov javni shod. G. Kristan je dober dreser. Kar zahteva od svojih sodrugov, vse mu store. To se je zlasti pokazalo na zadnjem javnem shodu. G. Kristan se je bil namreč zagovoril, da so liberalci iz svojih shodov že večkrat kakega socialnega demokrata ven vrgli. Ko so navzoči narodnjaki temu oporekali, obrnil se je g. Kristan do »delavcev«: »Ali ni to res?« »Res je«, zagrmelo je po dvorani. In ko so navzoči napred-njaki še navzlic temu »ljudskemu izrazu« to tajili, vsktiknil je gospod Kristan prav teatralično: »Ljudstvo je govorilo in tako je!« In ko se je slednjič izkazalo, da to ni res, da je bil samo enkrat nek razgrajač iz narodne kavarne postavljen na zrak, gosp. Kristan ni popravil svoje laži, ampak on je še vedno verjel svojemu ljudstvu. — G Kristan se je v drugič zagovoril: »Župan je rekel, da mu knapovska jankara smrdi«. Radi krepkega ugovarjanja od nase strani, je pa hitro popravil, da si je župan to samo »mislila. In v ped-krepljenje svoje trditve se je zopet obrnil do »svojega ljudstva«: »Ali ni res tako?« »Tako je!« Ljudstvo je govorilo in res je! Kje in kedo dela vse tako na komando? Nekaj teri trde, da samo medvedje v me* nažerijah. Kaj je denuncijacija? Haruzin o slovenskem domu. Spisal Anton Trste nj a k. I. (Dalje.) To, kar nam opisuje, videl je Haruzin na svoje oči. Videl pa je mnogo in vse vestno opisal. Pouspel se je 1600 metrov visoko na planine, da bi tam videl življenje naših ljudi in da bi proučaval kočo (kočino, koČuro, kočurič, kočur), stan, bajto in t a m o r. Lazil je po Črni Prsti in po Stolu in zasledoval po teh planinah življenje našega naroda, zlasti življenje sirarja in č r e d n i k a. Tako Življenje je samo na Gorenjskem in na goriških planinah; dolenjski predeli naše domovine ne poznajo tega življenja, in zato bode Haruzinova študija vsakega Slovenca zelo zanimala. Potem je neutrudni iskalec žive starine krenil v gorenjske vasi. Zdaj si je ogledat oboje Gorje in Bled, kjer se je utaboril. Obiskal je Mlino, Begunje, Bitnje, Slamnik, okolico pri Tržiču, Zazero, Rateče in šel |e tudi v Bohinj (Srednjo vas), kateri podaje narodopiscu mnogo gradiva. In kar je največ vredno, napravljal je Haruzin načrte vseh opisanih domov, tako da vidimo, kako je slovenski dom urejen in razdeljen, kje stoji ognjišče, peč, klop, miza postelja, polica, razpelo, torej vee, kar se nahaja v hiši. Hiše je fotografoval in nam podal 57 krasnih slik, tako da si vsak preiskovalec lahko predstavlja unanjšČino in notranjščino slovenskega doma. Kakor anatomist tako podrobno nam razklada Haruzin vsako bruno v poslopju. Hiša je lesena; gradivo je torej les, a ne kamen že od pam-tiveka. Ravno brez kamenja tudi ni bilo zmirom in daneu ga je vedno več v slovenskih etavbah. Pisatelj nam verno poroča o arhitekturnih oblikah, o s k e d n j u, h 1 e v u, svinjaku, opisuje podstrešje (navšs), streho, okna, stopnjice in vrata. Slovensko besedo »dom«, to je kaj pomenja besede dom v Slovencih, ne razlaga nam zadostno ali to je malenkostna stvar. Tudi besedo kočina piše nekako drugače, kar Slovenca ne moti posebno. To vse so stvari, s katerimi se je baviti slovenskemu narodopiscu na drugačnem mestu. Vendar bi želeli, da bi pisatelj, kateri je vse videl, vse preiskaval in kateremu ni nič moglo uiti, posvetil posebno pozornost »dimniku«, kateri je zanimiv tam, kjer se nahaja, a še bolj tam na hiši, kjer ga — ni. Potem nam Haruzin natančno opisuje 1) vežo in kuhinjo, 2) hišo, 3) kamro, 4} Čumnato, 5} shrambo, klet, kevder, 6) gornjo etažo, 7) podstrešje (Čerdak) in razločuje dvo-razdelni, trorazdelni in čet-verorazdelni dom. Haruzin opisuje razne tipe, začenja z najpriprostejšim tipom doma, primerja tip tipu in sklepa iz njih, da je na Gorenjskem stavb raznih stopinj . razvoja. Najnižji tip, jed-nakomerni, je nekoliko različen, zdaj je odvisen od tega ali onega kraja, zdaj pa od tega, komu je v bivališče. Ali navzlic temu ohranil je svojo karakterno fizijonomijo. Tip ta-le predstavlja nam bivališče, katero je namenjeno kakor prostor za ognjišče, tako tudi za bivališče. V nekaterih slučajih nahaja se ognjišče v sredi notranjega prostora, toda v večini slučajev pomakneno je, radi udobstva, v stran. Jed nakomerne gorenjske stavbe nimajo oken v sedanjem pomenu beeede, a tudi ne stropa in tal. Predstavljajo nam tip prvobitnega žilišča Stopinjo napredka predočuje nam stavba, imenovana sirarnica, katera ima razven prostora za ognjišče še prostor za biva lišče {žiloe pomčščenie). Vendar tudi tukaj, kakor je to i pri jednakomer nih stavbah, ni postelje, katere se nadomeščajo s čisto primitivnimi klopmi. V sirarnici našla se je starodavna oblika ognjišča, namreč v podobi kroga. Ne uvažujeČ vseh teh arhaizmov, moramo reči, da se nahajajo prvobitne stavbe na Gorenjskem po svoji unanji izdelavi na stopinji že lepo razvitega doma. Ali slovenski dom ni ostal vedno na isti stopinji razvoja. Iz jednako-merne stavbe postal je sčasoma dvorazdelni dom (veža in hiša), kateremu bo torej bili predhodniki: kočina, bajta, stan in tamor. Dvorazdelni dom je stavba z dvema prostoroma. Jeden prostor, to je osnovni, obsega ognjišče in ima ulogo i veže i kuhinje; a drugi prostor je posebno določen bivališču. Tretja stopinja razvitju je trorazdelni dom, in sicer poleg hiSe in veže je še tretji prostor. V tro-razdelnem domu so torej prostori naslednji: 1) veža, hiša in klet (ali shramba ali čumna a, ali 2) veža, hiša in kamra In konečno se je naš dom razvil do četverorazdel-nega in do dvoetažnega doma. Četverorazdelni dom ima vežo, hišo, kamro, čumnato (ali shrambo ali klet). Slovenska imena pojedinim oddelkom doma, kakor bajta, tamor, stan, kamra, hiša, so toli zanimiva, da se narodopisec rad pri njih mudi. Beseda hiša, hiža, katera je v Slovanih izpodrinila starodavno besedo dom, znana je celo Rusom in Bolgarom, toda od kdaj, tega ni moči določiti. V polabskih Slovanih označevala je nekdaj veža dom, v Slovencih tudi, n. pr. »veža božja«. Beseda veža, ruski ešnb, (= palatka i šater) «češki sift, poljski sien so sinonimi in imajo pomen prvotnega bivališča. Slovani ao torej dom po Ce k Jo o sto jem nasprotniku izve kaj slabega in to prvi raznese v svet ћ namenom svojemu nasprotniku s tem Škodovati, tedaj je to denunoi-jacija. Ako pa kak časnik po drugem časniku povzame kako stvar, tedaj pa to ni denunoijaoija, gospod Kristan. Zdi se nam, da ee vam vsled prevelike učenosti že pojmi mešajo. Liberalciklerikalci in s o c i j a 1 n i demokratje-kle-r i k a 1 c i. Vse nemške stranke eo se združile in g. Kristan je nadel povod, da je udaril po slovenskih liberalcih: glejte taki so liberalci, da ee družijo s klerikalci. Naša in go* tovo tudi vseh poštenih Slovencev želja je, da bi bila naša delegacija na Dunaju edina, toda samo v narodnostnih vprašanjih. In te želje se nam ni treba prav nič sramovati, najmanj pa nasproti soc. demokratom, ki so tudi v narodnostnem vprašanju edini s klerikalci: oboji so internacijonalni, breznarodni, soc. de-mokratje odkrito, klerikalci pa bolj skrivno. Pa tudi sicer se bratca kaj rada najdeta. Naj omenimo le de-želnozborake volitve. O tem, kako sedaj z združenimi močmi udrihata po naši stranki, ki se je jela čvrsteje gibati, niti ne govorimo. Papeštvo in Avstrija. Časopisje osvetljuje te dni umrlega papeža prav od vseh strani. Kako je kasljal, njuhal tobak in pljuval, vse je natančno popisano. Tudi razmerje med Leonom XIII. in Avstrijo se pojasnjuje. Sicer se priznava, da je bil Leon XIIL odločen nasprotnik avstrijske zunanje politike, ki temelji na zvezi z Nemčijo in z Italijo, dasi je Avstrija v notranji politiki gojila najabotnejši klerikalizem in s Časih ne prav dostojnim samoponiževanjem izpolnjevala želje rimske kurije — ali to nasprotje ne dela »temeljitima nemškim Časnikarjem prav nič pre glavice. Cesar je povodom papeževe smrti izrekel svoje sožalje v najpri-srčnejših besedah — ergo je vse v redu. Ali stvar ni tako preprosta. Tisto nasprotje, ki je opazi tudi političen diletant v Leonovi politiki glede Avstrije je prestaro. Ze davno predno je bila Italija združena, so imeli habsburški vladarji, kakor so tudi v notranji politiki služili intere som cerkve, v vseh mednarodnih bojih vedno papeštvo za nasprotnika. Kar so cesarji tudi storili za cerkev, to se je v Rimu brez zahvale врге jelo, kakor da se samo ob sebi razume, a čim so cesarji v evropski politiki branili svoje interese ali se potezali za interese države, takoj je papeštvo na vseh evropskih dvorih intrigiralo proti sicer hiperkatoliškim HabsburŽanom. Res, svetovna zgodo vina ne pozna takega slučaja kakor je naš: nikdar ni nobena dinastija toliko storila za papeštvo, kakor habs burška dinastija in nikdar niso papeži nobeni dinastiji tako nasproto- vali, kakor Habeburianom. Habsbur-žani so Sli sa cerkev v boj proti nemiki reformaciji, a največje težave v tem verskem boju so jim delali papeži, ki so interesom svoje posvetne drŽave, žrtvovali interese vere. Cesar Karol V. je bil vendar fanatičen katoličan. Na Nizozemskem je »krivoverce« tako neusmiljeno preganjal, da je v nekaj letih več kriati-janske krvi prelil, kakor vsi poganski cesarji Rima v treh stoletjih. In vendar je bil ta cesar vsled papeževih nasprotovanj prisiljen poslati svojo armado nad Rim, pri kateri priliki je cesarjev vojskovodjaFrudsberg izrazil pobožni namen, da pusti papeža obesiti, če ga ujame. Rim ni bil nikdar tako temeljito oropan kakor-v tistem času in nikjer niso imeli »krivover-ski« protestantje, ki so se vojskovali proti cesarju Karolu, toliko prijate Ijev kakor na papeževem dvoru. Ko je Karol V. odstopil in je pobožni Ferdinand I. postal cesar, ga papež ni hotel priznati. Najbolje je papeško nehvaleŽnost občutil najpobožnejši vseh Habeburžanov, Ferdinand II. Ta je cerkvi na korist spravil v največjo nevarnost sebe, vso dinastijo in svojo državo, pregnal iz svojih dežela vse protestante in provzročil najgroznejšo vseh verskih vojsk, a niti najmanjie usluge ni mogel od papeža doseči, še te malenkosti ne, da bi bil sv. Vaclav sprejet v rimski koledar. Ko se je vnela vojska, kdo da podeduje Mantuvo, je bil papež seveda zopet nasprotnik cesarjev in Wallenstein se je veselil, da popelje cesarsko armado zopet nad Rim, »ki mora biti zdaj dosti bogatejši, kakor za Ka-roia V« Cesar Ferdinand II. je svoj restitucijski edikt izdal v interesu rimske cerkve. Protestantje so se temu ediktu uprli in podpiral jih je — papež. In kö je prišel protestant ski kralj Gustav Adolf v Nemčijo, da vodi vojno proti katoliškemu cesarju in za zmago protestantizma, je papež cesarjevemu poslaniku v obraz rekel: 8 Polskie« opozarja na ostre napade oficioznega ča sopisja na ogrskega ministrskega predsednika in trdi, da sta Körber in Kbuen osebna nasprotnika. To nasprotje je nastalo vsled tega, ker se je Hedervary upiral besedilu cesarjevega lastnoročnega pismi, kakršno je želel dr. Körber. Ta protest je Körberja politično zelo kompromitiral, ker je imelo ^ismo baje drugačno besedilo, kakor <£a je objavilo oficiozno Časopisje. — Pisarna bivšegačeškeg a ministra dr. Rezeka se je zaprla. Ministrski svetnik baron Villani, ki je bil dodeljen dr. Rezeku, je prestavljen v ministrstvo notranjih zadev. To je baje jasen dokaz, da se za sedaj mesto češkega ministra ne bo popolnilo. — Pri volitvah v občinski odbor v Moravski Beli cerkvi so Cehi v prvem razredu popolnoma zmagali. Nemci se volitve v tem razredu sploh niso udeležili. Ker pa so zmsgali Cehi tudi v tretjem razredu, so dobili po dolgoletnem boju večino v občinskem odboru in mestni upravi. Zadnji nemški župan je bil Plachky. Vse hiše so z zastavami okrašene in po celem mestu vlada veliko veselje. — Zmede vJuŽni Ameriki. Kakor poroča brzojavka iz Sotedada, je neka venecuelanska »bojna ladija bombardirala od ustašev zasedeno vladno poslopje v Ciudad Bolivaru, na kar je sledi?' splošni napad vladnih čet. Zavzeli so pokopališče in ulice, ki vodijo do vladne palače. Vladne čete so izgubile 100, ustaske pa 200 mož. Dopisi. Z Gorenjskega. V pol uri dospeš od železniške postaje Javornik po lepi cesti v prijazno gorsko vas Blejsko Dobravo, mimo katere bo črez nekaj let žvižgal vlak, drdrajoč v divno bohinjsko dolino. Na plani pod vasjo postoj malo med zibajočim se klasjem in z zadovoljnostjo se ti upre oko na slikovite Karavanke polne veličastnih vrhov in bujnih planin. Pod teboj teče zelena Sava, v katero se izliva nekaj minut pod vasjo peneča se Radovina. Kamor pogledaš, povsod druga slika, povsod drug prizor! Vas Dobrava je bila do danes znana samo obiskovalcem romantičnega Vintgarja, toda danes vidiš že precej tujcev tukaj, ki ne morejo preceniti divnosti tega kotička naše mile Gorenjske. Koliko izletov se da napraviti v bližnjo okolico! V desetih minutah dospel do slapa Radovine, odkoder nimaš daleč črez sv Katarino na Bled, ali pa skozi Vintgar v Gorje in Bled, dalje prideš po lepi cesti na Jesenice, v HruSiao itd. V kratkem času postavilo se je na Dobravi več novih hiš, ki bi bile pripravne za stanovanje letoviŠčarjem. Tudi gostilnic tukaj ne primanjkuje. Omeniti se mora pred kratkim otvor-jeno gostilno »pri slapu«, katere gostilničar je dobro znan tistim, ki so posečali že vrsto let Žumrovo restavracijo pri vhodu v Vintgar. Pripravni lokali, dobra jed in pijača ter precej sob, pripravljenih za tujce je tu vedno na razpolago. Ne pozabi naj tedaj oni, ki napravlja izlete po našem go renjskem kotu, zglasiti se tudi na Dobravi, gotovo mu ne bode žal majhnega truda ter nekoliko potnih kaplic, ko bode videl, da je tudi to* stran savske doline narava obdarila z obilimi krasotami, ki po izpovedi mnogih tujcev prav lahko tekmuje s toliko opevano Švico! Katoliški uzori. (Dalje.) Zunanjih odredb, s katerimi je papeštvo po padu Napoleona in popularizaciji v Nemčiji skušalo obnoviti nekdanjo svojo veljavo in pridobiti nekdanjo svojo moč, ne bomo popisovali, ker se nam gre le za to, da pojasnimo tiste duševne moči, ki so papeštvo rešile propada in mu pomagale do novega sijaja in upliva. V glavnem je to oživljenje pa-peštva delo legitimistične restavracije na Francoskem in romantike. Že koncem 18. stoletja je v Nemčiji — ki je bila tedaj edina dežela, kjer so se posamičniki še vestno pečali s teologijo — nastalo novo teološko gibanje, čigar najimenitnejši zastopnik je bil Ivan Mihael Sailer, čigar naj-uplivnejši zagovornik je bil baron Weesenberg. To gibanje je merilo na to, da se ustanovi nemška narodna katoliška cerkev, ki se ne bi Čisto nič pečala s politiko. To gibanje je pro-vzročilo, da je nekaj oseb romantičnega mišljenja in naziranja odstopilo od protestantizma, ki jim je bil preveč enostaven in vsakdanji, in pristopilo h katoliški veri in te osebe so skušale spraviti vero in znanost v neko soglasje. Nam okvir teb razprav pač ne dopušča, da bi popisovali postanek romantike. Upliv Kanta in Fichteja, Goetheja in Schillerja, Lessinga in Ivana Müllerja je gotovo v znatni meri upli-val na postanek tega svetovnega naziranja kakor je tudi uplival boj proti Napoleonu. Nova generacija je iskala nov svet in ga našla — zaglobila se je v cvetke ljudske duše, v narodno poezijo in v vero, in v duševne potence, ki so bile v narodnem življenju srednjega veka odločilne. V narodni ideji je našla vir pomlajeuja in to spoznanje je rodilo obsežno znanost o duševni, narodni, politični in verski preteklosti Nemcev. Prvi manifesti nemške romantike poleg Schleglovih spisov in kritik, poleg Tieckovih pesrnij in Sclielliugove naravne filozofije Schleiermacherjevi govori o veri. Schleiermacher je za nemško inteligenco tistih časov takorekoč razkril vero. Od vere do cerkve ni bilo daleč iu ker sta Armin in Brentano tudi razkrila narodno poezijo, je začela preteklost govoriti novi generaciji. Ta se je z ljubeznijo poglobila v literarne svoje označevali, še predno so se seznanili z Germani. Vse to je zanimivo in poučno. Nadalje je poučno, kadar Haruzin primerja slovenski dom domu ostalih elovanskih narodov. In Ilaruzin tu potrjuje, da so slovenski troraz-delni in četverorazdelni domovi ravno takšni, kakor se nahajajo v Bosni, na Moravskem, v Galiciji in v Slovakih. V Slovaškem domu nahaja se na desno (ali na levo) od veže (pit vor) izba, a zleva dopolnilna stavba: pobočna izba. H glavni izbi more se priklopiti, kakor tudi v Slovencih, kamra (kamora). In konečno veliko-ruski kmečki dom s prehodno vežo, od katere je na jedni strani izba, a na drugi strani »gor ni ca« ali klet z oddelki za dGmače orodje ni nič drugega, nego podaljšanega tipa tro-razdelna stavba, torej ravno tako, kakor na Gorenjskem, v Bosni, na Moravskem, v Galiciji, v Slovakih in v Litovcih. Vsi navedeni primeri Haruzin-ovi utrjujejo nas v misli, da je osnove, početka gorenjskega doma treba iskati v davni davnini in da se sorodniki slovenskega (gorenjskega) trorazdel* nega doma (podaljšanega) nahajajo v raznih slovanskih plemenih i na jugu i na severu i na iztoku. VsiJJpa kažejo na jedinstven njih izvor, da je prvotnih elementov tega doma treba iekati kakor na samem Gorenjskem, tako na Balkanu, v Slovanih zapadnega oddelka in v Rusih. Ob prvem pogledu na unanjščino navadnega gorenjskega doma predočuje se nam tale kot nepodoben domom drugih slovanskih plemen. Toda ako si načrt pobliže ogledujemo, uverja-vamo se o protivnem. Četudi nastopa kamen, ali z unanjo obliko in dru gimi podrobnostmi ne more slovenski dom zakriti svoje genetiške zveze z domi Cehov, Poljakov in Rusov. Slovenskemu sedanjemu četve-rorazdelnemu domu je bila podlaga trorazdelni dom slovenski. Ta poslednji je tipičen s svojo vežo, z zakurjeno izbo (hišo) na jedni strani in z nezakurjenim prostorom — kletjo (čumnato) na drugi strani, ima dolgo zgodovino razvoja in njega početki segajo v dobo praslovansko. Iatina je, da si je Slovenec naredil trorazdelni široki dom po germanskem uzoru in si tukaj ustrojil nov prostor — kamro. To pa se je zgodilo takrat, ko si je Slovenec preu-strojil hišo in vežo. Kaj takega imajo tudi Rusi, namreč kamero, komnato (naša čumnata) to je staro paläto, spalnico. Kakor pri Rusih, tako je tudi pri Slovencih namesto kleti prišla Čumnata, katera se je določila novoporočencema. Ali navzlic tujemu uplivu stoji slovenski dom na pristnem slovanskem temelju. Razvoj slovenskega doma od priproste dvorazdelne stavbe do če -tverorazdelne in dvoetažne je v tesni zvezi z življenjem in razvitjem roda (obitelji). Klet je gotovo tudi v Slovencih, kakor v Rusih, že zdavnaj dobila pomen spalnice, katera se je oddelila za novoporočenca. Ta pomen in namen dobila je pozneje čumnata. Ostala odrasla deca v mnogoštevilni slovenski obitelji posluževala ee je za- prenočišče, kakor se to dogaja i danes, s podstrešjem (čerdak). V gorenji etaži so prebivali ženati sinovi, kateri so ostali v krogu roditeljev ter tvorili ž njimi zadrugo. Toliko bodi dovolj. Haruzin s svojo znamenito itudijo zaslužuje, da smo se toliko ž njo bavili. Kakor sem rekel, povedel nas je vešči preiskovalec na novo. v nas docela zanemarjeno polje, zato pa le želimo, da bi vspodbudil slovenske učenjake in da bi v njih našel sotrudnikov, pomagačev. Vse Haruzinove študije so tako zasnovane, da imamo upanje, da ruski učenjak spet k nam pride in da bode preiskava! sorodne oddelke narodopisja. V prid medsebojnemu spoznavanju to iskreno želimo. In četudi mu bo grenila pota policijska straža, kateri se zde učenjaki strahota in grozota, uverjen naj bode, da ga bode na potu znanstvenega preiskavanja spremljevala tem iskre-nejša in sočutnejŠa naša bratska Iju-bav in hvala, ter spoštovanje vsega naroda. Opomnja: Včeraj seje urinilo v to razpravo par neljubih pomot. Proti koncu mora namesto stolp stati stol, ker beseda stolp nima tam nobenega pomena. Potem namesto pivnice (plur) mora sUti pivnica: namesto Grintovec mora biti Grintavec. (Konec prih.) umotvore ^verskega značaja, katolik Italije in Španske, začela se je bavit z religijoznimi špekulacijami Judov i, srednji vek s svojo versko gorečnostj, je postal popularen. Velika večin nemških romantikov je bila in je ostal protestantske vere. Sicer so Schle^ Josip Gürres in Itrentano pristopil katoliški veri in postali nositelji nove^ katoliškega gibanja, a zato niso bili navskrižju s protestanti, kajti poglaviti vzrok njih prestopu je bila misel, ob noviti versko edinstvo med Nemci. V tem ko so glavni zastopuit romantike zavzemali napram konfesijatt nekako nevtralno stališče, to so ti^t romantiki, ki so bili prestopili h kato licizmu, čedalje bolj oklepali cerkv(. Seveda so imeli o katoliški cerkvi vs{ drugačne nazore, kakor katoliški du hovniki. Dogmam, duhovščini, disciplini itd. niso pripisovali nikake važnosti. Imeli so primeroma iste nazore, kakur jih je zastopal gnosticizem. Naj so pa bili romantiki že katoliške ali protestantske vere, tisto globoko, srdito | sovraštvo proti katoliški cerkvi, ki je še prešinjalo prejšnjo generacijo, se je razkadilo. Ljudje, ki so se navduševali za srednjeveške pesnike, za Peruginove madone, za Boisserejeve zbirke pod-th in za gotiške cerkve, ljudje, ki so prepevali Eichendorffove in Uhlamlove pesmi, ki so se veselili naslikanih nun in menihov, vitezev in svetnikov, ljudje, katerim je Weberjev „Čarostrelec" raz-greval duše in so jih Schubertove skladbe ganile — ti ljudje niso mo^li cerkve, njenih papežev, škofov in menihov tako zaničevati, kakor so jih zaničevali sinovi reformacije in sinovi svobodne misli. Rimski cerkvi je to gibanje neizmerno koristilo. Prvo in najuplivnejše francosko romantično delo je bil Chateanbriandov opis. „Le genie du Christianisme." To je bila sijajno pisana apologija katoliške cerkve in njenih uredb, slavospev na lepoto, primernost in na upliv cerkve na Človeško dušo in nravnost, na umetnost in socijalno življenje. Domotožj* emigranta — Chateaubriand je bil v prognanstvu živeč legitimističen častnik | — je obudilo domotožje sinu svobodomiselnosti po materi cerkvi. Chatean-briandova apologija se še od daleč ne more primerjati s Pascalovo; tudi je imel Chateanbriand o katolicizmu jak> konfuzne nazore ali sijajni njegov slo,; je odločil, da je ta njegova knjiga postala najljubša knjiga vseh Francozov, ki niso bili navdani voltairskega duha, zlasti pa vseh Francozinj. Chateaubriand je s to knjigo milijone svojih vojakov pripeljal papeštvu v naročaj. Romantika bi bila gotovo dosti pripomogla k ublaženju med konfesijami obstoječih nasprotstev, ko bi se bila mogla izživeti. Kajti po svojem značaju ni bila kar nič pripravno orožje za boj zopet oživelega duha srednjeveškega papeštva. Papeštvo ni bilo za ublažeuje konfesijonalnih nasprotstev nego za njih poostrenje, ne za obnovitev katoliškega mišljenja, nego za politično gospodstvo rimske kurije, katerega smotra ni nikdar izgubila izpred oči. iDaiio prih.) ■ ' ■ ■ Dnevne vesti. V Ljubijani. 22 julija — Osebne vesti. Okrajni sodnik v Tržiču g. dr. Ivan Kladva je imenovan deželnosoinim svetnikom in predstojnikom okrajnega sodišča na sedanjem svojem službenem mestu. — Višji nadzornik finančne straže v Inomodtu g Abdou ŠusteršiČ pride k finančnemu ravnateljstvu v Trst. — Imenovanje zgodovi-narjana ljubljanski gimnazij. Iz zelo dobro obveščenih krogov se nam javlja, da se pri dež. šolskem svetu ljubljanskem, oziroma pri zakulisnih gospodih že dolgo časa kuha in kuha imenovanje profesorja na izpraznjeno zgod. mesto. Nemci in uenišku-tarji se trudijo na vse načine, — gosp. KoHČnik jim pa sekundira — da bi spravili v Ljubljano slavnega specija-lista P e 11 a u e r-ja (rekte Petovarja), dasi Čaka mnogo slovenskih, dobro kla-sificiranihg iu Štarejsih profesorjev na dotično mesto. Če proderejo v tej zadevi zopet zakulisne maliiuacije, bode pač oči vi dno, kako dela vlada pri nas Slovencih z marljivimi, nadarjenimi uradniki. Med Nemce jih itak ne da, da bi dobili tu pa tam višje mesto ; boljša mesta na Slovenskem pa razdeli navadnim marijonetam in pa nemškutarjeni. Ljubljančani bi bili zares jako osreČeni Sutern gospodom. Le poglejmo si ga: Samo radi svoje zmožnosti iu popolnosti je delal dvakrat izpit iz geografije in dvakrat iz slov. učnega jezika. To je temeljitost! Supliral je po Kranjskem МГ Dalje v prilogi.