PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačama v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVm. Št 162 (8255)
TRST, torek, 11. julija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini Mo-nrvt partizanski DNEVNIK v «uni*njwni Evropi.
DANES V SENATU ZAČETEK RAZPRAVE 0 VLADNEM PROGRAMU
SPAGNOLLI POZVAL SENATORJE KO K SOLIDARNOSTI Z NOVO VLADO
Predsednik demokristjanske senatorske skupine je opozoril tta morebitno nevarnost prostih strelcev v lastni stranki
RIM, 10. — V senatu se bo jutri začela razprava o programu "°ve vlade, ki ga je prejšnji teden obrazložil predsednik Andreotti. Kazprava se bo nadaljevala v sredo in doslej se je prijavilo že 14 tovornikov. Parlamentarne skupine so se dogovorile, da se razprava (ključi v četrtek z odgovorom pr edsednika Andreottija na posamez-ne posege, glasovalnimi izjavami i n nato z glasovanjem o zaupnici.
Ob navzočnosti predsednika Andreottija je bila sinoči seja demo-n*tjanske senatorske skupine.
i	aciioiui aivc anupmci na
(teri je imel uvodni govor pred-,ednik skupine Spagnolli, ki je o-Poioril svoje kolege na izredni po-,'nini položaj v državi. Potem ko
J® govoril o dogodkih, ki so privedli vladne krize in spomnil demokri-Janške senatorje na obveznosti, ki •loj je krščanska demokracija spre-J^la med volilno kampanjo, je Spajali izrazil prepričanje, da bo de-Pjokristjanska skupina v senatu sto-•jaa vso svojo dolžnost v lealnem auhu in da bo s prepričanjem dala zaupnico vladi*. Takoj nato je Spa-Snolli opozoril senatorje, da je zajčica samo začetek in da bo tre-D? Potem zagotoviti Andreottijevi vladi učinkovitost in ugled ter ji PUditi vso podporo, da se omogoči gospodarski razvoj. Opozoril je svo-'0 kolege na moralno in politično dolžnost vseh, zlasti še zaradi «ze-o omejene večine*.
Spagnolli je nato dejal, da je
PSI zavrnila ponudbo, da bi se dogovorili o predsednikih parlamentarnih komisij in poudaril, da ni več nobenega dvoma o stališču, ki ga je zavzela PSI do vlade in do krščanske demokracije. Po njegovem mnenju so socialist' v popolnem skladu s KPI sprožili močno polemiko proti Andreottijevi vladi, kar mora krščanska demokracija upoštevati in mora hkrati tudi objektivno vzeti na znanje nova in različna stališča, ki bi lahko bila sprejeta na socialističnem kongresu. Ponovno je pozval demokristjan-ske senatorje, da sedanji položaj ne dovoljuje nobenih odklonov pri omejitvi večine tako do KPI kot do MSI. Potem ko je zvrnil krivdo na socialiste, da so povzročili nevzdržno stanje v levosredinski koaliciji, je poudaril, da bi imel vsak' načrt obnovitve sodelovanja s PSI na osnovi neuspeha Andreottijeve vlade nevarne posledice. Zato, je dejal, mora celotna krščanska demo-
""lllllilUIIIIMIIllllllimilllllimnilllllllllimnnillIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllUUIIIIIlllllf
AMERIŠKO-ITALIJANSKI POGOVORI V RIMU
Leone sprejel ameriškega zunanjega ministra Rogersa
Sprejem pri Andreottiju - Rogers in Medici obravnavala mednarodna vprašanja in obojestranske odnose
RIM, 10. — Po pogovorih s Te-Pavcem v Beogradu in po spreje-pri Titu na Brionih je sinoči Prispel v Rim ameriški zunanji mi-PJSter VVilliam Rogers. Danes dobrine je Rogersa sprejel predsednik vlade Andreotti Na pogovoru je bil tudi zunanji minister Medici. Andreotti in Rogers, pravi ^Poročilo predsedstva vlade, sta Uravnavala najvažnejša mednarod-?a vprašanja tudi v luči obiskov, jih je ameriški zunanji minister P^ed prihodom v Rim opravil v jeznih evropskih prestolnicah in v Na sestanku so potrdili izred-dobre dvostranske odnose med in Italijo in koristnost nerednih stikov v okviru posvetovanj o mednarodnih vprašanjih, *i zanimajo obe državi.
Zatem je ameriškega zunanjega JJJihistra sprejel predsednik repu-Mjfce Le0ne. Tudi tega srečanja J* je udeležil zunanji minister "fedici, navzoči pa so bili med r^ogimi veleposlanik ZDA v Rimu, r^ijanski veleposlanik v Washing-“°hu in Rogersov pomočnik za evropske zadeve. Leone je z ameriškim zunanjim ministrom proučil vPrašanja obojestranskih odnosov tradicionalno prisrčnem duhu Prijateljstva med Italijo in ZDA*.
Famesini je Rogers imel dalj-?l Pogovor s svojim italijanskim kolegom Medicijem. Ameriški zu-JfRji minister je obrazložil Stalinu! o najvažnejših mednarod-vprašanjih, zlasti pa še o od-®°sih med Vzhodom in Zahodom. ® posebno je obrazložil, kaj A-“'eričani menijo o pripravah za konferenco o evropski varnosti ter , Pogajanjih za uravnovešeno zmanj-afje oboroženih sil v Evropi. Minister Medici je v svoji obrazložitvi dal poudarek na polo-v jugovzhodni Aziji in na Bližjem vzhodu. Glede tega vpraša-»Ia je italijanski zunanji minister j® Podčrtal koristi, ki jih ima Ita-_ v Sredozemlju in delovanje .kbjanske vlade, da se reši vpra-®Pje Bližnjega vzhoda na miren v okviru združenih narodov. •O^ister Medici je tudi izrazil že-italijanske vlade, da bi bilo letnamsko vprašanje rešeno v skla-
valstva.
s koristmi prizadetega prebi-
Rogers pri Tilu
(Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. — Predsednik Ju *°siavije maršal Tito je včeraj nf, Brionih sprejel državnega taj-ZDA Williama Rogersa, s ka-. fim se je dali časa razgovarial. ®si'a, ki sta priredila Tito in Proga v čast Rogersa in nje-k?Ve soproge, in razgovorov po ko-I‘1,8° se z ameriške strani ude-Jf7'1*,1- ameriški veleposlanik v Beo-* adu Toon in svetnik v ameriškem Unanjem ministrstvu Richard Pe a z jugoslovanske strani e?-ni tajnik Mirko Tepavac in ■ goslovanski poslanik v Washing-fiiv t' ^oma Granfil in druge oseb-
^ skupnem sporočilu o razgovorih
Tepavac - Rogers. ki je bilo objavljeno po odhodu Rogersa. se med drugim ugotavlja, da sta ministra ugotovila, da so odnosi med obema državama tradicionalno dobri in obojestransko koristni in da se zadnje čase posebno ugodno razvijajo Razgovori so zajeli tudi aktualna mednarodna vprašanja, vštevši nedavne obiske državnikov obeh držav, evropsko sodelovanje in varnost, stanje v Sredozemlju, položaj na Bližnjem vzhodu in jugovzhodni Aziji, dejavnost neuvrščenih držav in držav v razvoju.
Tepavac in Rogers sta pri tem posebno pozornost posvetila gospodarskim odnosom in potrdila namen po daljnjem razvoju in obogatitvi vseh oblik sodelovanja na znanstvenem, tehničnem in kulturnem področju.
B. B.
PDIUM sklenil združitev z MSI
RIM, 10. — Vsedržavni svet monarhistične stranke PDIUM je soglasno sklenil združitev z MSI. To je naravni konec stranke, ki je bila vsa povojna leta ob strani neo-fašistov in se ni dejansko v ničemer ločila od politike MSI.
kracija zagotoviti sedanji vladi ne samo sodelovanje in solidarnost, temveč jo mora tudi braniti pred naklepi opozicije in pred neprijetno možnostjo prostih strelcev.
IRA prekinila premirje: 6 mrtvih in 26 ranjenih v ostrih spopadih v ulstrskih mestih
BELFAST, 10. — Po niti dveh tednih so voditelji radikalne struje katoliškega odporniškega gibanja IRA prekinili premirje. Posledica te odločitve je bil ponoven val nasilja, ki je že zahteval šest smrtnih žrtev in 26 ranjenih.
Voditelj «Provisionals» 0’Connell je naprtil britanski oblasti odgovornost za prekinitev premirja. Dejal je, da je katoliško odporniško gibanje pokazalo svojo dobro voljo za mimo rešitev severnoirskega vprašanja in dodal, da mora sedaj londonska vlada pokazati resen namen za miroljubno reševanje spora.
Stanje v Ulstru je iz ure v uro bolj napeto, ker se tudi bliža 12. julij, ko protestantski skrajneži proslavljajo zmago britanskih čet nad irskim katoliškim ljudstvom. Te proslave so bile že večkrat povod za ostre napade protestantov na katoliške četrti.
V londonskem parlamentu je danes govoril britanski minister za Ulster William Whitelaw, ki je izjavil, da bo nadaljeval s svojo politiko. Njegovo stališče je odobril tudi voditelj laburistične opozicije Wilson, ki je izjavil, da le Whitelawova politika lahko privede do miroljubne rešitve ulstrskega vprašanja.
Indijski predsednik končal obisk v SFRJ
BEOGRAD, 10. — V zveznem tajništvu za zunanje zadeve so se danes pričela redna posvetovanja med funkcionarji zveznega tajništva in indijskega zunanjega ministrstva. Pričakuje se, da bosta delegaciji v okviru pravkar končanih razgovorov Tito-Giri, podrobno izmenjali misli o mednarodnih vprašanjih in o dvostranskih odnosih ter proučili možnosti razširitve sodelovanja med Indijo in Jugoslavijo na vseh področjih.
V skupnem sporočilu o razgovorih med predsednikom Jugoslavije Titom in predsednikom Girijem, ki je včeraj odpotoval z Brionov, se med drugim ugotavlja, da se odnosi in sodelovanje med obema državama nenehno razvijajo na vseh področjih. V preučevanju mednarodnih vprašanj sta predsednika pozdravila gibanja, u-smerjena k pogajanjem in popuščanju, istočasno pa sta tudi izrazila svojo zaskrbljenost zaradi nerešenih perečih vprašanj, posebno vietnamskega vprašanja in krize na Bližnjem vzhodu. Ugotovila sta, da se splošna varnost in trajna rešitev perečih svetovnih vprašanj lahko zagotovi samo z enakopravno, koristno udeležbo vseh miroljubnih držav ob spoštovanju načel neodvisnosti, suverenosti, nevme-šavanja v notranje zadeve in prepovedi uporabe in grožnje s silo. Predsednik Tito je z zadovoljstvom sprejel vabilo Girija, naj obišče Indijo.
CGIL odloča o sindikalni federaciji
ARICCIA, 10. — Tukaj se je začelo zasedanje glavnega sveta CGIL, ki bo moral odločati o sindikalni federaciji. V uvodnem poročilu je glavni tajnik Lama predlagal preklic kongresa CGIL, ki je bil določen za 21. septembra, in povabil navzoče, naj CGIL zvesto u-veljavi dogovor o sindikalni federaciji. V tej zvezi je Lama poudaril, da se bodo borili proti vsakemu napačnemu tolmačenju pomena federacije kot ustanove, ki naj bi zapečatila razdvojenost sindikalnih organizacij.
Lama je poudaril, da bo osnovna naloga federacije zagovarjati delavske zahteve. Federacija bo morala voditi vse sindikalne boje in podpisati delovne pogodbe. Glavni tajnik CGIL je še posebno poudaril važnost enotnega dokumenta treh sindikalnih organizacij o gospodarski politiki in sestavljanju delavnih pogodb, ki je bil sprejet v Tarquinii in je opozoril na vedno bolj napadalno ofenzivo delodajalcev.
Ugotovil je, da se organizira odpor proti tem napadom in da bo morala federacija voditi delavski boj. Govoril je tudi o odnosih z novo viaoc in podčrtal potrebo po takojšnjih srečanjih in pogovorih za rešitev najnujnejših vprašanj, med njimi tudi vprašanja zaposlitve in socialnih reform.
Na zadnjem sestanku izvršnega odbora CGIL so se soc.alisti vzdržali pri glasovanju o ustanovitvi federacije in bodo morali na tem zasedanju povedati svoje dokočne stališče. Zasedanje se bo končalo jutri.
VELIČASTNA SLOVESNOST V NEDELJO NA PROSEKU
Spomenik hvaležnosti padlim v NOB ter v opomin nam in bodočim rodovom
Slovesnosti je prisostvovala velika množica domačinov in bivših borcev ler gostov, med njimi izvoljeni slovenski in demokratični italijanski predstavniki:, predstavniki Zveze borcev iz Slovenije, generalnega konzulata SFRJ v Trstu ter borčevskih in antifašističnih združenj
Množica na svečanosti ob odkritju spomenika padlim borcem s Proseka
|lllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIII|llllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||l|||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||I||||||,||||,u„|||,||||,|||„,||„||||„||||||||,|||||||||||1|||||||||||
NOV NEUSPEH JllŽNOVIETNAMSKIH KOLABORACIONISTOV
Beg sajgonskih enot iz Quang Tri ja Pričakovanje na obnovitev pogajanj
Ameriški general ubit v An Locu - Hanojski delegat Xuan Thuy prispel v Pariz
SAJGON. 10. — Tri dni pred ponovnim začetkom pariških pogajanj o Vietnamu se je Američanom izmuznil iz rok vojaški uspeh, ki naj bi okrepil njihove pozicije na konferenci, namreč zavzetje Quang Tri.ja. Enote sajgonskih padalcev, ki jim je pred dnevi uspelo priti do periferije mesta, (kar so v Saj-gonu takoj razglasili za »zavzetje* Quang Trija) so morale danes zbežati pred ognjem partizanskega topništva.
Sajgonski oddelki so se s pomočjo ameriškega letalstva in topništva približali glavnemu mestu o-svobojene pokrajine, ne da bi naleteli na močan odpor osvobodilnih sil. Ameriški helikopterji so pripeljali oddelke padalcev do periferije mesta, kjer naj bi odprle pot kopenskim četam. Načrte pa jim je prekrižalo partizansko topništvo, ki je danes vso noč obstreljevalo kola-boracionistične položaje. Ko so imeli že veliko žrtev, so se Sajgonci odločili za umik. Partizani Da so medtem napadli tudi kolone, ki so se približevale mestu: o ostrih bojih poročajo s področij severovzhodno in jugovzhodno od Quang Trija.
Partizansko topništvo je intenzivno obstreljevalo tudi An Loc. kakih sto kilometrov severno od Sajgona, ki je že tri mesece oblegano. Bomba, ki je padla na neko saieonsko postojanko na periferiji mesta, je ubila namestnika poveljnika ameriških svetovalcev za sajgonsko pod-

ZARADI POLEMIK MED KANDIDATI
Nevarnost razkola na konvenciji demokratske stranke v Miamiju
Olavni favorit je še vedno MtCovern, toda strakin aparat skuša prepreiiti njegovo imenovanje ia kandidata na predsedniških volitvah
MIAMI, 10. — Konvencija demokratske stranke ZDA se začenja v Miami Beachu v znamenju ostrih polemik in skrajne negotovosti. Pacifistični senator George McGovern, ki je bil do zadnjega glavni favorit za končno zmago, ne more več računati na zanesljivo večino, potem ko so mu z dokaj presenetljivim postopkom odvzeli kar 151 delegatov. ki si jih je bil pridobil z zmago na primarnih volitvah v Kaliforniji.
Prav teh 151 delegatov pa bo menda odločilnih za izbiro demokratskega kandidata na novembrskih predsedniških volitvah Po nasprotujočih si sklepih strankine ko misije za poverilnice, prizivnega sodišča in vrhovnega sodišča, bodo morali zadevo dokončno rešiti prav delegati na konvenciji To bo tudi prvi argument, ki bo na dnevnem redu na zasedanju, ki se bo začelo čez nekai ur. ob 19 30 (ob 2 30 po našem času). Če bo konvencija sklenila. da je bil sklep komisije za
poverilnice nezakonit, potem bo McGovern skoraj gotovo izvoljen že na prvem glasovanju. V nasprotnem primeru pa bi se močno okrepile pozicije drugih kandidatov, ki so na primarnih volitvah prejeli mnogo manj glasov kot McGovern. ki pa uživajo vso podporo strankinega aparata. Bolj kot Humphrey. ki je sedaj na drugem mestu po številu delegatov, bi se utegnil o-koristiti Muskie, ki .ie na primarnih žel dokaj pičle rezultate, vendar bi lahko nastopil na konvenciji kot kompromisni kandidat med Humphre.vem in McGovernom.
Po drugi strani pa bi McGovemov poraz na konvenciji lahko dokončno razkosal demokratsko stranko: senator je že napovedal, da bi v takem primeru izstopil in stranke ter se predstavil na volitvah kot neodvisni kandidat. Grožnja ie izredno resna in vodstvu stranke ie ne bo moglo spregledati, čeprav si vodilni krogi v stranki na vse
načine prizadevajo, da bd ustavili senatorja iz Južne Dakote (ustanovili so celo združenje «Stop McGovern*. v katerem je tudi sam Humphrey).
ročje. generala Richarda Tallmana. Ista bomba je ubila še tri ameriške vojake, dva pa ranila. Tallman, ki je bil star 47 let. je že deseti ameriški general, ki ie padel v vietnamski vojni. Šele pred enim mesecem je v bližini Kontuma umrl poveljnik ameriških opazovalcev za področje osrednjih planot general John Paul Vann, čigar helikopter je bil sestreljen.
O srditih spopadih poročajo končno še s področja tako imenovanega «papiginega kljuna*, blizu meje s Kambodžo, kjer so južnovietnamske in kamboške vladne enote pred dnevi začele skupno akcijo z namenom, da ponovno odprejo cesto med Sajgonom in Pnom Penhom.
Partizanski saboterji so preteklo noč potopili v pristanišču Nha Trang, 270 kilometrov severno od Sajgona. neko britansko tovorno ladjo. Vseh petdeset članov posadke je bilo nepoškodovanih Ladja je prevažala riž in razne stroje.
Pozornost opazovalcev pa ie v teh dneh osredotočena v Parizu, kjer se bodo prihodnji četrtek po več kot dvomesečni prekinitvi znova začela pogajanja o Vietnamu. Z prihodnje zasedanje pariške konference vlada veliko pričakovanje, saj je bilo iz več strani (zadnji je bil Nixonov svetovalec Kissinger) slišati izjave, po katerih naj bi prišlo do odločilnih premikov za rešitev vietnamske krize.
Danes .je prispel v Pariz vodja sevemovietnamske delegacije Xuan Thuy, ki se je pripeljal z letalom iz Moskve. V sovjetskem glavnem mestu se je še danes zjutraj razgo-var.jal s tajnikom CK KP SZ Konstantinom Katuševim in z namestnikom zunanjega ministra Nikolajem Firjubinom. ki v sovjetski partiji in vladi od blizu sledita razvoju dogajanja v Indokim. Ob pri hodu v Pariz, kjer ga je med drugimi pričakala tudi načelnica delegacije južnovietnamske revolucionarne vlade Ngujen Thi Binh. je Xuan Thuy s kratiti izjavi opozoril, da ie predvsem od Američanov odvisno, ali bo na konferenci prišlo do pričakovanih premikov. Sicer pa je hanojska vlada mnenja, da je načrt v sedmih točkah, ki ga je predložila revolucionarna vlada, še vedno najboljša osnova za rešitev
vietnamske krize.
Xuan Thuy je zagotovil, da je njegova stran pripravljena proučiti morebitne nove ameriške predloge, ni pa hotel govoriti o domnevnih novih direktivah, ki naj bi jih prejel v Hanoju. Vodja severno-vietnamske delegacije je obtožil ZDA. da nadaljujejo z vojnohujska-ško politiko, kot dokazuje vojaška eskalacija proti Severnemu Vietnamu.
Na koncu moramo zabeležiti še eno optimistično izjavo v zvezi s skorajšnjo obnovitvijo pariških pogajanj: bivši francoski minvstrsk' predsednik Pierre Mendes - Fran ce je izrazil prepričanje, da se na konferenci pripravlja »zgodovinski* premik. Mendes - France ni hotel povedati razlogov, zaradi katerih je v to prepričan, pariški opazovalci pa poudarjajo, da se ie bivši predsednik sestal preteklo soboto z generalnim delegatom Severnega Vietnama v Parizu Van Sungom, s katerim je imel dolg iiugovor.
Maocetung sprejel Schumanna
PEKING, 10. — Kitajski predsednik Maocetung je sprejel danes francoskega zunanjega ministra Schumanna, ki se od četrtka mudi na uradnem obisku v Pekingu.
Kdo te n« spominja našega Triglava, z zvezdo in morjem, marsikdaj na naglico, s kredo ali kamnom začrtanega na obrušenih zidovih, ko je nemška patrulja zavila mimo vogala... Simbol Osvobodilne fronte, tisoč neizrečenih želja in upov našega ljudstva v mračnih dneh zatiranja in sla po svobodi.
Danes ta simbol boja in upanja stoji na križišču na Proseku trden kot beli kraški kamen, iz katerega ja izklesan, in nemo priča o krvavi preteklosti ljudstva na Krasu, grozeče opominja popotnika, prijatelja in sovražnika, da je prisega borcev za svobodo proti fašizmu še danes trdna in vroče klije v žilah starega in novih pokolenj tržaških Slovencev.
V nedeljo zjutraj smo se zgrnili na Proseku, po cestah in pred spomenikom, da s svojo prisotnostjo počastimo spomin 34 padlih domačinov, katerih imena so vklesana v spominsko ploščo. Koliko nas je bilo, tisoč, dva tisoč, morda več, Bili smo vsi, ki čutimo pomen antifašistične zaprisege: bivši borci, interniranci in preganjanci, svojci padlih, matere, očetje, bratje in sestre, mladina, fantje in dekleta, športniki, rojaki z onstran meje. Med predstavniki izvoljenih oblasti in raznih organizacij so bili posl. (Albin Škerk, senator Paolo Šema, pokrajinski odbornik Lucijan Volk, občinski odbornik Dušan Hreščak, deželna svetovalca dr. Drago Štoka in dr. Jan Godnič, župani Josip Guštin, Dušan Lovriha, Gastone Millo, dr. Drago Legiša in Mihael Guštin, predstavniki generalnega konzulata SFRJ v Trstu konzula Drago Žvab in Tepavec ter ataše Saša Gruden, ugledni protifašistični prvoborec in bivši poveljnik partizanskih enot na področju Ligurije domačin Anton Ukmar, bivši komandant 30. divizije IX. korpusa Branko Kodrič, delegacija družbe-no-političnih organizacij iz Brežic, predstavniki družbenopolitičnih in borčevskih organizacij iz Sežane, Kopra in Nove Gorice, tajnik SKGZ
dr. Darij Cupin, tajnik SFZ Mirko Kapelj in drugi.
Izpred Soščeve hiše se je razvil sprevod k spomeniku. Na čelu so hodili predstavniki vseh kraških antifašističnih organizacij, športnih klubov, partijskih sekcij, sekcij ANPI, člani prosvetnih društev in drugi z več desetinami vencev, nato dekleta in ženske v narodruh no šah, člani NK »Primorje* v rdečih dresih, domača godba na pihala, člani zbora »Vasilij Mirk* in drugi vaščani.
Ura je bila skoraj 11, ko se je pričela svečanost pred spomenikom. Prvi je spregovoril predsednik odbora za postavitev spomenika na Proseku Josip Ferfolja. Pozdravil je prisotne svojce padlih in predstavnike oblasti. Tako je nadaljeval:
»Prosek ima končno svoj spomenik po naporih in po prizadevanju svojega prebivalstva. Spomenik, ki je pečat našega časa in izraz skupnega enotnega pojmovanja polpretekle zgodovine našega življenja na teh tleh. S to izgradnjo izpričujemo vero v možnost sporazumevanja in sodelovanja vseh vaščanov raznih političnih prepričanj. Proseško ljudstvo je še enkrat našlo skupini jezik medsebojnega razumevanja, kakor ga je imelo za časa NOB.
Prosečani, velik naj bo naš ponos na tu postavljeni spomenik, ker lahko trdimo, da ni bilo družine na Proseku, ki bi ne bila dala po svojih močeh svoj prispevek za u-resničitev tega nadvse pomembne-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii m um
Bijedič odpotoval na zasedanje SEV
V Moskvi bo tokrat prvič zastopal Jugoslavijo predsednik vlade
(Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. - Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je odpotoval danes dopoldne na čelu jugoslovanske delegacije v Moskvo, kjer se bo udeležil 26 zasedanja SEV. To je prvič, da jugoslovanski delegaciji načeluje predsednik zveznega izvršnega sveta.
					
V	senatu se bo danes začela razprava o vladni programski izjavi. Trajala bo še ves dan jutri, v četrtek pa bo predsednik vlade odgovoril na posege, nakar bodo predstavniki posameznih senatnih skupin dali glasovalne izjave, nato pa bo glasovanje o zaupnici vladi. Andreot-tijeva vlada ima v senatu pičlo večino treh glasov. Zato je predsednik demokristjanske senatne skupine Spagnolli pozval svoje kolege na soglasno solidarnost z vlado in opozoril na nevarnost morebitnih ostrostrelcev v stranki.
V	Miamiju se je začela kon-venciia ameriške demokratske stranke, na kateri bodo morali določati kandidata na novembr-

DANES
skih predsedniških volitvah. Zasedanju preti nevarnost, da bi se končalo z razkolom stranke, ko bi strankinemu aparatu uspelo, da zapre pot glavnemu favoritu, senatorju Georgeu McGo-vernu, ki je za vodilne kroge v stranki preveč »levičar*.
V nedeljo so na Proseku odkrili spomenik 34 padlim borcem. Na veličastnem shodu ki ga je priredila krajevna partizanska organizacija, so govorniki poudarili predvsem, da je kamni-
ti spomenik, ki simbolizira Triglav, znak Osvobodilne fronte slovenskega naroda, trajen opomin sedanjim in bodočim rodovom, ki so se zaprisegli, da ne bodo odnehali, dokler ne bo izginila še zadnja sled fašizma, dokler Slovenci v Italiji ne bodo uživali popolne enakopravnosti.
Drevi se v Trstu sestane občinski svet. Na dnevnem redu je vprašanje municipalizacije 7 avtobusnih prog SAP.
Na seji deželnega vodstva Krščanske demokracije Furlanije -Julijske krajine je tajnik Tonutti zagovarjal stališče, da se mora levosredinsko sodelovanje razvijati na krajevni ravni in t tem pustiti odprta vrata obnovitvi te vladne formule v Italiji sploh.
Na letališču v Moskvi so Džemaia Bijedia in člane jugoslovanske delegacije pozdravili predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin, podpredsednik vlade in stalni zastopnik SZ v SEV. Lesecko in drugi sovjetski funkcionarji. Jugoslavija, kot je znano, ni član SEV. temveč sodeluje s to organizacijo na podlagi sporazuma iz 196b leta. Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije s članicami SEV se stalno veča. Vrednost trgovinske izmenjave Jugoslavije s članicami te organizacije znaša okrog 1700 milijonov dolarjev. To je 30 odst. celotne jugoslovanske zunanjetrgovinske izmenjave. B- B-
BRUSELJ, 10. - V Bruslju se nadaljujejo pogovori med sovjetskim zunanjim ministrom A. Gro-mikom in njegovim belgijskim kolegom Harmelom. Posvečeni so vprašanju sklicanja evropske konference o varnosti.
WASHINGTON. 10. - Ameriški minister za trgovino Peterson bo še ta mesec obiskal Moskvo, kjer se bo s sovjetskimi voditelji pogovar jal o razvoju trgovinske izmenjave med SZ in ZDA.
Josip Ferfolja
ga dogodka v življenju naše vasi. Nismo moledovali pomoči pri oblasteh, ne trkali na vrata občin za denarna sredstva. Prosek se je samostojno odzval s svojim trudom in s svojo politično in humano solidarnostjo.*
V nadaljevanju svojega govora je Josip Ferfolja dejal da »če je kdaj človeški rod prepričljivo in zavestno polagal svoje žrtve na oltar narodne osamosvojitve in socialne pravičnosti, je to bilo takrat, ko je Osvobodilna fronta (in pozneje odporništvo) pozvala k vstaji slovenski narod in vse narode Jugoslavije ter jih povedla v organiziran odpor proti krvoločnemu tiranu.*
»Pretresljivo smo ganjeni ob misli — je dejal govornik — ko se spominjamo na junaško zadržanje našega najmlajšega borca Marjana Štoko, na borbenost in odločnost našega prvega proseškega partizana Emila Puntarja, ki je padel na Nanosu leta 1942. Nič manjša dejanja herojstva so pokazali tudi vsi ostali tu na spomeniku zabeleženi proseški borci, le da nam niso v celoti znana in niso osvetljena. Prav je, da se naše slovenske vasi, četudi z zamudo, spominjajo svojih najboljših sinov, da postavljajo bodočim rodovom in popotniku neizbrisna znamenja prestale borbe za svoje pravice.*
Končal je z vzklikom padlim bor-cem: »Naj bo očuvan vaš spomin, naj bo očuvana vaša rodna zemlja!*
Pevski zbor «Vasilij Mirk* je pod vodstvom Ignacija Ote zapel pesem žrtvam, medtem ko sta dva bivša borca odkrila spomenik. Za trenutek se je zableščalo ob belini kamna, medtem ko so se sklonile zastave organizacij bivših deportirancev ANED, političnih preganjancev ANPPIA in partizanske zveze ANPI. Godba je takoj nato povezala v isto pesem partizansko »Katjušo* z garibaldinsko »Fischia ii vento* in »Bile-čanko*, kot je bil skupen boj slo-
(Nadaljevanje na 6. strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
DREVI SEJA OBČINSKEGA SVETA
Razprava o municipalizaciji sedmih avtobusnih prog SAP
Seja svetovalske skupine KD
Drevi se v Trstu sestane občinski svet. Na dnevnem redu je pereče vprašanje javnih prevozov in mu-nicipalizacija 7 avtobusnih prog podjetja SAP.
Včeraj opoldne so se pri županu sestali načelniki svetovalskih skupin. Po nekaterih vesteh naj bi na seji razpravljali tudi o dnevnem redu prihodnjih sej. Večina naj bi zagovarjala stališče, po katerem bo sklicana samo še ena seja občinskega sveta pred poletnimi počitnicami in jesenskimi volitvami. Svetovalci opozicije pa naj bi zahtevali še razpravo o variantah regu lacijskega načrta za Katinaro in Barkovl.je. kar pa so baje načelniki večinskih strank zavrnili.
O delu občinske uprave so razpravljali tudi na ločenem sestanku KD. ki so se ga med drugimi udeležili svetovalci KD s županom
Spaccinijem in načelnikom skupine Abatejem. Razpravljali so o imenovanjih občinskih predstavnikov v nekatere mestne ustanove. V svojem poročilu je Abate opravil bilanco šestletnega županovanja inž. Spacci-nija in se o njem pohvalno izrazil. Odločno je zagovarjal formulo levosredinskega sodelovanja in naštel dosežke zadnje občinske uprave, ki bodo med temami KD za prihodn jo volilno kampanjo. Med temi je omenil predvsem večja dela. kot so podmorski vodovod, upepeljevalnik za smeti, mehanizacija anagrafske službe. Med javnimi posegi občine pa je naštel municipalizarijo SAP, konzulte in študije proti onesnaženju morja.
Glede proračunskih stroškov je Abate ugotovil, da je 5-letni načrt občine predvideval 43 milijard družbenih investicij, od katerih je dejansko v teku 41.
ZAHVALA
Pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim borcem na Proseku se zahvaljuje vsem organizacijam, ki so na kakršenkoli način sodelovale pri odkritju spomenika. Posebna zahvala pevskemu zboru »V. Mirk», godbenemu društvu, prosvetnemu društvu Prosek - Kontovel in njegovemu otroškemu zboru, amaterskemu odru, recitatorjem, napovedovalcem, ženski zvezi s Proseka, narodnim nošam, mladincem s Proseka, tabornikom, g. župniku msgr. Šibeniku, govornikom, darovalcem vencev ter vsem ostalim, ki so prispevali in se udejstvovali pri svečanosti. Zahvala tudi vsem vaščanom za denarne prispevke in za polnoštevilno udeležbo.
Odbor
FESTIVAL ZNANSTVENO-FANTASTIČNEGA FILMA
Obsedena dekleta in vesoljske pošasti: res hudi časi za uboge Zemljane
Najkvalitetnejši je vsekakor nedeljski film «Silent running»
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSl L'
Tajništvo sindikata uraduje tudi ves mesec julij ter je članstvu na razpolago vsak torek in oetek od 18. do 19. ure
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii
DRUGA JULIJSKA NEDELJA
Začetek množičnega bega iz mesta gred neznosno julijsko vročino
Ljudje se zatekajo po osvežitev na plaže in na deželo Naraščanje prometa naj bo opozorilo neprevidnim voznikom
Nadležna, neubranljiva pripeka je spet pokazala svoje prave zobe. Poletje, klasični čas dopustov, počitka, izletov, ki si jih z ene stra ni tako želimo, prinaša s sabo z druge strani tudi nevšečnosti in postane v takih dneh, so se živo
Umrla je Majda Rupena
Po dajši bolezni je 9. t. m. prenehalo biti plemenito in dobro srce ugledne tržaške Slovenke Majda Rupene.
Pokojnica se je rodila leta 1903 r znani svetoivanski Schmidtovi družini. Rastla je v slovenskem duhu in se že v mladosti vključila v svetoivartsko narodno življenje, kjer se je tudi po poroki z uglednim tržaškim veletrgovcem, istrskim rojakom Rupeno iz Vodic, skupno z njim udejstvovala v svetoivanskem Narodnem domu vse do njegovega požiga.
Fašistično nasilje je v zakoncih Rupena še bolj utrjevalo narodno in protifašistično zavest in ko je prišel čas velike odločitve, se je Rupenova družina z vso predanostjo vključila v narodnoosvobodilni boj in v njem sodelovala tako v Trstu kot v čičeriji v o-kolicd Vodic, kjer je sedaj že 20 let pokojni mož Franc deloval kot organizator NOB in gospodarski funkcionar, Majda pa je pomagala v gibanju in se zlasti posvečala pomoči preganjancem in žrtvam fašističnega nasilja. Tako razpredeno delovanje okupatorju ni moglo ostati prikrito in ko so nekega dne spet prihrumeli v Vodice se jim je mož Franc s starejšo hčerko Sonjo še pravočasno umaknil v gozdove in v partizane, Majdo z nedorastlo hčerko Sašo pa so prijeli in odpeljali v tržaško Rižarno. Medtem ko so hčerkico zaradi njene nežne mladosti poslali domov, je Majda prestala vse grozote te strašne mučilnice naših zavednih in naprednih ljudi, končno pa so jo s transportom odpeljali v nacistično taborišče v Bergen Belsnu, od koder se je po zdravljenju v zavezniški bolnišnici po osvoboditvi srečno vrnila v rodni Trst k svoji družini. Tako je pokojna Majda do kraja izpila kupo trpljenja. Nič ji ni bilo prihranjeno v tistem usodnem času razen življenja. Zato pa je povsem razumljivo, da se je tudi po osvoboditvi z družino vred takoj vključila v naše napredne organizacije, da smo jo spet srečavali skupno z možem povsod, kjer je bila potrebna njena pomoč, od ženskih pa do dobrodelnih ustanov. Moževa prezgodnja smrt jo je zelo prizadela, toda žena in mati ki je toliko prestala, je prebolela tudi ta udarec in srečavali smo jo povsod, na vseh naših prireditvah in zlasti v gledališču in na koncertih v Kulturnem domu vse do minule zime, ko ji je zdravje že začelo pešati.
Sedaj Majde Rupenove ni več. Dotrpela je in v vseh, ki smo jo poznali, cenili in spoštovali žara di njenega značaja in njene srčne plemenitosti, ostaja poleg žalosti tudi boleča vrzel, saj je neizmerno hudo, ko nam odhajajo ljudje, ki so s svojim delom in bojem soustvarjali neponovljivi čas in vanj vgradili svoj dragoceni delež.
Naj bo zgledno življenje pokojne Majde v tolažilo vsem, ki jo objokujejo in katerim izrekamo tudi naše iskreno sožalje. ^
srebro povzpne čez lestvico tridesetih stopinj, neznosno. Posebno za tiste, seveda, ki jim ni. Jano da bi zapustili zatohla stanovanja nekje v središču mesta, kjer je zrak ,:osehr.o g06t in dušljiv. Kdor pa ima sredstva in možnosti, ia si po delovnem tednu bivanja v mestnem vrvežu in trušču le privošči v3aj kratek odhod v prostost se tudi l.cizogibno srečuje z raznimi nevšečnostmi. Predvsem promet. Že navsezgodaj so ga vse ceste polne. Dolge kolone avtomobilov se brez prestopka nagnetejo ob izhodih iz mesta, se počasi redčijo na odprtih cestah in se spet množično srenu ,ejo iia pomembnejših križiščih ali oumejnit prehodih. Ponvkajo se proti bližnjim in bolj oddaljenim plažam ali hribom. Kamorkoli, samo da se lahko mirneje in pri-;etneje zadiha, da se človek lahko malo osveži. Kadar pa je čas odhoda, spet nevšečnost utrudljive in nadležne vožnje v mesta.
Preteklo nedeljo se nismo izognili temu pravilu, še posebno, ker je bilo vreme tako, da bi človek stežka vzdržal doma. če si je zaželel svežine morja, se je moral sicer napotiti malo dlje, ker je bližnjih kopališčih zaradi onesnažene vode kopanje prepovedano. Za vse ostale pa ni bilo problemov. Zgornja okolica ali kraji onkraj meje so lahko sprejeli vse in kdor se je včeraj vozil po teh krajih, ni zlahka našel parkirnega prostora, kjer bi bil popolnoma sam.
Ob vsem tem treba pripomniti, da je «exodus» poletnih nedelj tudi nekakšen alarmni zvonec za prometne oblasti. Treba je podvojiti nadzorstvo na cestah. Res je, da mora pravo obiiobje množičnega bega iz mest šele priti (tako kritično obdobje je navadno od 20. julija do 20. avgusta), vendar pogosti zapletljaji na nevralgičnih križiščih že sedaj narekujejo številnejšo prisotnost prometnih organov na cestah.
V nedeljo je bilo stanje na cestah naše pokrajine v splošnem zadovoljivo. Razen krajše nevšečnosti zaradi kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki je kot znano zaključila eno etapo v našem mestu in odrinila v nedeljo zjutraj proti Pulju, ni bilo posebnih zastojev do večera, ko e množični povratek v mesto spet sestavil dolge kolone.
Tudi na mejnih prehodih ni bilo
posebnih težav, čeprav je prisotnost tujih turistov že močno občutena. Po neuradnih podaktih je v nedeljo samo na glavnih mednarodnih prehodih prekoračilo mejo nad 150 tisoč ljudi, od katerih je bilo nad 60 tisoč tujih turistov.
Druga TV oddaja «Dezelne tribune»
Televizijska rubrika »Deželna tribuna*, ki bo na sporedu dragega kanala italijanske televizije v sredo, 12. t. m. ob 19.45, bo posvečena naši deželi. Včeraj zjutraj so namreč na sedežu deželnega sveta posneli drugo oddajo te rubrike za našo deželo. V razpravi na temo »Industrializacija Furlanije Julijske krajine* so sodelovali Bet-toli za PSIUP, D’Antoni za PSfil. Ginaldi (KD), Morpurgo (PLI) in Puppini za Furlansko gibanje. Oddajo bo vodil urednik novinarskih oddaj milanske sekcije RAL
Deželni odbor udoDril dre podpori
Deželni odbor, ki se je v prejšnjih dneh sestal pod predsedstvom Ber-zantija, je odobril dve pomembni denarni podpori, ki ju je predlagal odbornik za zdravstvo Devetag. Prva podpora v znesku 250 milijonov lir bo šla prometni reševalni službi naše dežele. Denarni znesek bodo v glavnem uporabili za modernizacijo in izpopolnitev reševalnih naprav, del podpore pa bo služil za plače osebja.
Druga podpora bo šla združenjem prostovoljnih darovalcev krvi. To podporo, ki znaša 25 milijonov lir letno, bodo razdelili med združenja darovalcev iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona.
Festival znanstveno - fantastičnega filma se nadaljuje s svojim bogatim. pestrim, a ne preveč kvalitetnim programom, ki pa sicer le nudi nekaj priložnosti za zabavo.
Ocena dosedaj prikazanih filmov res ne more biti navdušujoča, čeprav so vsi imeli kakšno dobro lastnost, ki pa se je vedno izgubila v maju banalnosti ali neokretnosti. Med deli, ki smo jih videli v nedelje in ponedeljek, je najboljši ameriški «Silent running» (Tihi tek), ki na neobičajen način obravnava ekološki problem. V bolj ali ntanj oddaljeni prihodnosti lahko zasledujemo dogodivščine ene izmed ogromnih vesoljskih ladij, ki se ukvarjajo z obrambo in nego narave v vesolju, v upanju, da človek reši isaj zadnje ostanke ži-vastva in rastlinstva, ki jih je s svojim napredkom uničil. Ko oblar sti ugotovijo, da je preizkus propadel ali vsaj zastarel, zahtevajo, da se vesoljci vrnejo in umetne gozdove na ladjah uničijo. Tega se z veseljem lotijo vsi vesoljci, ki so po osmih letih komaj čakali na povratek r.a zemljo, razen profk Lo-wella, ki ubije svoje sodelovalce, da bi s pomočjo treh robotov nadaljeval poizkuse in reši naravo. Kmalu se pokaže, da je njegov poskus brez upanja, vrh tega po ga še mori spomin na ubite to-vratek na zemljo, razen prof. Lo-mor. še prej pa izpusti v vesolje kupolo z živalmi in rastlinami, ki jih bodo odslej upravljali le stroji.
Film je lep, ima tu pa tam zanimive dialoge, ki jih sicer površni prevodi ne pokažejo v pravi luči in je predvsem napravljen a zavidanja vredno spretnostjo, Zal pa se, predvsem proti koncu, izgublja z otroškimi scenami, ko po-nazoruje osamljenost Lowella in njegovo ^prijateljstvo» z roboti. Na vsak način je ta film do sedaj najboljši, predvsem zaradi krasnih scen živali in lepe glasbene spremljave (s pesmimi znane pevke Joan Baez).
Japonci: Po enoletnem premoru so nam ti neutrudljivi izdelovalci vesoljskih pošasti znova poslali film, (beli, vesoljski vampir), ki se pa tokrat precej bistveno razlikuje od dosedanjih del te države. Z zadovoljstvom je opažati, da so nastopajoče osebe dosti bolj izpiljene in da je v tekstu samem vsaj poskus pametnega dialoga. Pošast, ki je sicer tokrat le neka sluzasta žival, ki se lasti telesa svojih žrtev in jim izpije kri, je neke vrste maščevalec, ki si je nadal nalogo, da uniči človeštvo in ga s tem kaznuje zaradi njegove zlobnosti. V dokaz tega je režiser vrinil v film nekaj scen iz druge svetovne vojne, pa tudi med osebami samimi je spoznati, da živijo nekatere v strahu pred novo Hiro-
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 13. do 16. ure)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Ali'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Luc-ci. Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje).
Šimo. Torej smo bili priča pohvale vrednemu poskusu, da se filmu doda vsaj nekaj vodilnih misli. Žal pa so vse njegove vrline tu. Kljub dobri volji je namreč režiser le zapadel v tradicionalno grobo površnost pri efektnih scenah, način irganja je zelo daleč od naših poj->v, večina teže pa ostane na razpletu dogajanj, ki je kot vedno prisiljen in neverjeten, na koncu pa tudi melodramatičen.
O belgijskem filmu lahko rečemo samo to, da je kot vse grozljivke, ki smo jih videli v zadnjih letih, zabaven, če ne celo smešen, saj se pri svojem iskanju groznih dogodkov poslužuje najbolj zastarelih in naivnih trikov. Sicer pa nekaj res lepih deklet, primerno malo oblečenih, zagotavlja večini gledalcev tisto sproščeno zabavo, ki jo ver-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Razna obvestila
PRIDI NA PEDOČADO, ki jo organizira KASTA v soboto, 15. t. m. od 20.30 dalje v NABREŽINSKEM PORTIČU!
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Trstu organizira 16. julija 1972 izlet v Forni Avoltri in Collinetto. od koder bo vzpon na najlepši masiv Karnijskih Alp, 2.780 m visoki Coglians. Pred vzponom kratek počitek v koči Marinelli (2.120 m). Iz Collinette do koče 2 uri in pol hoje. iz koče do vrha približno 2 uri. Z vrha je krasen pogled na Dolomite Sappade in na Cortinske vrhove (Tofano, Marmo-lade). Vpisovanje pri Norči Zavadlal, Ul. Geppa 9 do vključno danes.
RETROSPEKTIVA V EXCELSIORU
Hudič v filmu: Melies Cavalcanti in Tourneur
Nadaljuje se v kinu Eicelsior popoldanska retrospektiva o hudiču v filmu. Izbor del kaže vedno bolj, da je tema vraga v filmu povezana s širšo temo demonizma, strahu, skrivnostne atmosfere in boia med dobrim in zlom.
V nedeljo so predvajali dva filma. Kratki «Les guattrecents farces du diable* (400 hudičevih fars) spada v začetke filmske proizvodnje. Režiral ga je leta 1905 Georgen Melies. prvi režiser, ki je uporabil film za izraz fantastičnega sveta, medtem ko je bil dotlej predvsem imitativno dokumentarno sredstvo. Bolj kot za zgodovino demmizma je to delo važno za razvoj filmskega jezika. Mčlies je odkril številne in vsakovrstne filmske trike njegovo pojmovanje m ostane gledališko. kajti tedaj se filmska kamera ni «vmešavala» v de anje.
Sledil je celovečerni angleški film «Dead of Night* (Sredi noči, 1945, proizvodnja Michael Balcon). ki je sestavljen iz okvirne zgodbe in iz petih epizod. Koordiniral ga je režiser brazilskega izvora Alberto Cavalcanti. ki je tudi pripravil zadnjo epizodo, v kateri igra Michael Redgrave. Ta epizoda ki pripoveduje o trebušnem govorniku, čigar lutka ga tiranizira, je najboljša; daje nam občutek usodnosti in temačnosti. ki sta tesno povezani s tem žanrom. Od ostalih epizod, prva (režt a Basil Dearden) in drugi dve (režija Robert Hamer) ohranjajo dramatičen ton. četrta (reži-
iimMiiiiiiimiiiiiiiiMiiiimiiiiiiMimiMiiiiiimmiiiimmiiimiiiiiiiiitiiiiimiiiiuiiiiiitHiiimiiimiiimmiiif
SEJA VODSTVA KD ZA FURLANIJO-JUL. KRAJINO
Deželni tajnik KD Tonutti za krepitev leve sredine
Pomisleki v zvezi s sestavo centristične vlade, do katere bo deželna KD lojalna
Razstave
V	Kraški hiši v Repnu je odprta razstava del prof. Avgusta Černigoja. Razstavo si lahko ogledate ob sobotah in nedeljah.
V	galeriji Loža v Kopru razstava del Mihe Maleša.
V	Gradežu, Drev. Europa unita 26 razstavlja »Grupa 3a» (Furlan, Stanislav Meterc, Fulvio Monai, Giovanni Pacor, Claudio Pettener, Orlando Po-ian, Tomasin).
Kino
MIRAMARSKI PARK. »Luči in zvoki*
— Danes počitek.
■ja Charles Crichton) pa je ironično pripovedovana. Film je zabaven a ne doseže višin najboljših demonskih del, manjka v njem globina doživetja.
Včeraj e bil na sporedu francoski film «La main du diable* (Hudičeva roka. 1943). ki ga je režiral Maurice Tourneur. V njem se povrača Faustov motiv: protagonist (Pierre Fresnap) z ohromelo roko proda dušo hudiču, ki mu nudi svojo roko. katera bi mu morala omogočati uspeh v življenju. V teh filmih večkrat zasledimo Faustov motiv, čeprav se ga je neposredno malokdo lotil (izvrstna je filmska verzija «Fausta» ki jo ie 1926 režiral Nemec Friedrich WiU helm Murnau). «La main du diar bley> ima lep konec, ki nekako an-ticipira atmosfero ameriških filmov Jacguesa Tourneura. Mauricovega sina. ki se ie tudi izkazal v demonskem filmu z izvrstnim «Night Curse of the Demon* (La notte del demonio) in z drugimi proizvodi.
Sergij Grmek
Šolske vesti
V	soboto zvečer se je v Trstu sestal deželni odbor krščanske demokracije, ki bo 17. julija nadaljeval razpravo o poročilu tajnika To-nuttija in glasoval o predloženih smernicah.
Poročilo tajnika Tonuttija ie tembolj zanimivo, ker ocenjuje položaj na vsedržavni ravni in. v bistvu, potrjuje stališča pokrajinskih tajništev KD, ki so v glavnem, v rokah morotejcev. oziroma levih struj.
V	samem začetku je Tonutti poudaril. da mora dežela nadaljevati in krepiti svojo vlogo strnjevanja
............................................................nun...............•■■■■■■in..
USTNI MA TURITCTNI IZPITI NA SIOVCNSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Tekoče s slovenščino in italijanščino nekaj težav s filozofskimi razlagami
Izpiti bodo do četrtka, v soboto bodo verjetno že znani izidi
Včeraj so se nadaljevali maturitetni ustni izpiti na vseh štirih slovenskih višjih srednjih šolah. Tokrat smo prisostvovali kolokvijem na klasičnem in znanstvenem liceju. Najprej nas je seveda zanimalo, kako so šle pismene naloge. Skoraj vsi kandidati so bili s potekom pismenih izpitov zadovoljni. Pri slovenski nalogi je tudi na liceju večina pisala o združeni Evropi, nekateri pa so le izbrali prvi naslov, to je Gramscijev citat, katerega pa so razlagali predvsem kot pojmovanje zgodovine, saj se o tem velikem italijanskem protifašistu niso učili ničesar.
Med študenti klasičnega liceja vlada, po profesorjevih besedah sodeč, neka kolektivna solidarnost, saj pri pismeni nalogi zanemarjajo lep slog, pa tudi nekaj slovničnih napak je bilo vmes. Biti klasik pa ne pomedi le obvladati latinščino in grščino, ampak tudi pisati lep jezik, je dejal profesor kandidatu, ki se je včeraj predstavil komisiji. Takoj pa je tudi pripomnil, da je bila naloga seveda pozitivna in da je govoril o vtisu, ki ga je imel pri poprav ljanju večine nalog.
Izpiti so tudi včeraj potekali zelo umirjeno. Vprašanja so bila pre cej splošna, odgovori pa večinoma
pravilni in jasni. Le tu pa tam se je komu zataknilo, do hujših spodrsljajev, ki bi lahko pomenili izgubljeno leto, pa ni prišlo.
Pri slovenščini (govorimo še vedno o klasičnem liceju) so se vprašanja nanašala na novejše pisatelje. Predmet razgovora so bili tako predvsem pisatelji moderne: Kette, Murn, Cankar kot dramatik in Župančič; razlika med Cankarjevim načinom pisanja dram in Župančičevo Veroniko Deseniško, pa še Slavko Grum in Gradnik kot prevajalec in končno Kocbek, o katerem je kandidat napisal daljši referat in ga tudi osebno pozna. Vprašanja so torej zajemala zadnje obdobje slovenske literature, ki je bilo tudi kandidatom precej blizu, saj so ga med šolskim letom podrobno obravnavali In so bili seveda temu primerno pripravljeni.
Tudi drugi predmeti niso delali kandidatom večjih težav. Pri italijanščini so prav tako govorili •— z izjemo »obveznega* Danteja — o sodobnejših pisateljih Carducciju in Ouasimodu. Grško nalogo so pisali še kar dobro in je torej ni bilo treba posebej komentirati, pri latinščini pa je kandidatka prevajala i "k eca.
11 kroniki spada še vest, da Je
včeraj prof. Tomažičevo, kateri je v nedeljo umrla mati, v komisiji zamenjal prof. Šušteršič.
Na znanstvenem liceju smo poslu, šali predvsem filozofijo. Pri tem predmetu, ki je morda najbolj nestanoviten, saj obstoja o vsakem avtorju več razlag, se je kandidatoma, katera smo poslušali, včasih nekoliko zapletlo. Snov sta sicer naštudirala, to se je iz njunih odgovorov dalo razbrati s precejšnjo lahkoto; trema in utrujenost pa sta jima, predvsem drugi kandidatki, včasih zamešali imena in nekatere pojme. Vprašanja so se nanašala na snov zadnjih dveh let. Govor je bil o pomenu, ki ga ima za Hegla država, o vplivu Schopenhauerja na slovensko literaturo (Kette in Strit-tar), o razlikah med Nietzchejem in Schopenhauerjem, o vlogi, ki jo ima razum pri Kantovih delih in o Darvvinovi teoriji.
Pri italijanščini je tudi na znanstvenem liceju tekla beseda o novejši literaturi. Kandidati so odgovarjali na vprašanja o Vergi, naturalizmu in Ungarettiju. Odgovori so bili gladki in izpiti so se zaklju čili s skoraj prisrčnim razgovorom.
Maturanti se bodo pred komisijo zvrstili do četrtka, izidi pa bodo znani že v soboto.
sil, ki so zainteresirane za politiko napredka in sporazumevanja Nato je analiziral položaj na vsedržavni ravni, Id — hočeš nočeš — pogojuje tudi krajevne izbire
Analiziral je zgodovino levosredinskega sodelovanja in s tem v zvezi ugotovil, da se ie to sodelovanje zadnje čase skrhalo. Razlog za to je Tonutti iskal v domnevnih protislovjih PSI in nujnosti, da v tej stranki pride do razjasnitve stalič. Poudaril pa je, da je treba vsekakor obravnavati sindikalna in druga vprašanja, ki neposredno zadevajo demokratični javni red. v okviru »demokratične gotovosti* V tem smislu ie izrazil mnenje, da bi na noben način ne smeli zapirati vrata možnosti obnovitve sodelovanja s PSI na vse državni ravni. V tem okviru je Tonutti priznal pozitivnost stališča pri padnikov morotejske in drugih struj, ki so odklonili sodelovanje v drugi Andreottijevi vladi. Potrdil je sicer. tudi v imenu deželnega vodstva KD, lojalnost do nove vlade, je pn obenem izrazil resne pomisleke glede njene politike. Prav zato, je dejal, pomeni izstop iz vlade pe katerih predstavnikov levice, da so vrata za bodoče sodelovanje s socialisti še vedno odprta.
Glede krajevnega položaja se je Tonutti jasno izrekel za nadaljevanje in razvoj levosredinskega sodelovanja, odklonil je vsak poskus, da bi to sodelovanje skalili, kakor tudi poskuse »begov vnaprej* ali poskuse diskriminacije.
Glede programskih obvez levosredinske koalicije na deželni ravni ie Tonutti še posebej poudaril mednarodno vlogo dežele in. na prvem mestu, obveze do jezikovnih manjšin, nato urbanistični načrt, razvojni načrt za deželno gospodarstvo, skorajšnjo odobritev načrta bolniških gradenj in načrta podpor za gorska področja, stanovanjsko politiko. deželne posege v gospodarstvo ir. družbene dejavnosti v skladu z odobrenimi načrti.
Glede univerze se ie Tonutti skliceval na poročilo odbornika Giusta na deželni seji z dne 13. julija. Vsekakor gre za stališča, ki iih je KD izoblikovala po daljši razpravi.
Zadnja točka Tonuttijevega poročila zadeva organizacijska vpraša nja stranke pred volilno kampanjo, tako za skorajšnje občinske volitve, ki bodo — po vesteh iz drugih virov — 22. oktobra letos, kakor tud' deželne, ki bodo po vsej verjetnosti marca 1973.
Ravnateljstvo državne srednje šole “Sv. Ciril in Metod* — Trst z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da 24. julija zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardielia 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A. M. Slomšek* v Trstu. Ul. Caravaggio 4. sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. url zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu, Ul. Guardielia 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar* sporoča, da 24. julija ol> 12. uri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik* - Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Državni strokovni zavod za indu-stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporoča, da 24. julija 1972 zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73.
Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Rjavec* sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 11. julija OLGA
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.27 — Luna vzide ob 5.55 in zatone ob 21.26
Jutri, SREDA, 12. julija MOHOR
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30,6 stopinje, najnižja 22,6, ob 19. uri 28 stopinj, zračni pritisk 1010,6 mb, rahlo pada, brez vetra, vlaga 60-odstotna, nebo 6/10 pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,3 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. julija 1972 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umlo je 20 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Matilde Calli-garis vd. Visintin, 49-letni Giuseppe Gruden, 83-letni Martino Brezovec, 73-letna Italia Degan por. Primani, 78-letna Olga Hobisch, 57-letna Nives Paulin por. Bella, 63-letna Caterina Lodovichetti por. Maddalena, 66-letna Stanislava Česnik vd. Grgič, 79-letna Francesca Bandelli vd. Feluga, 79-letna Elisa Lolj vd. Levi, 85-letni Lo-renzo Zlobec, 90-letna Amelia Cressi, 55-letna Giuseppina Vascotto vd. Nor-dio, 631etna Giovanna Giuliani vd. Pitich, 69-letna Majda Schmidt vd. Rupena, 65-letna Eleonora Luša vd. Benci, 64-letni Alessandro Rovetti, 77-letna Natalia Favretto vd. Ferrarese. 94-letna Ida Isola vd. Escher, Obletna Maria Urdini vd. Lisiani.
FESTIVAL
ZNANSTVENO-FANTASTIČNEGA FILMA
Kino Excelsior (Retrospektiva «Hudič in njegovi privrženci: čarovniki in čarodeji*, ob 17.30 «La bellezza del diavolo* (leto 1942), režiser Rene Clair, igrajo Michel Simon, Gžrard Philippe, Nicole Besnard, Carlo Nin-chi, Paolo Stoppa in Tullio Carmi-nati.
Grad Sv. Justa: od 21.30 dalje: »Ho-mo Augens* (Jugoslavija, kratko-metražni film); »Stop 15» (Švica, kratkometražni film); «Sincronia» (Kanada, kratkometražni film); »La fanciulla a cavallo della scopa* (češkoslovaška, dolgometražni film, režiser Vaclav Vorliček).
Nazionale 16.15 «Italian Segrete Service*. Barvni film. Nino Manfredi in Giorgia Moll.
Fcnice 16.15 «La ganga che non sa peva sparare*. Technicolor.
Eden 16.30 «Le figlie di Dracula*. Peter Cesshing in Dennis Priče. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30—22.00 »Grande slalom per una rapina*. Jean Claude Killy. Barvni film.
Excelsior 17.30 Retrospektiva na temo: «Hudič in njegovi privrženci: čarovniki in čarodeji*.
Ritz 16.30 »Decameroticus*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «lo sono Vadez*. Burt Lancaster. Deluje klimatska prava.
Impero 16.30 »Un papero da un mi-lione di dollari*. Walt Disneyev film v barvah.
Capitol 16.30—22.00 »Terrore cieco*. M. Farrow in R. Bailey. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.15 «Carter», Michael Caine. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 »La bambola di Satana*. Barvni film. Erna Schurer in Roland Carey. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 »Inchiesta su un delitto della polizia*. Barvni film Marchela Cameja.
Ideale 16.30 »Dal Pentagono al Paci-fico: uccidete Jamamoto*. Toshiro Mifune in Toshio Kurasaka. Barvni film.
Abbazia 16.30 «GIi sciacalli del co-mandante Strasser*. Barvni film o Vbjni. Stuart Whitman, John Collih.
Kino Opčine 19.00 »Femmine insazia-bili*. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
V soboto. 15. t. m. se bo v gledališču Rossetti z uprizoritvijo Lehar-jeve »Vesele vdove* začel festival o-perete. V glavnih vlogah bodo nastopali Gianna Galli, Rosetta Pizzo, i Aldo Bottion, Sandro Massimini, Pier- j francesco Poli in Carlo Rizzo. Režiser je Gino Landi, scenograf Maurizio : Monteverde, kostumograf pa Sebastia-no Soldati. Zbor bo vodil Gaetano Rio-; citelli, orkester gledališča Verdi pa bo dirigiral Giinter Ott. Opereto bodo ponovili v nedeljo ob 18. uri in v torek ob 21. uri.
Rezervacija in vstopnice pri osrednji gledališki blagajni v Pasaži ProtH 2. tel. 36-372.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Stane Cesnik vd. Grgič daruje družina Stank« Požar 5000 lir za ŠD «Zarja» v Bazovici.
Namesto cvetja na grob Silve Pernarčič por. Počkaj daruje družina Stanko Požar 5000 lir za ŠD »Zarja* v Bazovici.
V	spomin na drago Silvo Pemarči« por. Počkaj daruje ženska ekipa »Bora* 10.000 lir za ŠZ »Bor*.
Namesto cvetja na grob Silve Pernarčič por. Počkaj daruje Ema Ker-ševan 1000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici.
V	počastitev spomina Silve Pernarčič por. Počkaj daruje družina Srečko Colja 5000 lir za šolo - spomenik NOB v Cerknem.
V	počastitev spomina prijatelja Angela Olia daruje Marino Strajn 20.000 lir za spomenik padlim v NOB i* Skednja, Sv. Ane in Kolonkovca.
Ob 1. obletnici smrti pok. Josip* Periona daruje družina Mijot 3000 lir za PD »Slavko Škamperle*
Ob drugi obletnici smrti drage se
IHMII.K VESTI NA ŠESTI STKANI
Mali oglasi
DAM V NAJEM v okolici gostilno s stanovanjem. Telefonirati na št. 31-919.
SLUŽBO DOBI pridna gospa ali dekle za pomoč v kuhinji v gostilni v Trstu, Drevored XX. septembra št. 59. V sredah prosto. Tel. 744-580.
stre Mary daruje Leonora Križman 5000 lir za spomenik padlim v NOB ; na Proseku. V isti namen daruje J.B 2500 lir za PD «Slavko Škamperle* j in 2500 lir za Dijaško matico.
V počastitev spomina prerano umrl« Silve Počkaj roj. l .unarčič darujeta , družini Počkaj m Pernarčič 5000 li« za PD Ivan Cankar, 5000 lir za Bor, 5000 lir za ŠD Zarja in 5000 lit za PD Lipa iz Bazovice.
V	spomin na prijateljico Silv« , Počkaj roj. Pernarčič darujeta Jasna in Nataša 3000 lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina pok. Silv« Pernarčič - Počkaj daruje Grozda-na Čebohin 2000 lir za PD »Ivan Cankar*.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza daruje 100.000 lir za spomenik padlim v Prebenegu.
V	počastitev spomina pokojne Majde Rupene darujeta Tatjana in Jože Koren z mamo 5000 lir za spomenik NOB v Križu.
SOŽALJA
Maturanti slovenskega klasičnega liceja izrekajo globoko sožalje prof-Zdenki Vodopivec - Tomažič ob izgub* matere.
Orkester Glasbene matice Izreka globoko sožalje svojemu članu Karl« Grgiču od izgubi njegove drage mam«-
Sekcija KPI s Proseka - Kontovel* izraža ob izgubi matere Marije Star« sinovom in drugim sorodnikom iskren« sožalje.
9. julija je preminila naša draga
MAJDA SCHMIDT vd. RUPENA
Pogreb drage pokojnice bo danes, 11. t. m. ob 10.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice.
Žalujoči:
hčerki SAŠA in SONJA s soprogom VELJKOM, sestra DANICA, brat DANILO ter drugi sorodniki
Trst, 11. julija 1972
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006
Nenadoma nas je za vedno zapustila naša draga mama
JOŽEFA GRILANC vd. STARC
Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek, 11. julija ob 19. uri, iz hiše žalosti na Kontovelu št. 113 na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo žalujoča hči Marija, sinovi Stanko, ing. Milko In Darko z družinami
Kontovel, štore pri Celju, 11. julija 1972
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja do naše drage
SILVE POČKAJ roj. PERNARČIČ
se zahvaljujemo vsem podjetjem, političnim strankam, kulturno -prosvetnim in športnim organizacijam ter posameznikom, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob neizmerni žalosti.
Družini POČKAJ in PERNARČIČ
Trst, 11. Julija 1972
J
GORIŠKI DNEVNIK
Prijatelji iz Airdria na Škotskem od četrtka do nedelje na Proseku
PEVSKI ZBOR
»VASILIJ MIRK«
vabi na
i
>d# bar 1 o na rta 'ietj
„v^>r,<>Se^a,r'' nestrpno pričakujejo -L škotskih gostov iz mesta Air-ric m e' Gostovanje prirejata ŠD Pri--j , °Ue Pevski zbor »Vtsilij Mirk*.
«jdi io u eta s Povrniti gostoljub-i u.S? ga biH njuni člani deležni obisku na Škotskem pred tre , mi letl
-ott p5k°fshi gostje bodo prispeli na ■	v četrtek. 13. t.m ob 20.
n J, -Proseoani jih bodo pričakali rt i, •/; sedežem prosvetnega društva,
9 n° tudi zakuska. Nato bodo tom	predstavili družine, kjer
te) /m0 v tistih dneh prenočevali. Pet-inl® m . Program bo precei obsežen, aV	s« bodo gostje poklonili
P«ninu	padlim borcem v NOB s
p^nzitvijo venca na spomenik na ži® T11„,se^u' ogledali si bodo grad Sv. ri4 ■ . f v Trstu, nato pa jih bo spre-„ tržaški župan. Popoldne si bo-r® ms .e.£l?ii še čare kraške jame •® , .. riščikih, zatem pa bodo obi-se kraško hišo v Repnu. So-p	j?, bo	dan počitka in priprave.
, l0rna skupina in nevski zbor n' «,Ja 'P16'3 vaje v prostorih pro-nm/nega društva, medtem ko bodo n®f	trenirali na proseškem
* JL Jz Popoldne bo na sporedu no-^ r°S' -a .tokma med škotskimi na-Hsčajniki in kraškc reprezentanco, ft atero bodo sestavljali igralci Au-, J®™®1 Ga.ie. Brega, Vesne in Pri-’ ’ morja. Zvečer bo v Kulturnem do-mo v Trstu koncert, na katerem i» a j oastopili pevski zbor «Airdrie ) H oaaemy Senior Choir», folklorna skupina «Airdrie Scottish Country ** “_ancers» in pevski zbor «Vasilij JVurk* s Proseka - Kontovela.
Y nedeljo bo vsa pozornost osredotočena na nogometno tekmo mladincev, Srečanje bo nedvomno zelo -> aapeto in privlačno, saj borno ob .■ e' Priložnosti lahko spet občudo-^ val' angleško tehniko igranja. Obisk i f >. zaključil zvečer s poslovilno ,rjt j^orjo, na kgr bodo Škoti odpo-
Tirl ''"^'""1'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiliiiiliiiliiiiiiiiiiiilimiiHiMiiiiiiiiiiHiiHiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiii
Lekarnarju sta predložila
PEVSKEGA ZBORA
Jnirie Academv Senior Choir"
IN NASTOP FOLKLORNE SKUPINE
..Airdrie Sconisii Countrv Dancers"
IZ ŠKOTSKEGA
KULTURNI DOM V TRSTU v soboto, 15. 7. 1972 ob 21. url

VESTI Z ONSTRAN MEJE
aH V
1SI* V
nedeljo na slovenski obali 30.000 turistov in izletnikov
V zadnjih petih dneh na koprskih cestah kar pet smrtnih žrtev prometa

ukradena zdravniška recepta
V soboto, proti večeru, sta vstopila v lekarno «Esculapio» v Ul. Roma 15, čedno oblečen mladenič in mlajša ženska ter izročila lastniku lekarne, 36-letnemu farmaci-stu Rudolfu Pahorju iz Ul. Giar-dini 4, zdravniški recept, ki ga je za bolniško blagajno INADEL pod pisal 43-letni zdravnik Guido Dar-di, iz UL Romagna 42. Na receptu je bilo seveda označeno predpisano zdravilo in sicer 25 dražljivih tablet vrste »stenamina*. Lekarnarju se ie zdel recept sumljiv in je zato sklenil, da ga bo bolje pregledal. Mladeniču in ženski ie dejal, naj po&kata za hip. sam pa je šel v pisarno. Toda ko se ie vrnil, mladih «bolnikov» ni bilo več. Eden, od klientov, ki ie bil prav takrat v lekarni, je povedal, da sta jo oba. komaj se ie lekarnar podal v urad. naglo pobrisala Dr. Pahor je zanesljivo ugotovil, da ie bil recept ponarejen in zato je obvestil agente letečega oddelka kvesture. Skoraj ob istem času pa se ie javil na osrednjem komisariatu javne varnosti sam dr. Dardi in povedal. da so mu neznane avtomobilske miši malo prej izmaknile iz avta lancia fulvia. ki ga ie imel parkiranega ob stopničju S. Maria Maggiore torbo, v kateri ie hranil stetoskop, blok zasebnih zdravniških receptov ter zdravniške recepte bolniške blagajne. INADEL Zadeva o ponarejenem zdravniškem receptu je bila vsaj malce pojasnje na, o dveh neznancih pa ni bilo seveda nobenega sledu
iilv
zdi
;va'
Mal v
jot v nedeljo smo zabeležili na slo. eni)	obali svojevrsten rekord,
talnim 15 tisočem turistov se je Pridružilo §e 15 tisoč izletnikov iz Ptranjosti Slovenije in zamejstva, fa«? da so bila kopališča med De-eam rtičem in Savudrijo dobesed-‘ 1 natrpana s kopalci. Lahko pa si
# v!2^*aV^amo t5nei°0 113 cestfll1 v bTŠ*™*1 urah, ko so se vsem tem “Ustnikom prdidtružili še turisti iz rvatske Istre. Bo pač treba potr-reK P®11 še to sezono, jeseni pa bodo arl'	vačeli graditi nadvoz med Ko-
iitit in Semedelo ter se tako izog-zastojem med obema koprskima ^etnaforoma
vef _y soboto zvečer so v Portorožu jurI amfiteater za poletne prire-re> ' fe-. To je objekt z dva tisoč Z®?®"1* ki so ga v Portorožu nujno fUtrobovali in ki bo omogočil na °Pa res kvalitetnih skupin in posameznikov. Poleg amfiteatra grapi0 Pokrito dvorano za nastope v nieru slabega vremena in za raz-kongrese, saj so Portorož že
saj so
.	----Inar
ngrešno mesto.
otvoritvi amfiteatra se je ob-
U vrstili v mednarodne sezname kot
činstvu predstavil beograjski ansambel Frula. To je skupina, ki je prenesla na led predvsem folklorne motive, v njej pa nastopajo znani jugoslovanski in tuji drsalci in drsalke. Skupina obstaja komaj poldrugo leto in ii torej še manjka izkušenj, vendar ie s sobotnim nastopom v Portorožu prikazala vrsto atraktivnih in domiselnih točk, s katerimi bo nedvomno kmalu prodrla v širši mednarodni prostor. Gledalci niso varčevali s priznanji, škoda je le. da ni bil amfiteater polno zaseden, ker so prireditev premalo reklamirali.
V zadnjih petih dnevih so zabeležili na koprskih cestah kar pet smrtnih žrtev prometa. Pristojni organi v Kopru so zato opozorili voznike motornih vozil, kolesarje in tudi pešce na največjo previdnost. saj je stanje na cestah izjemno in so prenapolnjene tako ponoči kot podnevi. Vzrok vsem nesrečam je izključno neprevidnost, malomarnost, neupoštevanje prometnih predpisov, sem pa tja pa tudi utrujenost, z'isti tujih voznikov, ki imajo za seboj na stotine kilometrov.
ŽEUO VAŠČANOV IE POSREDOVALO PD «0. ŽUPANČIČ*
Ob volitvah želijo Stadrežci voliti doma
Kar tri volilne sekcije bi brez težav premestili iz begunskega naselja v Štandrež Župan je odgovoril, da bo o stvari meseca oktobra razpravljala volilna komisija
Praznik pršuta v Repnu
Že dolgo vrsto let morajo volivci iz Štandreža na volišča v osnovno šolo v begunskem naselju. Za nekatere razdalja ni kdovekaj velika. za druge, ki prihajajo s Pi-lošča ali z Jeremitišča pa je vožnja ali hoja na Rojce precej naporna. Zaradi tega si Štandrežci želijo, da bi bila volišča v bodoče nameščena v štandrežu. Gre seveda za volišča, v katerih se zbirajo prebivalci Štandreža. Ljudje iz novega naselja ob Kraški ulici in iz begunskega naselja naj še vedno volijo v osnovni šoli na vogalu Ulic Campagnuzza in Žara.
Medtem ko so se ljudje v prejšnjih letih nad tem le pritoževali v medsebojnih pogovorih, se je po teh volitvah za stvar zavzelo prosvetno društvo «Oton Župančič*. Njegov predsednik Danilo Nanut je prve dni letošnjega junija poslal goriške-mu županu pismo, v katerem mu izraža to željo Štandrežcev.
Župan De Simone je 16. junija letos Nanutu pismeno odgovoril, da je o stvari obvestil pristojno občinsko volilno komisijo, ki ima na podlagi 35. točke zakona štev. 223 z dne 20. 3. 1967, nalogo določati volišča. Volilna komisija se bo sestala letos oktobra, da bi izvršila običajni šestmesečni pregled volil-nih list.
Prav bi bilo, da bi ta komisija že letos oktobra sklepala o premestitvi volišč za Štandrežce iz begunskega naselja v Štandrež, ker bodo prihodnjo pomlad deželne volitve. Prepričani smo, da bosta oba štandreška občinska svetovalca kot tudi vsi drugi zastopniki političnih strank razumeli željo volivcev iz Štandreža in podprli to njih zahteve*
Kako je z omenjenimi volišči. Pred leti so bili Štandrežci pomešani v štiri volišča, letos so zaradi naraščajočega prebivalstva, ziasti v stranskih poteh Kraške u-lice, namestili v tem delu goriške občine še peto volišče. To so volišča štev, 30, 31, 42, 57, ob priliki letošnjih volitev pa so tem štirim dodali še volišče štev. 62 To volišče štev. 62 so sestavili iz volivcev, ki so prej volili v vseh štirih zgoraj omenjenih voliščih. V njem so pretežno volivci starega Štandreža, t.j. slovenski volivci.
Na volišču štev. 30 so letos na državnozborskih volitvah glasovali prebivalci Ulic Della Barca, Bo-livia, Campagnuzza, Capodistria, Žara, Aquileia, Trg Fiume. (Prej so tu volili tudi ljudje iz Ulic Pola, Tagliamento in Ticino).
Na volišču štev. 31 so letos volili ljudje iz Kraške ulice in iz Mihaelove ulice (do štev. 20). Na prejšnjih volitvah so tu volili tudi ljudje iz Ulic Monte Nero in Fermi.
Na volišču štev. 42 so letos volili ljudje iz Ulic Čase delTEremita, Matajur, Monte Grappa, Montello, Mihaelova od štev. 231 dalje, Ta-bai, Timavo. Fermi, Cave S. An-drea in trg Štandrež. Na prejšnjih volitvah pa so tu volili tudi ljudje iz Ulic Cavalleggeri di Lodi, Liven-za, Monte Festa, Monte Sei Busi, Natisone. Regg. Piemonte Reale.
Na volišču štev. 53 so letos volili ljudje iz ulic Ortigara, Pasubio, Montenero. Prej pa so poleg že omenjenih tu volili ljudje iz Aqui-leia, Montasio, Monte Canin, Monte Sabotino. Trivignano.
Omenili smo že, da so volišče štev. 62 prvič odprli ob priliki le tošnjih volitev. Semkaj so poslali ljudi iz naslednjih Ulic: Pola, Tagliamento, Ticino, Livenza, Natisone, Regg. Piemonte Reale, Monte Festa, Monte Sei Busi, Cavvalleg-geri di Lodi, Monte Sabotino, Monte Canin, Montasio, Trivigiano štandreški volivci so torej po novem v precejšnjem številu vpisani v sezname volišč štev. 31. 42 m 62 Ta tri volišča bi bilo treba premestiti iz begunskega naselja v Štandrež.
V zvezi s to upravičeno zahtevo Štandrežcev lahko omenimo še nekaj. V štandrežu je, kot vidimo iz tega članka, vrsta ulic. Nikjer ni slovenskega imena, prebivalstvo oa je slovensko. Prav bi bilo, da bi občinska toponomastična komisija o tem razpravljala. Prepričani smo, da se bo tudi za to stvar zavzelo prosvetno društvo «Oton Župančič*, ki je že večkrat dokazalo, da se zanima ne le za prosvetna vprašanja, marveč za vsa, ki na en ali drug način zanimajo štandrež
NA CESTI GRADEŽ - TRŽIČ
Tržačan žrtev prometne nesreče
ter druge poškodbe, pa bo ostal v bolnišnici 15 dni.
Zapisnik o nesreči je sestavila cestna policija iz Gorice, ki je skušala tudi ugotoviti dinamiko.
Trgovci naj se vpišejo v novi register
Trgovinska zbornica v Gorici obvešča še enkrat vse trgovce, da zapade nepreklicno 21. julija 1972 rok za vpis v posebni register trgovcev, kot to določa zakon štev. 426 iz leta 1971. Vsi sedanji trgovci bodo morah do tega datuma zaprositi za vpis v posebni register in za izdajo novega dovoljenja namesto tistega, ki je veljalo do sedaj po starih predpisih.
Kdor ne bo predložil prošnje do tega datuma, bo moral pred izpitno komisijo, ki jo zakon predvideva za nove trgovce.
Podrobnejša pojasnila dajejo na posebnem uradu na trgovinski zbornici v Ulici Crispi.
Počitniški tečaj v Dijaškem domu
V Slovenskem dijaškem domu bo tudi letos počitniški tečaj za dijake, ki imajo popravne izpite in bi se za to radi primerno pripravili. Tečaj, ki se bo pričel 1. avgusta, bo trajal ves mesec Dijaki bodo imeli na razpolago inštruktorje, ki jim bodo pomagali pri ličenju in jih bodo v mesecu dni pripre rili na končne izpite
Starši, ki nameravajo poslati svate otroke na ta tečaj, se lahko zglasijo vsaki dan pri upravi Dijaškega doma od 10. do 12., kjer bodo lahko otroka prijavili in dobil: vsa podrobnejša Dojasnila.
BLIŽAJO SE PASJI DNEVI
Vročina je tudi v Gorici dosegla 31 stopinj v senci
Policija na meji uraduje brez jopica
Zadnje dneve se stopnjuje vročina tudi v Gorici, ker jo le deloma in od časa do časa omiljuje sapica od morja ali od bližnjih gora. To je pokazal tudi toplome-ter, ki je v nedeljo popoldne dosegel 31 stopinj v senci ter je le za nekaj stopinj nazadoval ponoči, da so ljudje morali imeti tudi ponoči odprta okna, zlasti kjer nimajo primernih naprav za osvežitev.
Zato so tudi policisti na mejnem prehodu pri Rdeči hiši sprejeli z velikim olajšanjem in zadovoljstvom odlok nadrejenih, da lahko službujejo samo v srajci, se pravi brez jopiča in s kravato. Pravzaprav bi želeli odstraniti tudi kravato, kot so to storili njihovi jugoslovanski kolegi onstran meje, vendar je bolje nekaj kot nič. To še toliko bolj, ker morajo biti finančni stražniki tudi v tej vročini v službi z jopičem.
Kmetje bi seveda želeli tudi nekaj mokre osvežitve, vsaj ponoči, da bi pomagalo posevkom in drugim pridelkom. Tudi trava se bo potem lažje odrezala. Kdor ima čas išče osvežitev pri morju, seveda le tam, kjer je kopanje do-1 voljeno, ker bi bilo sončen je brez
osvežitve v vodi pretirano in tudi nevarno. Morda bo pa prišla v tem primeru zopet bolj do veljave Soča in kopanje v njenih hladnih vodah, kar je včasih posebno prijalo goriški mladeži.
Seveda pa je bila takrat tudi voda Soče manj okužena.
V OKVIRU PIKNIKA DRUŠTVA «DANICA» IN ANPI
Na nedeljski prireditvi na Vrhu uspel nastop domače otročadi
Nastopila je tudi mladinska zabavna skupina društva Oton Župančič} - Izredno veliko ljudi na letošnjem prazniku na Vrhu - Piknik se nadaljuje
Zaradi obnavljanja vodnega in plinskega omrežja, bo od jutri dalje za 15 dni zaprta Ul. Cappellaris na odseku od Ul. Palladio do Ul. Sas-saie.
Iz goriške bolnišnice
Pri prometni nesreči ob trčenju dveh vozil v Ul. Crispi v Gorici sta v soboto ob 20.30 dobila manjše poškodbe 23-letnj šofer Paolo Višini iz Gorice, Ul. Piave 6/B in 23-letni mehanik Livio Jucchi iz Ul. Acquileia 46. Prvemu so v goriški bolnišnici ugotovili udarec v lobanjo ter rano na desnem kolenu ter so ga pridržali za 2 dni na zdravljenju. Drugemu po so nudili prvo pomoč za poškodbe na rokah in nogah ter bo okreval v 4 dneh.
Včeraj pa je dobil telesne poškodbe pri prometni nesreči ob 11.30 na Korzu Italija 69-letni Ampelio Pao-lini, upokojenec iz Ul. Lung'Isonzo 115, ki so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v petih dneh.
Šolski otroci utegnejo pritegniti pozornost občinstva tudi celo uro morda še več. Tako je bilo v nedeljo na Vrhu, kjer so v okviru domačega vaškega «piknika» nastopili otroški pevski zbori «Danica» ter
V	Repnu je bilo v soboto zvečer in v nedeljo polno ljudi. Okoličani in tudi Tržačani so si na prazniku kra-skega pršuta in terana privoščili precej dobrin, ki so jim bile na razpolago. Poleg pršuta so dobro šli v promet tudi piščanci na žaru in čevapčiči.
☆
Podelitev nagrad v Križu
V	Križu pa se je v soboto zaključila razstava domačih vin. Ob zaključku so nagradili najboljše razstavljavce, ki so se, zadovoljni zaradi priznanj, slikull s predsednikom organizacijskega odbora Sedmakom.
V nedeljo popoldne okrog 17. ure se je na cesti iz Gradeža proti Tržiču pripetila prometna nesreča, pri kateri sta bila hudo poškodovana dva mlada Tržačana, od katerih je eden kmalu po prevozu v tržiško bolnišnico podlegel poškodbam.
Ob tisti uri je vozil iz Gradeža po pokrajinski cesti proti Tržiču vespo 16-letni Adriano Moretto iz Trsta, Ul. della Cereria 6, na zadnjem sedežu pa je bil 16-letni Vito Manna iz Trsta, Ul. Pescheria 11. Na mostišču pri Villi Luisa ju je dohitel 31-letni Mario Femetti prav tako iz Trsta, Ul. Altieri 7, ki je s svojim fiatom 850 po vsej verjet nosti zadel od zadaj v vespo ter ju podri. Vito Manna, ki je med drugim dobil hude poškodbe na pljučih, je ob 17.50 podlegel poškodbam v bolnišnici.
i Moretto, ki im« udarec v lobanjo
Vrhovski otroci med nastopom
otročadi. Na oder se je zvrstilo trideset otrok, na brjarju pa je bilo polno stolic, katere so zasedle v glavnem matere nastopajočih. Drugi gledalci pa so predstavi sledili z miz, saj so se deklamacije in petje
raznimi recitacijami osnovnošol-1 zaradi ojačevanja slišale zelo do-ski otroci. Po njihovem programu je! bro. Domači otroci so imeli kar štiri bila na sporedu zabavna «Mladin- j napovedovalce: Doriano Devetakovo, ska revija ’72», ki jo je postavila i Walterja Devetaka, Davida Grila in na oder skupina prosvetnega dru- Darka Grila, ki so spretno napove
štva «Otom Župančič* iz štandreža. Kulturnemu delu programa je sledil ples.
Letošnji «piknik» prosvetnega društva «Danica» z Vrha, ki so ga ob tej priložnosti priredili skupno z domačo sekcijo ANPI (čisti dobiček letošnje prireditve bo šel v fond za postavitev spomenika padlim partizanom v vasi) je v prvih dveh večerih popolnoma uspel. Prireditve se nadaljujejo v teh dneh in se bodo zaključile prihodnji ponedeljek.
dovali razne točke Pevski zbor deluje že dve leti in je doma že nekajkrat nastopil. Vidi se, da je zbor še v povojih, vendarle rezultati so boljši od nastopa do nastopa. V glavnem sodelujejo v njem osnovnošolski otroci, pridružila pa so se jim tudi dekleta in fantje, ki obiskujejo nižjo gimnazijo v Gorici. Zbor vodi gospod Janez doma iz Rupe. Zapeli so vrsto otroških in narodnih pesmi in vsa-
kokrat zaslužili veliko ploskanja.
Vmes so posamezna dekleta in fantiči recitirali vrsto pesmi naših umetnikov. Vse so bile posvečene našemu Krasu. Najprej so recitirali nekaj pesmi, v katerih se Kras opeva kot pokrajina v vsej njeni lepoti in trdoti, nato so mladi Vrhovci pokazali težko življenje ljudi na našem Krasu, ob koncu pa še borbo kraških ljudi za pravico in svo bodo.
Sledil je nastop mladih Štandrežcev. Ta kultumo-zabavna skupina je pokazala, da zna marsikaj lepega pripraiviti. V nedeljo smo na Vrhu videli čisto nov program ki ie številno občinstvo zadovoljil Videli smo mlade igralce, kako so se na odru samozavestno gibali, kako so znali ljudi zabavati. Napovedovala sta že izurjena Miloš in Katja, tu pa tam je nalašč padla fraza v go-riškem slovenskem dialektu, mladi igralci pa so pokazali veliko stvari. Ne bi hoteli tu več ali manj hvaliti enega ali drugega, vsi so bili naravnost odlični.
Po prireditvi, ki jo je pripravila naša mladina, se .ie nekaj let starejša mladina spravila na isti brjar, da bi zaplesala. Lepo ie bilo na Vrhu v nedeljo zvečer. Še lepše bo v prihodnjih dneh. Jutri zvečer bodo na odru spet štandrežci. Tokrat bodo nastopili z veseloigro »Razbiti vrč*.
Na ljubljanski univerzi je prejšnjo sredo promoviral za inženirja kemijske tehnologije ANGEL PAHOR Prosvetno društvo «Kras» Dol - Poljane mu ob tem življenjskem cilju izreka iskrene čestitke in mu želi veliko u-speha.
Kam se odpravljajo goriški planinci
Izredno lepo vreme je privabilo na : ........................................................■■•■•■■■■i............
Vrh veliko ljudi. Zvečer se je na' veseličnem prostoru gnetlo ljudi kot še nikdar. Vrhovci bodo brez dvoma uspehom letošnjega piknika zadovoljni.
Praznovanje se je na «Largi» začelo že v soboto zvečer. Mnoge je privabilo tekmovanje v briškoli. I-gralce so »zaprli* v ograjen prostor, da bi ne imeli za hrbtom navijačev, ki so lahko samo od daleč sledili igri. Po napornih tekmah sta zrna gp dosegla Mario Mocchiutti in Franco Fantuz, oba iz Ronk (dobila sta 60.000 lir), na drugo mesto pa sta se uvrstila Jordan Devetak in Luciano Gelfo s Poljan (dobila sta dva pršuta), tretja sta bila Silvan Križmančič iz Gorice in Danilo Cotič iz Sovodenj, na četrto mesto pa sta se uvrstila brata Cervellieri iz Gorice.
Veliko ljudi se je seveda gnetlo pred dolgo točilno mizo kjer so poleg drugega seveda prodajali tu di pečene piščance in klobase. Sledil je na starem brjarju ples ob zvokih zabavnega orkestra « I De Salvadors*.
Nedeljsko popoldne je bilo, kot smo že omenili, posvečen domači
Na seji odbora SPD, ki je bila prejšnji večer, so pripravili obsežen program dela za mesec julij, istočasno so pregledali v prejšnjem mesecu opravljeno delo. Ug/ivili so, da so zadnji izleti uspeh, tako dva vzpona na Kobilno glavo in na pogorje Vršič pri Krnskih vratih kot tudi družinski izlet na Gorenjsko. Skupina planincev iz Štan-dreža pa je priredila dva vzpona: prvega na Furlanovo zavarovano pot, drugega pa na Ciampon. Tudi mladinski odsek je priredil dva izleta: 18. junija so se povzpeli na Km, 2. julija pa iz vasi Soča na bovški Grintovec.
Julijski program je naslednji. V nedeljo so šli na prelaz Mokrice (Passo Pramollo) in nato i.u vrh Kmiške špice. V nedeljo, 23. julija bodo obiskali Dom Klementa Juga v Lepeni, nato bodo šli na Bogatin preko Duplje planine pri Krnskem

Občinstvo z zanimanjem sledi dogajanju na odru
jezeru.
Za cilj družinskega izleta so izbrali kraje ob Gardskem jezeru. Najprej so mislili na izlet v San Marino, a to bi bil prenaporen v enem samem dnevu. Zaradi tega bodo 30. julija priredili izlet k jezeru Garda. Obiskali bodo Sirmio-ne, Verono. Peschiero, Desenzano in Gardone.
9. in 10. septembra bo srečanje planincev iz zamejstva na Jesenicah. Skrb za srečanje je prevzelo PD Jesenice. Ob tej priložnosti se bodo povzpeli na Golico.
Podrobnejša pojasnila o vseh teh izletih je mogoče dobiti na sedežu SPD, Ulica Malto 2.
Dva posega goriških gasilcev
Včeraj dopoldne ob 11.30 so poklicali goriške gasilce v Ul. Diaz 6, kjer je zaradi okvare obtičalo dvigalo med 4. in 5. nadstropjem z ljudmi v njem. Gasilci so spravili v tek mehanizem in rešili stanovalce iz neprijetnega položaja.
Malo pozneje so morali še v pekarno Costantina Bertonija v Ul. Brigata Pavia 80, kjer je zaradi pomanjkljivega delovanja gorilnika izbruhnil požar. Gasilci so kmalu preprečili nevarnost, vendar je ogenj povzročil okrog 350 tisoč lir škode.
Smrtne posledice nesreče v Ločniku
Prejšnji večer ob 18.15 je v splošni bolnišnici podlegel poškodbam, k' jih je dobil pri prometni nesreči 30. junija v Ul. Brigata Re v Ločniku, 75-letni Ado Massotti iz Ul. Degli Eroi 7. Pri nesreči se je močno udaril v lobanjo, si zlomil levo stegnenico.
Kljub prizadevanju zdravnikov so bile poškodbe za Massottija usodne.
Priletna ženska padla z okna
V	nedeljo zjutraj je z okna hiše prvega nadstropja padla 80-letna Maria Cicuto. Ženska je doma iz Trsta, vendar je živela pri sestri v Tržiču, Ul. Rosario 2. Vzroki nesreče niso znani, vsekakor pa kaže, da se je priletna ženska počutila slabo, izgubila ravnotežje in padto na cesto.
V	Belvederu Izginila 8-letna deklica
V	Belvederu pri Gradežu, je v nedeljo popoldne izginila 8 letna Claudia Loch. Deklica je prišla s starši iz Nemčije na počitnice, ki so jih preživljali pod šotorom na tamkajšnjem kampingu. Zadnjič so jo videti v nedeljo popaldne nekaj pred 17. uro, ko se je igrala v vodi.
Vse kaže, da je deklica utonila, vendar preiskovalni organi ne zanikajo tudi drugih možnosti, kajti voda, kjer se je deklica kopala, je daleč naokrog zelo nizka.
Truplo miade Claudi« Loch so včeraj potegnili iz morja. Kaže, da je dekletce med igranjem v vodi utonilo.
Izleti
SPD Gorica priredi v nedeljo, 30. julija družinski izlet h Gardskemu jezeru. Podrobnejša pojasnila na sedežu, Ul. Malta 2, tel. 24-95
Kino
Tkdma uAecUUdtou
Dvojezični napisi v Sovodnjah
«V zvezi s pismom vaškega či-tatelja, ki ste ga priobčili dne 1. t, m. pod naslovom» »Zn/caj Šti-van in zakaj lamiano*, «čutim dolžnost, da opozorim bralca ki se i HFNCK. verjetno vozi samo po glavnih A cestah, bolj poredkoma pa obiskuje vasi sovodenjske občine da ie naša občinska uprava postavila dvojezične napise na tablah ob vhodih v vasi Sovodnje. Gabrje, Peč. Ru-po ir. Vrh že leta 1969 in torej cela tri leta pred nabrežinsko občinsko upravo, kateri gre sicer vse moje priznanje. Če se bo omenjeni bralec potrudil, da pride v našo občino, bo lahko opazil, da je tudi večina kažipotov dvojezičnih».
Toliko v pojasnilo.
Z odličnim spoštovanjem Župan
Jožef Češčut
E uri ca
VERDI ob 17.00—22.00: »La časa del-le ombre maledette*, D. Selby in G. Hall. Barvni film.
CORSO ob 17.30-22.00: «1 cannoni di S. Sebastian*. A. Quinn in A. Comer. Barvni film.
MODERNISSIMo 2aprto zaradi počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi :<očitmc.
V1TTOR1A Zaprto zaradi počitnic.
I rtie
AZZLRKO: Danes zaprto.
PRINCIPE ob 17.30: «La časa che grondava sangue*. C. Lee in B. Cussing. Barvni film.
EKCKLSIOR ob 18.00:	»II sipario
strappato*. Paul Newman in J. An-drews. Barvni film.
\om t.ornu
SOČA (N. Gorica): <Smrt trka dva-krat», italijansko nemški uaivni film ob IH. m 20.15.
SVlidoDA (Šempeter): »Lov na šefa tolpe*, francoski i-arvni film - ob 18.30 in 20.30
»Vampirjeve ljubite* ameriški barvni film ob 20
ŠEMPAS: »Eskadrila smrti*, ameriški barvni film - ob 20.
KANAL: »Doktor v težavah*, angleški barvni film - ob 20.
PRVAČINA: Danes zaprto
DESKLE: »Ljubezenski sestanek*, a-meriški barvni film - ob 20.
»POTUJOČI KINO*: Danes na Trnovem »Quo vadiš*, ameriški barvni film - ob 20.15.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontonj e Bassi, Raštel 26, tel. 83-349.

S KULTURNEGA SPOREDA OB ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM S PROSEKA
Ob odkritju spomenika padlim borcem na Proseku je bila v soboto zvečer svečana akademija. In tudi v nedeljo je bil kulturni spored pred spomenikom. Na gornji sliki vidimo otroški pevski zbor s Proseka m Konto vela, ki je nastopil z vrsto pesmi. Zbor, ki ga sestavlja nad 70 otrok, je za koncert pripravil Igna-cij Ota. Na spodnji sliki vidimo štiri člane PD Prosek — Kontovel, ki so recitirali partizanske pesmi.
Amaterski oder PD Prosek — Kontovel je za to priložnost pripravil enodejanko Jožeta Potrča «Izdajalcc» (Gornja slika). Na spodnji sliki vidimo del množice na akademiji, na odru je pevski zbor »Vasilij Mirk»,
pod odrom pa je domača godba na pihala
V nedeljo je bil med svečanostjo tudi kulturni spored. Na gornji sliki vidimo štiri mlade domačine, ki so recitirali partizanske pesmi. Na spodnji sliki vidimo del razstave NOB, ki so jo ob tej priložnosti priredili v dvorani PD na Proseku
OB 28. OBLETNICI TRAGIČNE SMRTI V VALOVIH NARASLE SOČE
Jože Srebrnič kot človek in revolucionar v spominih in besedah njegovih sotrpinov
Kako je Maks Pirnik uglasbil pesem «Smrt v Brdih» - Leopold Krese o tragičnem dogodku
Naj spregovori tudi skladatelj prof. Makso Pirnik, ki je pesem »Smrt v Brdih« uglasil, ali po domače povedano, ki je besedilu napisal napev:
»Pomladi 1944 me je prosil Bevk, ko sem bil v Beli krajini, da bi šel na teritorij IX. korpusa, to je v Slovensko primorje. Obljubil sem mu in odšel 1. julija iz Starega trga ob Kolpi, kjer sem dobil od Vilfana iz Ziherla poslednja navodila. Pravočasno smo prišli na učiteljski tečaj, ki se je zavoljo ofenzive selil iz Gorenje Trebuše v Srednjo in od tam v Spodnjo Trebušo. Tam sem dobil (Sp. Trebuši) poslednji partizanski dnevnik s sporočilom, da je Srebrnič z vsem svojim spremstvom utonil v Soči. Vest me je pretresla. On je imel namreč v Brdicah (Kožbana v Brdih) važne organizacijske sestanke in nazadnje prav tam slovesen množični miting in nato odšel .starček, nazaj, kjer je zavoljo narasle Soče pri Mavru utonil.
«In minilo je nekaj dni, ko je naslednja številka Partizanskega dnevnika prinesla med ostalim pesem Smrt v Brdih. Verzi so bili nerodni (vrstni red sem spremenil zavoljo ritma) vsebina pa kot nalašč zame. Bilo je 6. ali 8 avgusta — stopim v kamrico in v nekaj minutah je bila napisana (komponirana) Smrt v Brdih taka, kakršna je še danes, brez sleherne korekture. Bil je en sam spontan izliv».
Ko tako razmišljam o nastanku besedila in napeva pesmi Smrt v Brdih kar sama sili na dan u-gotovitev, da je oboje — besedilo in napev — rodila narodnoosvobodilna borba. Avtorici besedila in avtorju napeva je bolečina nad tragično smrtjo Srebrniča in tovarišev v Soči — razgibala tiste notranje strune, da so zabrnele v besedilo in napev. In to besedilo in napev — sta v letih po osvoboditvi postala last vsega slovenskega naroda, ali z drugimi besedami — ponarodela sta kot je pred njima ponarodelo veliko besedil in napevov naših starejših pesnikov in skladateljev, ki so svojemu ljudstvu znali spregovoriti z besedo in napevom — o njegovih hudih časih, o trpljenju, o žrtvah in o upanju, da bodo prišli lepši dnevi, dnevi svobode in bolj dostojnega življenja. V pesmi »Smrt v Brdih« živi danes naš Srebrnič, čeprav je pred 28 leti Soča zakrila njegov obraz revolucionarja in neuklonljivega borca proti fašizmu in vsemu, kar je fašizmu podobno.
• • •
Prav je, da o Srebrniču spregovori tudi naš tržaški revolucionar in protifašist Ivan Regent. Po o-svoboditvi je napisal brošuro, v kateri opisuje življenje in delo Jožeta Srebrniča.
Nekdanja Avstrija je vse na-prednomisleče tovariše v začetku prve svetovne vojne pošiljala na rusko fronto. Tako se je tudi Srebrnič — kot navaden vojak 27. pešpolka, znašel na ruski fronti.

D
v Brdih B "f	} I
jož.e':j 5-*ebrr>ieutr io.va.ni,en
j
i
%
k: 50 oirzaSzRU: preko Soče lljul
Kaže, da mu je to kar prav prišlo, saj je že po nekaj dneh skupaj z drugimi triindvajsetimi tovariši — postal prostovoljni ruski ujetnik.
Kot ujetnik je delal v raznih mestih in gubernijah. Dočakal je najprej februarsko buržoazno, nato pa veliko oktobrsko socialistično revolucijo. Že takoj po februarski revoluciji se je pridružil boljševikom, kasneje pa je aktivno sodeloval v oktobrski revoluciji.
Oktobrska revolucija ga je tako prevzela, da se sprva ni niti nameraval vrniti v domovino. Kasneje se je premislil in je konec marca 1919 že v Trstu in se od
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
MUHAVOST AMERIŠKEGA MOJSTRA GRE PREKO MEJA
V Reykjaviku ni bilo stola ki bi zadovoljil Fischerja
Vsa vila mu ni bila dovolj - Preveč je bilo hrupa - V središčnem in razkošnem hotelu bo boljše? - Ne tre le za muhavost, pač pa za neke vrste živčno vojno
REYKJAVIK, 10. - Ameriški šahovski mojster Robert Fischer, boli znam kot Bobby, se prav trudi. kako bi postal antipatičen. Ves čas si kaj izmišlja, da bi spravil v zagato okolje, ki ga obdaja, da ■bi spravil v težave organizatorje srečanja za svetovno šahovsko prvenstvo. Seveda pa ima njegova muhavost povsem drugačne namene. Bobby bi hotel spraviti ob živce tekmeca, sedanjega svetovnega prvaka Borisa Spasskega. Sedaj, ko smo že pred samim začetkom tekme, ki bo trajala skozi 24 partij, so imeli organizatorji zelo hud «problem», kako najti stolico, ki bi bila primerna za Bobbyja Fischerja. Prav gotovo je stolica važen element za takšno tekmovanje, kajti ni lahko prebiti dolge dolge ure ob šahovnici na neudobnem sedežu. Zato so organizatorji svetovnega šahovskega prvenstva pobrali po trgovinah v Reykjaviku vse stolice, ki bi mogle priti v poštev. Vse te sedeže sta nato Fischer in Spasski preizkusila. Vtem ko se je Spasski zadovoljil s predloženo stolico, ni bila Fischerju nobena pogodu. In organizatorjem ni preostalo drugega kot brzojaviti v New York, da naj pošljejo z letalom v Reykja-vik Fischerjevo stolico, nekak sedež iz jekla in usnja, na katerem je Fischer sedel, ko se je uspešno pomeril s sovjetskim velemojstrom Tigranom Petro6janom.
Seveda organizatorjem to ni bilo po godu. kajti tekmo med Fischerjem in Spasskim bo prenašala televizija. In tudi marsikatera filmska družba bo obrnila svoje reflektorje na njiju. Zato ne bo prav nič »v skladu«, da bo Fischer sedel na svoji ne preveč estetični stolici, Spasski pa na svoji. Kdor sd je ogledal Fischerjevo stolico, pravi, da v vsej Islandiji ni nič takega, kar bi bilo kakor koli podobno Fischerjevi stolici.
Ko je bil ta problem bolj ali manj rešen, so se organizatorji oddahnili, računajoč, da je z Bobbyjevo muhavostjo konec, da so prebrodili vse težave, ki jim jih postavlja Bobby tako rekoč
drugo za drugo. Toda Bobby bi ne bil to, kar je. če bi se nekje »ustalil«. Ko je bil problem sedeža rešen, se .je sredi noči spomnil, da bi bilo treba ponovno pregledati dvorano, v kateri se bosta srečala s Spasskim. Ob eni uri ponoči je Fischer sklical nekaj članov organizacijske komisije in odšel z njimi v dvorano, kjer bo to »srečanje stoletja«. Spasski si je tudi ogledal dvorano in ni dal nikakršnih pripomb Bilo je to pred dnevi, ko je prišel v Rey-kjavik. Dvorano si je ogledal o belem dnevu in bil z vsem zadovoljen. Ni pa z vsem zadovoljen Fischer. Dolgo si je sredi noči ogledoval dvorano in odkrito izražal svoje nezadovoljstvo posebno glede nekih organizacijskih podrobnosti. Pravzaprav nihče ne ve, kaj si Fischer sploh želi. Kaj hoče. ve se le to. da ni zadovoljen.
Pa ne le s prostorom, pač pa tudi z drugimi stvarmi ni zadovoljen. Predvsem mu ni sedai po godu šahovnica iz kamna, ki so jo pripravili organizatorji. Raje bi igral na leseni šahovnici Po godu mu ni razsvetljava. Podpredsednik svetovne šahovske zveze neki Fischerjev rojak pa je rekel, da Fischer v vsej svoji šahovski karieri še ni imel boljše razsvetljave kot je razsvetljava v dvorani, v kateri se bo6ta Fischer in Spasski srečala.
S tem še nismo našteli vseh muh, ki jih te dni kaže ameriški velemojster. In kako na vse to odgovarja njegov tekmec svetovni prvak Boris Spasski? Zelo preprosto. Mirno čaka na začetek tekmovanja. Glede vsega tega je rekel takole:
»Nimam niti najmanjšega namena. delati težave organizatorjem glede stolice, šahovnice ali česa drugega. Pravzaprav prepuščam vse to. oziroma prepuščam izbiro vsega Bobbyju. Za mene ni vtem nič novega, ne vidim nobene razlike v šahovnici, pa naj bo ta lesena ali iz kamna«.
Sicer pa ni Fischerju pogodu prav nič. Organizatorji svetovne-
iiiMiiiiiimumiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHMummHmiiHiiiiiMmMMMHNmmmimmimiiimMiiiiMiiiiHii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Postavite se po robu škodljivim naklepom svojih sodelavcev. Ne bo odveč, če si privoščite nekaj zabave.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odprle se vam bodo ugodne finančne perspektive. Enakost pogledov in okusa do neko prijateljstvo še poglobila.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Spre-jeli boste zelo jasne in odločne u-krepe glede nadaljnjega poslovanja. Prijatelj vas bo rešil iz neprijetne
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo ugoden razvoj za vse, ki se ukvarjajo s tehničnimi posli. Ne zamerite prijatelju, ki vas je užalil, a ne namenoma.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ukvarjate se z vprašanji, ki ne sodijo na področje vašega dela. Lahko ste povsem brez skrbi glede čustev drage osebe.
DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Prejeli boste visoko priznanje za dolgoletno uspešno delo. Povejte vsakomur, kar mislite o njem.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kdor je podjeten, bo danes izkoristil edinstveno priložnost, ki se mu bo nudila. Važen dogodek za vse družinske člane.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) S posrečeno zamislijo se boste o-tresli vseh svojih tekmecev. Opustite neki težko izvedljiv načrt.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Manjše zapreke vam bodo onemogočile izpolnitev nekega dela. Odpovedali se boste svojemu čustvenemu načrtu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Storili boste vse, da bi rešili ugled podjetja. Brzdajte svoj srd, ki ga gojite do nekega tekmeca v ljubezni.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vedno skušajte ukrepati kar se da naglo in prisebno. Potrudite se, da bi bolje spoznali naravo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kljub dobrim kartam, ki jih imate, vaš uspeh ni zanesljiv. Sprejeli boste važen sklep v korist družini.
ga šahovskega prvenstva so dali Fischerju na vqljo vilo na periferiji Reykjavika, kamor se ie vselil. ko je prišel iz New Yorka. V petek pa se je enostavno preselil v kral.jevo stanovanje najbolj o-srednjega hotela v Reykjaviku in sicer v hotel »LoRleidir«. čez dan Bobby Fischer po navadi spi, ponoči pa plava v bazenu v hotelu, ali pa kroži do mestu.
Zadeva Fischerjeve selitve ni prav nič nova. Fischer se v času turnirjev rad seli. To se je zgodilo večkrat doslej, na primer v času dvoboja s Teimanovim in tudi v Buenos Airesu, ko se ie srečal s sovjetskim velemojstrom Petros-janom.
Ko smo zgoraj navedli muhavost ameriškega mojstra Bobbyja Fischerja, bi bili morali navesti tudi zaradi primerjave početje Borisa Spasskega. O njem pa ni kaj reči. Vsaj v tem smislu ne. Spasski je zadovoljen s stanovanjem. ki so mu ga dodelili v hotelu »Saga«. Svoj prosti čas oa prebije na teniškem igrišču hotela. Vendar je tega zelo malo ker Spasski veliko študira Baje se je zelo dobro pripravil na srečanje s Fischerjem, pa čeprav so strokovnjaki mnenja, da ni to tako enostavno, ker igra Fischer »vedno originalno« brez vsake pove zave s prejšnjo igro. Fischerju torej ni treba študirati
tam odpeljal domov v Solkan. Ker je bil njegov dom porušen, se je začasno nastanil pri bratu. Potem je postopoma začel obnavljati svoj dom, vrt, sadovnjak in vinograd. Zemlja ga je vsega osvojila in pritegnila nase. Takoj pa se je vrgel v društveno in politično delo.
V jeseni 1926 leta je fašistična policija — po nalogu Mussolinija — aretirala, razen dveh, vse komunistične poslance, med temi Srebrniča. Tako se je začelo njegovo romanje iz zapora v zapor, iz konfinacije v konfinacijo — od leta 1926 do leta 1939!
Kot italijanska pisateljica Cesi-ra Fiori in Viktor Vrabec iz Komna, tako tudi Regent omenja, da je Srebrnič v zaporih in internacijah pisal obširno delo iz zgodovine Slovencev. Rokopis prvega dela je baje obsegal že 1000 strani. Dobesedno piše Regent v omenjeni brošuri:
»Srebrnič je v omenjenem rokopisu hotel prikazati zgodovino Slovencev v drugačni luči kot jo do zdaj poznamo. V spisu je med drugim baje dokazoval, da Slovenci niso prišli v te kraje, kjer zdaj stanujejo, pač pa da so se tu rodili! Ker Srebrničevega rokopisa nisem bral, ne morem vedeti, kako je gledal na to vprašanje. Vendar si ne morem kaj, da ne bi ob tej priliki omenil dejstva, da Srebrnič ni bil med tistimi, ki trdijo, da so kraji, kjer Slovani zdaj živijo, bili vedno njihova domovina. da smo v teh krajih nastali.Takega mnenja je bil zlasti ruski znanstvenik Marr. Če je slonela Srebrničeva predpostavka glede zgodovine Slovencev na teoriji znanstvenika Marra o nastanku narodov in jezikov, tedaj je treba priznati, da je imela trdno podlago. Zategadelj smatram, da je izguba Srebrničevega rokopisa izredno vebka škoda«.
Tako pokojni Ivan Regent o rokopisu Srebrniča. Menim, da le ni izgubljeno vsako tmsnje, da sta oba dela rokopisa izginila, da sta uničena. Viktor Vrabec je sam slišal Srebrniča, ko mu je na Pen zi pripovedoval, da mu ie bil prvi del rokopisa odvzet v Rimu, drugi del na Ponzi ko je prestal kazen. Verjetno sta oba dela shramje na nekje v arhivih bivšega fašističnega notranjega ministrstva v Rimu ali pa v arhivih bivše fašistične kvesture, prav tako v R mu
Naše zgodovinarje čaka naloga da poskušajo najti rokopis — «... Njegovo (to je Srehrmčevo) veliko delo: Zgodovina in izvor vseh slovanskih narodov« kot piše Ce sira Fiori. Pri tem iskanju bi verjetno rade volje dal kakšen nasvet in pomoč tudi senator Um berto Terracini in še kak tovariš, ki je skupaj s Srebrničem delil u-
sodo političnega konfiniranca na Ponzi in drugih otokih.
V pismu z dne 20. junija 1972 mi senator Terracini sporoča:
«Imam namen, da v našem časniku «L’antifascista» posvetim nekaj stolpcev njegovemu spominu, saj Srebrnič resnično ostaja zgled vsem ki jim je bil antifašizem, in jim je še, glavni razlog njihove politične in socialne borbe.
Tudi tu, v Italiji, se ga mnogi spominjajo, čeprav morda manj neposredno kot tovariši Slovenci, ki so z njim bojevali zadnje slavne bitke«.
• « •
Posmrtni odmev tragedije v Soči je opisal v Partizanskem dnevniku z dne 9. avgusta 1944 Leopold Krese—Jošt, takole:
«Kdo bi mogel slutiti, ko sva se s tovarišem Srebrničem sončnega jutra v začetku julija odpravljala na pot in se poslavljala od tovarišev na sedežu pokrajinskega odbora OF za Slovensko primorje, da se odpravljava na njegovo zadnje potovanje. Saj vsi, ki smo živeli zadnje mesece z njim, smo imeli vtis, da zanj leta ne minevajo.
«Štiri dni sva hodila z zvestimi spremljevalci, partizani naše zaščitne čete, da sva dospela na cilj v Brda. Premagati smo morali strme tolminske grape, katere bodo o-stale marsikateremu partizanu v bridkem spominu. Tovariš Srebrnič nam je bil s svojim mladeniško prožnim korakom vsem v zgled. Ko se mu je tovariš Klamič ponudil, da bi mu nesel nahrbtnik, misleč da je utrujen, je ta odklonil z besedami:
«Vojak mora nositi svojo opremo sam!«
«Večkrat se nam je zahotelo, da bi za trenutek počivali, pa nas je bilo sram, ko smo videli, kako tovariš Srebrnič pri svojih 60-le-tih z največjo lahkoto prenaša vse
«Večkrat sem imel priložnost o-pazovati veliko priljubljenost tovariša Srebrniča po vsej Primorski. Posebej pa se je to pokazalo v Brdih, celo v Beneški Sloveniji so ga mnogi poznali. Ljudje so videli v njem starega borca za svobodo in pravico slovenskega naroda in delovnega človeka. V njem so gledali poosebljeno borbo primorskega ljudstva proti fašizmu.
»Po desetih dneh potovanja po Brdih se je čoln, na katerem se je peljal on in še trije drugi tovariši prevrnil. Dasiravno je bil doma na Soči in dober plavač, ga ie narasla voda potegnila vase. Tista Soča, ki jo je nadvse ljubil — je postala njegov gr^h .,.«
« « »
Naj za zaključek teh spominov na nepozabnega revolucionarja in komunista Jožeta Srebrniča, spregovori Ivan Regent:
«Ljubil ie prirodo. Ljubil je svojo S^čn. oh kateri je irrH v Solkanu svoio hišico in mato posestvo. Če ni delal, ie čital. Neprestano se je učil iz kniig, pri ljudeh in uri delu. Poleg tp»a na je hii dober u-e’teH vsem. ki so mu bili blizu Kot o’"vek je b;l izredno d"ber ?,!ato srce — zlata duša. S prijatelji — prijatelj. S tovariši — tovariš. Polovičarstvo ie zaničeval, bilo mu je nadvs° zoprno. Sovražnika ni prosil milosti. Fčmj odnos do sovernika mu je bil boj.
»Nobeno ime tistih, ki so borili proti fašizmu in nacizmu, ki so trpeli in umirali za vnbndo in needvNtnost. in s tem za mir in svoboden razvoj vseh narodov v okviru svobodnega člveštva, ne bo pozab’iono . . . Med temi bo na častoem mestu ime Jožeta Srebrniča!«
Andrej Pagon - Ogarev
KONEC
5 ■
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Instrumentalni duo;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Veliki detektivi; 19.20 Oddaja za najmlajše; 20.35 Mozartova »Figarova svatba«; 22 25 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče: 14.45 Tretja stran;
16.00	Simf. koncert.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 10.00 Orkester Gild; 10.15 Z nami je...; 10.41 Dunajske melodije; 11.00 Uspeli motivi; 11.15 Ansambel Latora; 11.30 Nove plošče; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Počitek ob glasbi;
15.30	Z nami je; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.40 Domači pevci; 19.00 Tržaški baročni ansambel; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Melodije;
21.00	Glasba v večeru; 22.00 Zbori; 22.30 Jazz; 23.00 Bravničarje-ve skladbe.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošča za poletje; 13.15 Glasbeno-govorni spored; 16.00 Spored za mladino; 16.20 Poletni program za mladino; 18.20 Zakaj in kako?;
TOREK, 11. JULIJA 1972
18.55 Španski skladatelji; 19.30 Antologija neapeljske pesmi; 20.20 Verdijeva opera «Ernani»; 22.20 Andata e ritorno.
II. PROGRAM
7.15, 8.15, 13.15, 19.15 Pcinčila;
8.40	Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošča za poletje,
10.30	Telefonski pogovori; 12.10 Al-to gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošča za poletje;
15.00	Vrstijo se plošče: 16.00 Popevke; 17.55 Tour de France; 18.00 Glasbeni Hobby; 19.00 šaljivi tečaj francoščine; 20.10 Andata e ritomo; 20.50 Na vrsti so plošče;
22.40	P. Dannis: Teta Mame.
III PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba: 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operna glasba; 13.00 Beethoven, Schubert, Liszt; 14.00 Brahmsove sk’abe;
14.30	Resna skladba; 15.30 Simf. koncert; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Jazz; 18.45 O krizi v šolstvu; 19.15 Koncert; 22.20 Pugna-nijeve sonate.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Sodobna glasba; 10.10 Bela Bartok; 10.20 Madrigali; 12.20 Bar-berjeve skladbe; 12.30 Dva tria;
13.30	Simf. koncert.
ITAL. TELEVIZIJA
17.00	Tour de France; 18.15 Program za mladino; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	Detektivka: «L’altra donna«;
22.00	Onega dne: Alende je pirev
zel oblast; 23.00 Dnevnik.
II KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Mikrobi o koli nas; 22.15 E’ stata una bel lissima partita — druga epizode
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00, 11.00,	14.0(
20.30	Poročila; 9.10 Operna mat neja; 10.05 Počitniško potovanj 10.20 Orkester Moltkau; 10.40 Sle venske narodne; 11.20 Pri vas dc ma; 12.00 Turistični napotki
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 De mači godci; 14.30 Priporočaj vam...; 15.10 Melodije; 15.40 «N poti s kitaro«; 16.40 A. Ponchielli iz opere »Gioconda«; 17.00 Vrti ljak«; 17.40 Orkester Bloch; 18.1 Simf. koncert; 19.00 Aktualnosti 19.15 V torek nasvidenje!; 19.4 Poje Oto Pestner; 20 00 Lahko noč otroci!; 21.00 Prodajalna melc dij; 21.30 Majakovski: »Stenica« 22.43 Lahka glasba; 23.15 Popev ke: 00 05 S. Ghosh: Pesmi; 00.1 Slov skladatelji.
JUG TELEVIZIJA
19.15 Obzornik: 19.30 M Je zernik:	Medvedov godrnjavček
19.45 Risanka: 19.55 Moški zboi iz Ribnice: 20.20 Industrijsko o blikovanje; 21.00 TV dnevnik: 21.25 3-2-1; 21.35 Do ponedeljke se že prebijemo — film; 23 25 Li kovni nokturno: Jožef Petkovšek
23.40	Poročila.
KOPRSKA barvna tv
20.50 Francoščina- 21.15 Poroči la; 21.30 Nalivno pero; 22 20 Do kumentarec »Viva flamenco«.
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
11. julija 1972
ZAKLJUČENA 28. MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA «P0 JUGOSLAVIJI*
Sovjet Lavruškin vodil do konca Tudi na ekipni lestvici zmaga SZ
Med Jugoslovani se je najbolje odrezal veteran Čubrič, mladi pa so razočarali
PULJ, 10. — Sovjet Lavruškin je zmagal v kolesarski dirki «Po Ju-goslaviji», ki se je zaključila v ne-“filjo v Pulju. Tekmovalci Sovjet-»e zveze so dosegli popoln uspeh, so pobrali najboljša mesta bo-a]si med posamezniki kot tudi ekip-
V nedeljo sta bili na sporedu ove etapi. Zjutraj so kolesarji pre-
pot iz Trsta do Pulja (121 f11'- Vožnja je bila precej mirna,
,na. gorskih ciljih v Vižinadi in Pn Limu je prišlo do pobegov. 0-Pakrat je odnesel nagradi zmago-Blec Vršiča Šarafulin, kateremu je ztrajno sledil Jugoslovan Pocmja, j? je tekmoval na domačih tleh. kolesarji so na cilj pripeljali str-
Pkoo. v sprintu pa je zmagal Zagrebčan Pleško pred Lavruškinom.
pred Lavruškinom. na cilju 11. etape
Vrstni red - Pulj.
T* Pleško 3.03’27 s poprečno hi-trostjo 39,670 km na uro “• Lavruškin (SZ)
“• Kubiček (ČSSR)
’• Svoboda (ČSSR)
“■ Vrancken (Niz.)
Popoldne pa se je dirka zaključi-
^ 2 fitnrm na	\t katc-
a z etapo na kronometer, v ? 30 Puljčani doživeli pravo razo-^ranje. Pocrnja, ki je zabeležil “Togi najboljši čas in se je tako u-vretil na drugo mesto skupne lest-/|lce, je bil kaznovan z desetimi mi-hutami zaostanka zaradi nedovolje-?? vleke za vozili. Najbolje uvr-soeni jugoslovanski dirkač je tako retal čubrič, ki je v etapi odnesi drugo mesto za Šarafulinom.
Pa tudi na skupni lestvici je o-stal g svojim sedmim mestom naj-°ljši jugoslovanski reprezentant. Skoraj štiridesetletni Čubrič je 5*>ini, ki je z uspehom nastopil na fr- kolesarski dirki «Po Jugoslavi-Ju- Vsi mladi jugoslovanski ~
Pfezenta nti so popolnoma razočara-*■ Predvsem je odpovedal Ljub-
>.	- ‘vuvovm	v/vj|yuvcruai Ajjuu-
Jančan Zakotnik, ki se je v začetku letošnje sezone odlično izkazal n je precej obetal. Uvrstil pa se Je Sele na 50. mesto. Mnogo bolje ?° se izkazali predstavniki mlade jugoslovanske reprezentance, v ka-r®rl je bil najuspešnejši Frelih, ki Je nekaj časa tesno sledil rumeni “jajici. Le zaradi neizkušenosti je “Urknil tako nizko v končni uvr-»utvi. Državni reprezentanti in kantati za olimpijske igre so popolnoma odpovedali. Selektorji državne reprezentance bodo morali zato še krepko premisliti, preden bodo semnje reprezentante poslali v. ' tujino.
Vrstni red zadnje etape na kro-nometer (23 km);
L Šarafulin (SZ) 28’05”
”• Čubrič (Jug. A) 33” zaostanka L J. Valenčič (Jug. A) 44” Labodcha (Pol.) 1’15”
"• Lavruškin ,SZ) 1’17”
6- Bilič (Jug. A) 1’20”
Končni vrstni red:
L Lavruškin (SZ) 26.38’
*• Šarafulin (SZ) 1’37”
“• Labocha (Pol.) 2’02” l Zaharov (SZ) 2’52”
“• Sutter (Švi.) 3’32”
Van Dongen (Niz.) 3’47”
'• Čubrič (Jug A) 4'37”
“ Kuvalja (Jug. B) 5’01"
Meslet (Fr.) 516”
Frelih (Jug. mladi) 5’28” Končni vrstni red ekip:
L Sovjetska zveza 79.48’51” Jugoslavija A
Poljska	(
Nizozemska Jugoslavija B
larnije. Maver in Bonano sta bila ves čas med prvimi, zaradi okvare na kolesu pa sta morala oba odstopiti. Najprej je preluknjal Maver. ko je dva kroga pred koncem privedel zasledovalce za trojico u-bežnikov in se je borba za prva mesta najbolj razvnela. Kolesarji so en krog nadaljevali precej složno brez lonjerskega vozača. Barve A-drie je tako branil le Bonano. ki pa je imel še večjo smolo. Odstopiti je moral (tudi zaradi preluknjane zračnice) prav v začetku zadnjega kroga, ko so se vsi začeli pripravljati za končni sprint, ki je pil na vzponu. Res škoda, da sta morala lonjerska kolesarja odstopiti, saj je bil Maver v odlični formi in tudi proga je bila kot na-
lašč zanj. Z zamenjavanjem gume pa je zgubil toliko časa. da je bil izločen iz borbe za prva mesta.
Njegov glavni cilj pa je sedaj deželno prvenstvo veteranov, ki bo v nedeljo po kraških cestah, s startom in ciljem v Bazovici.
Radi
ODBOJKA
MODENA, 10. — Andrea Nanni-ni, odbojkar Paninija iz Modene in kapetan italijanske odbojkarske reprezentance, ne bo mogel nastopiti na olimpijskih igrah zaradi prometne nesreče, ki se mu je pripetila včeraj. Med vožnjo z motorjem je namreč padel in si zlomil ramo.
Pred tekmo s škotskimi nogometaši so se na Proseku lotili temeljite obnove igrišča
...........................................imiiiiinimiiMiiiiniiu,m,.  ........................................im........................imminil...immiiiiiiiiiiniiiimutimuiiiiimimu..
OSMA ETAPA KOLESARSKE DIRKE «T0UR DE FRANCE*
Več kot poltretja minuta prednosti za E. Merckxa po zmagi v Luchonu
Gimondi na 4. mestu - Deveta in deseta etapa bosta razmeroma lahki
LUCHON, 10. — V današnji osmi položaj nn skupni lestvici precej
etapi od Paua do Luchona je Belgijec Eddy Merckx odvzel Guimar-du rumeno majico, poleg tega pa je še odnesel etapno zmago. Dirka se je odločila v zaanjih 16 km, ko je bilo treba čez zadnje od treh gorsniii seuel Na To innaleto in Aspinu je bjl prvi Belgijec Svverts s precejsrj > prednostjo. Čez Peyre sourde pa je prvi vozil Van Impe, kateremu sta sledila Merckx in Ocana. Slednji je imel približno pol minuie zaostanka, svetovni prvak pa 'e 20”. V spustu pa je belgijski as ujel Van Impeja in ga na cilji* prehitel, španski prvak pa je s oj zaostaneš omejil na borih o” Merckx se mora za svojo zmago zahvaliti predvsem drzni vožnji po pobočjih Pcy;vu>urdeja, kjer je nadoknadil zamujeno in je pustil daleč za seboj, z izjemo Ocane, vse svoje najnevarnejše nasprotnike, kot Guimarda, Gimor-dija in Thereneta.
Po danans.ii etapi, ki je bila dru-gorskih vož.mj seje
2.
3.
4.
6.
V NEDELJO V BUH
Maver in Bonano morala odstopiti
Kolesarja veterana lonjerskega kluba Adria sta s v nedeljo ude | *®žila dirke v Buii pri Vidmu. Na sporedu je bila 72 km dolga dirka, N&r je bilo treba prevoziti osem kregov. Nastopilo je okrog 50 naj-L°ljših dirkačev iz Veneta in Fur-
21, 22. in 23. julija 1972
5. jubilejna trofeja Sokola v Nabrežini
Nastopajo:
FINI MODENA
italijanski prvak 1972
UNI BASEL
švicarski prvak 1972
PARTIZAN REKA
Jugoslavija
SOKOL NABREŽINA
Italija
zjasnil. O prvem mestu ne odločajo več seVu.de, pač pa krepki zaostanki, ;a; je najbližji zasledovalec rumene majice, Guimard, drugi po 2’33". Belgijski prvak je z današnjo vozni« dokazal, da misli resno na končno zmago. Sedej, k« je oblekel majico najboljšega na lestvici, je gotovo ne no oddal tako zlahka.
še vedno pa ostane njegov najnevarnejši nasprotnik Ocana, ki se sicer ni izkazal danes na vzponih, dokazal pa je, da se zna odlično braniti in po potrebi tudi napasti. Doslej smo ga poznali le zaradi odličnih lastnosti gorskega vozača, včeraj in danes pa smo ga lahko občudovali tudi v izredno predrzni vožnji v spustih. Zaradi padca je včeraj zgubil skoraj dve minuti, danes pa je nevtraliziral prednost. ki si jo je Merckx nabral pri vzponu na zadnji prelaz. Ni pa nič čudnega, če je Guimard zgubil prvo mesto na skupni lestvici. Ravninske etape so se končale, za gore pa ni prevelik specialist. Komaj se je dirka nekoliko bolj razgibala,|,'je bil ob našitke najboljšega. Sicer’ je dmgi na skupni lestvici, vendar' dvomimo, da bo lahko tam tudi ostal. Italijan Gimondi pa je četrti (4’ 15” zaostanka) in nima preveč upartja,’ da bi si še kaj izboljšal položaj. Zgoditi bi se moralo nekaj res izrednega, da bi se italijanski kolesar lahko prerinil v ospredje.
Jutri bo na vrsti deveta etapa Lu-chon — Colomiers (170 km). Ta etapa ne bo preveč težavna in ne bi smela pripraviti presenečenj, saj predstavlja le nekak »selitveni* dan. Deveta in deseta etapa sta le «etapi počitka* pred velikimi napori enajste in dvanajste etape.
Vrstni red na cilju osme etape Pau - Luchon (163,500 km):
1.	Eddy Merckx (Bel.) 4.54’48”
2.	Van Impe Lucien (Bel«) * 54’49”
3.	Luis Ocana (Šp.) 4.54’56”
4.	Jopp Zoetemelk (Niz.) 4.57’03’’
5.	Mariano Martinez (Fr.)
6.	Rajmond Poulidor (Fr.)
7.	Felice Gimondi (It.) 4.5732”
8.	Cjrille Guimard (Fr.)
9.	Bernard Thevenet (Fr.)
10.	Joaquim Agostinho (Pori.) 4.58T9”
11.	Janssens (Bel.) 4.58T9”
12.	Merades (Pori.) 4.59’24”
13.	Lalbourdette (Fr.)
14.	Houbrecht (Bel.)
15.	Hezard (Fr.) 4.59'26''
Skupna lestvica po osmi etapi:
1.	Eddy Merckx (Bel.) 40.36'30”
2.	Cyrille Guimard (Fr.) 2’33” zaostanka
3.	Luis Ocana (Šp.) 2’48”
4.	Felice Gimondi (Iti) 415”
5.	Ives Hezard' (Fr.) 5’48”
6.	Rajmond Poulidor (Fr.) 6’21”
7.	Joop Zoetemelk (Niz.) €T43”
8.	Berdnard Thevenet (Fr.) 10’30”
9.	Lucien Van Impe (Bel.) 10'39” 10. Mariano Martinez (Fr.) 13’59”
V včerajšnji etapi, ki je bila prva izmed letošnjih gorskih etap, je zmagal Hezard pred Guiimardom in Gimondijem. Kljub naporni progi je Guimard ohranil rumeno majico, precej pa je zaostal Ocana, ki je pri spustu z Aubisqua padel ter zgubil dragocene sekunde. Merckx je seveda ta padec (in prej še Ocanovo okvaro na kolesu) izrabil in se skušal otresti nevarnega tekmeca. Poskus pa mu je uspel le zaradi smole, ki je sprem-ljala španskega - kolesarja. Kljub hudemu in nevarnemu padcu je Ocana v zelo slabih vremenskih pogojih nadaljeval z vožnjo in o-hranil poraz v najmanjših možnih mejah. S svojim odličnim zasledovanjem, ko je imel pred seboj vse najboljše kolesarje na Touru, pa je dokazal, da je izredno nevaren. Naj; omenimo le, da je imel pri 'Vzponu' na Aubisque več kot minuto • zaostanka-, z drznim spustom pa je zamudo že ' nadoknadil, ko je na spolzki cesti padel. Splošno ■ mnenje »pa- 'je. bilo, da O-cana še ni izločen iz borbe za prvo mesto.
Vrstni red na cilju 7. etape Ba-yonne - Pau (225 km)
L Hezard (Fr.) 6.0219” s poprečno hitrostjo 37,261 km na uro
2.	Guimard (Fr.)
3.	Gimondi (It.)
4.	Zoetemelk (Niz.)
5.	Merckx (Bel.)
6.	Poulidor (Fr.)
7.	Ocana (Šp.) 1’49” zaostanka
8.	Janssens (Niz.) 4’09”
9.	Van Impe (Bel.) 5’03”
10. Pingeom (Fr.) 6’06”
1.	— 1. Fasanella
2. Invisibile
2.	— 1. Pippo Spano
2. Quartirolo
3.	— 1. Melaria
2. Rio d’Oro
4.	-— 1. Hasseiat
2. Nautilus
5.	— 1. Bangkok
2. Beni Suef
6.	-1. Viola
2. Nisbet
KVOTE
12 — nobenega zadetka 11 - 481.607 lir 10 - 35.500 lir
1
2
1
2
X
2
2
2
1
X
X
1
nogomet
NA «MINI-MUNDIALU»
Brazilija zmagala Jugoslavija tretja
Portugalska osvojila drugo mesto Bojevit najboljši strelec prvenstva
RIO DE JANEIRO, 10. - V finalu za prvo mesto nogometnega turnirja za pokal neodvisnosti je zmagala Brazilija, ki je v odločilni tekmi premagala Portugalske z 1:0. Zmagoviti gol je dosegel Jair-zinho.
Finalna tekma za prvo mesto je bila dokaj slaba in ni navdušila gledalcev. Zlasti so razočarali Brazilci, ki so si priborili zmago in dragoceni pokal šele tik pred koncem tekme.
Mnogo boljše pa je bilo zato srečanje, v katerem je Jugoslavija premagala Argentino s 4:2 m tako osvojila odlično 3. mesto, na kar ni skoraj nihče računal. Najboljši jugoslovanski igralec na tem «mi-ni-mundialu* je bil Bajevič, ki je bil proglašen za najuspešnejšega strelca, pa tudi za najbolj elegantnega igralca.
V tej tekmi so Argentinci dosegli oba gola iz enajstmetrovke, poleg tega pa je Jugoslovane precej oškodoval’ tudi sodnik-.
Tako se je po enomesečnih tekmovanjih, katerih so se udeležile nogometne reprezentance 20 držav, končal turnir, s katerim je hotela brazilska nogometna zveza počastiti 150-letnico neodvisne in združene Brazilije.
PIAVANJB
Maratonsko plavanje Capri — Neapelj
Jugoslovan Rogošič najhitrejši med vsemi
NEAPELJ, 10. — Jugoslovanski maratonski plavalec Veljko Rogošič
je tudi letos zmagal na tradicionalnem tekmovanju na progi Capri — Neapelj (25 km). Progo je preplaval v 7.33’50”, drugi je bil Egipčan Mandour, tretji pa Argentinec In-glesias.
Rogošič je plaval odlično in je dosegel le 1’03” slabši čas od rekorda proge.
Be-nnato, ki je edini branil italijanske barve, je bil dvanajsti.
Matthes postavil na 200 m hrbtno svetovni rekord
kord s časom 2’02”8. Svoj lastni dosedanji svetovni rekord je tako — dva meseca pred začetkom olimpijskih iger — popravil kar za 2”8.
Pri obratu na 100 m so časome-rilci Matthesu namerili čas 56”8, kar je le za dve desetinki slabše od njegovega svetovnega rekorda na tej razdalji.
Na istem tekmovanju je vzhodna Nemka Rosemarie Other postavila nov evropski rekord na 200 m metuljček s časom 219”5. Prejšnji rekord je bil 2’20”2.
ATLETIKA
V SOBOTNEM NASTOPU
Nov osebni rekord V. Cesarja v disku
Tudi Oskar Grgič je popravil svoj čas na 800 m
Naša predvidevanja o metu diska gel določenih norm, bo moral O-
čez 40 m so se izkazala za točna Borovec Cesar je namreč v soboto v San Vitu al Tagliamento za nadaljnjih 90 cm popravil svoj osebni rekord in disk poslal 40,52 m daleč. Uspeh v tej panogi (tudi če je to le ena desetina deseteroboja) dokazuje, da je Cesar v zelo dobri formi. Odličen je bil tudi v skoku v višino z znamko 170 cm. Zadoščenje je dobil po dolgi poti tudi Oskar Grgič, ki je tekel na 800 m, ker ekipa ni mogla nastopiti v štafeti. Svoj prejšnji čas je popravil za 3”2. Progo je pretekel v 2'10”8. Čas bi bil lahko še boljši, če bi ne bila skupina, v kateri je tekel, za Grgiča premočna. Prvi krog je mladi tekač pretekel namreč skupno z drugimi (torej odločno prehitro) in na koncu mu je seveda zmanjkalo moči. Z boljšo porazdelitvijo sil bd bil čas gotovo pod 2T0”. Žal, je imelo tekmovanje tudi šibke točke. Ruzzier je slabo metal kopje, Udovič je po dobrem rezultatu 60 m iz prejšnjega tedna tokrat dosegel le 53 m. Z ozirom na dobre in tudi rekordne dosežke v drugih tekih je nerazumljiv tudi slab čas 58”8, s katerim je Švab nastopil na 400 m z ovirami. Za borovca je menda prišel čas, da to progo za nekaj časa opusti, ker je postal lov na rekord zanj prava obsedenost, ki mu prinaša samo paniko in tehnične napake.
B. K.
Po predolimpijskih kvalifikacijah
Doma bo moralo ostati več odličnih atletov ZDA
EUGENE (Oregon), 10. - V O-regonu se je zaključilo predolimpijsko izbirno atletsko tekmovanje a-meriških atletov, kj bodo nastopili v Munchnu. Mnogo atletov je o-stalo izven reprezentance, čeprav so lastniki svetovnih rekordov. Toda borba za olimpijsko vozovnico je bila izredno ostra in kdor ni dose-
iiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiimuisaiiiiiniuiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiuimi
TENIS
V FINALU MfIMBLEDONA
Po petih setih pokal za Smitha
WIMBLEDON, 10. - V . finalu mednarodnega teniškisgr turnirja V VVimbledonu je Američan Smith premagal Romuna Nastaseja in tako osvojil prvo mesto. Smith je zmagal s 4:6, 6:3, 6:3, 4:6, 7:5.
V finalu ženskih dvojic sta zmagali Kingova in Stovejeva, ki sta odpravili par Dalton — Durr s 6:2, 4:6, 6:3.
Med mešanimi pari pa sta se u-vrstili v finale dvojici Warwick — Goolagong in Nastase — Casals.
ATLETIKA
RIM, 10. — V Bariju bo 23. julija mednarodno atletsko srečanje med ženskima reprezentancama I-talije in Danske
VESLANJE
LUZERN, ll). — Na mednarodnem veslaškem tekmovanju v Luzernu v Švici je italijanski četverec s krmarjem zasedel odlično tretje mesto za moštvoma Zahodne in Vzhodne Nemčije. Prav tako so Italijani osvojili tretje mesto v tekmovanju dvosedežnih čolnov s krmarjem. V osmercu brez krmarja pa je osvojila Italija v malem finalu drugo mesto za Francijo.
jino in Koroško. Peti so bili predstavniki Veneta, šesti pa Dunajčani.
ZGRICH, 10. — V petek je umrl v ZUrichu predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) in podpredsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Gustav Wiederer. Star je bil 67 let.
stati doma. Med zadnjimi izključenimi sta tudi Lee Evans (400 m) in Pat Matzdorf (skok v višino).
Evans se je na kvalifikacijskih tekmah uvrstil šele na četrto mesto (čeprav je na olimpijskih igrah v Mehiki zmagal s 3”8 in postavil svetovni rekord). Na izbirnih tekmovanjih pa je s časom 45”1 zmagal 23-letni Kalifornijec Wayne Col-let. Poleg njega pa bosta potovala šc John Smith in Vince Matthevvs.
V	skoku v višino je svetovnega prvaka Pata Matzdorf a (2,29 m) premagal komaj 18-letni Dwight Stone. študent na univerzi v Los Angelesu. Tudi Matzdorf se je uvrstil šele na četrto mesto z 2,18 m, medtem ko so njegovi trije tovariši, ki so ga prehiteli, dosegli le tri centimetre višjo mero.
Končno kaže, da se bo Matson po porazu v metu krogle, dokončno umaknil iz aktivnega športa. Matsor je zmagal bodisi v Tokiu kot tudi v Mehiki.
V	drugih tekmovanjih ni prišlo do večjih presenečenj. Na 110 m z ovirami je zmagal Tom Hill (13”2), ki je prehitel prvaka Davenporta. Skupno z Milbumom sta v odlični formi in ni izključeno, da ne bosta dosegla v Munchnu odličnih rezultatov.
Na 5000 m je zmagal Steve Pre-fontaine, ki bo nedvomno najnevarnejši tekmec Avstralca Rona Clar-cka, ki brani olimpijski rekord s časom 13’16”6. Prefontaine pa je zabeležil čas 13’22”8.
Tom Gage iz New Yarka je zasluženo osvojil prvo mesto v metu kladiva z znamko 70,08 m. Na častni mesti sta se uvrstila Scho-terman in Frenn.
V	maratonskem teku pa je s časom 2.15’57”8 zmagal 29-letni Ken Moore pred Frankom Shoterjem in Jackom Bachelerjem.
NOGOMET
RIM, 10. — Danes so na sedežu FIGC v Rimu izžrebali skupine za italijanski nogometni pokal 1972-73. V izločilni fazi bo nastopalo petintrideset ekip, ki bodo razdeljene na sedem skupin. Nosilci skupin pa so prvouvrščena moštva A lige: Juventus, Torino, Cagliari, Inter. Fioreotina, Roma in Napoli. Milan je bil pripuščen (kot letošnji zmagovalec) k naslednjemu kolu. Sestava skupin in koledar srečanj bosta znana prihodnji torek.
OBVKSTII.O
ZSŠD bo tudi letos od 2. do 11. avKusta priredila namiznoteniški tečaj v Mozirju. Tečajnina znaša 10 tisoč lir. Prijave s tečajnino je treba nasloviti na tajništvo zveze, Ul. Geppa 9, najkasneje do 15. t. m. Ker je število mest omejeno, 1-majo prednost v FITeT včlanjeni igralci.
LEIPZIG, 10. — Vzhodni Nemec Roland Matthes je postavil na 200 m hrbtno nov svetovni plavalni re-
TRST, 10. — Na mednarodnem mladinskem veslaškem tekmovanju v Trstu je zmagalo uredstavništvo Istre pred Slovenijo, Julijsko kra-




Po zmagi nad Nastascjem je Smith poljubil težko priborjeni pokal
MLADOSTNI DNEVNIK » SIMONA RUTARJA
30.	Smo imeli besedo v semimišči. Nagovor je bil mene do-*0tel, zadnji govor Godniča; deklamovala sta Godnik (pevčevo kletev) in Bertin (italj.lanskol) Vmes se je pelo. šlo je še Precej gladko. Poslušalcev je bilo malo, razun nadškofa le
kakih 5 duhovnov. Zato tudi ni bilo nobenega veselja. 128)
31.	Goriški Slovenci pošljejo venec Tomanu na grob z napisom: «V spomin dr. L. Tomanu, umerlemu 14. avgusta 1870 ~~ Goriški Slovenci«. 129)
Konec šolskega leta. Ob 9. smo dobili spričevala, kakor po P&vadi. — To leto sem bil v seminišči. Bilo je, kakor sem pričakoval, da, še slabeji. Pričakoval sem strogost in natančnost, a žali Bog, da je te strogosti v nekterih rečeh preveč, v dru Kih pa veliko premalo. Hiša, stanovanje in sploh vsa zunanjost J® bila lepa, vse pobarvano, ali na notranjost se je malo pa »lo, naj se godi odgojencem, kakor se hoče. Sploh se ni nihče Za posamezne zmenil, če le neso kaj pobili, ali kaj tacega nar redili. In vendar koliko skerbi tir j a pravi zavod! Mnogi se še hči ti neso znali in nekteri so zbog tega tudi zboleli, ali zato ni nihče brigal. Od odgoje, ktera je menda vendar pervi P°goj zavoda, je bilo le malo kaj videti. Da so le odgojenci vsaki dan k maši šli, predpisane molitve opravili, vsak mesec ®hkrat sv. zakramente prijeli, pa je bilo zadosti, za druge o-Pomine se je le malokdo zmenil. Sram me je povedati, a vendar moram, ker je res, da so nekteri odgojenci veliko sla-Pejši in sirovejši ter neotesanejši, kakor pa drugi gimmazdjalci, ki so sami sebi prepuščeni. Res, da je bilo večidel slabo seme pod poprejšnim vodstvom zasejano, ali izruvati ga in Slahtnejega zasaditi, tega si je malokdo ali pa ne zadosti pri-2adeval. Groza me je bilo gledati, kako se je sirovost, nemar-
nost in še marsiktera druga napaka od dne do dne množila, ali kaj sem hotel? Eden glavnih uzrokov tako slabega uspeha tega zavoda je pač ta, da so skoraj vsi (če ne ravno vsi do zadnjega) od gojencev le prisiljeni v seminišči, in da bi ga vsak rad naravnost zapustil, ako bi le smel. Tako pride, da nd nobenemu nič za čast zavoda mar, da se vsak hladno-kervno in malomarno obnaša, rekoč, meni je vse eno. Da, nekteri so ravno vsled tega, ker so prisiljeni v seminišči biti, še celo radi, če pride zavod v slabo ime, mislč, da jih tako starišl poprej te «ječe» rešijo. Od tod Izvira tudi, da nemore nobena krepost v tem zavodu kali pognati.
Pač pa se rada širi prilizljivost (posebno ta), potuhnjenost, hinavščina itd. Druga napaka je, da se ne skerbi, da bd se odgojenci pri dobri volji obderžaii, da bd se jim to dovolilo, kar jih veseli (se ve, da če ni napačno). Tako se narodnost, rekel bi zatira (s tem da ni nobenega narodnega časnika, ali pa tudi če je kak je tak, za kterega nihče ne mara; z nemškim petjem itd. mesto da bi se podpirala. (Dobro vem, kako smo morali sl.lovenskel časnike: «Narod», «Zvon», še celo «Besednik» skrivati. Ravno tako tudi druge slovenske knjige, in vendar kdo je pri tem kaj dobil: nihče — kdo je kaj zgubil? pervič učenci, drugič in naj več zavod sam in njegovo voditeljstvo. Ali ni to žalostno?). Takih napak Je še več, aH nočem Jih naštevati.
Tako sem zapustil semdnišče prepričan, da iz njega ne pride nikoli značajen, ali za domovino in narod vnet mož. Vse drugo poprej kot to.
2. Perva dva dni sem počival brez posla.
4. Grem na Ljubušinje, kjer najdem Godniča in vodjo. Po kosili smo se še malo sprehajali, potem poprosim g. vikarja za nekoliko knjig, ker mojih še nesem bil iz Gorice dobil. Godnič me sprejme do «Ulak» 131), potem gresta z Gregorčičem nazaj.
September.
1. Se odpeljamo iz Gorice z g. vodjem Marušičem, z Godničem in drugimi. V Ročinj! se ustavimo in grozdja nazob-ljemo pri g. vikarju. 130) Potem gremo dalje do Volč, kjer smo prišli ob 11. uri. Pri č. g. fajmoštru Ant. Ionu) Rutarju verlemu rodoljubu, ki prav dobro slovensko govori, smo imeli izverstno kosilo. Potem se poslovim in grem z Gregorčičem dalje do Selišč tali Seddščal, od tod pa sam domu, kjer sem ob šestih dospel.
8. Sem bdi zopet na Iiibušinjah Godniča nesem dobil, ker je bil šefl v Belec. Vodja je mislil iti na Kem (= Km), pa slabo vreme ga je zaderžalo. Vendar bd se bil hotel še iz Volč z g. nadzornikom Hafnerjem gor podati, ko bi bilo vreme pripustilo.
11-—18. Jako dolgočasni dnovi, ker nesem imel skoraj nobenega berila, da bi se bil kaj kratkočasil Knjige in druge reči sem namreč še le 18. [IX.l iz Gorice dobil.
19. Sem bil na Libušinjah. Z Gregorčičem sva bila za gotovo sklenila, da poj deva na Kem. Vsled tega sem ga čakal do 22. [IX.], pa nd prišel k meni, toraj, ni bilo z najnem obiskom, «škerbemu očetu« nič.
Nasproti sem pa ob tem času, in tudi že poprej, na kratko popotovanje po naši deželi mislil ln izdelal sem bil že lep načert. Glasil se je tako: 23. sept.Eembral odhod skoz Tolmin, Kozarsko [= Kozarščel do Morskega. Od tod drugi dan v Gorico, Pevmo, St. Florjan in Kviško [= Kojsko! Tukaj bi bdi ostal en dan, ali dva, potem pa šel skozi Berda [= Brda! v Kermdn, odtod v Morar [= Morarol in iz Morara skozi Gorico, Domberg [= Dornberk! in Rdihenberg [= Braniki v Šmarje, kjer bi bil 26. ali 27. sepUembral dospel. Tukej bd bil zopet eden, ali dva dmd ostal in v tem času Kobdil [= Ko-bddljl, St. Dan j el t= Štanjel], St. Tomaž [= štomaž], Ajdovščino in Vipavo obiskal. Potem bi šel dalje čez Idrijo (kjer bd sd znamenitosti ogledal) v Cerkno in od tod čez Bukovo na Grahovo in na Knežo. Od tukaj bi bdi zopet še kam šel, ko bd bil čas pripustil (npr. v Nemški r[=Rlut, Podberdo [= Podbrdo!, Petrovo btelrdo itd.). 1. okt.lobral bi bdi že zopet doma. Koliko lepega bd se bilo dalo v kratkem času in z majhnim trudom videti! Zlasti bi bil rad Cerkljansko obhodil, kjer še do zdaj, nesem bdi, in ki ml je skoraj popolnoma neznana
dežela. Tukaj sem mislil za moj popis tolminskega glavarst veliko gradava nabrati, kakor sploh na celi poti se mne ,kraJu* o ljudstvu itd.) in tudi kako narodno stj najti. A žali Bog, moja osoda ni bila s tem zadovoljna! I sem 22 m 23. septlembral očeta za dovolenje prosil, mi ni hotel na noben način dati. Nič ni pomagalo ne pregovar Prepričevanje, ostal je pri svoji termi, svojih predsi kih, stari navadi in žali Bog tudi pri svoji nevednosti. To i je precej živo zadelo, zlasti ker nesem tega pričakoval: mi dvojno hrepenenje po tej poti je bil0 preveliko. Tako si postal zopet otožen in pobit iz mnogo uzrokov, med drug uda zato, ker sem sprevidel, da je govorjenje o napred m omiki pri naših starih ljudeh zastonj.
Tudi letošnje počitnice so mi prinesle novo žalost Isl sem tolažbo v spominu na pretečeni zlati čas, nekoliko ti v knjigah, kterih sem hvala Bogu obilno imel.
26. Čudo! Oče mi dovoli v mojo prošnjo sam od sel dasiravno mu nesem še besedice potle o tem zinil Ali 1 pomaga? Hotel me je še le 28. izpustiti, pa da bi moral oktobra že nazaj priti! To je bilo vendar premalo časa vsi mojega načerta, zravem pa tudi že nekaj prepozno. Moral s« toraj, doma ostati, dasiravno nerad. Vendar md je ta ponud precej otožnosti oduzela.
128)	«Beseda» je bila prirejena ob koncu šolskega leta Poro »Zgodnji daniti* (1870, str. 284) navaja, da je govoril v italijanskem jeziku (Rutar piše o gojencu 5. razreda 1 iz Crauglia). To poročilo potrjuje domnevo, da gre pri Godinč in Godnik za eno in isto osebo, kasnejšega m malega semenišča, potem ko je Flapp odšel na Dunaj p! ljati doktorat.
O prireditvi meni »Danica*: cVspešno napredovanje in v
ioni ”asa učencev kaže sad tega novega sprelepega ustanov«
129)	Besedilo napisa se pri objavi v »Novicah* (1870 str 28 bistveno razlikuje.
130)	Vikar v Ročinji Andrej Pahor (1793) iz Hudega loga.
131)	Danes pravijo domačini »Ulake* kraju nad vasjo Vrsno vodila stara pot iz vasi Km na Libušnje.
(Nadaljevanje sledi)


Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470
Uredništvo	TRST Ul
Podružnica	GORICA
Uprava	TRST
Oglasni oddelek TRST Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» . DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S P.L
Stran 6
11. julija 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT • Trst
Uporna odločnost slovenskih antifašistov v govorih ob odkrit ju spomenika na Proseka
Kolona z venci. Na sliki domačinke v narodnih nošah
(Nadaljevanje s 1. strani)
venskih in italijanskih partizanov v naši deželi.
Ko so utihnili zadnji akordi je Ferfolja pozval prisotne k enominutnemu molku, nato pa povabil župnika Frama Šibenika, naj blagoslovi spomenik.
Pred blagoslovom je župnik Šibenik na kratko spregovoril.
«Ta boj sem videl rasti, spremljal sem ga, trpel s svojim ljudstvom, pokopaval padle borce kljub prepovedi fašistov in Nemcev. V Bertokih, kjer sem služboval, sem samo med nemško racijo pokopal 43 naših fantov. Tedaj sem v vasi ostal sam.*
Svoje spomine je povezal s sedanjim trenutkom z besedami: »Ko danes postavljate ta spomenik vašim fantom in dekletom se spominjam vseh, ki so padli za svobodo širom po slovenski zemlji, za svoj ideal. Ne smemo jih pozabiti, ker so padli za svoj narod, za mir, za socialni napredek. Ta spomenik naj opominja, da se je tukaj vodila borba za pravico, svobodo, mir. K temu nas kličejo vsi, ki so se bojevali po ulicah, tovarnah, v taboriščih za boljšo bodočnost, za zvestobo lastnemu narodu, ki ni samo naravna zapoved, temveč je v svoji vsebini zaobjeta v četrti božji zapovedi.
Padli nam narekujejo dolžnost, da se tudi danes zavzemamo za mir med narodi, za dosego socialnega napredka.*
Svoj nagovor je župnik Šibenik zaključil z misijo, da je treba gojiti pravo narodno zavest, pobijati pa krivi nacionalizem, ki teži po tem, da bi teptal druge narode in zaključil:	«Naši padli imajo
svojega brata v Kristusu, ki se je žrtvoval na križu zaradi sovraštva. Naj jih nebeški oče sprejme v svojo slavo*. Takoj zatem je spomenik blagoslovil.
Srečko Orel
V imenu zveze bivših borcev s Proseka je stopil pred mikrofon Srečko Orel, ki je ponovil misel, da stoji spomenik v opomin vsakomur, ki bi rad obnovil fašistično pustolovščino.
«To se ne sme zgoditi,* je dejal in nato nadaljeval:
«Fašizem ni danes živ ali vitalen, ker bi imel v sebi moč opore med ljudstvom, temveč živi med svojimi starimi in novimi nosilci, ki jih naša državna oblast, sloneča na republiški ustavi, rojeni iz odporništva, ni znala ali hotela iztrebiti iz svoje srede. To je in ostane nečastni madež, ki zadene vse, katerih dolžnost je bila pomesti s temi žalostnimi ostanki.
Zato je danes potrebna budnost vseh antifašistov in demokratov in k tej budnosti vabimo zlasti našo mladino, ki je zdrava in napredna, toda premnogckrat napačno ali pomanjkljivo obveščena o naši bližnji slavni preteklosti. Da je temu tako prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, temveč nas to dejstvo navdaja z zaskrbljenostjo. Tista, ki so odgovorni za tako stanje med mladino, navajajo kot razlog izgovor, da mladine ne gre spominjati na pretekle grozote, da je treba to tragedijo modernega časa za vedno pozabiti in gledati naprej, na sedanje in bodoče življenje v tako imenovani svobodi in blagostanju. Na žalost je to mnenje pognalo globoke korenine in eden glavnih krivcev, že če ne prvi, je naša šola, slovenska in italijanska, is katera ata odporni-
štvo in osvobodilni boj praktično pregnana.
Mi se s tem ne strinjamo — je dejal Srečko Orel — in se ne bomo nikoli strinjali ravno zato. ker nočemo, da bi ta nevzgoja ponovno pomagala pripraviti take pogoje in okoliščine, da bi se lahko fašizem, v starih ali novih oblikah, spet razpasel. Zato ne bomo nikoli prenehali opozarjati na to nevarnost, posebno tisti ne, ki še danes nosimo posledice nacifašističnih grozodejstev. In ravno mladina je in mora biti tista, ki bo čuvala vrednote narodnoosvobodilne borbe in jih prenašala na bodoča pokolenja, kot edino trdno jamstvo proti povratku v mračne dni črne sužno-
sti.
To je danes še toliko bolj potrebno, ko smo na državni ravni priča nevarnemu preokretu v desno, ko vlada z besedami zavrača neofašistično podporo, dejansko pa je vsakomur vidno njeno prijazno mežikanje tistim, ki so jim razna sodišča v državi tudi nedavno dala pečat morilcev in preganjalcev italijanskega ljudstva.
In nič manj ni pomembno in zaskrbljujoče dejstvo, da množice bivših partizanskih borcev po 27 letih še vedno čakajo na uradno priznanje kvalifikacije partizana.
Srečko Orel je svoj govor zaključil z mislijo:
Taki in podobni problemi so med našimi ljudmi še vedno zelo pereči, kot so pereči in še daleč od zadovoljive rešitve problemi celotne naše manjšinske skupnosti, ki tudi ves povojni čas zaman čaka na priznanje svojih pravic in to kljub svečano proglašenim načelom v državni ustavi in v posebnem statutu naše avtonomne dežele. Res da so se splošno vzdušje in odnosi med tu živečima narodoma v zadnjih letih spremenili na bolje, toda poudariti moramo, da se to ni zgodilo toliko po volji oblasti, temveč v večji meri zaradi čedalje večje demokratične zrelosti samega obmejnega prebivalstva, ki je uvidelo, da vodi pot k napredku in resnični demokraciji edino v plodnem sožitju med obema tu živečima narodoma ter v čim boljših in konstruktivnih odnosih med Italijo in socialistično Jugoslavijo*. To pa ne more in ne sme pomeniti, da se odrečemo borbi za naše narodnostne pravice na vseh ravneh. To velja toliko bolj danes, ko lahko računamo na solidarnost in podporo širokih delavskih in naprednih italijanskih množic.
Sledil je kulturni program. Najprej je mladi Sergij Husu recitiral Kajuhovo »Našo pesem*, nato Aria-na Kapun pesem »Materi padlega partizana*, mladinski pevski zbor s Proseka in Kontovela pa je zapel pesmi »Mrtvim herojem* in »Domovina naša je svobodna*. Jana Ban je nato recitirala »Pesem matere treh partizanov*, Sergij Štoka pa »Slovensko pesem*.
Sledili so pozdravi gostov. Najprej je stopil pred spomenik bivši komandant 30. divizije IX. korpusa Branko Kodrič, ki je prisotne pozdravil v imenu glavnega odbora Zveze borcev Slovenije. Potem , ko je izrekel domačinom priznanje, da so postavili tako lep spomenik ' svojim padlim, je dejal med drugim: «da tudi tako krvavo plačani davek druge svetovne vojne, vse do današnjega dne ni zaustavil naj-
mračnejših sil, da bi prenehale še naprej mučiti in ubijati ljudi ter iztrebljati narode, ki se tako, kot smo se mi, borijo na življenje in smrt, z edino željo po svobodi in, da bi lahko sami odločali o svoji usodi. Kljub takim grenkim resnicam pa ugotavljamo, da je želja po pravičnejšem svetu in odločenost, da se tak svet končno izbojuje, vsak dan močnejša in da človeštvo [ veruje v končni poraz nasilja, ter da vsi narodi, ne glede na barvo, veroizpovedi itd. uresničijo svoje pravice in želje. Čas v katerem ži-
Branko Kodrič
vimo zahteva od nas vseh, posebno pa še od tistih, ki vemo, kaj pomeni vojna tragedija, da vložimo sleherni napor, da se človeštvo izogne novim in še hujšim tragedijam. Tu marajo biti bivši borci in naša mladina vedno in povsod v prvih vrstah*.
Za njim je v imenu družbeno-poli-tičnih organizacij občine Brežice spregovoril tov. Metelko, ki je med drugim poudaril predvsem povezanost slovenskega naroda ne glede na meje, nato pa je bivša poslanka Marija Bemetič po kratkem pozdravu, v katerem je osnovna misel zadevala enotnost slovenskih in italijanskih partizanov in antifašistov, prebrala pismo predsednika tržaške zveze partizanov ANPI Ar-tura Calabria, v katerem je poudaril predvsem grozečo nevarnost fašizma in nujnost, da se mobilizacija vseh Prosečanov za izgradnjo spomenika v nobenem primeru ne opusti, ker je le-ta potrebna za bodoče dlje in naloge splošnega značaja.
Poslanec Albin Škerk je v svojem pozdravu omenil dejstvo, da je nedelja bila za Prosek praznik, ker so se zbrali vsi dobromisleči ljudje.
«Še potrebujemo takih spomenikov in plošč*, je nadaljeval, «ker so dokumenti, ki govorijo o tem, kako se je naš narod krčevito upiral sovražniku, ki smo ga izgnali*.
Glede sedanjega položaja pa je dejal: «Tudi sedaj moramo biti strnjeni. Ne smemo demobilizirati, o-stati moramo v bojni črti vse dokler ne bo izginila zadnja sled fašizma, dokler naš narod ne bo užival vseh pravic, dokler ne bo delovno ljudstvo zaživelo v pravičnejši družbeni ureditvi, v socializmu*.
V imenu PSI je spregovoril občinski odbornik Dušan Hreščak.
Med drugim je dejal: «Take spominske svečanosti si sledijo, danes
druga za drugo v naših vaseh. Med to dobo in prejšnjo, takoj po vojni, je danes razlika. Naša doba ni čas pozabe in nehvaležnosti, temveč doba, v katerih smo v novih razmerah nadaljevali boj za ista načela in pravice, za katere je takrat toliko naših ljudi žrtvovalo svoje življenje.
če je prve spomenike narekovala predvsem želja, da se oddolžimo na viden način spominu naših padlih, mislim, da sedanji spomeniki, tudi če so na njih ista imena, veljajo predvsem nam. ki moramo v svojem času izpolniti dolžnost do samega sebe in do narodne skupnosti*.
Hreščak je tu omenil, da starejša generacija borcev za svobodo prepušča svoje mesto novemu po-kolenju mladine, ki jo marsikdaj kritizirajo, a je v svojem jedru zdrava in čvrsta.
«Tej mladini velja poziv k nadaljevanju boja, ki nai uresniči ideale svobode, naravne in socialne pravičnosti, kajti kljub oboroženi zmagi nad fašističnim nasiljem je svet še vedno poln nesvobode, nedemokratičnosti, nasilja človeka nad človekom. Tam, kjer preneha ali u-sahne zavest, boi za svobodo in pravičnost, se kakor plevel in osat razrasteta nesvoboda in nasilje*.
Hreščak je nato primerjal prejšnje čase z današnjimi in ugotovil, da je «zrak danes čistejši, naša narodna hrbtenica bolj vzravnana, naš ponos trdnejši. Vsekakor smo danes bolj pripravljeni kljubovati neprijetnim dogodkom, ki bi nas u-tegnili prizadeti, v primeru, da bi se nadaljnji politični razvoj v državi zasukal v nasprotno smer od one, ki je bila tudi za nas pozitivna in mnogo obetajoča*.
Za Slovensko skupnost je prisotne pozdravil deželni svetovalec dr. Drago Stoka. «Padlim se klanja mp,» je dejal, «z vsem srcem, v katerem klije zavest neizmernosti njihovega boja. Ta spomenik ni samo za padle, temveč priča NOB, vseh, ki so trpeli. Spominjam se veličastnega jutra 1945, ko so se naši ljudje združili, iz gozdov, mest in taborišč. Tako danes ta Triglav povezuje naše gore z morjem, združuje Slovence v boju za svoje pravice, proti fašizmu.*
Sledil je pozdrav domačina, v Ljubljani živečega dr. Ivana Cibica, nakar je v Rimu živeči duhovnik Franc Husu, brat padlega Lučka, prebral sonet, ki ga je napisal ob odkritju spomenika.
V imenu združenj deportirancev in političnih preganjancev je pozdravil Miloš Kodrič, ki je poudaril nujnost, da se po 30 letih kaznujejo krivci za pokole v Rižarni.
Zadnji je v imenu pokrajinskega odbora ANPI iz Trsta spregovoril v italijanščini senator Paolo Šema. V uvodu svojega govora je poudaril, da je NOB bila boj vsega človeštva proti zveri, ki še danes ni mrtva.
«To je spomenik, ki ga danes odkrivamo, kamnito trd kot ljudje, kot njihov boj. Gre za boj demokratičnega ljudstva, ki mu ni primere v svetu, saj je v boju pisal svojo narodno zgodovino. Danes pri tem spomeniku obnavljamo prisego o enotnosti ljudi, ki smo se prepodili v odporništvu. Ljudi, ki se spominjamo padlih, ker je z njihovo krvjo, krvjo Slovencev, Hrvatov in Italijanov, pisana ustava republike, ki bi marala čutiti privilegij, da ima v svoji sredi tako demokratično, izobraženo in revolucionarno narodno skupnost, kot je slovenska. Dandanes je dolžnost italijanskih demokratov, da se skupaj s Slovenci bore za takojšnjo rešitev vseh odprtih vprašanj Slovencev, od zakonske zaščite do zaščite jezika, ki vam ga je mati vsadila v srce. Združeni smo za mir, za enakopravnost, zato proti fašizmu!*
Ura je bila skoraj dve, ko se je proslava s tem govorom končala. Godba na pihala pod vodstvom Zdravka Kanteta in zbor »Vasilij Mirk* pod vodstvom Ignacija Ote sta še izvedla «Pesem o svobodi*, «Hej Brigade* in med ploskanjem prisotnih, vedno navdušujočo »Na juriš*.
Pred zaključkom svečanosti, ki bo vsem udeležencem ostala v najlepšem in spodbudnem spominu, so predstavniki proseške zveze bivših partizanov odšli na domače pokopališče in na ono na Kontovelu ter k spomeniku talcem pri proseški postaji, kjer so položili vence.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SEJI DEVINSKO-NABREZINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Tudi na nabrežinski obali so potrebna nova kopališča
V petek otvoritev vinske razstave - Občina mora nujno popraviti ceste v okoliških vaseh ■ Kaj je z upravnim odborom sesljanske turistične ustanove?
Sprevod po Proseku k spomeniku. Na čelu sprevoda predstavniki zveze partizanov (ANPI), političnih preganjancev (ANPPIA) in bivših deportirancev (AN ED) z zastavami
bi na progi ustavili kako nedeljo ali praznik za štiri ure promet in preusmerili dva vlaka, bi delo lahko izvršili in prihranili skoraj tri milijone lir. Železniška uprava je bila na prošnje vodstva gluha. Zato je župan obljubil, da bo občina intervenirala in zastavila ves svoj vpliv, da se to vprašanje ugodno reši. Colja je po prejšnjem dogovoru med načelniki svetovalskih skupin PSI, KPI in SS omenil, da pri manj važnih interpelacijah in vprašanjih prevajanje ne bi bilo potrebno, kar pa je župan zanikal, ker bi bilo to kršenje načela dvojezičnosti.
Svetovalec Brezigar (SL) je vprašal, kako je z imenovanjem predsednika in upravnega odbora avtonomne turistične ustanove v Sesljanu, obenem pa je poudaril, da je na vratih konzorcija za razvoj tržaške obale, ki ima sedež v Sesljanu in v katerem je tudi predstavnik občinske uprave, napis le v italijanščini. Odbornik Terčon, ki zastopa občino v odboru turistične ustanove, je obljubil, da se bo za to zanimal. Brezigar je nadalje dejal, da bi bil že skrajni čas, da občina poskrbi za primerno razsvetljavo spomenika padlim v Nabrežini.
V nadaljevanju seje je občinski svet odobril izdatke za mladinske igre in zamenjavo nekaterih občinskih zemljišč.
Važno obvestilo KZ dvolastnikom
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze — Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8.00 do 14.00, ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00). S seboj naj prinesejo dvolastniško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč triilpa navesti v prošnjo številko parcele na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, Dod katero parcela spada ter površino parcele in količino dreves. Prošnje bomo sprejemali do 22. julija.
Trčenje motorja In avta
Predsinočnjim, malo pred polnočjo, se je 24-letni Renato Apostoli iz Milj, Ul. D’Annfinzio 19. peljal
Prispevajte za
DIJAŠKO MATKO!
s svojim motornim kolesom po Ul. Sartori proti Žavljaim. Privozil je le do naselja Sv. Sergija, ko ie prišlo do trčenja z nasproti vozečo simco, kd jo je vozil 19-letni Giuseppe Scognamiglio iz Scala Bon-ghi 108. Pri trčenju se je Apostoli pobil po obeh rokah ter si zlomil levo stegnenico, zaradi česar se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zdraviti približno tri mesece.
Včeraj se je sestal občinski svet devinsko - nabrežinske občine. Na prvi točki dnevnega reda so bila obvestila odbornikov. Najprej je župan dr. Legiša sporočil, da je občinski odbor interveniral pri vodstvu šti-vanske papirnice in arzenala Sv. Marka, da se ne bi skrčilo število delovnih mest. Odbornik Caldi je sporočil, da so bile v okviru novoustanovljenega pokrajinskega konzorcija za avtobusne prevoze ustanovljene tri komisije: tehnična, pravna in finančna. Kmalu pa se bo sestala svetovalska komisija, ki bo preučila tiste proge, ki gredo skozi devinsko - na-brežinsko občino, med drugim tudi povezave z bližnjimi kraji onkraj meje.
Odbornik Colomban je nato obvestil svet, da bo v petek otvoritev vinske razstave, dejal pa je tudi, da je občinska uprava prejela v oskrbo 70 metrov plaže v Sesljanu. Plažo bodo v nekaj dneh uredili.
Sledila so vprašanja in interpelacije svetovalcev. Svetovalca Markoviča (KPI) je zanimalo, s čigavim dovoljenjem je hotelir Castelreggio razširil kopališče. Želel je tudi vedeti, kako je s popravilom cest v Slivnem, šempolaju, Cerovljah, Vižovljah in Medji vasi, ki so v zelo slabem stanju. Denar za te ceste je nedvomno na razpolago, treba je le osebno intervenirati, ker sama pisma ne zadostujejo. Poudaril je tudi. da v šempolaju nujno potrebujejo telefonsko govorilnico. Odbornik Zandomeni je odgovoril, da je Castelreggio imel že prej dovoljenje za razširitev obale.
Odbornik Caldi pa je dejal, da bodo ceste verjetno še letos popravljene, zamudo pa so povzročile birokratske težave.
Svetovalka Mervič (KPI) je povabila občinski odbor, naj si ogleda devinsko pristanišče in pomanjkljive kopališke naprave. Plaže je malo in voda je zelo globoka. Treba bi bilo zato zgraditi sprehajalno obmorsko pot proti štivanu, kjer bi se turisti lahko tudi kopali. Poskrbeti je treba tudi za promet, ki je ob nedeljah tolikšen, da je nemogoč dostop na državno cesto. Domačim hotelirjem pa od letos dalje odžira zaslužek tudi novozgrajeni motel AGIP, zato bi bilo nujno namestiti ob avtocesti tablo s seznamom devinskih hotelov, da bi turisti videli, da imajo na razpolago tudi cenejše možnosti za bivanje.
Svetovalec Parentin (KD) je poudaril važnost uvedbe novega sistema odvažanja smeti v Štivanu, obenem pa je omenil možnost ureditve nove plaže v Ribiškem naselju.
Svetovalec Colja (PSI) je omenil težave, ki jih ima Kraški vodovod pri prečkanju železniške proge. Če rtiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitiliiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiilliliiiiiliiinniiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiniiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiniimnilililiiiiHiiiim
POMEMBEN RAZPLET PREISKAVE 0 ATENTATU NA TRGU FONTANA V MILANU
Odkriti tudi avtorji pokola v podružnici kmečke banke?
Dr. D’Ambrosio poslal obvestilo o sodnem postopku Piu 0’Aurii - Industrialca AttHio Monti m Bruno Riffeser obtožena lažnivega pričevanja • Neapeljska policija aretirala Luciana Lubertija
Vloga dožcle pri reformi javnih prevozov
Deželni odbornik za prevozništvo Varisco, ki se je udeležil XI. državnega kongresa o problemih prometa, javnih prevozov in mestnih redarjev, je v svojem govoru na kongresu poudaril vlogo nase dežele pri reševanju vprašanja krajevnih prevozov. Ugotavljal je, da je služba javnih prevozov zašla v hudo krizo zaradi zakonskih in strukturnih pomanjkljivosti. Upanje za zadovoljivo rešitev je zato samo v koordinaciji programiranja rned deželami jn državo.
• Deželni odbornik za industrijo Dulci je včeraj sprejel delegacijo delavskega sveta štivanske papirnice, katerega so spremljali predstavniki CGIL, CISL in UIL Rossetti, Valen-tinis in Desenibus. Delegacija je izrazila zaskrbljenost zaradi vesti o možnem zaprtju tovarne.
Odbornik Dulci je zatrdil, da se je že zanimal za to vprašanje in se je srečal z vodstvom tovarne, da pa bo šele po nadaljnjem razpletu dogodkov lahko dal večja pojasnila in zagotovila.	_____________
Dr. SONJA MAŠERA
bo odsotna od 20. julija do 20. avgusta.
Nesreča delavca v starem pristanišču
Včeraj ob 15.50 so sprejeli na ortopedski oddelek 30-letnega Gior-gia De Morija iz Verone, ki se bo zaradi odrgnin po medenici moral zdravita približno 10 dni.
De Mori je na pristaniškem pomolu skušal odkriti platno tovornjaka, polnega pralnega praška. Ko je potegnil za vrv se je ta pretrgala, De Mori pa je izgubil ravnotežje in padel na trdi tlak.
SLIKOVITA NESREČA NA «TRBIŠKI» CESTI
Prevrnil se je tovornjak s prikolico polno bikcev
Šofer tovornjaka jo je skupil brez praske, dve živali pa sta poginili
Včeraj popoldne, malo pred 17. uro. se je na »trbiškd* cesti pripetila slikovita prometna nesreča, na srečo brez človeških žrtev Po informacijah agentov cestne policije, ki so prvi prihiteli no kraj nesreče, se je ta pripetila v trenutku, ko je 50-letni šofer Alfonso Fagion iz Padove pri km 58 za hip zavrl težak tovornjak s prikolico, poln bikcev. Vzroki nesreče sicer še niso pojasnjeni, dejstvo pa je. da je tovornjak zdrvel čez belo. sredlSfr no črto cestišča, se za pol zavrtel okoli svoje osi. nato pa se obrnil poprek čez cesto. Fagion se je rešil brez poškodb, dva bikca pa sta zaradi silovitega sunka poginila, štirje pa so bili težko ranjeni. V nesreči je. poleg tovornjaka, ostal precej poškodovan tudi motorni voz fiat 615 s katerim je Adriano Cosmi-ni iz Ul. Carpineto 18 prav v tistem hipu privozil do mesta, kjer se ie tovornjak obrnil.
Na kraj nesreče so. poleg agentov cestne policije, prihiteli tudi karabinjerji in gasilci. Tem je uspe-
MILAN, 10. — Kot so že dokazali soočenje in zasliševanja Frede in Venture sta bivša pajdaša postala ostra nasprotnika in zvračata drug na drugega odgovornost za atentate na vlake, na milansko banko na Trgu Fontana in za atentate na rimske bančne zavode. Nov dokaz sovraštva med bivšima «kameratoma» je zahteva po osvoboditvi, ki sta jo vložila danes odvetnika Giovan-nija Venture. V svoji vlogi branilca trdita, da preiskovalni sodnik D’Ambrosio, ki vodi preiskavo o dogodkih v milanski banki, ni zbral proti fašističnemu založniku iz Tre-visa nobenih tehtnih dokazov, poleg tega pa zvračata na Fredo vse odgovornosti za delovanje prevratniške «črne celice* v Trevisu.
Proti padovskemu odvetniku so naperili svoje osti tudi odvetniki zasebnih strank. Danes se je odvetnik Aseari, ki zastopa svojce nekaterih žrtev bombnega atentata v milanski banki, prijavil za zasebno stranko proti Fredi kot domnevnemu organizatorju atentata.
V prejšnjem tednu je prišlo do skoraj senzacionalnega razpleta preiskave o omenjenem atentatu. Da sta Freda in Ventura odgovorna za pokol na Trgu Fontana ni dvoma, vendar tudi preiskovalni sodnik Stiz iz Trevisa ju je v svoji dokumentaciji označil kot posrednika med tistimi, ki so materialno postavili peklenske stroje in tistimi, ki so pripravili načrt in dali denar. Govori se pa, da je preiskovalni sodnik D’Ambrosio odkril materialnega avtorja atentata ali vsaj enega izmed teh. 24. junija je dr. D'Ambro-sio poslal znanemu fašistu Pinu D’Auriu obvestilo o sodnem postopku proti njemu.
D’Auria je bil prijatelj znanega fašističnega provokatorja Maria Mer-lina, M sedaj sedi za zapahi v rimskem zaporu, ker je obtožen sodelovanja pri omenjenih atentatih. Glavna priča proti D’Aurii je bil pokojni fašistični odvetnik Ambro-
sini, ki ga je obtožil, da se je 10. decembra 1969 udeležil sestanka, na katerem je bil prisoten tudi Almi-rante. Na omenjeni seji so se desničarski voditelji, po pripovedovanju Ambrosinija, ki je trdil, da je bil tudi sam prisoten, odločili, da bodo «pognali vse v zrak*. Po pričevanju pokojnega odvetnika bd moral prav D’Auria izvesti akcijo, seveda proti plačilu ustrezne vsote.
če preskočimo govorice nekaterih Ljudi, ki so v D’Aurii videli Valpredovega dvojnika, ne moremo pa mimo tega, da bi ne omenili pomembnosti ukrepa milanskega preiskovalnega sodnika. Če bi med preiskavo odkrili dokaze o sodelovanju tega fašističnega pretepača v bombnih atentatih, bi preiskava o dogodkih v decembru leta 1969 naredila lep korak naprej. O krivdi Frede in Venture ni nobenega dvoma, vendar gre le za posrednika med voditelji in tistimi ki so postavili peklenske stroje. Odkritje materialnih avtorjev atentata pa je bistvenega pomena, ker bi brez teh verjetno propadla tudi vsaka obtožba proti Fredi in Venturi.
Po organizatorjih in avtorjih a-tentatov manjkajo še imena tistih, ki so pripravili prevratniški načrt in so dali finančna sredstva za nakup potrebnega materiala. Šele ko bodo znane tudi te osebe, bo slika o tragičnih dogodkih, ki so se pripetili leta 1969 popolnoma jasna. Kaže pa, da so preiskovalni organi v tej zvezi odkrili nekaj zelo pomembnih dokazov.
Poleg pretepača D’Aurie, proti kateremu je dr. D’Ambrosio sprožil sodni postopke, je milanski preiskovalni sodnik poslal obvestilo o prekršku tudi dvema zelo znanima italijanskima industrialcema in sicer Attiliu Montiju in njegovemu svaku Brunu Riffeserju. Poleg teh dveh «mogotcev» sta podobni obvestili dobila dva časnikarja agencije »Mon-tecitorio* in še ena neznana oseba. Vsi so obtoženi lažnjivega pričeva-
nja in hlinjenja prekrška. Formalno gre le za manjši obtožbi, ki lahko postaneta bistvene važnosti za preiskavo o bombnih atentatih, če bo tudi izvedenec za pisavo potrdil domneve milanskega preiskovalnega sodnika.
Obtožba proti industrialcema in časnikarjema zadeva namreč dve pismi, ki naj bi si jih izmenjali Monta, Riffeser in časnikarja. V teh listinah je bil govor o podpori 18 milijonov lir časnikarju Pinu Rau-tiju. Govori se, da je Monti dal časnikarju denar, ko se ta še ni vrnil v MSI in je še vodil skrajno desničarsko organizacijo »Ordine Nuovo*. Obtoženci so do sedaj vedno zanikali avtentičnost dveh pisem, dr. D’Ambrosio pa jim ni verjel na besedo in je dal listini izvedencu za pisavo.
Neapeljska policija je danes aretirala znanega fašističnega prvaka Luciana Lubertija, ki je bil, čeprav zelo postransko, vpleten v bombne atentate v Milanu in v Rimu. Lubertija so iskali že dalj časa, zaradi umora Carle Gruber, s katero je fašist živel več let in ki mu je tudi rodila hčerko.
Fašistični pretepač se je že skoraj leto dni skrival v Neaplju v neki sobi, ki jo je najela neznana ženska. Ko so agenti obkolili poslopje, kjer je stanoval in so potrkali na njegova vrata, je Luberti najprej petkrat streljal proti vratom, po daljšem pogovoru z načelnikom letečega oddelka pa se je vdal.
Preden so ga začeli iskati zaradi umora Gruberjeve, je bil Luberti že znan policiji zaradi svojega prevratniškega delovanja. Leta 1946 je bil obsojen na smrt, zaradi sodelovanja z nacisti in fašisti, zaradi umorov in posilstev, kasacijsko sodišče pa je spremenilo obsodbo v dosmrtno ječo. Do leta 1953 je sedel za zapahi v Gaeti, nato pa so ga osvobodili zaradi amnestije.
lo šele okrog 18. ure spet dvigniti težak tovornjak s prikolico, promet pa je bil spet vzpostavljen malo po tej uri.
Obsedena dekleta
(Nadaljevanje z 2. strani)
jetno iščejo na tej manifestacijj, poleg tega pa je treba poudariti, da je. film docela preveden in inUJ torej precej prednosti nad ostalimi (čeprav ne bo zato konkuriral za nagrado). Zgodba zasluži le nekaj besed: zaradi prekletstva, ki grozi njegovi družini, točneje prvorojenim dekletom, ubije baron Von Run-berg komaj rojeno dekletce. Pozabi pa na nezakonsko hčer, ki se pa dvajsetih letih vrne na njegov dom in na svojevrstne in originalne, načine pokolje skupinico izletnikov, ki se je zatekla k baronu sredi viharja. Nz more se ji upreti niti mladi seminarist, ki sicer skuša ti-kaniti dekle in samega Satana, na koncu pa še sam izgubi glavo za hudičevo zaveznico. Neumen razplet za neumno temo.
Po teh prvih dneh lahko torej rečemo, da je nivo festivala kolikor toliko zadovoljiv le po zaslugi krat-kometražnih filmov, ki so res posrečeni. V nedeljo sta bila oba na več kot dostojni višini: bolgarski *Am-basador z zvezd» se je znova po-služil posrečene ironije, da bi prikazal napake današnje dru£be v sproščenem, a iznajdljivem tonu-Na Zemljo pristane majhna vesoljska ladja in njeni potniki iščejo predstavnike Zemlje, da bi jim izročili spominčke in dokumente s svojega sveta. Žal pa jim to ne uspe: alf je komaj prišel nogometni as ali se je pirsotnemu komaj pokvaril avto in je ves živčen ali je zanimanje vseh osredotočeno nO kako lepo dekle. Nihče se ne zmeni as ali se je prisotnemu komaj so ti še priča snemanju fantastičnega filma, v katerem lepa junakinja brez usmiljenja ubije nekaj a-stronavtov z drugega planeta, se polasti tujcev strah in ambasadorji raje zapustijo negostoljuben planet. Italijanski «Preghiera nella notte» je bolj resen in v shematičnem, stiliziranem slogu, prikazuje na videz nepomembno pot človeka, k> pa dobi svojo vrednost že v samem spoznanju ničvrednosti in nepomembnosti.
Torej povsem različna sloga, ki pa oba uspešno dosežeta svoj namen. Mislim, čeprav je še precej del, da^ bi predvsem italijanski lahko računal na nagrado.
Dober je bil tudi madžarski «E-zustmajom» (Akcija' srebrna opica’), čeprav so v prejšnjih letih Madžari prikazali boljša dela, (predvsem res nepozabni Arena). Tokrat je bilo morda preveč pažnje na dogajanje samo, in zaradi tega nekoliko zanemarjena tehnika. Film govori ° pripravah, ki jih mora prestati tajni agent, ki se mora izkrcati na Zemljo: predstojniki mu prikažejo poprečnega človeka in njegove značilnosti. Agent pa ne bo mogel razumeti človeške miselnosti, saj je polna protislovij in nepotrebnih stvari, ki jih zares racionalno bitje ne more razumeti.
Stopničko nižje od ostalih bi po-stavili le kanadskega tParadise lost* (Izgubljena nebesa), ki prikazuje na stiliziran, a tudi zelo elementaren način, uničenje narave P° človekovi krivdi.
Danes so na vrsti trije kratko-metražni filmi: jugoslovanski *Ho-mo dugens», švicarski *Stop 15», kanadski *Synchrony» ter zabavni celovečerni češki film *Divka na košteti» (Dekle na metli).
*
t