LETO XXII. — Številka 12 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavai urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sreda, 12. 2. 1969 Cena 5(i par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januaria 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO wmwmtr^mm~mmmmcs:*!o, da moramo stvari in odločitve iz preteklosti nujno popraviti. Poglejmo dejstva in videli bomo, da ni mnogo tega. Če ne bi v dobi izredno težkih povojnih let ob vsakdanjih skrbeh »pozabili« in zanemarili sprejemanje mladih v Zvezo komunistov, vključevali mlade ljudi v *vse organe odločanja, potem danes sploh ne bi govorili o odstranjevanju napak. Sicer pa sploh ne gre za odstranjevanje napak, gre za to, da tisto, kar smo nekdaj storili, ne ponavljamo. Naš razvoj je bil buren, tako da smo včasih na marsikaj pozabili. Sedaj ugotavljamo, da so šole premalo storile. Mlade ljudi moramo seznaniti z zgodovino in njenim pomenom. Petdesetletnica organiziranega delavskega gibanja je iepa priložnost, i>a stvari nadoknadimo. Ne gre pa tu samo za šolsko mladino, gre za vse.« Kdor je opazoval mlade obraze seminaristov ob tej Marinkovi pripovedi, je vi- do, kako težko je bilo izbojevati našo sedanjost. Sedanjost je lopa. To pa obenem še ne pomeni, da ni brez nasprotij in problemov, ki jih moramo reševati, če hočemo naprej. »Birokratizem je pojav proti kateremu se najbolj borimo. To je zlo! Birokratizem ni pojav ali »bolezen« starih komunistov. Birokralizem ni elementarna lastnost starih in se ne podeduje. Tudi vsi mladi hitro i postanejo birokrati, če le dobijo možnost »■komandiranja«. Birokratizem je torej bolezen družbe, ki ni samo upravna. Dandanes lahko zelo nazorno vidimo, da so demokracijo in samoupravljanje »dali stari iz vrha«, ker so vedeli, da brez samo'n'ci-ative in lastnega inetresa ne bo hitrega napredka gospodarskega, političnega in vsega drugega življenja; skratka — napredka družbe. To rej, ni več stvar vodstev političnih organizacij in državnih organov, koliko in kakšnega samoupravljanja bomo imeli. Samoupravljanja bo toliko, kolikor si ga bodo vzeli mladi in vsi ostali delavci. Z razvojem samoupravljanja najhitreje odpravljamo slabosti. Mladina naj ve, da se nobenih slabosti ali napak ne da odpraviti čez noč. Čeprav delamo in živimo v samoupravni družbi, je treba za popravljanje slabosti precej potrpežljivosti in časa. Prav pri odpravljanju vsega zastarelega mladina lahko največ stori s svojim znanjem, ki naj pomaga dvigati zavest vsega delavskega razreda«. Tako je tovariš Marinko pojasnjeval svoje misli, ko je govorili o poslanstvu današnje mlade generacije. Tudi tu ni mogel mimo tega, da ne bi spomnil mladih komunistov, na nekdanje razmere, o katerih je dejal: »Tudi mi, starejši revolucionarji smo biLi nekdaj mladi, polni elana. Malo več kot dvajset let v povprečju je bilo staro vodstvo komunistične partije Slovenije v času najhujšega preganjanja in zatiranja. Nihče ni pomišljal na leta, dejanja so bila pomembna«. Pogovor je nanesel na sedanjo politiko zveze komuni- del, da so zamišljeni, da ve- | stov, predvsem pa na odnos do mladih. Tovariš Marink je dejal, da zelo pod^tfa sklepe in sploh^jtfe-*onenta-cijo iainulega 6. kongresa rveze komunistov Slovenije, ki je sklenil še hitreje pomlajevati vrste organizacije. Ob tem sklepu pa čaka starejše komuniste velika naloga. Ob hitri pomladitvi zveze komunistov morajo starejši prenašati revolucionarne, delale in življenjske izkušnje na mlade, katerih elan naj rodi nove uspehe, ki naj bodo sinteza znanja in izkušenj. To bo porok za doseganje trajnejših uspehov. Starejši morajo danes gledati na mlade tako, kot da bi bili tudi sami mladi. Mladina živi v novem obdobju, novem okolju, živi v svobodi. Ideali naše mladine so drugačni, kot so bili ideali nekdanje mlade generacije. Današnja mladina ne želi poslušati pridig, ne brani pa se nasvetov. Mladina je brez predsodkov, toda zato ni slaba. Nimajo prav tisti, ki go vorijo o borbi generacij, ker takšne borbe ni; je le borba proti starim idejam, ne proti starejšim ljudem. Mladina danes sprejema napredne ideje, pa naj zrastejo v njenih vrstah ali med starejšo generacijo. Z dosledno borbo za vse napredno je komunistična partija Jugoslavije, sedanja zveza komunistov, uživala in uživa velik ugled doma in v svetu. Zato je zveza komunistov samostojna organizacija, ki je ne morejo premikati sile od zunaj. »Stari smo v svojem času in dobi storili vse, kar smo mogli. Nikdar nismo štedili moči, nismo se bali za življenje. Prav zato je dolžnost starih komunistov, da — ko likor imamo še moči — pomagamo mladim, katerim naj družba omogoči prevzeti vse najodgovornejše družbene funkcije z vsemi posledicami. Mladi naj v samou-pravljavski družbi začutijo, da leži usoda naroda na njihovih ramenih. Starejši smo mladini prepustili to breme. Ne zato, ker ga ne bi hoteli več nositi! Zato, ker vemo, da je moč in polet v mladih ljudeh. Starejši revolucionarji nočemo, da bi nas mladina malikovala, da bi ji bili idol, želimo samo, da bi mladi spoštovali svojo starejšo generacijo tako, kot morajo spoštovati svoje starše.« Mar bi mogel z lepšimi in vsebinsko bogatejšimi besedami zaključiti zapis, ki še zdaleč ne more povedati tistega, kar so mladi tržiški komunisti doživeli ob srečanju s tovarišem Miho Ma-rinkom? V. Erjavšek . Direktor centra za socialno delo o rejništvu Rejništvo je oblika po moči socialno ogroženim otrokom, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo ostati v svoji družini, če jo sploh imajo. Za take otroke je treba poiskati druge starše, ki bi hoteli skrbeti zanje. Vendar pa je takih družin na žalost premalo, čeprav je število otrok, ki bi morali biti v reji, približno enako že nekaj let nazaj. Direktor contra za so cial.no delo v Kranju tov. Balderman meni, da sicer pada število rejencev v zadnjih letih. To je seveda razveseljivo, če ne bi bili obenem v zadregi, kam s tistimi otroki — lani jih je bilo 36 — ki morajo dobiti rejnike. »Najtežje je oddati v rejo po dva otroka skupaj, na primer brata in sestro. Vsakdo se brani sprejeti dva otroka. Zelo pa je dragocena čustvena vez med dvema otrokoma, ki menjata starše.« Koliko pa so stari otroci, ki so oddani v rejo? »Najpogosteje so otroci stari do dveh let, manj pa jih je od dveh do se- dem let. Po tej starosti navadno otrok ne dajemo v rejo.« Kakšni pa so nagibi rejniških družin, ki se odločijo sprejeti otroka? »Zelo različni. Vendar pa menim, da so ti nagibi bolj plemeniti ko računarski, saj ti otroci navadno ostanejo v družini dlje' časa, tudi do deset let. Doba rejništva Je pač odvisni od tega, kako hitro se urede razmere v rejenčevi družini, če sploh se.« V kranjski občini je trenutno 28 rejniških družin, vendar pa bi jih center potreboval nekaj več. Le tos so predlagali, naj bi se rejnina za posameznega rejenca povišala, tako da bi bila najnižja rejnina 250 N din, najvišja pa okoli 300 N din, za duševno prizadete otroke pa še nekaj več. Center za socialno delo naproša vse, ki bi želeli vzeti v rejo ali posvojiti kakega otroka, naj se zglase na njihov naslov v Kranju, Trg revolucije 1. L. M. Krajevne kandidacijske konference S krajevnimi kandidacijskimi konferencami, ali na kratko zbori občanov so doslej končali v Voklcm, Vog-ljah, Prebačevem, Trsteniku, Podblici, Velesovem, Gradu in na Jezerskem. Poleg obravnave možnih kandidatov za občinsko, republiško in zvezno skupščino, so na njih polagale svoj letni delovni obračun krajevne organizacije SZDL in krajevne skupnosti. V Velesovem so obravnavali problem pluženja snega v Praprotni Polici, urejenosti krajevnih cest in vodovoda na Polici. Prebivalci Hrast j a in Pre-bačevega so zahtevali dokončno ureditev gasilskega doma v Prebačevem. Sklenili so, da za popravilo čim več prispevajo sami, šele nato pa bodo prosili za pomoč občinsko skupščino. Že več-ikrat so prosili Avtopromet iz Kranja, da bi lokalno progo Britof—Hrast je podaljšal do Prebačevega, vendar njihova prošnja še ni bila uslišana, čeprav bi bilo koristno za Avtopromet in vaščano Prebačevega. Prav tako so opozorili na nekatere nevarne odseke ceste skozi Hrast-je in Prebačevo, ki terjajo čimprejšnjo ureditev. Zbori občanov v kranjski občini bodo končani do 21. februarja. Na občinski konferenci SZDL v Kranju upajo, da bo udeležba na preostalih zborih prav tako dobra, kakor je bila na doslej končanih, ki so bili zelo do-, bro pripravljeni, zanimivi in dobro obiskani. j J. Košnjek Živahna dejavnost krajevnih odborov RK V teh dneh se v kranjski občini zbirajo na sestankih krajevnih organizacij rdečega križa člani in razpravljajo o bližnjih občnih zborih. Na njih bodo izbirali kandidate za odbornike [rdečega križa v krajevnih organizacijah, razpravljali o poročilu za preteklo leto ter seveda o programu letošnje krvodajalske akcije. V torek se je sestala krajevna organizacija RK na Zlatem polju, prejšnji teden pa so bili podobni sestanki tudi v Cerkljah, na Hujah, v Goricah, v Straži-šču in drugod. V soboto zvečer je gostoval v Kranju pevski zbor žeieznlčarskega prosvetnega društva »France Prešeren« iz Celja pod vodstvom Edvarda Goršiča. Kranjskemu občinstvu se je predstavil z dvaindvajsetimi pesmimi domačih in tujih avtorjev. — Foto: F. Perdan Podelitev Finžgarfevih bralnih značk Zlata plaketa za osnovno šolo T. Čufar V soboto dopoldne je bilo v dvorani gledališča T. Cufar na Jesenicah živahno, veselo in prijetno. Zjutraj ob osmih so se v dvorani zbrali učenci osnovne šole T. Cufar, da bi proslavili kulturni praznik in se udeležili podelitve Finžgarjevih bralnih značk. Prvi del programa je bil posvečen spominu pesnika dr. Franceta Prešerna, drugi del pa proslavi ob podelitvi Finžgarjevih bralnih značk. Slovesnosti se je udeležila tudi pisateljica in urednica Cicibana Branka Jurca. Učenci tretjega in četrtega razreda so v besedah, slikah in recitacijah prikazali nekatera mladinska dela pisateljice Jurce. Vidno ganjena je prišla na oder, kjer je pred. Slikarska razstava članov Dolika V soboto zvečer so v mali dvorani Delavskega doma na Jesenicah s kratkim kulturnim programom odprli kolektivno slikarsko razstavo članov likovne sekcije D0LIK pri DPD Svoboda Tone Cufar. Na razstavi, ki so jo organizirali v počastitev slovenskega kulturnega praznika, sodeluje 14 avtorjev z 31 deli. Dolgoletni član DOLIKA Jože čebulj je v uvodnih bc-t dah predstavil posamezna dela. Ob tej priložnosti je priznana umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin podala naslednjo oceno o delu in pomenu jeseniške likovne sekcije: Tradicionalna maškarada v Delavskem domu ln restavracjii Park na pustno soboto in torek, dne 15.2. in 18. 2.1969 ob 20. uri PRIREJA KOLEKTIV RESTAVRACIJE PARK. Zabavali vas bodo Domači fantje in Hcnčkov trio, pojejo Joža, Vasja in To- mažek. Maske zaželene, najbolj izvirne nagrajene. V popustnih dneh od 18. 2. dalje tudi letos restavracija Park pripravlja teden ribjih specialitet. Pridite in poskusite! Vljudno vabljeni! 2 vratarja za čas pustovanja 15. 2. zaposli restavracija Park. »V zgodovini likovne umetnosti lahko opažamo, da tako imenovane slikarske šole obstajajo le kratko dobo in še tedaj jih vežejo pogosto prej gmotni in organizacijski kot prav likovni interesi. Navadno umetniki, kakor hitro najdejo svoj osebni slog, ne morejo več pripadati šoli, tako rekoč zaradi notranje nujnosti kršijo svoje prvotne vzore. Tudi člane DOLIKA ne moremo imenovati enotno skupino v strogo vsebinskem smislu, čeprav jih vežejo neke skupne poteze. Predvsem so vsi amaterji, z dobrimi in manj dobrimi lastnostmi, ki Glasbeno — večer na Jesenicah V sredo zvečer je bila v gledališču Tone Cufar glasbeno - zabavna prireditev, na kateri se je jeseniški publiki prvič predstavil na novo ustanovljeni pihalni orkester jeseniških železarjev. Prireditev je bila prijeten in uspel uvod k praznovanju 103-letnice železarne in k p 3-častitvi 25-letnice jeseniške godbe. S spremno besedo nam je napovedovalec Marjan Stare ob razvoju železarstva na Gorenj s!:cm prikazal tudi razvoj godbe na pihala. Pred 100 leti, ko Je KID v Bohinju zgradila prve fužine, so se pojavili tudi prvi godbeniki, muzikantje, ki so postavili temelje današnji godbi. Takrat so po zgledu čeških godbenikov, ki so jih imenovali »progarji« pod vodstvom nekega kovača Bernarda ustanovili prvi in edini orkester na Gorenjskem. Leta 1889 je bil v Bohinju velik požar in mnogi so se preselili na Jesenice, vendar tudi tu niso prenehali z igranjem, čele v vihri I. svetovne vojne so popolnoma utihnili, toda ne za dolgo. Leta 1918 so ustanovili kar tri godbe — na Jesenicah, Javorniku in na Hrušici. Razvoj železarstva je bil torej tesno povezan z razvojem godbe na nihala, železarjl so že od nekdaj ljubili glasbo, ki jim je po prvih okornih začetkih postala nepogrešljiv spremljevalec v vsakdanjem življenju. Postala je del njih samih, kajti z njimi je bila po napornem delu ob vročih pečeh, ob praznovanjih in prazničnih dneh, z njimi je bi:a v žalosti in veselju. Prav zato so jo tako zelo vzljubili. Jeseniški godbeniki pa so se pred nedavnim odločili, da iz štirih godb na pihala v občini ustanove eno samo, ki bo dosegla dostojno in primerno kvalitetno višino in tako prav ob 100-letnicl železarstva na Gorenjskem praznovala tudi svoj razvoj. Pod vodstvom dirigenta Rada Kleca so v sredo pokazali, da je bila združitev vseh godbenikov ne samo dobra, ampak zelo uspešna. Poleg pihalnega orkestra jeseniških železarjev so nastopili tudi kmečki pihalni orkester ped vodstvom gosta večera Francija Koširja, jeseniški zabr.vru orkester pod vodstvom Vinka Šetinca in pevka Darinka Korošec. Za prijetnejše vzdušje je s svojimi šalami poskrbel Franci Košir, priredili pa so tudi tekmovanje med gledalci, katerih vstopnice so bile izžrebane. Zaradi izrednega zanimanja Jeseničanov za ta glasbeni večer bodo prihodnji torek prireditev ponovili. D. Sedej spremljajo amaterizem. Skoraj vsem je spodbuda pri njihovem ustvarjanju narava. Večina jo skuša podajati kar najbolj pristno, kar slikarstvu nikakor ne more biti v škodo. Zanimivo je, da razmerje med slikarji, ki slikajo v o-Iju in tistimi, ki jim je bližji akvarel in gvaš, niha od razstave do razstave, zdaj v prid akvarelu, zdaj zopet v prid olju. Sedanja razstava kaže ravnovesje med obema tehnikama. Bolj zanimivo in razveseljivo pa je dejstvo, da prav sedanja razstava kaže, vsaj do zadnje skupne razstave članov DOLIKA, kvaliteten premik navzgor, čeprav seveda tega ne moremo trditi za vsa razstavljena dela. Nekateri med ustvarjalci so resnično izoblikovali svoj rokopis in četudi njihova imena morda ne bodo stala v leksikonih likovnih umetnikov, pomenijo za našo amatersko dejavnost lepo priznanje. Tudi iskanja novih slikarskih prijemov ne smemo odrekati nobenemu oblikovalcu, čeprav je to težka in naporna pot in naša skupina morda zanjo ta trenutek še ni dovolj zrela, če bi slikarji, ki so že izoblikovali svojo likovno govorico, nadaljevali in poglabljali začrtano smer, če bi tisti, ki se še iščejo, srečno izbrali tisto pot, ki je najbolj njihova in če bi tudi mladi naraščaj 'pokazal vztrajnost v kontinuiranem delu in kritično presojal svoje moči, potem smemo od našega DOLIKA pričakovati še novih razstav, ki bedo brez dvoma prinesle še kvalitetnejše rezultate. Njihova vztrajnost skozi dobo prek 22 let, pri prav nič zavidanja vrednem materialnem in finančnem položaju, je vredna vsega občudovanja in posnemanja.« D. Sedej mikrofonom odgovarjala na vprašanja Janeza Svoljška, ravnatelja š ,le. Dejala je, da še nikjer ni videla tako lepo uprizorjene in povedane njene besede kot na Jesenicah. O sebi je dajala, da je doma s Krasa, živela pa je v Mariboru. Bl.i je učiteljica in je povedala več zgodb iz svoje mladosti. S posebno pozornostjo smo spremljali njeno pripovedovanje o pisatelju Toneta Čufarju in njegovi za očenki narodnemu heroju Silviri Tomaztn. Oba je dobro poznala. Naročnikom Cicibana je povedala, da Cicibana tiskajo v nakladi 65.0C9 izvodov in da j a kljub podražitvi ostalo enako število naročnikov. Ravnatelj šole Janez Svolj-šak je nato prebral imena vseh učencev, ki so osvojili Finzgapjevo bralno značko. V osnovni šoli Tone Čufar je sodelovalo v tekmovanju 50 odstotkov učencev, ki i sploh lahko tekmujejo za bralno značko. Podelili so 11 priznanj, 50 zlatih, 1!5 srebrnih in 50 bronastih brr.I-nih značk. Profesor Jože šif-rer je v imenu slavističnega društva Slovenije in Zaveda za prosvetno-pedagoško službo čestital k uspehu in Ssfi izročil zlato plaketo, ki je to visoko priznanje prejela že tretje leto zapored. Po deseti uri so v dvorani nadaljevali s programom učenci osnovne šole Preži hov Voranc. Njihov gost je bil pisatelj Miha Klinar, ki je pripovedoval o svojih stvaritvah. Osnovna šola Preži-hov Voranc je osvojila srebrno plaketo, Lipnica pa bronasto plaketo za uspeh pri osvajanju Finžgarjevih bralnih značk. Na osnovni šoli Prežihov Voranc je uspešno tekmovalo 293 učencev, od tega jih j3 192 osvojilo bronasto, 83 srebrno in 58 zlato bralno značko. Devetim učencem so poleg osebnih priznanj podarili še knjigo Pod svobodnim soncem. J. Vidic Proslava slovenskega kulturnega praznika Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale je v petek, 7. februarja, priredil v mali dvorani zavoda svečano akademijo v počastitev 120. obletnice Prešernove smrti. Na večeru so sodelovale različne instrumentalne skupine z vokalnimi solisti, zborom društva upokojencev in z recitatorji. Bro^.n »V borbo štirinajsta, juriš...!« EiHa slovenskih partizanskih enot -- kakih 1200 izbranih, hrabrih In dobro oboroženih borcev je pred 25. leti — v noči med 6. in 7. februarjem prek Sotle stopila na štajersko, na takrat k rajhu priključeno in do skrajnosti zavarovano in zagrizeno branjeno ozemlje. Začel se je najsrditejši bojni ples med legendarno XIV. divizijo in do desetkrat močnejšimi nemškimi enotami v najhujšem mrazu in snegu od Sotle do koroških gora. To je bila ena izmed najslavnejših in krvavih epopej osvobodilnega boja na Slovenskem. NAPREJ OD PARTIZANSTVA ■jr eta 1942 se je že kazala I . skrajna nujnost, da partizanska vojska s četami in manjšimi bataljoni za diverzantske in manjše akcije postopoma prerašča v večje enote s pravo vojaško organizacijo — v armado. Tudi pogoji so že bili za to. Nastala je prva Prešernova brigada in zatem že prva divizija — štirinajsta in ta vključena v VII. korpus. Enote štirinajste so se kalile in utrjevale od boja do boja po Notranjskem, Dolenjskem, okrog Pivke do Gorskega Kotarja. Četrta sovražnikova ofenziva, jeseni 1943, ki naj bi jo uničila, jo je samo še utrdila. Ta velika enota s približno 3000 borci je imela za seboj že borbene izkušnje iz Dobr-niča, Trebanjskega vrha, Sobočevega, Grčarice, Ribne-ga. Loškega potoka, Pudoba, Turjaka. . . Povsod so neusmiljeno obračunali s sovražnikom, pometali z utrdbami in postojankami, rušili proge in mostove. Celo močno zastražen Štampetov most ni vzdržal. POMOČ V NAJHUJŠEM Toda velik del naše slovenske zemlje— celotna štajerska ni mogla do takega odpora. Množično streljanje talcev, izgoni, mobilizacija vseh za vojsko in za delo sposobnih in skrajno teroriziranje prebivalstva je na tem, nc okupiranem, marveč naravnost k Nemčiji že priključenem ozemlju onemogočilo širši razmah osvobodilnega gibanja. Potrebna je bila pomoč. Zato je bila po posebnem nalogu samega tovariša Tita določena XIV. divizija za odhod na to območje. Vsem pa je bilo jasno, da bo tam boj še hujši. Nemci so zagrizeno branili štajersko. Zato so XIV. dobro pripravili. Vse tri brigade: Tomšičevo, Šercerjevo in Bračičevo so reorganizirali. Vodstvo so zaupali najbolj izkušenim. Samo izkazani hrabri, mladi in zdravi borci so imeli čast priti v te enote. Hkrati so jih oborožili s sodobnim težkim in lahkim orožjem, jim preskrbeli opremo — skratka, bila je to zares prva dobro ohoroiena in močna divizija z vsemi službami — sani teto, iotorepopterjem, kulturniško skupino na čelu s Kajuhom itd. VELIKO PRIČAKOVANJE o vseh pripravah ja divizija krenila i/. Metlike 6. januarja 1944 in začela točno mesec dni dolgo pot prek Hrvat?!«« — V»-vodine, Pokupja, Turopolja, Slavonije. Kalnika in Zagorja. Ljudje po hrvatskih Vaseh, prestrašeni zaradi ustaških zločinov, so navdu.se.io pozdravljali naše borca, jim nudili hrano, prenočišča in dobivali vero v pravo na^o vojsko. V noči med 6. in 7. februarjem je divizija prekoračila Sotlo in stopila na štajerska tla. Nemci pa so že slutili prihod te divizije na »njihovo« ozemlje in močno zavarovali preHod prek Save. Zato je tudi bila potrebna dolga pot naokront mi-^litio Zagreba, Siska in Var:ž dina. Kljub temu pa je bila XIV. tudi ob Sotii takoj deležna vročega »sprejema«. Nemški glavni štab za uničevanje partizanov je že imel pripravljen še poseben »Opera-titvni štab za uničenje XIV. komunistične divizije«, ki mu je poveljeval sam znani generallajtnnnt Rosencr. Številne enote zagrizenih SS oddelkov so navalile na naše in jih skušale obkoliti, zaustaviti, utruditi — uničiti. Zanimivo pa je, da so že drugi dan bojev Nemci poročali svojemu štabu, da so ti partizani »vojaško organizirani, dobro oboroženi in dobro poveljevani« ter s tem skušali opravičiti svoj prvi neuspeh in zahtevati vcjjo pomoč. KRVAVI OBRAČUN g~\ d 7. februarja; od Sotle S p na v;-.' ■'■> P;>v;e;\a kozjaka, Mozirske planine, Graške gore in nanrei je nadaljeval dom"'a neprekinjen boj noč in dan. Nemški štabi so trmasto vztrajali in pošiljali nove okrepitve, naši pa preizkušeni in oboroženi kot so bili, so se kljub žrtvam v hudem mrazu in snegu prebijali naprej. Bili so to najsrditejši boji na življenje in smrt z ene in druge strani. Polne tri tedne. Ko so se nemške enote esesovcev 26. februarja umaknile in slovesno proglasile »popolno uničenje XIV. divizije« je bil končni obračun težak na obeh straneh. Nemci so uradno priznali s svoje strani UMI samo mrtvih in težje ranjenih, štirinajsta pa je od približno 17.03 borcev ob odhodu ali 1189. kolikor jih je šlo prek Sotle, po treh tednih štela komaj še polovico, in tudi med to ostalo, živo polovico jih je bilo skoraj polovica ranjenih, prezeblih aU tako izmučenih in izčr-panih, da trenutno niso bili sposobni za boj. Po osamljenih kmetijah, zasilnih skri-vafci^ih in prvih, začasnih part'zanskih bolnišnicah so jih razporedili, da so dobili prvo pom?'\ KRATKA SLAVA Tf T endar se ie nemška sla-W va o »uničenju« XIV. d:v:/.ije kaj kmalu zrušila. Že čez tri mesece — v maju — ie divizija znova štela okroglo 2000, junija pa že 3*J0Q boresv, ki so prihajali iz Zasavskih revirjev, iz črne, Mež'ce, iz vseh krajev Štajerske. Ob sodelovanju s Slandrovo in Ziclanškovo brigado, odredi in z drugimi manjSimi enotami se je XfV. znova predstavila svojim Uničevalcem v Moravčah, Radomljah, Soteski, Rakitovcu, Vačah in celo v samem Kamniku, v Velenju, Šoštanju itd. Leto dni je bila na Štajerskem kot simbol upora, junaštva in moči. Njena himna: »V borbo štirinajsta, juriš .. .« je navduševala, krepila in združevala ljudi. Tako je bila tudi pripravljena za zr.dnjo nalogo — obračun z umikajočo nemško Balkanski) armado Von Lehra maja 1945, ko so v Savin'ski dolini ustavili, razorožili i.i ukrotili več kot 100.009 zar~t Novi veliki Audi 100 komfortno poslovno ~— vozilo AUDI 100 1760 cem 80 KM 0—100 km/h v 13,5 sek potovalna hitrost 156 km/h 8,91 na 100 km navaden bencin serijska oprema DM 6.750.— N din 19.275.45 AUDI 100 S 1760 cem 90 KM 0—100 km/h v 12,2 sek potovalna hitrost 165 km/h 8,91 na 100 km super bencin specialna oprema DM 7.150,— N din 20.419.75 AUDI 100 LS 1760 cem 100 KM 0-100 km/h v 11,9 sek potovalna hitrost 170 kmli 8,91 na 100 km super bencin luksuzna oprema DM 7.550.— Ndin 21.479.75 VSE INFORMACIJE IN PREIZKUSNE VOŽNJE PRI LJUBLJANA, TRDINOVA 4 IN PRI PREDSTAVNIŠTVIH AUTOCOMMERCE: BEOGRAD — KATANIČEVA 18; ZAGREB — VARŠAVSKA 4; SARAJEVO — KRALJA TOMISLAVA 19; NOVI SAD — BUL, M. TITA 9; SKOPJE — ORCE NIKOLOV 29; RIJEKA — RAČKOG 28; SPLIT — ULICA PRVOBORACA 101; KOPER - VERDIJEVA 2 . . :■- ... :., i : ■„ ;.f ' » o 31. »Ste vi hoteli govoriti z menoj?« ga je vprašal pravnik. »Vi ste Lisgard, kajne?« je vprašal tujec z negotovim glasom. »Da.« Po vsej priliki je bil to obiskovalec, ki ni hotel priti v stike z inšpektorjem Flag-gom. Opazil je, kako ga tujec pozorno opazuje. »Stopite z menoj v pisarno,« ga je povabil in ga spustil v sobo. »Sedite, prosim! In kdo sle?« Dvoje zelenkasto bleščečih se oči se je uprlo vanj. »Ime mi je Mac Grath.« Lisgard se je prestrašil, da mu je zastal dih, r.a'o pa je vzkipela v njem jeza. »Mac Grath? Sodelovali sie pri roparskem napadu na draguljamo Tcmp_rw_ll, kajne? Kako k! drznete priti zdaj k meni? AH ste ob pamet? In to prav ada j, po takem obisku kot sem ga pravkar imel. če vas je kdo videl ali celo zasledoval, je vse izgubljeno!« Mac Grath je ostal miren. »Prišel sem, ker sem moral,« je odvrnil hladno. »Dejali so mi, naj se obrnem na vas, če bi bila kdaj sila. No in zdaj je tako! V hudi zagati sen?!« Lisgard je segel po stekle- nici, si natočil in v dušku spil, nato pa razburjen začel hoditi po sobi gor in dol ter pogledoval obiskovalca. »Jaz nimam s temi zadevami prav nič opraviti, ali razumete? Poslal sem vam Ro-v.eja, da bi vas spravil iz zagate . . .« »že res, da me je izmazal,« ga je prekinil Mac Grath in si tudi na ločil whiskyja, »vendar to ni dovolj. Nekaj nameravajo z menoj. Podtaknili so mi orožje in Flagg je trdno odločen spraviti me za rešetke. Slutim, da vedo za moje sodelovanje pri Tem-pervvellovem ropu ter bi me radi prijeli in zaprli, zato so uporabili to kot pretvezo. Zato sem prišel k vam in jutri bi rad izginil iz Anglije.« Vse to je pripovedoval trdo in odločno. »Imam prijatelja, ki me bo odpeljal z avionom v Francijo, potem sem jutri zjutraj žti lahko v Parizu, popoldne v Marseillu, od tam pa je a&am še skok do Kaira. Ostalo je samo še otročarija.« Lisgard je mežikal. »In čemu mi pripovedujeta vse to?« Mac Grath si je spet natočil. »Ker hočem denarja,« je dejal skoro mehko, »in sicer takoj! Tri tisoč imam še dobiti od Charka. Vse, kar imam, je sto funtov, potrebujem jih pa najmanj petsto. Zato sem prišel.« Lisgard se je namrdnil. »Zdaj nimam denarja.« »Verjamem vam, da ga zdaj nimate, toda lahko ga dobite.« Mac Grath je naenkrat odkril vse svoje karte. »Pri druščini sem eno leto in sem opravil šest nalog. Policija me je vzela na piko in če bom enkrat kaznovan, sem opravil, kajti potem me lahko kar naprej kličejo na policijo in zapirajo.« Lisgard je prikimal. Kot je vedel iz izkušenj, je bilo res tako. Mac Grath ni torej za Tolpo Sov pomenil nič več. »Imam že vse pripravljeno,« je nadaljeval Mac Grath. »Ostalo je vaša briga, štiristo funtov bo dovolj — funti ali dolarji, to ml je vseeno. Po enem lotu bivanja v Ca-petovvnu bi morda spet lahko prišel nazaj — kaj se ve.« Umolknil je in pogledal na uro. Pravnik je zmignil z rameni. »Jaz sem samo posredovalec v tej zadevi in. moram najprej govoriti s Charkom.« »Prav,« je odvrnil Mac Grath in vstal, »čez eno uro vas bom poklical. Lahko mu pojasnite moj primer, Lisgard, zaupam vam. štiristo funtov je najmanj, kar po- trebujem, samo za vožnjo v Južno Afriko.« Chesnev Lisgard je šel za njim v predsobo, ne da bi prižgal luč, odprl je vrata in spustil možaka ven. Za hip je Mac Grath še postal v veži, potem pa s tihimi koraki odhitel po stopnicah. Kazalca na mali namizni uri sta kazala točno pol šestih, ko je pozvonil telefon. Chesnev Lisgard je naglo dvignil slušalko in odgovoril v nemščini. »Da, tu Lisgard!« Oblastni glas Mortimerja Charka mu je zvenel na ušesa. »Danes vas je obiskal Flagg, kaj je hotel?« Nič se ni začudil, ko je zaslišal to vprašanje, saj je dobro vedel, da ima šef Tolpe Sov dobro organiziran obveščevalni sistem, o tem se je bil že večkrat lahko prepričal. »Za dekle je šlo. Opozoril me je na nevšečnosti, če bi se dekletu še kaj pripetilo.« Chark nI odgovoril takoj, zdelo se je, da razmišlja, kaj naj reče. Potem pa je odvrnil: »Napak sem ukrepal! Odslej naprej bo varna, saj itak ne ve nič pomembnega.« »Kako pa to veste?« se je začudil Lisgard. Chark se je pritajeno zasmejal. V Scotland Yardu imam ušesa In slišim Sj^* kaj!« Potem pa je, kot l»ođ" rezal, spremenil pog^r* »Najbrže boste slišali V 0 Mac Grath«.« f> »Se je že oglasil,« je jVr-n/1 Lir gard. »Nekako pred*10 uro je bil tu in zalitev^6* narja, ker hoče nazaj ^ petown.« Potem je L#ri iMtiHHfcM.jiB«iM at.o • aa««aaaa«naaaoi!naa»aaaaaaa;; a« ;■£!;«»■■;;■■ aajaaa ■■»•■tnuiM aaaaaaauaaaaaa .aiaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaauaaaaaaaaaauaaa**' "■■■■anSaMHBaa Idealno delovno mesto Vlažnost zraka, temperatura, hrup ali osvetlitev zelo vplivajo na delovno sposobnost. Tako po svetu stalno preučujejo možnosti, kako opremiti prostore, kakšna naj bo barva zidov, kakšno zračenje, da bi se ljudje dobro počutili in seveda bolje delali. Strokovnjaki so izdelali celo načrt za idealno pisarno. Vsak delavec bi moral imeti 15 kubičnih metrov zraka, ki naj bi ga v eni uri trikrat obnovili. Hitrost gibanja zraka pa no bi smela biti večja od 15 cm na sekundo, ker bi sicer škodovala zdravju nameščencev. Osvetlitev delovnega mesta ne bi smola biti manjša od 500 luksov, hrup pa bi moral biti omejen na minimum. Stene bi morale biti barvane v svetlih barvah, torej nič čine ali rdeče barve. Nevarni vozniki Francoski vozniki, ki so v letošnjem letu opravili' izpit za voznike motornih vozil, ne smejo voziti več kot 90 kilometrov na uro. Omejitev velja leto dni. Da bi pa vsakega novinca v prometu takoj spoznali, bodo morali imeti na avtomobilu posebno kovinsko ploščico na prednjem zaščitnem steklu. Policija, ki je uvedla te ukrepe, pojasnjuje, da so se za to odločili na podlagi statističnih podatkov. Novopečeni vozniki so namreč v veliki večini mladi ljudje stari od 18 do 25 let in le ti povzroče največ prometnih nesreč. Glavobol zaradi nadrejenih Neki industrijski psiholog je raziskoval vzroke glavobola. Ugotovil je, da nastane glavobol v veliki večini zaradi psihičnih motenj in ne zaradi fizičnega obolenja. Vzrok glavobola je lahko na primer tudi nadrejeni, šivilje neke tekstilne tovarne so pogosto trpele zaradi močnega glavobola. Nadzorniki so bili z njimi sicer obzirni in jih pri delu niso preveč kritizirali, pač pa so radi postajali za njihovimi hrbti in jih tako opazovali pri delu. To je delavke seveda zelo motilo. Ko so tako nadzorstvo odpravili, so v veliki večini prenehali tudi glavoboli. Azijski pompe j i Pred kratkim so odkrili sledove opustošenja, ki so ga povzročili voda, mivka in kamenje pred kakimi 700 leti v koritu gorskih rek v planinskem masivu Ten-šan. Poleg ostankov mesta Talgara so našli tudi ruševine prastarega naselja in človeška okostja. To so posmrtni ostanki nesrečnežev, ki jih je presenetil ogromen val kamenja in vode, visok kot štirinadstropna hiša. — Raziskovalci pa so odkrili tudi posledice drugega katastrofalnega vala pred dvema stoletjema. V rečnem ko ritu je ostal material, ki ga je prinesel ogromen hudournik. O moči teh gorskih hudournikov v južnem delu Kazahstana pričajo še danes ogromni bloki, težki tudi po več deset ton. Zaradi branilca V Capetovvnu je sodišče obsodilo nekega vlomilca na deset mesecev zapora. Po razpravi je sodnik izjavil: »Če nam ne bi šel odvetnik Johnson tako na živec s svojim obrambnim govorom, bi obtoženec verjetno dobil nižjo kazen.« Zaključni govor "obrambe je trajal devet ur in 55 minut. — Ne vem, zakaj imaš toliko opraviti zaradi ene same fotografije. Miha Kllnar: Mesta, cesi to razcestja oti III. DEL 200 In res se zadnje čase kaže v JugosM^ ^ socialno demokratični stranki nekaj podobnega in da se vflj^ ®č mladih slovenskih socialistov navdušuje za češke vzglede. 8* oi treba jemati kot nevarno. Tako zagotavljajo socialno atični svetovalci, ki pomagajo cesarski vladi pri prenovi ce^ a v ave*} »demokratičnih« držav. Avstrijska socialna demokrf: n? namerava ukreniti nič takega, kar bi bilo v nasprotju s c,?iCm!,ni demokratičnimi prizadevanji. Njeno stališče do delavsk'^'51 lrov na češkem in Moravskem je jasno: čeških seperatistov vo avstrijske »inter-nacionale« ne bo podpiralo niti sedaj P°, tQjeitl zatnetju praških demonstracij in preganjanju čeških soci3 • 'Vztrajalo pa bo v ne** n niti prihodnost. Eno pa je bilo jasno: oblastnikov se |e lotil strah ob spoznanju, da je nasilje, s katerim so vladali podložnikom, izgubilo svojo moč, in da je odslej njihova usoda in usoda cesarstva odvisna samo še od tuje VVilsonove moči in volje. Upali so v Vvilsonova lanska zagotavljanja, da kljub vojni napovedi Avstro-Ogrski Združene države Amerike nimajo namena razkosati cesarstva, marveč terjajo samo avtonomijo za zapostavljene narode v monarhiji. Francoska samovolja se bo mouala ukloniti pred VVilsonom. In prav tako angleška, če misli slediti francoskemu zgledu. Obe veksili — Francija in Anglija — sta v teh letih izgubili vojno z ameriškim rinančiim kapitalom. Angleški finančni kapital je moral v tej vojni izprazniti prestol svetovnega finančnega kapitala finančnemu kapitalu Združenih držav Amerike. Zato je treba pohiteli kljub skrivnostnemu VVilsono-vemu molku na avstrijski mirovni pristanek z dne 5. oktobra, ki so ga predložile Wilsonu Nemčija, Avslio-Ogrska in Turčija vsaka zase. Nemcem je Wilson že odgovoril odklonilno. Nekateri politiki menijo, da VVilson želi potolči Nemčijo do kraja in da bi bilo zato najbolje, da Avstro-Ogrska obrne Nemčiji hrbet. Drugi menijo, da bi bilo to pretvegano in da cesarstvo lahko v fctrn trenutku naslanja svojo politiko samo na Nemčijo. Obe armadi stojita kljub zadnjim porazom in umikom še vedno v sovražnih deželah. Zato se za mir z Wilsonom in antanto še vedno lahko pogajata s pozicij moči in sile, čeprav se vsi zavedajo, da sta ta moč in sila samo navidezni in da v obeh deželah utegne nezadovoljstvo aaradi lakote in vojr« vsak hip prerasti v upore ali celo revolucijo, podčinio ruskemu i oljše-viškemu prevratu. Tega se na Dunaju že od ponedeljka najbolj boje. In prav tako jih je strah morebitnih narodnih vstaj. Te se nekaterim cesarjevim svetovalcem zde verjetnejše. Zato naj bi bila prva naloga obrzdati nacionalna vrenja z odločno cesarjevo besedo o.podelitvi samostojnosti in svobode vsem narodom v cesarstvu. 17. oktobra je, ko lepaki in jutranjiki v cesarstvu naznanjajo z Manifestom narodom njegovega cesarskega veličanstva, da se z današnjim dnem začne cesarstvo spreminjati a star« oblike v novo obliko — v Zvezo narodnih držav pod habsburškim žezlom in krono. To mora vplivati ne samo na narodne politike v cesarstvu, ki naj bi postali državotvorci v svojih deželah, marveč tudi na \Vil-sona. Toda že naslednji dan preseneti cesarja in: cesarsko vlado brzojavka kranjskega deželnega glavarja Attcmsa s prošnjo, naj Dunaj okrepi žandarmerijo in druge varnostne sile v deželnem mestu Kranjske, v Ljubljani, češ da je prebivalstvo revoltirano in da lahko sleherni hip ta rcvoltiranost preide v pravo revolucijo. Kranjska ni več najbolj ponižna in cesarstvu vdnna dežela med cesarskimi deželami. Majhna je in na Dunaju bi si zaradi morebitnega izbruha nemirov v Ljubljani in na Kranjskem ne delali skrbi, ko bi bilo tako kakor pred enajstimi leti, ko so poslali nad demonstrante vojake ljubljanskega garnizona in s streljanjem razgnali demonstracijo ter pri tem dva demonstranta ubili. Toda zdaj so časi drugačni. Vojska ni več poslušna. Ni še tako dolgo, ko je prav ljubljansko vojaštvo odreklo pokorščino in ni hotelo streljati na ženske, ki so demonstrirale in terjale mir, kruha in konec vojne. Mimo tega je Ljubljana še vedno v frontnem zaledju kljub oddaljenosti fronte na Piavi, po poram Bolgarije in zmagah srbske vojske pa tudi plodna tla aa antantno propagando. Zato bi bilo treba na vsak način poslati preverjene vojaške in žandarmerijske oddelke v glavno mesto Kranjske. A kaj ko v drugih nenemških deželah v cesarstvu ni nič drugače. Nasilju je ob ljudski nenaklonjenosti povsod pošla sapa in se skrhala njegova moč. Ne, Dunaj ne more poslati na Kranjsko nobenih varnostnih okrepitev, pa tudi o teh stvareh že 19. oktobra ne utegne več misliti, zakaj prišel je s tolikimi upi in strahom pričakovani Wilsonov odgovor in udaril kot strela z jasnega. Od upov je ostal samo strah na smrt obsojenega cesarstva. Cesarju in vsem, ki ga prebirajo, se zdi, da je vsaka VVilsonova beseda udarec: Wilson ne more sprejeti avstrijske ponudbe, ker se je v času, ko je objavil svojih 14 mirovnih točk, marsikaj spremenilo. Wilson priznava češko emigrantsko vlado in češkoslovaško državo, ki je že od 8. januarja 1918 v vojnem stanju do vlad in vojska Nemčije in Avstro-Ogrske. Zato VVilson priznava pravni obstoj češkoslovaške države, pa tudi v najpopolnejši meri narodne aspiracije jugoslovanskih narodov. Zato ne more več sprejeti le gole »avtonomije« teh narodov ^a osnovo miru, marveč morejo le ti narodi sami odločiti, kakšna ponudba Avstro-Ogrske bo zadovoljila naaore teh narodov o njihovi pravici in usodi kot članov v družini narodov. To so udarci. Sami udarci. Na cesarskem dvoru in na Ballhaus-platzu vlada prava panika. Nemir pa narašča tudi na dunajskih ulicah in se še naslednji dan spremeni v revolucijo. To je revolucija množic, podobna boljševiški revoluciji. Tako v smrtnem strahu mislijo na cesarskem dvoru, a je samo kaos, ki naj bi ga obvladali nemški liberalci in socialni demokratje — nova vlada pod vodstvom profesorja Lammascha. Profesor Lammasch naj bo rešitelj cesarstva! On je edino cesarjevo upanje! Tako zagotavlja profesorju cesar Kari še poln strahu pred revoltiranimi in prestradanimi delavskimi množicami. Takega strahu kakor to nedeljo — v nedeljo 20. oktobra 1918 — še ni doživel nikoli. Ta strah pa ni samo cesarjev strah. To je paraliza, ki se je lotila vlade, cesarskega dvora in vrhovnega vojaškega poveljstva. Samo antantne ofenzive na Piavi bi bilo še treba, odpovedi pokorščine oblastnikov v nenemških avstrijskih deželah in vojske, pa bo cesarstvo v ruševinah. Toda Dunaj je za vojsko, ki stoji na Piavi daleč. In prav tako daleč je za 1. Gcbirgsschutzemregiment 44. strelske divizije v Codroipu, ki so ga v nedeljo 20. oktobra že zarana prebudili. Tako prebujanje ne pomeni nič dobrega. To lahko samo pomesi zapustitev zaledja in odhod na fronto. Tega se zavedajo vsi, ki jih je znak t»obente vrgel s pogradov. »Alarm! Brez dvoma alarm!« Anketa med vaščani Bele, Hraš in Baši j a »Ljudje cenijo delavne organizacije" O anketi in delu družbenopolitičnih organizacij na Beli govori Roblek Tone, predsednik krajevne organzacije SZDL Anketa je bila izvedena od 7. do 13. januarja. Nanjo je odgovarjalo 132 ljudi iz Zgornje, Srednje in Spodnje Bele, Hraš in Bašlja. Glavni namen ankete je bil, da vodstvo Socialistične zveze na Beli izve, kaj menijo občani tega področja o dolu družbenopolitičnih organizacij in Krajevne skupnosti. Poteza je vredna pohvale, saj je bila pripravljena popolnoma samoiniciativno, brez pobudo kateregakoli organa ali organizacije. Zato smo .zaprosili tovariši Robleka Toneta, predsednika Krajevne organizacije SZDL na Beli, da nam kaj več pove o nalogah družbenih organizacij na terenu in tudi o sami anketi. Najprej splošno vprašanje. Katere so po Vašem mnenju glavne naloge SZDL na terenu? »Njene naloge so več ali manj znane. Glavno pa je vsekakor prizadevanje, da SZDL zainteresira občane za družbenopolitično življenje, da na svojem področju vodi napredno politiko in, ne nazadnje, pridobiva ljudi za delo v samih organizacijah. Ljudem mora dajati določeno izobrazbo, neko vrsto kulture. Konec koncev, organizacija obstaja in dela zaradi ljudi, ne pa ljudje zaradi nje.« Ali je belska organizacija zadostila tem ciljem? Ce ni, zakaj? »Delo naše terenske organizacije je zastavljenim ciljem zelo blizu. Da še ni tako, kot bi želeli, imamo več opravičljivih razlogov. 2e dolgo se borimo za lastne prostore, potem so še neizpolnjene obljube krajevnih in občinskih forumov in tudi posameznikov, itd. itd. Trdim, da je zaradi tega zraslo v ljudeh malce nezaupanja do organizacije, hi celo do Krajevne skupnosti. Poglavje zase je asfaltiranje ceste od Bobovka do Bele, o kateri govorimo že najmanj deset let na najrazličnejših mestih, da o zborih volivcev sploh ne govorim. Drugo, na kar moramo paziti pri našem delu, je ugled ljudi, ki delajo v odborih družbenih organizacij. Ce ljudje cenijo funkcionarje, cenijo tudi organizacijo.« Rezultati anketnega vprašanja »Ali veste, kdo je član izvršnega odbora SZDL iz vaše vasi?« so pokazali, da jih le 15,2 odstotka ve, kdo jih predstavlja v izvršnem tele- su. Je vzrok za to neobveščenost ali nezanimanje ljudi za delo organizacije? »Neobveščenost. Sam odstotek zame nI tako kritičen, saj je bHa anketa izvedena le 14 dni po konferenci. Ta čas je prekratek, da bi se ljudje seznanili s člani na novo izvoljenega odbora, razen, če so b.li tudi sami na konferenci. Res pa je, da ljudje zelo radi zamešajo člane nažrga odbora s svetom Krajevne skupnosti ali vodstvenim organom ka"e druge organizacije. Da bi ljudi temeljiteje seznanjali z družbenim delom na našem terenu, smo se odločili za izdajanje periodičnega informativnega bil lena. Ljudem bomo predstavili člane vodstev organizacij in Krajevne skupnosti, orisali njihovo delo, ki je marsikomu še neznano. Glasilo, ali kakor ga že imenujemo, bo odigrala svojo pomembno vlogo pri pripravah in izvedbi letošnjih volitev, v akc?ji pri izgradnji družbenih prostorov, asfaltiranju ceste in podobno. Nočemo, da bi bil bilten le informator, ampak bomo prostor na njegovih straneh namenili izobraževanju in raznim drugim zanimivostim.« Mnoge čudi, da so prebivalci Bele, Hraš in Bašlja v času, ko ljudem že zmanjkuje idealizma in zagnanosti, še vedno pripravljeni delati brezplačno in še marsikaj prispevati iz svojega žepa? »Naši ljudje so tako aktivni predvsem zaradi ugotovitve, da smo verjetno najbolj pozabljen del občine. Poglejte, skoraj vse, kar imamo so zgradili ljudje z lastnimi rokami. Vodovod, elektrika, ceste. Samo lani, v letu krajevnih skupnosti, je prostovoljno delalo 180 ljudi. Opravili so 5500 delovnih ur z vrednostjo 35 milijonov starih dinarjev, iz lastnega žepa so dali milijon In pol starih dinarjev. Visoke številke ln tudi bogati sadovi. To je glavni vzrok njihovega idealizma.« Delovni program organizacije SZDL, sprejet na zadnji konferenci je naletel med prebivalci na popolno podporo. Ali to pomeni preporod družbenega dela? »Delno tudi. Dober glas gre v deveto vas, prav tako je z dobro začrtanim programom. Ljudje so ga sprejeli, čeprav nismo imeli sredstva, s katerim bi jih natančneje seznanili. Presenečeni smo. Posebno z delom, k;er Je program Izobraževanja ln aktualnih predavanj. Kar 77,2 odstotka anketiranih se z njim strinja. Predlagali smo tudi nedeljsko lune ti j-sko Šolo, katera bo obsegala sedem, zo kmetovalce koristnih predavanj. Tudi na to vprašanje so bili odgovori pozitivni. Prepričani smo, da se v sodelovanju vseh organizacij na terenu lahko uresničijo tudi najtežje naloge. Vztrajamo, da tisto, kar napišemo v program, tudi Izvedemo. Smo nasprotniki »mlatenja prazne slame.« Vaščani so v anketi glede na aktivnost določili nekakšen vrstni red organizacij na Beli. Pohvalili so delo SZDL, KS in RK, grajali pa pred-dvorski KUD in organizacijo Zveze mladine. Je bila njihova ocena objektivna? »Popolnoma. Izkazali so se kot zelo dobri kritiki. Znajo ceniti organizacije, ki delajo in grajati tiste, ki lenarijo. Nedelavnost KUD »Matija Valjavec« je delno opravičljiva, saj so klasične oblike »prosvetarstva« zastarele, novih oblik dela pa še niso osvojili. Za nedelavnost Zveze mladine ni opravičila. Manjka jim zavzetosti do dela, do samega sebe in dražbe. Opažamo, da jih bolj zanima gostilna, ki je na žalost še vedno edino mesto, kjer se lahko shajajo. Nujno je, da sedemo za isto mizo in se temeljito pogovorimo. Pripravljeni smo jim pomagati, ker želimo, da bi delali tako kakor so včasih. Pa tudi pomoč občinskega komiteja Zveze mladine je premajhna. Bojim se, da so na našo organizacijo pozabili. Poleg zastavljenega programa je to najvažnejša naloga 'SZDL na Beli.« J. Košnjek Tržiško turistično društvo izdalo Letošnji koledar prireditev Že na eni izmed lanskoletnih turističnih konferenc v Trži-ču je večina govornikov poudarjala, da bi moral Tržič dobiti že v začetku leta celoletni program prireditev. Takratna prizadevanja je letos uresničilo tržiško turistično društvo, ki je pred kratkim izdalo letošnji koledar prireditev, čeprav omenjeni koledar ne vsebuje vseh prireditev, pomeni precejšen napredek na področju turističnega propagiranja. In katere prireditve bodo letos v Tržiču najzanimivejše? Precej obiskovalcev si bo gotovo ogledalo pustni karneval z »lomskim plohom«, ki bo na sporedu 18. februarja. Februarja bosta še dve smučarski tekmovanji, in sicer: občinsko tekmovanje v Hrastih in Bračičev smuk na Kofcah. Tudi marec bo minil v znamenju smučanja. Tako bo 2. marca na Zelenici republiSko ekipno smučarsko prvenstvo, na Zelenici bo tudi Našičev smuk, medtem ko se bodo smučarji lahko pomerili med seboj še na Kramarjevem smuku pod Storži-čem. Kot vsako leto bodo tudi letos na Gregorjev večer — 11. marca spuščali razsvetljene ladjice po Tržiški Bistrici in se s tem spomnili starega čevljarskega običaja. 5. in 6. aprila bo na Zelenici mednarodni smučarski veleslalom za člane in članice, medtem ko bo pod. Storžičcm usnjarski smuk. Najbolj obiskana letošnja tržiška prireditev1 bo prav gotovo državno in svetovno prvenstvo v motokrosu' — 26. in 27. aprila na znani stezi v Podljubelju. V počastitev delavskega praznika bo v Tržiču prvomajski promenadni koncert pihalnega orkestra, medtem ko bo 15. junija že tradicio- ■ nalni telovadni nastop v Križah pri Tržiču. Julija bodo spet na sporedu poletne igre na prostem, ko bodo na griču sv. Jo- j žefa v Tržiču uprizarjali Medvedovo igro Za pravdo in srce. Letošnji občinski praznik bodo Tržičani proslavili 5. avgusta s promenadnim koncertom pihalnega orkestra, mednarodnim rokometnim turnirjem v Križah in s številnimi drugimi priložnostnimi prireditvami. Prvo nedeljo v septembru bo na Kriški gori Gamsov bal, kjer bodo prikazali lovske običaje, poleg tega pa bodo septembra priredili tudi čevljarsko nedeljo. Program letošnjih tržiških prireditev je kar zajeten, zato bodo negodovanja, da Tržiču prireditev primanjkuje, s tem prav gotovo odpadla. Vili G. Živžav na Veliki Planini Počitnice so mimo in z njimi se je zaključilo tudi obdobje smučarskih tečajev. Kakor na vseh smučiščih po Sloveniji, tako je tudi Velika planina doživela letos precej velik obisk smučarjev — zaživela je s polnim utripom kot malokrat doslej. Na letošnjo smučarsko sezono so se pripravili že jeseni. S pomočjo smučarjev smučarskega kluba Kamnik so urejali smučišča, smučarji pa so si s tem prislužili brezplačen trening med šolskimi počitnicami. 2e 23. decembra -lani je prišlo smučat na Veliko planino 28 belgijskih študentov iz mesta Liege. Tu so ostali do 3. januarja in niso mogli prehvaliti čudovitega planinskega vzdušja, smučišč, gorskega zraka ... Med počitni- II. zimske športne igre na Krvavcu Podobno kot lani bo občinski sindikalni svet Kranj tudi letos pripravil zimske sindikalne športne igre. Posebni organizacijski odbor je sklenil, da se bodo tudi letos člani in članice sindikata iz delovnih organizacij v kranjski občini pomerili v veleslalomu na Krvavcu. čeprav se je že lani za takšno tekmovanje prijavilo precej članov sindikata, pa je zanimivo, da je letos odziv iz sindikalnih organizacij še večji. Medtem ko sc v večjih sindikalnih organizacijah še niso odločili, koliko članov sindikata bo nastopilo, je že sedaj prijavljenih 230 tekmovalcev. To kaže, da so sindikalne organizacije v kranjski občini posebno v minulem letu precej storile tudi za šport in rekreacijo svojih članov. Letošnje II. zimske sindikalne športne igre bodo na Krvavcu v soboto, 22. februarja. Zadnji rok za prijavo tekmovalcev pa je ponedeljek, 10. februarja. A. 2. cami pa se je smučarjev kar trlo. Vsak dan jih je prišlo sem gor nad 300. Večina se jih je vozila domov, nekajV pa jih je ostalo v počitniških hišicah, v hotelu šimnovec ali v drugih planinskih domovih. Prihajali so od vse-> povsod, največ pa jih je bi-' lo iz kamniških osnovnih šol' in gimnazije. Letos so na Veliki planini dobili tudi tep-i talni stroj. Pred nekaj dne-1 vi je začela delovati žičnica v Tihi dolini, ki je bila po-žgana pred letom dni. Seveda pa niso pozabili tudi na varnost smučarjev. Prvič so letos na najbolj nevarnih mestih namestili »prometna znake«. S svojimi reševalnimi čolni pa so za čimprejšnji prevoz ponesrečencev poskrbeli člani gorske reševalne službe. V izposojevalnici smuči na postaji šimnovec so imeli precej dela. Na razpolago imajo 10 parov metalnih in 20 parov navadnih smuči, izposojajo pa tudi palice in druge rekvizite. Največkrat je bilo kar težko dobiti smuči. Tu je tudi popravljainica smuči, kjer ti ekspres popravijo (in niti ne preveč drago!) odpadel robnik in podobno. Hotel šimnovec je skoraj vso zimo zaseden, prav tako pa so zasedene tudi skoraj vse počitniške hišice. Snega je bilo dovolj in tja do marca bo ob sobotah in nedeljah še mnogo obiskovalcev. T. S. Nenavadno smučarsko tekmovanje na Veliki planini olimpiada Minttli konec tedna je bil mm vsaj kar se športnih dogodkov tiče — zares izjemno živahen. Naj omenimo samo republiško prvenstvo v alpskem smučanju na Krvavcu, državno prvenstvo za smučarje skakalce v Žireh in še vrsto drugih bolj ali manj pomembnih tekmovanj. O vseh teh dogodkih so časniki, radio in televizija izčrpno poročali. Da, cenjeni bralci in gledalci, o vsem ste podrobno poučeni, nekateri najbolj navdušeni med vami so si morda zapomnili tudi vrstni red najboljših, dosežene čase, dolžine in ne vem kaj še vse. Kajnet lepo je biti tako imenitno športno izobražen, tako lepo na tekočem? Pa ste prepričani, da vam ni kaj ušlo? Če ste, potem se motite. Motite žito, ker o nekem sila pomembnem tekmovanju, tekmovanju na zelo visokem nivoju, o dirkah, kjer so nastopala mnoga znana imena, radijski reporter in televizijski napovedovalec nista črhnila niti. besedice, stavci po slovenskih tiskarnah pa odtisnili niti ene same črke — do včeraj seveda, ko je eden od strojev Gorenjskega tiska izbljuval tele vrstice. 7,a kaj torej gre? Stokrat lahko ugibate, pa ne boste uganili. Tekmovala je namreč oblast. Uslužbenci petih gorenjskih občinskih skupščin so se na zasneženih strminah pomerili med seboj. Atrakcija! Senzacija! Napiši zabavno reportažo, so mi rekli v uredništvu minuli petek. Dobro, sem si mislil, se bomo pa malo smučali — tokrat za spremembo na družbene stroške. In ker mi, tako kot vremenologom, niti na kraj pameti ni prišlo, da bi naslednji dan utegnilo snežiti, sem zidane volje odjadral domov. Mislit ki so mi v soboto dopoldan v avtobusu, med vožnjo proti Kamniški Bistrici, razganjale možgane, raje ne bi obelodanil. Takšne stvari niso za v spodoben časopis. Ker se skozi okno spričo snežnega meteža, ki je )iaredil pokrajino nevidno, ni splačalo zijati, sem preganjal čas s kletvicami in drugimi splošno udomačenimi simptomi nejevolje — seveda te v mislih. In po vsem tem naj bi zapisal še zabavno reportažo! Nesmisel. Ustvaril bom kvečjemu za-dirčen članek z zlobnmi, ljudi osrečuj očitni naslovi in tnednaslovi, sem rarjnišljal dalje. Nekako takole bi morala biti glava prispevka: »Zupan Tainta v bolnišnici«, ali pa »Zlomljeni tilnik davi-nega izterjevalca«. Dokaj privlačno bi zvenel tudi kateri od tehle naslovov: »Tržni inšpektor zmrznil«. »Načelnik odseka za narodno obrambo pogrešan« (nisem bil še pri vojakih!) in »Referenta za pobiranje samoprispevka zasul plaz« Neverjetno, kako hitro mine čast če se človek samoti s čim prijetnim. Naenkrat smo bili pri žičnici in že sem padel v prvo potrošniško-ro-parsko past turističnega centra na Veliki planini. »Tisoč din, prosim!« je zakrakal prodajalec kart pri žičnici. Ogorčeni smo plačevali. Ampak resnici na ljubo moram povedati, da so cene listkov za povratne vožnje na nekaterih drugih žičnicah še višje. Vihar ni kazal niti najmanjšega znaka hiranja, celo nasprotno, postajal je vse hujši. »Bodo vseeno tekmovali?« sem vprašal nekoga na vrhu. »Seveda saj so vendar utrjeni. Proti neurjem, ki jih morajo prestajati ob obisku razjarjenih občanov — je tole navaden spomladanski vštric,« mi je zabrusil. Navdušeno sem ga povabil na kozarček t a ni utegnil. Pa kdaj drugič kolega. V hotelu nedaleč stran so se ob točilni mizi droijali energije potrebni tekmovalci. Vsakdo je imel na prsih pripeto lično, iivordečo številko. Tu gre pa zares, sem si rekel in stopil bliže. Poškilil sem k možaku poleg sebe, hoteč videti, s čim se teši. Bilo je žganje. Pravzaprav mnogo šile žganja. Druga za drugim so se stekala v športnikova usta. Vztrajni tekmovalec je po vsakem od njih svoji soseščini hrupno pojasnil: »Tale je bil za zdravje . . . tale za moč . . . ta proti tremi . . . no, pa mi dajte še enega — za pogum« V nekem trenutku se je odločil za odhod. Čudno majave noge — višinski zrak, saj razumete — so ga ponesle k vratom. Odprl jih je, začutil strupen piš, jih zopet zaprl in se vrnil k »šanku«: »En šnops, prosim! Proti mrazu . . « Veselo vzdušje, nalezljiv smeh in dobra volja so počasi prepojili tudi mene. Jeza in razočaranje zaradi slabega vremena sta izginila. Bližal se je začetek tekmovanj. Sedežnica me je — skupaj z mnogimi smučarji — odnesla do starin proge za velesla- lom. Na strmem bregu ni bito prijetno. Močan piš je s\ieiinke spremenil v vodoravno leteče izstrelket ki sj prodirali skozi gube oblačil in boleče bičali obraz. Občudoval sem neustrašna dekle-tat mlada pa tudi ne več čisto mlada, ki so naravnost mojstrsko vijugala med vrat-ei. Zmagovalka ženskega veleslaloma je postala odlična Ivanka Berčič iz Radovljica, druga je bila Jožica Kozjak (Jesenice), tretja pa Lija Zu-panč'č (Domžale). V moški konkurenci je zmagal Bojan Slegl (Kamnik) pred Janezom Bercetom (Škofja Loka) in Janezom Kovačem (Kamnik). Sankaškaga tekmovanja ž d nisem videl. Proga je bila predaleč stran, peš enostavno ne bi mogel tja in nazaj. Ampak očividci so mi pripovedovali sila zanimive stvari. Mnogo padcev da so videli, sem zvedel, in mnogo smešnih prizorov. Nekatere tova-rišice so menda končale z nosom v snagu, marsikateri sankač pa je gledalce počastil z vratolomnim saltom. Seznam najboljših v tej disciplini je takle: ženske — zmagala je Helena Križnik pred Dimio Prosen (obs pa so Metka Zupan in Eli-Kamnik), na 3. do 5. mestu ka Pobič (obe Rodovijica) ter Betka Bcmot (Kamnik); moški — prvi Rudi Ahačič (Tržič), drugi Janez Povhe (Tržič), tretje in čeJrto mesto pa si delita Kamničana Viktor S*?rša in Janez Kovač. Ekipno so zmagah Rodov-Ijičani, pred Jeseničani Ka}>i-ničani in Kranjčani. Ostale skupščine niso poslale popolnih moštev. Ob koncu naj povemo še, da polomljenih udov na tokratnih (šestih) zimskih rah uslužbencev občhiskih skupščin ni bilo Tudi do kakršnih koti drugih nesreč — ifvzcmši tisto, ki ji prtrvimo maček in ki je v nedeljo do-poidm najbrž mučila široke sloie udeležencev — ni prišlo, škoda je le, da smo med prisotnimi opažih samo predsednika občine Kamnik Vinka Gobca. So se ostali župani morda ustrašili, da bi na čelu tega prispevka vendarle ne pisalo »Predsednik Tainta v bolnišnici«? Ni verjamem. Verjetno so jih zadržale shtžbene obveznosti ali pa nemogoče vreme. Igor Guze^ P. s.: spričo slabih vremsn-skih razmer, malo pa «»>*h' krivdi avtorja reportaie, posnetki niso uspeli. $ V spomin na stodvajsetletnico smrti dr. Franceta Prešerna je bila v soboto, 8. februarja, v kulturnem domu v Podnartu kulturna prireditev, ki so jo pripravili mladinci iz Podnarta. Po kratkem uvodu o pomenu našega največjega pesnika r.a slovenski narod so mladinci in mladinke recitirali poleg Prešernovih pesmi tudi pesmi naših najvidnejših pesnikov, kot so Gregorčič, Kette, Mura, 2upančič in drugi. \ Ob zaključku literarnega programa pa je mladinski mešani pevski zbor iz Podnarta pod vodstvom profesorja Karla Bost jančiča zapel nekaj umetnih pesmi. C. R. / »••••4 Iz dejavnosti kulturnih organizacij radovljiške občine Široko zastavljen program za leto 1969 Svet zveze kulturno-pro-svetnih organizacij je na svo ji redni seji 4. februarja obravnaval letošnji program dela ZKPO in kulturnih organizacij. Kritično pa je pretresal dodatni kulturni program gledaliških gostovanj za delovne organizacije in kolektive ter oba z nekaterimi pripombami in dopolnili tudi sprejel. V razpravi so člani sveta posvetili posebno pozornost amatersko kulturni dejavnosti in poudarili pomen in vlogo lastne ustvarjalne aktivnosti domačih kulturno-iunetniških skupin, zborov ter igralskih družin ob sočasnem gostovanju poklicnih kuHumoumetni-ških skupin. Temeljna usmerjenost dela ZKPO nakazuje razmah splošne kulture v komuni v najširšem pomenu besede. Zato je tudi delo zastavljeno v dokaj širokih okvirih od amaterizma do pospeševanja kulturne ustvarjalnosti poklicnih kulturnih ustanov. Osnovni koncept kulturnega razvoja pa obenem nakazuje razmah kulture v delovnih organizacijah ter delovna in proizvodne kulture. Temeljni okvir kulturnih prizadevanj očrtujejo v občinskem enoletnem programu zlasti dramska dejavnost, glasbena tvornost, akcije na področju splošne estetsko i'.obraže*valne dejavnosti, v folklori in še drugod. Po membna dejavnost so tudi priprave večjih srečanj ter akademij ob raznih praznikih ter v turistični sezoni. Za letošnjo 50-lotnico revo lucionarnega gibanja v Sloveniji bodo priredili več takih večjih srečanj, v katerih bo do sodelovale vse pomembnejše skupine in zbori v občini. Tudi sodelovanj« s Hrvatsko ter s Koroško j« predvideno v letošnjem programu zveze. Med večjimi prireditvami naj omenimo šs dramsko srečanje amatersko igralskih skupin, osrednjo glasb ono prireditev v čast 50-letrvice KPJ in sindikatov, rrečanje narodno zabavnih ansamblov, prireditev ftoli.-lo-.nih skupin Gorenjska in M 'seteira. M*>d pomembnejš« akcijo estetsko izcbiaicvalns nara- ve uvrščamo zlasti dramsko šolo, ki bo predvidoma stekla že februarja in bodo vanjo vključeni vsi aktivni režiserji ter igralci amaterji. Za uvod v prtčetek te redne šole pa bo na vrsti širše posvetovanje dramskih delavcev. Druga akcija te vrste pa je predvidena ustanovitev klubov likovnikov. To bo neke vrste izpopolnjevanje ter izobraževanje likovnikov amaterjev. Le teh je v radovljiškem območju ter v bohinjskem in kroparskem kar nekaj. Likovni klubi bodo izrazito delovne narave, saj bodo udeleženci izpopolnjevali svoje ananje v slikanju, v obvladovanju slikarskih tehnik in podobno, spoznavali pa bodo tudi umetnostno zgodovino in sorodne vede. Ce bo dovolj prijavljenih kandidatov, bo stekla organizacija takih klubov po področjih. Mentorji pa bodo predvsem akademski slikarji ter umetnostni zgodovinarji. Dopolnilni program za delovne organizacije in za ostale prebivalce zlasti v večjih krajih občine pa predvideva še 36 različnih gostovanj poklicnih in deloma tudi amaterskih kufturnih institucij.' 2a uresničitev vseh zastav-j Ijenih nalog v programu zveza kulturno-prosweitnih organizacij Radovljica bo po-j t«dhhih 21 milijonov S dinarjev proračunskih sredstev ter še nadaljnjih 10 milijo-jk>v iz prispevkov delovnih organizacij ter republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Z letošnjim osnovnim ter dodatnim programom kulturnega življenja v komuni se nekako že uresničuje temeljni koncept o dolgoročni usmerjenosti kulturnega dela v komuni, saj program nakazuje zelo široko aktivnost v vseh mogočih zvrsteh in dejavnostih to to v sožitju in ob sodelovanju amaterizma ter polenih kulturnih ustanov. Z dodatnim progra-mom se nekako pot' riva ce-VJ»tno teritorialno območje. ', alasti tudi tisti del. koder Vamatersko ustvarjalne sStu-I pinc ne morejo novsem za-j ' dostiti vseh ku..-rnih po> tseb občanov. J. Bohinc Mali ali Nemet? Na severni strani železniške postaje v Žirovnici zapirajo promet moderne zapornice. Ko se približuje vlak, začne utripati rdeča luč, zapornice pa se precej hitro spuste. Naprava je vključena v električno signalno varnostno napravo postaje v Žirovnici, od koder jo avtomatsko upravlja prometnik. — Foto: B. Blenkuš »Odlično« za mlade planince Za novega načelnika Planinskega društva Kranj je bil izvoljen Franci Rutar V četrtek, 6. februarja, je bil v dvorani občinske skupščine občni zbor mladinskega odseka Planinskega društva Kranj. Poleg velikega števila mladih planincev, predvsem učencev osnovnih šol kranjske občine, so se zbora udeležili še: profesor Tine Orel, član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in urednik Planinskega vestnika, Peter Soklič, predsednik mladinske komisije pri PZS, dr. Ivo ValiČ, predsednik PD Kranj in Stane Boštjančič, predsednik komiteja občinske konference Zveze mladine Slovenije. Mladinski odsek kranjskega Planinskega društva, ki bo letos praznovalo 70-lctnico obstoja, je eden najmočnejših v republiki, saj šteje 1367 članov, kar pomeni 65 odstotkov celotnega članstva PD Kranj. Odsek ima 11 sekcij na osemletkah v občini, Sekcije so bile lani zelo delavne. Organizirale so vrsto izletov v bližnje in daljne hribe, na vseh šolah imajo propagandne omarice, v katerih pionirji-planinci razstavljajo fotografije in drugo gradivo o svojem delovanju, precej pionirjev se je udeležilo osnovne planinske šole za mladince — planinske vodnike, organizirali so predavanja o lepotah naših gora, poleg tega pa so se ekipe p 9-sameznih šol udeležile orientacijskih tekmovanj in pohodov. 11 pionirjev iz naše občine je odšlo tudi na pohod proti legendarni Sutje-ski. Odsek je organiziral tudi smučarski tečaj na Krvavcu. Udeležilo se ga je 24 članov. Podoben tečaj so hoteli organizirati tudi za srednješolce, vendar so bili stroški previsoki. Načelnik odseka je povedal, da smučarski vaditelj Občinske zveze za te!es-no kulturo zahteva za eno-tedensko vodenje tečaja 703 do 8C0 novih dinarjev! Tudi letos program ne bo nič manj pester. Nasprotno. V jubilejnem letu 70-lstnico Planinskega društva Kranj s; bodo mladi planinci prav po sebno potrudili. Titova šta feta, oddaja Mladina in go re, ki je že lani lepo u-pela taborjenje na Paklerrci, tur ni smuk s Kalškega grebena tečaji za gorske vodnike in reševalce Itd. Govorniki, ki so pozdravljali zbor, so trdili, da je kranjski odsek eden najde-Iavnejših v Sloveniji. Zanj je značilna odprtost do članstva in velik obseg aktivnosti. Edina njihova slabost je bila, da so »pozabili« na srednješolce. To napako bodo letos skuhali popravili. Kanalizacifa na Blejski Dobravi Po več mesecih je Komunalno podjetje z Jesenic ponovno začelo urejevati kanalizacijo. Spomladi preteklega leta je dogradilo nekako ono tretjino teh del; od železniškega podvoza do postaje, potem pa so z deli prenehali. Baje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi nujnih del v drugih krajih občine. Kot zatrjuje predsednik krajevne skupnosti, je bilo dogovorjeno, da se bodo sedaj dela nadaljevala do dokončne izgradnje kanalizacije z vsemi priključki. Krajevna skupnost se bo ponovno obrnila na občane, ki še niso vplačali svojega prispevka za kanalizacijo ali pa so dali le delni prispevek, da poravnajo to obveznost. Krajevna skupnost pa ima v programu, da bo iz sredstev, ki ji bodo zagotovljene iz občinskega proračuna za leto 1969 za manjša komunalna dela, zavarovala pobočje Vršja, da bi se tako omejile hudourniške naplavine, ki na-pravljajo občanom ob hudih nalivih precej nepriiik. srS Tudi po šestem kolu šahovskega prvenstva Kranja še ni prišlo do odločitve. Mali in Nemet sta še vedno skupaj. Njuna medsebojna partija iz petega kola je bila preložena. Rezultati: 5. kolo — Zbil : Krek remi, Djordjevlč : Va-ljavec 0:1, Naglic : Rabič 1:0, Anželić : Vojičić 0:1, Za-plotnik : Matjašič in Nemet : Mali preloženo. 6. kolo — Matjašič : Mali 0:1, Vojičić : Nemet 0:1, Rabič : Anžeiič 1:0, Valjavec : Naglic 0:1, Krek : Djordje-vič 1:0, Zaplotnik : Zbil 0:1. Preložene partije: Anžeiič : Nemet 0:1, in Djordjević : Vojičić 1:0. Stanje na tabeli: Mali in Nemet 5(1), Krek 4,5; Vojičić in Naglic 3,5 itd. V. B. S skupščine občinskega odbora LT V petek, 7. februarja, je bil v društvenem domu v Lescah redni letni občni zbor občinskega odbora ljudske tehnike Radovljice. V poročilih in živahni razpravi je bilo prikazano uspešno delo LT v zadnjih dveh letih in smernice za še uspešnejše delo v bodoče. Prikazano pa je bilo tudi težko finančno stanje, ker so v preteklem letu porabili vsa finančna sredstva za opremo in aparate za potrebe vseljudske narodne obrambe, tako da sedaj nimajo denarja za redno delo. Člani UO so se obrnili na zastopnika skupščine občine Radovljica naj posreduje, da bi čimprej dobili nekaj sredstev za redno delo, ki ga bodo v zvezi z vseljudsko narodno obrambo letos povečali. V razpravi je bilo posebno poudarjeno, da mora LT dobiti v družbi bolj ugledno mesto. Vsa dejavnost LT je zelo pomembna za narodno obrambo, saj je glavni namen in delo LT učiti in vzgajati mladino. V zadnjem času so bili najbolj aktivni radio klubi. Precej jim pomaga radio klub Kranj. V razpravi je predsednik sveta za narodno obrambo poudaril, da mora biti v bodoče tesnejše sodelo- vanje tudi z radioamaterskimi krožki in svetom za narodno obrambo. LT bi morali poživiti v podjetjih in pomagati mladini pri izpopolnjevanju (tehničnega znanja. Ni pa povsod lako. V tovarni vijakov Plamen v Kropi in v Tovarni verig v Lescah sta pred leti ustanovljena krožka v celoti prenehala delati?! Na zaključku so izvolili nov UO in NO. Za predsednika občinskega odbora LT je bil ponovno izvoljen Anton Še-gula. C. Rozman Občni zbor društva rejcev malih živali na Blejski Dobravi, ki je bil v soboto, 8. februarja, je bil dokaz, da se člani zelo zanimajo za poslovanje društva, ki jih oskrbuje s hranili za domače živali. Claini so napolnili dvorano v osnovni šoli in po poročilih dali vse priznanje delu dosedanjega odbora, katerega so tudi ponovno izvolili za tekoče leto. srš Letošnja zima nam ni prizanesla. Zato so imeli delavci Cestnega podjetja iz Kranja v polne roke dela. — Foto: F. Perdan teh dneh V nekaj stavkih ŠENTURŠKA GORA — V kratkem času so se vaščani in okolišani senturške gore kar dvakrat sestali in razpravljali o najbolj perečih vprašanjih, ki zadevajo njihovo vsakdanje življenje. Pred leti je bila zgrajena cesta Grad — šenturška gora — Sidraž, sedaj pa bi radi, da bi cesto potegnili še naprej do meje s kamniško občino. Groba cestna dela so že opravljena, razširiti pa bi bilo treba tudi obstoječo cesto in jo zavarovati na nevarnih mestih, da bi lahko tu vozil avtobus učence iz senturške gore v Cerklje. Menili so, da je neodložljiva tudi gradnja vodovoda Lenart — šenturška gora — Apno — Ravne, ki se vleče že nekaj let. Radi bi tudi napeljali prepotrebno telefonsko zvezo. Sedaj je vseh sedem vasi, ki so kar 23 km oddaljene od Kranja, brez telefona. — an RATEČE — V nedeljo, 9. februarja, je bila v dvorani KUD v Ratečah proslava ob 120-letnici smrti dr. Franceta Prešerna. Pester in zanimiv program so pripravili tamburaški orkester, učenci osnovne šole ter mladinci. Sodeloval je tudi na novo ustanovljen ansambel Veseli Ratečani. GODESIC — Tudi v Godešiču so pripravili proslavo ob obletnici pesnikove smrti. Program je pripravila tamkajšnja mladinska organizacija. Mladi so z recitac-jami razveselili in presenetili. Ker imajo mladi precej veselja do te vrste dejavnosti, si prizadevajo, da bi v Godešiču spet ustanovili dramsko sekcijo. — I. B. GORENJSKA — Turistična društva na Gorenjskem zbirajo podatke o oddajanju tujskih sob, o plačevanju turistične takse, o taksi za počitniške hišice in podobno. Podatke bodo poslali komisiji za propagando pri Gorenjski turistični zvezi. -B. B. SAVA — KRANJ — Industrijsko gasilsko društvo v tovarni gumijevih Izdelkov Sava Kranj je v soboto, 8. februarja, priredilo svoj letni občni zbor. Nanj so povabili tudi svoje upokojene člane. Veseli lepega sprejema se upokojenci zahvaljujejo gasilskemu društvu za vabilo in mu žele za v bodoče še večji napredek. — I. P. BESNICA — Turistično društvo Besnica bo v petek, 14. februarja, že šestič podelilo priznanje občanom, ki so se v preteklem letu najbolj izkazali pri ureditvi in polepšanju svojih hiš. Slovesnost bo ob 18. uri v Zadružnem domu v Zg. Besnici. Ob tej priložnosti so pripravili tudi predavanje o potovanju skozi Srbijo in Bosno na Jadran. Predaval bo Pavel Mcrlak z Bleda, predavanje pa bo spremljano z več barvnimi posnetki. Odbor turističnega društva je povabil ob tej priliki na razgovor tudi več ljudi, ki se ukvarjajo s turizmom, da bi se pomenili o bodočem delu ter o gospodarsko turističnem razvoju Besnice in okoliških vasi — A. T. JAVORNIK — Planinsko društvo Javornik je zelo prizadevno, saj skrbi kar za štiri planinske postojanke. Lani so imeli največ prometa v Staničevi koči. Odkar imajo na Pristavi pri Javorniškemu rovtu novega oskrbnika, pričakujejo, da se bo tudi tu stanje izboljšalo. Na zadnjem občnem zboru so v novi upravni odbor izvolili precej mladih, od katerih pričakujejo veliko volje do dela v turističnem društvu. RATEČE — Turistično društvo v Ratečah je ugotovilo, da parkirni prostori v Ratečah niso zadovoljivo očiščeni. Zato so se obrnili na občinsko skupščino Jesenice in se dogovorili, da bo stroške čiščenja, ki ga bo organizirala krajevna skupnost, plačala občina. Tudi čiščenje vaških poti do sedaj ni bilo dovolj uspešno. Zato je društvo sklenilo, da bodo razen krajevne skupnosti še sami prispevali sredstva za eno čiščenje snega. Razen tega pa bodo naprosili tudi vse prebivalce, naj po svojih močeh pomagajo. — B. B. Prodam Plesni tečaj Že jeseni so mladinci iz Smarce želeli imeti nadaljevalni plesni tečaj. Toda s kulturnim društvom, s katerim Imajo skupaj prostore, so prišli v nasprotja in že napovedane vaje so morali odpovedati. Sedaj se je stanje uredilo in v nedeljo so *e že učili plesnih veščin pod Vodstvom plesnega mojstra Jenka. Vsak udeleženec vaj je pri vpisu plačal 30 din in deset nedelj zapored se bodo zbirali v dvorani kulturnega doma. Do sedaj se je prijavilo 40 mladincev. V začetku bodo najprej ponovili nekaj detajlov začetnega tečaja, ki so ga imeli lani. T. S. Prebivalci Blejske Dobrave brez pitne vode Nekateri predeli Blejske Dobrave in naselja Lipce so °ili pretekli teden več dni °rez vode in upravičeno so negodovali, ker so morali ^Porabljati kapnico, seveda, kdor jo ima, ali pa tajati &rjeg. da so imeli vodo za kuhanje. Zamenjava črpalke, ki poganja vodo iz zajetja na Lipcah v rezervoar nad Blejsko Dobravo, je trajala le predolgo, da bi se ljudje ne jezili, posebno sedaj v najhujši zimi. srš Prodam dva PRAŠIČKA, 7 tednov stara, Pivka 14, Naklo 581 PRALNI STROJ riber pol-avtomatični poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 626 Prodam plemenske ZAJKLJE. Hrastje 104, Kranj 627 Prodam debelo SVINJO, kupim ali menjam za brejo. Jarc, Strahinj 18, Naklo 623 Prodam FIAT 500 C, topo-lino. Sp. Brnik 11, Cerklje 629 Oddam GARAŽO. Poizve se v oglasnem oddelku 598 Kupiiii Kupim motorno SLAMO-REZNICO s puhalnikom ali brez — malo rabljeno. Mrak Anton, Studenčice 5, Medvode 630 Kupim rabljen BILJARD, tudi nekompleten. Naslov v oglasnem oddelku 631 Stanovanja Prodam več takoj vseljivih STANOVANJ na Jesenicah poleg Železarne. Interesenti si jih lahko ogledajo dne 15. 2. 1969 od 15. do 17. ure. La-son Anton, Cankarjev bataljon 6, Jesenice 632 Prodam cnosobno STANOVANJE. Jovanov Peter, Prešernova 25, Jesenice 633 Prodam novo HIŠO v Lescah. Poizve zc Gorenjska c. 82, Lesce 602 Prodam montažno skoraj vseljivo HIŠO na Kokrici ali zamenjam za visoko pritlično v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 634 Oddam opremljeno SOBO dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku 635 Obvestila STROKOVNO POLAGAM VSE VRSTE PLASTIČNIH PODOV IN TAPISOMOV. Podgornik Ivo, Ljubljana Pokopališka 39 272 i sejem razpisuje naslednja honorarna delovna mesta: - manekenke In manekene pogoj: višina za ženske nad 165 cm, za moške nad 175 cm K sodelovanju vabimo predvsem interesente z Gorenjske in okolice Ljubljane - napovedovalce pogoj: vsaj delno znanje nemškega in italijanskega jezika -zabavni ansambel s pevcem za spremljavo na modni reviji -zabavni ansambel s pevci za igranje v času XIX. mednarodnega Gorenjskega sejma od 8. do 19. avgusta 1969. -več zabavnih ansamblov za posamezne večerne koncerte v času sejma. Interesente prosimo, da pošljejo pismene ponudbe na upravo Gorenjskega sejma, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27, najkasneje do 20. februarja 1969. V nedeljo, 16. t. m., bo MLADINSKI PUSTNI PLES od 17.—20. ure v DOMU PARTIZAN STRA ŽIŠČE. Najboljše maske bodo nagrajene. Igrali bodo ILIONI. Vse planince in izletnike obveščam, da je planinsko zavetišče »Pri Franciju« na Jakobu nad Preddvorom do nadaljnjega odprto samo vsako soboto popoJdne in ob nedeljah in praznikih. — Oskrbnik i »Ti Stanovanje in hrano dam mlajši UPOKOJENKI ali dekletu, ki dela na dve izmeni za varstvo dveh otrok (2 in 8 let). Naslov v oglasnem oddelku 636 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Dam hrano in stanovanje. Možina, Šenčur 327 637 Iščem žensko za varstvo 4-letnega otroka. Fende Štefka, M. Pijade 13, Kranj 638 Skromen FANT išče gospodinjo, ki ga sprejme za dobro plačilo na hrano in stanovanje. Ce je potrebno nudi tudi pomoč. Ponudbe poslati pod »Kranj — okolica« 639 Prireditve GASILSKO DRUŠTVO KO-KRICA priredi na pustno soboto, 15. 2., ob 19. uri in na pustni torek, 18. 2. 1969, ob 19. uri PUSTNO VESELICO s plesom v kulturnem domu na Kokrici. Igra trio Mandarini. Maske zaželene. Vabijo gasilci. 640 Delavec Ivana iz Zg. Brni-kov, preklicujem obdolži t ve, da je žnidar Milka vzela košare. 641 Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Te lefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Jesenice RADIO 12. februarja amen*, barv. film NEVADA SMITH 13. februarja amer. film K: PREDOVANJE V ZALEDJU 14. februarja franc. - italij. barv. film ČLOVEK, KI JE VELJAL MILIJONE Jesenice PLAVŽ 12. februarja amer. film NAPREDOVANJE V ZALEDJU 13. — 14. februarja japon. barv. CS film STEKLENICA, KI UBIJA Dovje - Mojstrana 13. febrauarja amer. barv. CS film KAJ SI DELAL V VOJNI, OČKA? Kranjska gora 13. februarja amer. barv. film NEVADA SMITH Kamnik DUPLICA 12. februarja amer. barv. CS firm NA SVIDENJE, BA-BY ob 19. uri 13. februarja amer. barv. CS film NA SVIDENJE, BA-BY ob 18. uri Radovljica 12. februarja angleški film DEKLE GEORGY ob 18. uri, nemško - brazil. barv. film AVANTURE NA AMAZONKI ob 20. uri 13. februarja amer. barv. film POT NA ZAHOD ob 20. uri 14. februarja amer. barv. film POT NA ZAHOD ob 20. škofja Loka SORA 12. februarja nemški barv. film CRNI OPAT ob 18. in 20. uri 13. februarja nemški barv. film CRNI OPAT ob 20. uri 14. februarja nemški barv. film CRNI OPAT ob 18. in 20. uri Kranj CENTER 12. februarja amer. barv. film GROFICA IZ HOGKON-GA ob 16., 18. in 20, uri 13. februarja amer"'. barv. film GROFICA IZ HOGKONGA ob 16., 18. in 20. uri premiera angJ. - franc. barv. CS fiilma NOC GENERALOV ob 22. uri 14. februarja amer. barv. CS fifcn ŽGEČKAJ ME ob 16., 18. m 20. uri Kranj STORžIC 12. februarja amer film UMAZANA KUPČIJA ob 16., 18. ka 20. uri 13. februarja amer. barv. CS film VRNITEV REVOL-VERASA ob 16. in ll uri, amer. film TRG TATOV ob 20. uri 14. februarja amer. barv. filma GROFICA IZ HONG-KONGA ob 16. in 20. up, amer. barv. CS film VRNITEV REVOLVERAŠA ob 18. Kamnik DOM 12. fatoraarja amer. film TK6 TATOV ob 16. in 20. liri 13. februarja amer. filrjr UMAZANA KUPČIJA ob 18. M 28. uri Na poti, ki ne vodi nikamor Morda skupina mladih fantov, o katerih bomo govorili, ni edina v Kranju. Mladih, ki pohajkujejo brez dela, posedajo po lokalih in popivajo, se spogledujejo z mladoletnicami, je prav gotovo še več. Ni treba veliko, da mladi postopači pridejo navzkriž z družbenimi normami. Štirje mladoletniki, trije iz' Tržiča, eden z Orehka so le del mladih, ki se vsak dan zbirajo v »Kanarčku«, v Bon-bonieri in drugod. Vsi so brezposelni, razen sedemnajstletnega C. D., ki je vajenec. Najstarejši v tej skupini je dvajsetletni R. I. z Orehka, ki je že sodeloval pri vlomih v dve vikend hišici. V nedeljo, 19. januarja, je družbica posedala in pila v nekaterih lokalih v Kranju. Nazadnje so bili v Prečemo-vem hramu. Okoli ene ponoči so gostilno zapustili in odšli sko«i mesto in po Jelenovem klancu navzdol. Ker so ostali brez denarja in cigaret, so se domislili, da bi bilo dobro nekje vlomiti. Odločili so se za kiosk, pri Savskem mostu. Osemnajstletni S. M. iz Tržiča, ki so ga pred štirimi dnevi zaradi nediscipline in nemogočega vedenja odpustili iz službe, so je odločil, da bo viomil v kiosk skozi okence. Ostali so bili na preži. S komolcem je razbil steklo in Elešel v kiosk. Vzel je več škatlic cigaret, strašilno pištolo in vžigalnike. Vse to je naložil v kartonsko škatlo in poklical ostale, da so mu pomagal zlesti iz kioska. Nato so odšli v Stražišče na stanovanje D. P, njihove znanke. Tam so plen razdelili. Se pred jutrom so odšli proti Orehku in pri nekem kmetu ukradli zajca. Skušali so prespali na nekem seniku, vendar jih je preveč zeblo. R. I. jih je povabil k sebi domov, saj sta njegova starša medtem že odšla v službo. Ker jim je medtem zajec ušel, so ukradli nekje še dva in jih pri R. I. spekli. Za vlom v kiosk so delaroi milice sumili S. M. iz Tržiča. Že v ponedeljek so ga zasliševali na postaji milice v Kranju. Med zaslišanjem je prosil, če sme na stranišče. Miličnik je seveda dovolil, mladi vlomilec pa je v stranišču zlezel na okno in skočil iz prvega nadstropja na tlak ki ušel. Cel dan se je potikal po Kranju. Zvečer je prišel mimo Lekarne in opazil, da so pri vhodu za uslužbence lekarne vrata malo odprta. Skozi okno pa je opazil garderobno omaro. Hitro se je odločb. Smuknil je v prostor, kjer je bUa garderobna omara in tam našel dve ženski torbici. V prvi je bilo 800 N din, v drugi pa 630 N din. Vzel je denar in zbeial. Odpeljal 6e je v škofjo Loko in tam poiskal svoje znance. Iz Ljubljane so naročili taksi in se odpeljali popivat v bar Slon in kasneje še v bar v nebotičniku. Ko so se zjutraj vrnili, je S. M. za ukradeni denar kupil suknjič ki pulover. Našel je prijatelja J. M. iz Tržiča in z njim popival celo noč po raznih lokalih v Ljubljani. Nato sta se z vlakom odpeljala v Trbovlje, kjer naj bi J. M. imel neko dekle, vendar se kasneje ni mogol spomniti niti njene- Zahvala Ob nenadni smrti moje drage sestre Marije Gregorc se iskreno zahvaljujom vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujem sosedom za pomoč, dekletom za darovano cvetje, č. duhovščini za spremstvo, g. Urbaneku za izrečene poslovilne besede, pevcem iz Trstenika in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. » Žalujoči: brat Jože z družino Trstenik, dne 7.2.1969 ga imena. Tu sta se zadržala od srede, 22. pa do 26. januarja zjutraj. Večinoma sta popivala po lokalih, tako da je denar hitro skopnel. Zadnjo noč sta se dogovorila, da bosta nekje vlomila. Izbrala sta si kolodvorsko restavracijo. Pod okno sta privalila prazen vinski sod in S. M. se je skozi zračno okno splazil v notranjost. Odprl je več predalov in pobral iz njih za okoli 300 N din v kovancih. Vzel je tudi okoli 30 zavojčkov cigaret, nekaj čokolade in drugo. Po vlomu sta v neki kleti bratsko razdelila plen. Zgodaj zjutraj sta se z vlakom vrnila v Ljubljano, od tam pa z avtobusom v Smlednik, kjer sta hotela v vzgojnem domu nekoga obiskati. Ker pa dopoldne ni bil čas za obiske, sta medtem v bližnji gostilni zapravljala čas z igranjem biljarda. Okoli poldne je bilo, ko je stopil v gostilno miličnik iz oddelka milice v Medvodah. Bila sta mu sumljiva, zato je zahteval osebne izkaznice. Ker sta še mladoletna, nista izkaznic imela. Miličnik ju je preiskal in je našel pri njiju sumljvo veliko kovancev. Obenem pa se je spomnil poizvedbe, ki so ju dobile vse postaje milice o dveh mladoletnikih. Odpeljal ju je v Medvode in obvestil stalno službo v Kranju. Preiskovalni sodnik je za oba odredil pripor. L. M. J I Požar v Stražišču V torek nekaj pred eno uro po polnoči je začela goreti lesena baraka, v kateri je bila keramična sušilnica last Franca Konjediča v Stražišču na Delavski cesti. Požar je nastal iz sedaj še nepojasnjenega vzroka. Baraka je pogorela do tal kljub prizadevanju gasilcev, da bi požar pogasili. Lastnik ceni škodo na okoli 20.000 N din. Vlom v Škoifi Loki Neznani vlomilec je v soboto ali nedeljo ponoči vlomil v skladišče Vino Kranj na Poljanskem nasipu v škof j i Loki. Z dletom je odprl okno in od tam prišel v pisarno. Iz odprtega predala je vzel nalivno pero in tri kemične svinčnike. V delovni halji je našel 100 N din in si jih prisvojil. Poskušal je vlomiti tudi v železno blagajno, kjer je bilo shranjenih 7000 N din. Vendar mu blagajne ni uspelo odpreti. Spet vlom v kiosk V noči od četrtka na petek, 7. februarja, je neznanec vlomil v kiosk podjetja Tobak Ljubljana v Vodo-pivčevi ulici v Kranju. Vlomilec je razbil 6 mm debelo sleklo na pomičnem oknu in ga z notranje strani odprl. Odnesel je okoli 100 škatel raznih cigaret ter 6 vžigalnikov. Škode je za okoli 100 N din. Umrl za posledicami nesreče V soboto, 8. februarja, je v bolnišnici umrl Rudolf Lesjak, rojen 1911,.iz Kranja. Pokojni je umrl za ranami, dobljenimi v prometni nesreči 3. februarja na Jezerski cesti v Kranju. Tedaj je v Lesjakov avtomobil, ki je vozil v smeri Visokega, zadel snežni plug, ki je nenadoma z dvorišča pripeljal na cesto. Prešernovo gledališče v Kranju SREDA — 12. februarja, ob 19.30 za red PREMIER-SKI — I. Cankar: HLAPCI, vstopnice so tudi v prodaji. ČETRTEK — 13. februarja, ob 19.30 za red KOLEKTIVI I. — L Cankar: HLAPCI, vstopnice so tudi v prodaji. PETEK — 14. februarja, ob 19.35 za red KOLEKTIVI II. — I. Cankar: HLAPCI, vstopnice so tudi v prodaji, V 70. letu starosti je 9. februarja 1969 dotrpel moj dobri mož in naš skrbni oče Franc Remic K zadnjemu počitku na kranjsko pokopališče smo ga spremili 11. februarja 1969 Zahvaljujemo se vsem, ki so mu v življenju storili kaj dobrega, se ga spomnili v času bolezni in se poslovili od njega na domu. Globoko hvaležnost čutimo do osebja onkološkega inštituta v Ljubljani in do dr. Bajžlja za njegovo prizadevnost. Iskrena zahvala vsem za nesebično pomoč in sočustvovanje, za poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti, zlasti č. duhovščini, gasilski organizaciji in društvu upokojencev. Družina Remic in ostalo sorodstvo. Prvi na republiškem prvenstvu: Andrej Klinar Slalom v snežnem metežu, veleslalom v soncu Andreju Klinarjju dva naslova Ko smo v soboto v pravem snežnem metežu obiskali prizorišče letošnjega republiškega prvenstva v alpskih disciplinah za člane in članice na Krvavcu, smo si mislili, spet bodo tekmovalci nejevoljni, češ ponovno jim je zagodlo vreme, podobno kot pred dvema letoma na državnem Prvenstvu v veleslalomu, ko sta megla in snežni metež prekrila Krvavec tako močno, da se skoraj ni videlo na progi od vratic do vratic. Skoraj enaka podoba pa je bila minulo soboto med tekmovanjem v slalomu za republiške naslove. Snežni metež je močno oviral tekmovalce, zaradi česar niso mogli pokazati, kar znajo. Kljub ;4l.llIII2IIlIIITIII£IIIII!IflllllIIIIIEIIIIIIIIIIITlIflllIIIIIIIIIIlIllllIIIIIIIIIIlIlltIflllIIIIIIIIIIIi;EIIIIi:aiIIlS!^ ( Bravo, organizatorji j Zaradi preobilice snega so imeli organizatorji najrazličnejših smučarskih tekmovanj minulo soboto in nedeljo ogromno težav. Nekaj tekmovanj, med drugim tudi državno prvenstvo v skokih za mlajše mladince, pa je celo odpadlo. Veliko truda, požrtvovalnosti in napora so morali organizatorji vložiti, da so vsaj najpomembnejša prvenstva spravili v minulih dneh pod streho. Pri tem gre pohvaliti skrbne organizatorje pri SK Triglav, ki so do kraja uspešno izpeljali v soboto republiško prvenstvo v slalomu, kljub snežnemu metežu. še posebej pa gre zahvala — morda v zadnjih letih najbolj prizadevnemu klubu v Sloveniji — SK Alpini Žiri. Kraj državnega prvenstva v skokih za člane je bil določen — Planica, vendar je v soboto navrglo v dolini pod Poncami toliko snega, da organizatorji niso mogli urediti 90-metrske skakalnice za najpomembnejše domače tekmovanje. Na pomoč so organizatorjem priskočili marljivi žirovcl, ki so sprejeli organizacijo državnega prvenstva niti 24 ur pred pričetkom tekmovanja. Po telefonskem dogovoru s Planico so šli takoj v akcijo, da bi čimbolje pripravili njihovo 70-metrsko skakalnico v žireh. Spet so priskočili, podobno kot lani, ko ni bilo dovolj snega, praktično vsi prebivalci Žirov. Na delu smo v snežnem metežu v soboto do pozne ure zvečer videli prizadevne smučarske delavce domačega kluba, šolsko mladino ter številne ljubitelje zimskega športa. Kljub temu, da je v Žireh zapadlo blizu 80 cm novega snega, se niso ustrašili dela v skoraj nemogočih snežnih razmerah. Delo so nato nadaljevali še ob večji zasedbi v nedeljo zarana, na pomoč pa so jim priskočili tudi gasilci, ki so morali namočiti sneg, sicer se ne bi dala snežna odeja toliko utrditi, da bi bili možni varni skoki. Z velikim trudom številnih prebivalcev Žirov je bila skakalnica nare d že dve uri pred tekmovanjem. Vsekakor lep primer požrtvovalnosti in tovarištva, kot ga le redkokje najdemo pri posameznih organizatorjih različnih tekmovanj. J. Javornik ll;!uauiiiiiiiiiiiiiii;i;iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuii!ii!iiiiiii(ii!iiiiiiiiiniiiiiiin temu pa je uspelo organizatorju kranjskemu Triglavu s pomočjo teptalnega stroja podjetja Creina, da so dobro pripravili progi in, da so nato srečno izpeljali tokmova-nje do konca. Zaradi nenormalnih vremenskih pogojev pa je bilo več diskvalifikacij in padcev tako, da so nekateri favoriti (Lakota, Kavčič, Soklič in Klemenčič) morali v sneg. Naslov prvaka pa je osvojil Jeseničan Andrej Klinar, ki je vozil previdneje. Pri članicah pa je bila najboljša Vida Tevž iz Raven. V soboto popoldne so se teptači pod vodstvom Pavla Blažiča podali na progo, da bi pripravili še veleslalom za nedeljsko tekmovanje. Toda kmalu so se vrnili, ker je bilo nemogoče v težkih pogojih, v snežnem metežu, trasirati progo. Organizatorji so že skoraj obupali, na pobudo vodij ekip pa so se vseeno domenili, da bodo v nedeljo izvedli kljub težkim vremenskim prilikam dva krajša veleslaloma. Vso noč je bil na delu teptalni stroj, ki je pripravljal progi za nedeljski veleslalom. Na vso srečo pa se je v nedeljo zjutraj Krvavec prebudil v soncu. Organizatorji in tekmo valci so šli na prizorišče tekmovanja dobre volje, saj so bili prepričani, da bo prvenstvo potekalo v normalnih okoliščinah. Tudi v veleslalomu sta bila najboljša Andrej Klinar in Vida Tevž. Andrej Klinar je po končanem tekmovanju v slalomu dejal: »V izredno težkih pogojih sem zadovoljen, da sem uspel zmagati.« Njegov klubski tovariš ing. Peter Lakota pa je dopolnil: »Andrej je specialist za vožnje v megli in snežnem metežu.« Toda Klinar je z zmago na nedeljskem veleslalomu dokazal, da je tudi v lepem vremenu odličen vozač. D. Humer Marjan Mesec državni prvak 21-letni član Triglava iz Kranja Marjan Mesec je prvič osvojil v svoji športni karieri naslov državnega prvaka v smučarskih skokih. Na nedeljskem državnem prvenstvu v žireh je v hudi konkurenci zasluženo osvojil to lovoriko. S tem pa je dosegel za kranjski Triglav prvič naslov državnega prvaka v članski konkurenci. To je m-dvomno njegov največji uspeh na domačih prvenstvih in vse kaže, da je v dokaj dobri formi in prav zaradi tega lahko pričakujemo od tega mladega skakalca na bližnjih mednarodnih tekmovanjih še lepe uspehe. Kandidatov za letošnjega šampiona je bilo več. Kar štirje so se potegovali za to mesto. Pred tekmovanjem so bili najresnejši kandidati Mesec, Zaje, štefan-čič in Dolhar. Vsi so imeli enake možnosti za osvojitev prvega mesta. Mesec je osvojil prvo mesto predvsem zaradi da1 j Jih skokov in je prehitel drugouvrščenega Zajca kar za 4,5 metra. Na odlično četrto mesto se je uvrstil Peter štefančič, sedmi je bil Pečar, enajsti pa Bogataj. Od petka do nedelje bo v avstrijskem mestu Mu-rauu letošnje tekmovanje najboljših srednjeevropskih skakalcev za pokal Kongsberg. Z Gorenjske bodo na tej tekmi nastopili naslednji skaka'cL Marjan Mesec, Peter šte-fančič, Ludvik Zaje, Karel Krznarič, Klemen Kobal in Franci Mesec. J. Javornik Zimsko atletsko prvenstvo SRS Milek ponovno prvak Atletska dvorana celjskega Kladivarja je bila v soboto in nedeljo prizorišče letošnjega zimskega prvenstva Slovenije za kategorije članov in mladincev. Blizu 150-na-stopajočih iz desetih atletskih kolektivov se je dva dni borilo za naslove novih republiških prvakov v triindvajsetih disciplinah. Tokrat je bilo prvenstvo prvič deljeno — v soboto so bili na sporedu skoki, v nedeljo pa teki. Žal omejen prostor ne dovoljuje tekmovanja v metu krogle in je tako prvenstvo domena tekačev in skakalcev. Edini naslov za kranjski Triglav je tokrat osvojil Polde Milek, ki je tako ponovil svoj lanski uspeh v skoku v višino. Sicer pa so tekmovalci Triglava osvojili še dve medalji — Nada Klemene je bila druga pri skoku v daljino, Majda Trček pa tretja pri skoku v višino (obe v konkurenci mladink). Drugi kranjski višinaš Dušan Prežel j pa je v Celju dosegel nov osebni rekord (190 cm) in pritegnil nase pozornost vseh gledalcev zaradi sloga olimpijskega šampiona Fosc buryja. REZULTATI: moški — višina: Milek (Tr) 203. 5. Prezelj (Tr) 190; višina (mladinci): L Slak (KI) 185, 4. Krumpak (Tr) 175; daljina: 1. Slakovec (KI) 681, 5. Prezelj (Tr) 623; 60 m (mladinci): 1. Čerčak (Go) 7,0, 4. Lojk (Tr) 7,2; ženske — višina (mladinke): 1. Babošek (Mb) 169, 3. Trček (Tr) 140; daljina (mladinke): 1. Marolt (KI) 520, 2. Klemene (Tr) 505, 6. Vidovič (Tr) 476; 60 m ovire (mladinke): 1. Marolt (KI) 9,0, 4. Vidovič (Tr) 10,4; 60 m (mladinke): 1. Marolt (KI) 7,6, 5. Klemene (Tr) 8,2. M. Kuralt Na državnem prvenstvu v klasičnih disciplinah Zmagoslavje Gorenjcev V težkih vremenskih prilikah se je letos odvijalo državno prvenstvo v klasičnih disciplinah, ki je bilo v Delnicah. Največ uspeha so imeli mladi tekači in tekačice Partizana iz Gori j. Naslov prvakov so osvojili: člani na 30 km — KerŠtajn (Jesenice), na 15 km — Mlinar (Jesenice), članice — Grilc (Lovrenc na Pohorju); starejši mladinci — Kalan (JLA); mlajši mladinci — šimnic (Gorje); starejše mladinke — Tržič (Bohinj); mlajše mladinke — Pristov (Gorje) — klasična kombinacija člani — Ambro-žič (Bled), mladinci —• Rožič (Jesenice); štafete — člani Fužinar; članfc^ — Lovrenc na Pohorju; starejši mladinci — JLA (Pokljuka); mlajši mladinci — Triglav; mladinke — Gorje. J. J. KDOR LOVI, PRIDOBI Razprodaja za konec zime in beli tedni do 15. februarja. Vse cene bodo znižane! Za vas. To že drži, kdor lovi, pridobi! Lovite tudi vi, da boste tudi vi pridobili. Ugodne cene in kakovost poleg največje izbire. Da boste vedeli, kaj vas pri VVarmuthu v Beljaku p;ičakuje, je tukaj nekr.j primerov naših ponudb: 1 Dekliške model-obleke lepo potiskane, ravno padajoči kroj s širokim spodnjim robom samo S 48. Otroški puloverji z zavihanim ovratnikom I a bombažna pletenina, elastični obrobek pri vratu in na rokavih, črne ali modre barve od 2 let do 14 let S 9.80 Otroški puloverji z zavihanim ovratnikom helanca, prvorazredna kakovost, lahko vzdrževanje, v črni barvi od 2 do 12 let S 25.— Otroške astronavtske čepice perlonpliš, sintetična podloga v mnogih pastelnih barvah S 35.-— Molton krpa za poliranje z entlanim robom, vel. 50 x70 cm S 5.80 Ženske in deške delovne čevlje iz gumija S 29.— z vulkaniziranim podplatom, izredno trpežne, nepremočljive Ženski polšksrnji Iz surovega usnja, podloženi s tkano ovčjo kožo, v rjavi in črni barvi S 88.— Otroški hišni čevlji valjkani ali pleteni s podplati iz kromusnja s pisanim obrobkom, različne barve, velikost 27 do 35 S 29.— LasteK-Ccrde enobarven in vzorčast, za smučarske drese in priležne hlače, 150 cm širok za m Ženske htačke — nogavičnik daljši kroj, dobra Huber-kakovost, v beli ali roza barvi, vel. 40—43 Ženske delavne halje bombažni gradel v črni ali beli barvi, val. 44—50 Ženske delovne halje, saten, modre ali zelene barve, vel. 40—46 Ženska pletena krala iz 100-odstotno čiste volne Ženska volnena krila različne kvalitete in vseh velikosti Perlon vetrne jopiče za ženske, moške, dečke in deklice, akrvlan - vatirano, razne barve s kapuco Moške spodnje majice z dolgimi rokavi, iz kvalitetne česane volne, v beli ali sivi barvi, vseh velikosti Flanelaste srajce lepo kariraste, obstojne barve, Sanfor, lepa oblika ovratnika S 28.— S 9.80 S 48.— S 19.80 S 48.— S 98.—. S 19.80 S 39.80