Štev. 87
TRST, v torek 28. marca 1911
Tečaj XXXVI
- IZHAJA VSAK DAN
Ml tb Mdeljah la premikih eb 5., ab peaedeljkJk tfe t. z]i(r4
PMMliie itev. m prodajajo po 3 nv6. (6 atoi)T miOfft tobakarcah ▼ Trsta in okolici, Gorici. Kraaria, Si. Ptn, Postojni, Sežani, Nabrani, Sv. Luc^i, Tolmina, Ajdov-Ičini, Dornbergn itd. Zastarele itev. po 5 nv*. (10 stot). OSLABI SE RAČUNAJO HA MILIMETRI T ibahsstf 1 kolona. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi M • tt msa, •smrtnice, zahvala, poslanice, oglasi denarnih ut«4ot m SO st. mm. Za oglase v tekstn Sata de 5 Trst 39 K, mb
nndaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beosda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejem* Inseratoi oddelek opravo .Edinosti". — Plačuje ae izključno le npravi „Edinosti-. ===== PlaMJivo In otožljive « Trstu.
CPINOST
Glasilo polititnoga društva „Zdmo*f* » Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
j* meti
sa oeio leto 34 K, pol leta 13 K, S mesece • K; mu-
»očke brez doposlane naročnine, ae nprava no ozira, ■mfalu mm, a*«aljaka lsSaaja „unoiTl11 ataaa: se
aale lete Krta S'10, aa »al late Kraa S-eO. Tal dopisi naj se poiiljajo na aredniitvo lista. Nefranko-
vana pisma ae se sprejiauje la refceplsl as aa vraiaja Hnrednino, oglase In reklamacije je poiiijati na opravo lista.
UREDNIŠTVO i efloa 6ier|le Galattl I« (Naredil tfea) Izdajate« in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. Lastnik konaorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadraga z omejenim porofttvom v Tista, aliea ■ = Giorgio Galatti itev. 18.	—•
Peltae-hraiiHnltnl raim IL »41452. TELEFON fL 11-57.
Državni zbor odgodjen!
Bo razpuSčen ? Volitve na jesen ?
Državni zbor je torej odgodjen. Temu bo sledil bržkone razpust. In zakaj vse to? Zato, ker opozicija ni hotela slepo parirati! Ker ni hotela kar na komando dovoliti proračunskega provizorija! To je vendar nekaj naravnost nezaslišanega! Dolžnost večine je, da poskrbi za pravočasno rešitev državnih potrebščin, a dolžnost vlade je, da d& parlamentu za to potrebnega časa. Bienerth ni storil tega. Će je prišel v škripce, je torej sam kriv in bi moral iti — on! Mesto tega pa ostaja on in pošilja domov — parlament !
Seveda zapoje sedaj § 14. Ali koliko časa pojde to? Dolgo vsakako ne. Sedanji parlament umira, a z njim umira tudi sedanji zistem. Bienerth izkoplje sicer grob sedanjemu parlamentu, a s tem gotovo tudi zistemu) Največa sreča za Avstrijo in njene narode bi bila, če bi bil on tudi zadnji zastopnik tega nesrečnega zistema.
DUNAJ 27. Na povabilo ministerskega predsednika se je danes opoludne vršila konferenca večini pripadajočih] članov proračunskega odseka. Ministerski predsednik baron Bienerth je izvajal, da se nade, ki si jih je moglo gojiti po zadnji seji proračunskega odseka, da utegne vendar le priti do spremembe nazorov strank pripadajočih .Slovanski Enoti", žal niso izpolnile. To da dokazuje dovoljno že današnja seja odseka. On je sicer imel priliko, da se je informiral o vladajočem razpoloženju in da-si ni dobil oficijelnih sporočil, je vendar zadostno orijentiran o položaju. Češki poslanci da bi bili pripravljeni odnehati le v slučaju, ako bi se že sedaj izvršila primerna rekonstrukcija kabineta v smislu njih zahtev, ali pa vsaj, da bi se jim dalo zagotovilo, da se to izvrši v najkrajšem Času. Sicer nameravajo Ćehi tako zavlačiti razprave o proračunskem provizoriju, da bo rešitev istega do prvega aprila nemogoča in bi se s tem izsililo ex-Iex stanje. Ko bi bilo to doseženo, se sme vsekako nadejati, da „Slovanska Enota- početkom prihodnjega meseca ne bi več ovirala rešitve proračunskega provizorija.
Po mnenju Bienertha je sedaj vsaka rekonstrucija izključena. Tudi ex-lex stanje on odklanja. Gre se za princip. — Ko bi opozicija pozneje r pripustila, da bi bila predloga rešena, bi bila to kot nekaka milost. Gre se namreč zato, da se pripravi vladi in večini političen poraz, da bi se dokazalo, da obe skupaj nista v stanu skrbeti za ustavno vodstvo državnih poslov.	I
Tak vspeh opozicije pa bi bil zelo j škodljiv toliko za vlado, kolikor za stranke' večine. Zato se ministerskemu predsedniku zdi, da je daljno plodonosno delovanje zbornice izključeno.
Konečno je ministerski predsednik izjavil, da vlada ni še ničesar sklenila niti glede razpusta, niti glede drugih odredb.
DUNAJ 27. Vlada pošlje že danes pismo predsedniku poslanske zbornice, dr. Pattaju, v katerem mu sporoči cesarjev odlok, da je zbornica odgodjena. Rok novih volitev ni že določen. Ministerstvo bo še pretresavalo, bo-li primerno razpisati volitve v mesecu
PODLISTEK.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
Videla boš", je šepnila gospa velikega župana Juršića svoji prijateljici, soprogi ase-sorja Lukavskega, „da ga vjame v svoje mreže."
„Saj je starejša od njega/ je odgovorila Lukavska, „in k temu ima še odrasli hčerki".
„A je lepa, poglej jo samo, lepša od vseh drugih je pristavila županja, a kar je glavno ima denarja, kar je dandanes redkost."
„Utegneš imeti prav!" je popustila Lukavska. „Vsi govore, da gleda protonotar samo za denar. Če je to res, potem je Gita kakor nalašč vstvarjena zanj".
Plesalci so se vedno bolj razvnemali, a med njimi še najbolj stari grof Sermage, ki je neutrudljivo plesal. Prisilil je tudi stare gospe, da so plesale z njim kratko turo. Naposled se mu je posrečilo, da je pridobil za ples celo Pudencijano, čeprav ni hotela ničesar slišati o plesu, trdeč grofu, da že deset let ni plesala radi svoje naduhe. To je bila
juliju. Ker je pa v tem mesecu žetev in ker je radi vročine mnogo volilcev na potovanju, je verojetno, da se bodo volitve vršile v začetku jeseni.
DUNAJ 27. Na podlagi cesarskega odloka je bil državni zbor z današnjim dnem odgodjen. Ta odredba je postala potrebna, ker je del opozicijskih strank sklenil ovirati pravočasno rešitev proračunskega provizorija, da bi na vsak način pritisnili večino in vlado v ex-Iex stanje. Ker ni vsled tega računati na plodno delovanje parlamenta, a se je bilo od druge strani bati, da bi se s poskusi, zlomiti upor, utegnilo izzvati le pooštrenje nasprotstev, zato bi nadaljevanje razprav ne imelo nikakema na-meva.
DUNAJ 27. Parlamentarna komisija „Slov. Enote" je po daljši debati sklenila ustrajati pri sklepu od minolega četrtka in zahvalvostjo odobriti postopanje členov „SI. Enote" v proračunskem odseku.
Proračunski odsek.
DUNAJ 27. Proračunski odsek je ob 3*30 popoludne zopet pričel razpravljati. Govoril je posl. Levicki. Ob 4*15 ga je načelnik posl. Chiari prekinil in objavil, da mu je pravkar došlo pismo predsednika poslanske zbornice, da je državni zbor z današnjim dnem odgodjen.
Italijanske jubilejne slavnosti.
RIM 27. — O polunoči je strel iz topa naznanil pričetek slavnosti. Vzlic pozni nočni uri je bila po ulicah ogromna množica ljudstva. V klubih, kavarnah in restavracijah so bile prirejene patrijotične manifestacije ob sviranju kraljevske himne. — Kraljici, ki je bila zvečer v gledališču Constanzi, so bile prirejene navdušene ovacije. Ko se je pojavila v loži, se je občinstvo dvignilo s sedežev, orkester je pa zasviral kraljevsko himno.
RIM 27. Točno ob 10. uri je dal zgodovinski zvon s kapitolskega stolpa znak, da kraljevski sprevod odhaja iz Kvirinala. Župan Nathan s svojimi zastopniki in občinskimi svetovalci, predsednika senata in zbornice, ministerski predsednik z vsemi členi vlade so se podali k vhodu muzejske palače, kjer so pričakovali kraljevsko dvojico. Kmalu je prišel kraljevski sprevod, srebrne trompete kirasirjev so zadonele in vojaška godba je zasvirala kraljevsko himno. Kralj in kraljica v spremstvu vojvode Aosta, grofice Turinske in vojvode Genoveškega, obdani od svojih dvorjanikov, sta vsprejela pozdrave načelnikov oblastnij ter sta potem skozi več dvoran korakala v slavnostno dvorano, kjer sta ob navdušenih klicih navzočih sedla na prestol. Med vdeleženci se nahajajo načelniki inozemskih misij, vitezi Annunziatinega reda s svojimi soprogami, ministerski predsednik in vsi ministri, drž. tajniki, načelniki državnih in mestnih oblastnij, viši častniki armade in mornarice, predsedniki zakonodajnih zbornic s številnimi senatorji in poslanci in dvorne dame.
Ko so potihnili viharni živio-klici na kralja, je kralj ob največji tišini povzel besedo. Njegov govor je bil večkrat prekinjen od viharnih pritrjevanj in na začetku vspre-jet z navdušenimi „Živio-klici" na kraljevsko dvojico, ki niso hoteli prenehati.
Na to sta predsednika senata nice prečitala adresi zakonodajnih
Id sta bili vsprejeti z živahno pohvalo.
in zbor- RIM 27. Kakor poroča „Ag. Štefani" zbornic, je cesar in kralj Fran Josip brzojavno česti-
tal kralju Viktorju Emanuelu povodom 50-
Konečno je govoril rimski župan Na- letnice proglašenja italijanskega kraljestva, than, katerega govor je bil tudi ponovno
prekinjen z živahno pohvalo, izlasti ko je omenil vzorno življenje kralja kakor suverena in prvega državljana Italije. Od vseh strani so zadoneli živio-klici na kralja in kraljico.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 27. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu. Ministerski predsednik je na izvajanja posl. Ra-dičevića v stvari službene pragmatike izjavil.
Nato se je kraljevska dvojica s kralje-	da vlada reši vprašanje v splošno pomirjenje
vinu princi poslovila m odšla iz dvorane	s tem> da že|f naredbenim potom uporabo
ob ponovnih navdušenih ovacijah.	madjarskega in hrvatskega jezika zavarovati
Za špalirjem vojakov, na oknih in bal-	prinjerno potrebi. (Živahna pohvala.)
komh zbrana množica ljudstva je kraljevski	^ proračun je bil nato v splošnosti vspre-
sprevod navdušeno pozdravljala toliko, ko	jet za podIago specijalne debate. Govorili
je odhajal na kapitol, kolikor ko se je vra-	Jso posf ^ °ueI Bakoyi, Apponyi in grof
čal v Kvirinal.	Batthvani (vsi trije Justhove stranke). Nato
Čim se je špalir vojakov umaknil, se je	je razpraVa prekinjena. Prihodnja seja napolnil trg pred Kvirmalom z velikansko množico ljudstva, ki je viharno aklamirala
jutri. —
kraljevsko dvojico. Kralj in kraljica sta prišla dvakrat na balkon se zahvalit, kar je
Zaprisega novih ogrskih škofov.
DUNAJ 27. Cesar je danes predpoludne
izzvalo nove viharne ovacije. Danes je bilo zaprisegel novoimenovane škofe in sicer ka-krasno spomladansko vreme.	loškega nadškofa dr. Ivana Czernocha,
RIM 27. Kralj Viktor Emanuel je imel rimsko-katoliškega škofa veliko-varadinskega med današnjo jubilejno slavnostjo sledeči grofa Nikolaja Szechenyi, rimsko-katoliškega govor-	škofa gjurskega dr.a Leopolda Varady in
Na Kapitolu, o katerem je rekel največji rimsko - katoliškega škofa čanadskega dr. latinski pesnik, da bo večen, se zbirajo da- Belo Glattfelder.
nes s svojim kraljem zastopniki parlamenta , Vojna med Rusijo in Kitajsko ? in občinskih oblastnij: simbol nerazrušljive PETROGRAD 27. Iz Mandžurije priha-politiške edinosti in krajevne svobode. Poz- |aj0 vznemirjajoče vesti. Rodbine ruskih urad-dravljam Vas, medtem ko oživljam spomin, nikov zapu§eajo v masah severno Mandžu-na vrle junake in mučenike, katerim zahva- riio Splošno sodijo, da je vojna neizogibna, ljujemo svojo domovino. V tem narodnem ■ ' ,, , . . .	v v ,
zborovanju se nam izvija obljuba, da bomo O požarni katastrofi v New-Yorku.
delali zato, da bo Italija vedno svobodnejša ! NEW-YORK 27. O požarni katastrofi in srečnejša.	poročajo nadalje: Smrt je našlo 141 oseb,
V opravičenem nemiru stremljenja za 122 jih leži težko ranjenih v bolnišnici. Večina boljšimi Časi, se ne sme pozabiti, da ni mrtvih so Nemci in Italijani in sicer 90% možno v kratkem Času popraviti posledic mlade deklice. Mnogo trupel je tako po-
razdora in suženjstva preživljenih stoletij. Treba se ozreti na one nesrečne globine, da se razvidi, kakih titanskih naporov je sposobna narodna duša, da spremeni usodo strofi. — ponižanega ljudstva v svoboden narod, ki je ponosen na svoje pravice.
Z Rimom kakor glavnim mestom, hoče Italija mirno živeti s cerkvijo, ter zagotoviti popolno svobodo veri in znanosti.
Zavzeta za svobodo naroda, hoče Italija delovati za mir in občni napredek!!
oglenih, da jih je spoznati le na nakitih. Oblastnije so zaukazale strogo preiskavo, da zvedo, koga zadeva krivda na kata-
RIM 27. Avstroogrski poslanik pri Kvi-rinalu je poslal ministru za unanje stvari
Požar v papirnici.
GRADEC 27. V minoli noči je izbruhnil požar v tovarni Lykam-Josefsthal v Grat-weinu. Požar se je zelo hitro razširil in so mogli graški gasilci še le ob treh po noči omejiti razširjenje požarja.
Turčija.
CARIGRAD 27. Listi poročajo, da je Said Idris v zadnjih dneh zopet napadel Ebah, bil je pa odbit in je izgubil 30 mož.
markizu di San Giuliano noto, v kateri po- Said Idris se je umaknil proti Saibu.
vodom 50-letnici ujedinjenja Italije Iskreno čestita v imenu svoje vlade ter izraža naj-topleje želje za srečo in blagor Italije.
CARIGRAD 27. General Šefket Torgut paša, ki je poveljeval predlansko ekspedicijo v Albanijo, je imenovan poveljnikom čet
RIM 27. „Agencija Štefani" poroča, da v Albaniji, določenih za črnogorsko mejo.
je kralj Viktor Emanuel prejel iz Benetek od danes datirano brzojavko, v kateri mu nem-
Carnegie obdaril Japonce.
LONDON 27. Iz Novega Jorka se po-
resnica, a vkljub temu jo je pregovoril grof, da je plesala vsaj menuet, kjer se človek toliko ne upeha.
Baronica se je dala pregovoriti. Vsi so jo začudeno gledali. Celo kartalci so prenehali igrati, da so gledali, kako pleše baronica. Ni slabo plesala, kar je sicer navadno pri debelih, korpolentnih ljudeh. A vendar jej ni ugajal ples. Usopla se je takoj ter je morala prenehati. Prisotni so odlikovali baronico z burnim ploskanjem.
„Za vraga, to ni zame!" je rekla baronica hripaje, zvalivši se v naslonjač poleg grofice Sermage. „Tvoj mož me bi bil vsaj pustil na miru."
„Moj mož je muhast!" je rekla grofica, „to je stara stvar."
Veselica pri Giti je trajala do zore, vedno enako živa in animirana. Naenkrat je nekdo spomnil goste, da zvoni k dnevu. To je bila meja v onem času vsaki zabavi.
Godec je zaprl klavir. Kartalci so zmetali karte na mizo, a oni trifolij v jedilnici je izpraznil zadnjo čašo vina v slovo.
Na baroničin migljaj so prinesli efebi na velikih tasah čaše penečega punča. Vsak gost je izpraznil svojo čašo in na to so se jeli poslavljati.
Čez nekaj časa je bilo vse tiho in mirno v Gitini hiši, kjer je bilo malo po-preje najživahnejše življenje.
„No, kateri ti najbolj ugaja?" je vprašala baronica Gito, ko sta ostali sami.
ški cesar in cesarica čestitata povodom roča> da je daroval znani milijardar Carnegie 50-letnice ujedinjenja Italije.	! japonskemu vseučilišču Wasada v Tokiju
RIM 27. Avstro-ogrski minister za vna- štiri milijone dolarjev.
nje stvari grof Aehrenthal in nemški kance-,	-
lar Bethman-Hollveg sta osebno čestitala' London 27. Kakor poročajo iz Petro-markizu di San Giuliano povodom današnje grada, se je zdravstveno stanje ruskega mi-slavnosti. Markiz San Giuliano se je za nistra za unanje stvari Sasonova tekom čestitke brzojavno zahvalil.	včerajšnjega dneva znatno poslabšalo.
BELIGRAD 27. Predsednik skupščine Pariz 27. Zbornica je z 429 proti 74 Nikolić je v imenu iste čestital italijanski glasovom dovolila proračunski provizorij
zbornici k proslavi ujedinjenja Italije.
Gita je zmajala z rameni ter se nasmejala hladno in ravnodušno.
„Protonotar se je mnogo sukal okoli tebe," je pristavila baronica. „To so tudi druge opazile... Kaj ne, da je fin, uglajen in pameten?"
„Seveda, a ne more me ogreti," je rekla Gita, „ne on, ne noben izmed njih..."
To je razjezilo baronico; jezna je bila, ker jej je Gtta tako odgovorila, pa jej je takoj odvrnila:
„Seveda, tebi ne ugaja nobeden, ker še vedno misliš na onega nesrečneža."
„Noben mu ni enak!" je rekla Gita glasno in odločno.
„Zate je on mrtev," je odgovorila baronica glasneje, kakor bi kotela udušiti izbruh strasti v Gitinem srcu. „Ne govori mi več o njem, ne misli nanj! To me takoj razburja..."
Gita je vzdihnila ter obmolknila. Razgovor je prenehal, ker sta šli leč. V postelji ni mogla Gi/a dolgo zaspati. Najprej je mislila na to, kar jej je malo prej rekla baronica, in kar jo je še najbolj jezilo: „On je za-te mrtev!" „Ali ga ne bi mogla oživeti ?" se je vpraševala Gita in za nekaj časa je bolno vzdahnila, ko so jej stopile pred oči vse težkoče, spojene s tem načrtom. Na to se je bavila z zabavo, ki jo je bila priredila, a občutila ni nikakšnega zadovoljstva. Vse je bilo lepo in sijajno.
za nadaljna dva meseca.
Gostje imenitni in veseli. Vsi so jo odlikovali, kar so jo le mogli, a pri vsem tem je bilo njeno srce pusto in bolno.
„On je ves drugačen mož!" je pomislila Gita in se je, globoko vzdihnivši, obrnila k steni, da bi zaspala.
Tudi baronica je premišljevala, ko je ležala v postelji. Prejšnji razgovor z Gito, jo je vedno prepriča val, da čuti Gita še vedno za Krištofa. Ta človek je bil še vedno nevaren Giti in njej, ki je bila na vsakega ljubosumna, ki je gledal na to, da bi si osvojil Gitino srce. Ce ostane Gita še vdova, bi se moglo zgoditi, da se osvobodi vseh družabnih predsodkov, kakor tudi njene oblasti ter se poroči s Krištofom. Ni druge pomoči, nego hitro omožiti Gito; čim preje, tem boljše; a da ona ne izgubi ničesar pri tem, jej mora dobiti moža, ki ga bo spoštovala, a ne ljubila. Tedaj obdrži ona še vedno svojo oblast nad Gito... Takšen mož za Gito bi bil protonotar Škrlec. Vstvarjen je kakor nalašč po baroničini želji. Ne sovraži žensk, a se tudi ne peha za njimi. Živi samo za višje cilje in za svojo domovino. Ves dan preseda med knjigami in spisi, ali pa ima važna posvetovanja s prvimi osebami v deželi. Naj ima te posle! Gita bo še bolj svobodna, a Pun-dencija bo pri njej po svoji volji, kolikor bo le hotela.
(Pride Še.)
Stran IT
„EDINOST" štev. 87
V Trstu, dne 28. marca 1911
Tržoiko Slovenstvo, Mesa vodstvo in nJega delo. <
XII.*)
V dosedanjih člankih smo imeli pred očmi dvojno nalogo, oziroma nam je bilo doprinesti dvojen dokaz. In mislimo, da smo to svojo nalogo srečno rešili za vsakogar, ki le hoče slušati glas stvarnih argumentov in se ne daja voditi le od svojih želja in namenov. In ti naši argumenti so nepobitni, ker so — dejstva! Naše sedanje vodstvo more — če sploh kdo — klicati svojim zlohotnim kritikom: Facta Ioquuntur — dejstva govore I
Ta dejstva dokazujejo nesmiselnost stališča njih, ki na eni strani govore: „ ... visoko cenimo tržaško slovensko ljudstvo, ker ni kraja na Slovenskem, kjer bi bila narodna zavednost tako razvita, kakor je
ravno v Trstu.....Veselimo se, da je Trst
največe slovensko mesto in hvaležni smo onim slovenskim delavskim masam v Trstu ____!" — a ki bi hoteli na drugi strani
dokazati, da je vodstvo takih zavednih mas totalno nesposobno!
Da, facta Ioquntur! Zato so si kritiki nadeli nemožno nalogo. In postali so pravi novodobni proroki Bileami, kajti zdrava pamet govori: če hvališ delo tržaškega Slovenstva, izrekaš hvalo vsem, ki so delali, in pred vsem izrekaš priznanje njim, ki so delavce vzgajali za delo!
Jedno — mero storjenega dela — priznavajo kritiki sami; za drugo — delež vodstva na tem delu — govori pa že zdravi človeški razum.
Naj izvršimo tu — mimogrede — čin neizogibne dolžnosti. Kritiki so skušali tudi bagatelizirati in smešiti sedanjega predsednika našega političnega društva. Iti ravno ta mož je pred vsem tip pravega slovenskega tržaškega meščana. Že po svojem rojstvu in vsej svoji vzgoji pravemu slovenskemu Tržačanu sta mu srce in um kakor zraščena s tržaškim Slovenstvom. Najsijajneje je to dokazal z organizacijo našega dela za zadnje ljudsko štetje. Tisoči tržaških Slovencev — mestnih in okoličanskih — je iskalo in našlo v tej organizaciji navodila, pouka, pomoči in obrambe. Vsesplošno se je izrekalo priznanje. In isti kritiki sami slave vspehe dela; vendar pa so skušali bagatelizirati inicijatorja in voditelja tega dela. /As tem so tudi priznali z vso jasnostjo, da jim ni do objektivne resnice, ampak da jih je vodila le misel na posebne cilje...!
Ni to nikak osebni kult, ki ga pišemo tu. Je to namreč le vršenje neizogibne dolžnosti, da dajamo zadoščenja možu, ki so ga hoteli smešiti potem, ko je — delal delo, na katerem so se uprav radovali tisoči tržaških Slovencev! Zato pravimo s polnim pravom: tudi če bi bil mož dotlej popolnoma tuj tržaškemu Slovenstvu, tudi da ni nikdar poprej niti s prstom ganil za tržaško Slovenstvo — z ogromno svoto dela, ki je je izvršil povodom ljudskega štetja, si je pridobil neoporečno pravico do priznanja!!
Pod težo logike in zdravega človeškega razuma so se kritiki zapleli v jako neprijeten položaj, iz katerega so se skušali rešiti z finto, istotako smešno, kakor so bile absurdne njihove prejšnje trditve. Deliti so hoteli vso dobo preporajanja tržaškega Slovenstva v tri razdobja: v zadnje od leta 1907 sem, ko je baje ljudstvo začelo samo delati proti volji in namenom nazadnjaškega in nesposobnega vodstva; v prvo razdobje, ko so se trudili prejšnji, že večinoma pokojni voditelji ; in v razdobje sedanjega vodstva, trajajoče od konca prvega razdobja pa do leta 1907, v katerem času se ni, po njihovem ... nič delalo in nič godilo!
Neradi, ali ne moremo drugače, nego da jim damo malo pouka o onem prvem razdobju, da pokažemo kritikom, kako slave tu nekaj, kar sicer — proklinjajo kakor največjo hibo in najgrši greh Slovencev. Tako jim še najeklakantneje dokažemo, da zgodovine tržaškega Slovenstva zadnjih petdeset-ietij prav čisto nič ne poznajo in da jim torej manjka glavne kvalifikacije — pravičnega In objektivnega kritika.
Gospodje so veliki radikalci, neizprosni sovražniki vsakega petolizništva; nobena stvar se jim bolj ne gabi nego bizantinstvo .... Sedaj pa naj čujejo, da hvalijo ono dobo v razvoju tržaškega Slovenstva, ko ga ni bilo shoda ali sestanka, da ne bi bili z navdušenimi živio-klici dajali izraza hvaležnosti na tem, da se sploh smemo sestajati, smatrajoč to kakor posebno milost; ono dobo, ko je slovensko gibanje dobivalo
svoje oblike od___viših strani; ko so se
prirejale slovenske ovacije enemu .... De-pretisu; ko smo na izvestnih demonstracijah kričali, da nas je grlo bolelo, da se je mogel ponašati z vspehi nam sovražni vladni zistem !
Prekočljiv je predmet, da bi mogli podrobneje govoriti. Ali za razumnega je menda tudi to že dovolj. Ne prihaja pa nam na misel, da bi hoteli radi tega pisati kako obtožbo na račun tedanjih narodnih voditeljih in kaj kratiti na njihovih velikih, neprecenljivih zaslugah. Ljudje in njihova dejanja so bila in so vedno le otroci dobe, v kateri so živeli; produkt razmer, v katerih
*) (Glej „Ed.u od 14. marca t. L; Radi raznih dogodkov, ki smo jim morali sproti slediti, smo nekoliko zaostali 8 to razpravico. ki jo hočemo sedaj t par Številkah dovesti do zaključka. — Op. ured.
so vzrastli in delovali. Tedaj so bili pač j taki časi. Delali in ukrepali so tedanji voditelji pač tako, kakor jim je govorilo pošteno prepričanje, da bo najbolje... Ali, ako bi bili današnji voditelji taki, bi jih — na tem ni nikakega dvoma — ravno radi tega zagrnila cela poplava.... kritike znanih kritikov !
Tudi čestitljivo osebo, ki je vse žrtvovala za narod svoj, vrgši od sebe lepo bodočnost, da dobi svobode za narodno delo — tudi osebo gospoda profesorja Man-dića so kritiki hoteli izrabljati v svoje namene. Ne vedo pa, da je ravno profesor Mandič, kakor predsednik političnega društva in vodja vsega našega gibanja ob sodelovanju starejih sedanjih odbornikov pol. društva, zlomil s tisto tradicijo iz prvih dob, spoznavSi, da takim načinom se ne povspnemo nikdar do krepkega poleta ! Ravno profesor Mandič je zlomil tisto nesrečno tradicijo iz tistih prvih dob! In to bo gotovo med njegovimi mnogimi zaslugami zabeleženo na najčastnejem mestu v analih borb in dela tržaškega Slovenstva!
Ljudsko štetje.
Oblasti, ki so imele posla z ljudskim štetjem, se oddihujejo: magistrat „predelava* materijal v svojem statistiČno-anagra-fičnem uradu, prijavlja najbolj zakrknjene Slovence namestništvenemu svetniku, ta-le jim prisoja po par kron globe, oni med njimi, ki se ne dajo niti s tem prepričati, da je hudodelstvo, če hočeš v Trstu Slovenec ostati, se pritožujejo na namestništvo. Stvar je torej prišla v redni uradni tir: oblasti se oddihujejo, misleč, da jim Slovenci pri tem ljudskem štetju ne bodo več delali sitnosti.
Oblasti se motijo. Tržaški Slovenci ne pozabljajo tako hitro. Ljudstvo poprašuje, vedno glasneje ali obvelja takšno ljudsko Štetje ? aH takšne nezakonitosti ostanejo nekaznovane ? ali proti takšni goljufiji ni leka?
Na političnem društvu je sedaj poskrbeti, da prašanje ljudstva dobi odgovor, ki pomiri užaljeni pravni čut, ki spravi resnico — saj v mejah oficijelne možnosti — do zmage.
Oni, ki so v mestu in okolici tako požrtvovalno pomagali, da se je ljudsko štetje v svojem pričetnem stadiju (pri izpolnjevanju naznanilnic) koliko možno izvršilo po zakonu in resnici, naj bodo pripravljeni nanovo delo v odločilnem stadiju.
Falsifikatorji ljudskega štetja: obračun se bliža!
Dogodbica v uradu za ljudsko Štetje v ulici Giotto.
Te dni je bil klican Fran Čevnja, stanujoč na Acquedotu št. 98 na sekcijo za ljudsko štetje v ulici Giotto. Ker je on čez dan na delu, je šla mesto njega tja žena Terezija.
Žena je prišla v urad, ter pozdravila glasno:
„Dober dan gospodje 1"
Vsi so dvignili glavo, ter začeti nad
njo:
P...o dio, p...a madonna, cosa la čredi, che gavemo paura. P... d..., p. m..., ali mislite da se vas bojimo?)
Ma, vejo gospudje, tudi jaz se vas nič ne bojim, za pravico ! Sicer pa ne bomo tu ničesar odpravili s kletvino. Prosim da mi gospodje povedo, zakaj so me klicali sem.
Res so privlekli na dan njeno naznanil-
nico.
Vprašali so jo:
Cosa vol dir: „svobodna luka"?
„Svobodna luka" se pravi „porto franco" — in zapomnite si za drugi poti
Kako govorite doma?
Per zakaj 1
Niso jo nič več vprašali.
„Va bene", so rekli, „la vada in nome di Dio I"
Pod zaščito zakona!.«.
Na isto sekcijo, kakor zgoraj, so klicali tudi Andreja Legišo v ulici deli' Acque št. 20. Prigovarali so mu, naj navede rajši nemščino za občevalni jezik! Potem so mu rekli, naj se še enkrat podpiše. Vzel je pero v roke, a bi^ vendar toliko previden, da je preje gledal, kaj naj bi podpisal. Videl je, da so mu podtaknili — belo polo!
Mož je seveda odšel, ne da bi se bil podpisal.
In ljudje, ki se poslužujejo takih sredstev, so kakor uradne osobe pod zaščito zakona!	_
Domače vesti.
„Slovencu" v album. V soboto dne 18. marca je priredila zloglasna „Lega na-zionale" v Skednju svoj tradicijonalni ples. Tega plesa seveda ne bomo opisovali. Kon-statujemo le, da nam razni Prijatelji, Sen-čiči, stari „Caratan" — ki ga je „Piccolo" označil kakor „un vecchio simpatico" — jamčijo, da večina zbranih so bili poitali-jančeni Slovenci. Nekaj pa nas mora zanimati. Mej darovalci za srečelov čitamo tudi ime g. kapelana Miklavčiča !! Kaj pravijo k temu izvestni gromovniki in moralisti, ki jim je naša družba sv. Cirila in Metoda preliberalna ali celo brezverska, da-si ima v svojih zavodih tudi Šolske
sestre in vzgaja mladino v krščanskem duhu — prav tako in nič drugače, nego nekdaj, vedno, od prvega začetka ?!! To je pač jasen dokaz, da je tisti pretvezni liberalizem le prazen izgovor in da je resnični vzrok sovražtvu proti sedanjemu vodstvu družbe v politični strasti in strankarski jednostranosti.
Kako pa je pri Legi, kakor kaže Mi-klavčičev dar ? Tam se združujejo klerikalci, liberalci in ateisti! Pri Legi gotovo niso bolj verni, nego pri nas družbi. Saj prirejajo svoj tradicijonalni ples v postu! A vse to ni oviralo g. kapelana Miklavčiča, da ne bi bil poklonil Legi svoj oboi! Kaj bi nam rekli gospoda, ko bi mi priredili kaj ta-cega?! Kričali bi, da je Sodoma in Gomora !...
Ne bi omenjali tega plesa. Ali pokazati smo hoteli, kako malenkostni smo ravno mi Slovenci, tudi ko gre za velike skupne narodne cilje.	Skedenjc.
Piccole banche!! Prejeli smo: Na poziv nekega dra. Lenottija z Dunaja se je zbralo minolega petka zvečer v dvorani Tersicore kakih 50 bančnih uradnikov; med temi kakih 40 Lahov in Nemcev in 20 Slovanov. Če bi bili slovanski uradniki vedeli za pravi namen zborovanja, bi bili seveda poskrbeli za večo udeležbo. Tega pa je sklicatelj pojasnil šele na sestanku, ko je rekel : da naj se v Trstu ustanovi krajna skupina „reichsvereina*. Gospod je govoril o tržaških „vročih tleh" ter je priporočal svojim kolegom — Lahom in Nemcem, naj opuste medsebojna politična sovražtva ter naj se solidarno zavzemljejo za stanovska vprašanja!
To bi bilo lepo, prav in pravilno — samo da je gospod na nekaj pozabil. Pozabil je namreč, da ekzistira v Trstu mogočno število slova nsaega bančnega urad-ništva in ga je moral šele opozoriti na to nekdo od zborovalcev, češ, da je tu še nekaj druzih zastopnikov di — piccole banche! — Jeden navzočih odbornikov društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov je na to pojasnil gospodom, da je jugoslovansko uradništvo že združeno v ravnokar imenovanem društvu. Istotako so odklonili pristop tovariši Čehi, izvzemši par gospodov Živnostenske banke, katerih nastop je navzoče slovanske kolege skrajno neprijetno dirnil.
Gospodu dru. Lenottiju želimo obilo sreče in vspeha, a povedano mu bodi, da z ignoriranjem 150 slovanskih uradnikov tržaških od „piccole banche" mu bo vspeh zelo podoben — ničli!
Pripomba uredništva. In — piccole banche! Žal, da nam naš dopisnik ni povedal imena moža, ki je bil avtor tega čudnega pojasnila. Sosebno interesantno bi bilo, ako bi bil mož tržaški Italijan ! V tem slučaju bi navedeno pojasnilo le pričalo, da laška gospoda postajajo že otročji. Kaj druzega je, nego otročje, ako kdo, ki se mu vse podira in drobi v roki in ko mu še kosi prehajajo v druge ptuje roke, govori prezirljivo o drugem, ki mu posli lepo vspevajo in širijo?! To niti zlobno ni več, ampak otročje.
Italijani v Trstu nimajo na polju bančne stroke skoro ničesar več svojega; banca popolare jim je šla, a kar je druzega, je vse v oblasti ali odvisnosti od dunajskih bank! Slovani v Trstu pa imajo že vrsto bančnih zavodov, ki vsi lepo vspevajo in si zbog kulance in spretnosti, ki odlikujeta njihova vodstva, pridobivajo vedno več ugleda in zato tudi — italijanske klijentele. Če se torej gospoda Italijani vspričo tacih notoričnih dejstev hočejo postavljati še v pozo velikega gospoda, ki more s prezirom gledati na druge — piccole: ali ni to (vprašamo) res le... otročje?!
Pevski večer podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Kakor je bilo že poro-čano, priredi naša podružnica „Gl. M." v soboto 1. aprila pevski večer v spomin 50-letnice narodne himne „Naprej zastava Slave" in časten večer skladatelju Davorinu Jenku.
Mej drugim bo pel možki zbor tudi našo narodno himno.
O postanku „Napreja* piše mojster Davorin Jenko v 3. zvezku letošnjih „Novih akordov" takole:
„Dne 16. maja 1860. leta je zložil Simon Jenko pesem „Naprej zastava Slave". Davorin je pri neki priložnosti zaprosil Simona Jenka, da bi zložil pesem, katera bi bila pripravna za koračnico, da se poje pri izletu.
Čez nekoliko dni je dobil Davorin od prerano umrlega Simona posem „Naprej". Poskušal je večkrat, da jo komponira, ali ni mogel najti melodije, katera bi odgovarjala tekstu. — Ves trud je bil zastonj.
16. maja popoludne gre v Baderjevo kavarno, ki je bila blizu vseučilišča. Tukaj je začel čitati staro „Presse", ki je v podlistku napadala in grdila slovenski narod načinom, kateri je bil svojstven temu Slovenstvu vedno sovražnemu listu. Ta članek je Davorina tako razsrdil, da je vrgel ta list stran in šel iz kavarne. — Na ulici začne naenkrat peti tiho v sebe „Naprej zastava Slave" ! Ustavlja se in ves začuden reče: Glej! tako dolgo sem se brezuspesno mučil, da bi dal napev tej pesmi, a sedaj v svoji razburjenosti vsled „Prešine" grdnje na slovenski narod našel sem nenadoma napev pesmi: „Naprej Zastava Slave". Davorin gre
v Prater in v gostilni „zum Hirschen* «a-piše to pesem tako, kakor se še dane« poje.
Prvikrat se je pela v javnosti dne 22. oktobra 1860 1. na besedi [„Slovanskega pevskega društva" v dvorani pri „Sperlu" na Dunaju v navzočnosti mnogoštevilnega slovenskega občinstva. — Njeni glasovi so elektrizovali vse navzoče občinstvo tako, da odobravanja ni hotelo biti niti konca si kraja.
Takoj na to se je raznesla pesem po vsem Slovenskem ter je malone postala narodno blago. A tudi ostali slovanski narodi so jo brzo sprejeli, in tudi med njimi se je istotako udomačila kakor v Slovencfli. Posebno Čehi in Hrvati niso pozabili pri slavnostnih prilikah na to navduševalno himno. Pruske vojne muzike so jo pri vhodu in izhodu Iz Češke 1866. 1. svirale, a ruske vojne muzike pri vhodu v Plevno, Sofijo ia Kars".
Pripominjamo, da je himna „Naprej" izšla tudi v angleškem prevodu.
Pevski večer se vrši pri pogrnjenih mizah. Po dovršenem vsporedu bo pa plesni venček pevskega zbora, pri katerem bo sviral vojaški orkester. Vstopnina za člane 60 stot., za nečlane K 1.
Posebnih vabil se ne bo razpošilje-
valo.
Podporno društvo za slov. visoko-šolce na Dunaju je razdelilo letos že vsa do sedaj došla darila svojih dobrotnikov, tako, da je bilo primorano v tekočem mesecu vsem prosilcem podpore znižati, mnogim pa celo odbiti. Prihodnji mesec pa društvo sploh ne bo moglo deliti nobenih podpor, ako društvu ne ostanejo zvesti stari dobrotniki in ne pridejo tudi novi darovalci na pomoč. VspeŠno delovanje Jdruštva je razvidno iz tega, da je v zadnjih petih mesecik razdelilo med zares potrebne in pridne dijake nad 5000 K; sedaj pa žalibog ne more svoje naloge dalje,vršiti brez pomoči slov. občinstva.
Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident juž. žel. v p. Dunaj III. Reisner-strasse 27.
Iz cerkvene službe. Stolni kanonik ii prokancler tukajšnje škofijske kurije dr. Karol M e c c h i a se je odpovedal svoji službi kakor prokancler.
Pastirski list škofa mons. dr. Karlina. V nedeljo je bil po cerkvah združenih Škofij prečitan prvi pastirski list novega škofa mons. dr. Karlina, v katerem se isti v lepik besedah predstavlja vernikom.
Iz Skednja. — Na dopis iz Škednja v „Edinosti" od dne 23. marca 1911 pod naslovom „Iz torbe" odgovarjamo neznanemu dopisniku :
Naši trgovci v obče — razun par njik — nimajo razobešenih nadpisov. Tisti pa, nad katerimi se je zgražal dopisnik, nosijo sicer slovanska imena a la Gvardijančič, Brimšek, a ne Čutijo z nami in niso naši, marveč so podpiratelji Lege! Pa tudi domačini škedenjski niso.
Kar se tiče kinematografa, je stvar jednostavno taka, da kupčija ni šla, kakor tudi Italijanu, ki je kupil, ne gre že sedaj, tako, da komaj životari.
Da bi bili naši ljudje vrnili vstopnice št. Jakobške mladine, mi ni znano: ne kde je vrnil, ne koliko je bilo vrnjenih. Ravno s tem pa je dopisnik pokazal, da ne pozna škedenjskih razmer in da niti tega ne ve, da imamo v Skednju lastno podružnico, ki jako lepo vspeva. Najlepši dokaz za to je n. pr. čisti inkaso božičnice 400 K, potem naš C. M. ples, ki je prinesel 150 K čistega dobička. Kje pa so razni darovi, ki jih izkazuje „Edinost"? Dalje ima tudi „Velesilo", „Čitalnico", novoustanovljenega „Sokola" — sama društva, ki so si že v mi-nolosti stekla velikih zaslug za narodne stvar, oziroma, ki so tudi sedaj največe važnosti, torej podpore vredna in — potrebna. Ravno v Škednju nosimo prave breme narodnega davka.
Sedaj pa še očitanja! Kjer deluje g. dopisnik, gotovo tudi ni vse popolno iH brez hib. Naj torej deluje tam in naj pušča nas na miru, ki se trudimo, kolikor nam pač dovoljujejo naše duševne in financijelne moči.
Iz ateljeja Ivana Zajca. Zopet smo imeli priliko občudovati dva nova umotvora v ateljeju kiparja Ivana Zajca pri sv. Ivanu. To sta kipa kralja Ljudovika in sv. Elizabete, ki bosta krasila itak že bogat« frančiškansko cerkev v Ljubljani. Iz milil svetniških obrazov odsevata rajska blaženost in dobrota. Ta izgled naj bi posnemale tudi druge cerkve širom naše domovine ter naj bi svoje neumetniške, neukusne in sta-rokopitno cenene figure zamenjale s takimi pravimi umotvori! Rajše manj pa tjtaietniško in dovršeno, nego-li obilo takih kipov, ki, mesto k pobožnosti, silijo človeka na smeh.
Tudi prejšnje Zajčevo delo, prekrasna kreacija „Vstajenje", se že vdeluje v marmor in bo skoro dičila tihotno pokopališče v Kranji. O tem nagrobnem spomeniku, ki je uprav divna kreacija našega Zajca, se je že pisalo podrobneje ; jaz pravim le toliko, da ga daleč okoli ne bo takega spomenika, kakor bo ta na družinski rakvi V. MajdiČa v Kranji. Odslej bodo imeli Slovenci, ko jih privede pot v Kranj in bodo romali na Prešernov grob, prilike diviti se lepemu stvar-jenju našega umetnika.
V Trstu, dne 28. marca 1311.
„EDINOST" št. 87.
Stran HT
Žal, da so taka naročila le redka in da naši umetniki nimajo v domovini stalnih t&l; kriv je temu narodni indiferentizem in pa to, da se daja tujčevemu delu prednost, če je tudi delo manj vredno.
Posledica temu je ta, da morajo naši umetniki, katerih je že tako malo, v tujino, v velika mesta: Pariz, London, Berolin itd., da se svojimi deli bogate že itak na umetninah bogata mesta.
Kdor more in ima pravega smisla za umetnost, naj se tu bolj ko nikjer drugje drži gesla: „Svoji k svojim I", da vsak posamezni pomaga prikleniti naše umetnike na domača tla ter jim da priliko, da razvijejo svoj talent in svojo delavnost.	M.
C. kr. poštni uradniki, ki zasmehujejo in žvižgajo na avstrijske zakone! Prejeli smo z dežele: Dne 26. t. m. ob 6. uri pop. sem zahteval od tržaške telefonske centrale, da me zveže z neko telefonsko številko in klical sem Štev. to in to (seveda v slovenskem jeziku). Tam službujoči c. kr. uradnik ali c. kr. uradnica me je naprosil(a), naj govorim nemški (Heil Triest!) Vprašal sem (nemški) uljudno, če ni tam nikakega uradnika, ki bi znal slovenski ? Veste-ll, kakšen odgovor sem prejel ?! Kar ostrmel sem, ko sem to čul. Odgovor je glasil iro-niški tako-le: „ V Trstu zadostuje, da urad-niki(cc) znajo nemški, italijanski in francoski, druzega ne potrebujejo !u
Za božjo voljo, kje pa smo? Mari je že Trst nemški, italijanski ali celo francoski? Ali plačujemo mi davke za vzdrževanje c. kr. uradnikov zato, da se rogajo našim ustavnim pravicam?
Nisem hotel verjeti do pičice, ko sem večkrat čital v „Edinosti", da je c. kr. pošta v Trstu največje slavofobsko gnezdo. Sedaj verjamem, ker sem se prepričal na lastna ušesa. Ali tudi tukaj smo krivi največ sami, ker nismo dovolj odločni. Ako bi vsi Slovenci (tudi v Ljubljani!) zahtevali svoje pravice v svojem jeziku, izginiti bi morali taki c. kr. uradniki iz Trsta v Nemčijo, Italijo in (morda!) — Francijo.
Sedaj navstaja vprašanje: ali si je možno misliti, da ti c. kr. uradniki niso protežirani od zgoraj, ko vendar znajo, da take stvari prihajajo v javnost, a so vendar tako drzni, da na tak način žalijo našo narodnost in njeno pravo!
Opomba uredništva. Razmere na telefonski centrali so res take, da zahtevajo odločne remedure. Slični slučaji, kakor je oni gori opisani, se dogajajo dan za dnevom. In tu bo treba začeti energično akcijo, da se stori kraj tem škandalom. Pred vsem poživljamo naše ljudi: Ne kličite telefonskih številk drugače, nego slovenski I Ako ste' dobili nemški ali italijanski odgovor, pokličite Številko eden (prometnega voditelja telefona) in se pritožite. Enako je tudi pri javni govorilnici na glavni poŠti. Uradniki ne razumejo ali nočejo razumeti slovenski in neki uradnik je imel celo poguma, da je slugi prepovedal govoriti slovenski! Da-si smo to objavili v „Edinosti", je vendar dotični mladenič še vedno na svojem mestu. In ne le to! Zdi se, da so mu njegovi predpostavljeni dali še prav, ker pred par dnevi je bil poleg njega v uradu sluga, ki ne razume niti slovenskih številk! Temu torej niti ne treba prepovedovati slovenske govorice. To ni nič! Mi moramo začeti energično akcijo v smislu, da mora v Trstu vsak javni uradnik razumeti tudi slovenski jezik!
Slovenci! Ponovno vas poživljamo: Kličite telefonske številke vedno slovenski. Ako ne dobite odgovora, pokličite številko eden (kontrolor) in se pritožite!
Tržaška mala kronika.
Pretep med igralci. Včeraj popoludne so igrali na kroglje v neki gostilni v Kolo-nji; tudi krčmar Ivo MogoroviČ je bil pri partiji. Radi igre je na enkrat nastal prepir. Eden izmed družbe je zalučal kroglo krč-marju v glavo s tako silo, da mu je zlomil zatilnik. Ker je bila velika nevarnost za življenje prenesli so ga v bolnišnico. Nekaj ur potem je bil ranitelj aretiran. Policija pa noče navesti njegovega imena.
Odhod vojnih ladij. Ker je ponehala stavka mornarjev, so v nedeljo popoludne odplule vojna ladija „Karel VI" in vse tor-pedovke, ki so se nahajale v naši luki. Od-pluia je tudi postajna ladija, križarka „Panther".
Koledar in vreme. — Danes : Janez Kap. sp. — Jutri: Ciril škof.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -r 12° Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
— Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami Hladni vetrovi. — V začetku še slabo potem bolje.	_
Društvene vesti.
Slov. akad. društvo „Adrija* v Pragi.
Na zadnjem občnem zboru si je izvolila za letni tečaj ta-le odbor: predsednik: med. Ivan Jurečko; podpredsednik: jur. Fran Ra-potec ; tajnik: jur. Milan Lemež; blagajnik: teh. Anton Ozwald; knjižničar: teh. Drago LeskovŠek; časnikar: jur. Jože Bohinjec; gospodar: teh. Anton Terčič; namestnika: Boris Šlajmer in teh. Franc Novak; preglednika: med. Bruno Weixl in teh. Franc Zelenko.
Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
Priporoča se bratom telovadcem jako zani-
mivo strokovnem knjižico „Sokolski evengelij po 30 stot. komad, a vsakemu bodočemu vaditelju neobhodno potrebno knjižico „Predavanje", prevodi iz češkega sokolskega slovstva, po 80 stot. komad.
Društvo ima Še nekaj letošnjih koledarjev na razpolago po K 1.10 ter slike v veliki obliki raznih telovadnih prireditev. — Vse to se dobiva pri g.ej Bičkovi v „Nar. domu" (glavni vhod).
Št jakobSka Čitalnica vabi vse p. n. pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes točno ob 8*30 zvečer.
»Delavsko konsumno društvo" pri sv. Jakobu vabi vse svoje zadružnike na volilni sestanek, ki se bo vršil v četrtek dne 30. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni gostilni.	Nadzorništvo.
Pevsko društvo „Trst* naznanja vsem p. n. pevcem, da z ozirom na vaje, ki jih ima zbor skozi ves teden v slov. gledališču, odpade današnja redna pevska vaja. Prihodnja redna pevska vaja se bo vršila v soboto dne 30. t. m. mesto v petek.
Pevski zbor „Glasbene Matice0 v Trstu. Danes — torek — zvečer točno ob 8. uri pevska vaja za moški zbor. Jutri v sredo pa za mešani zbor. Pevovodja.
Občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu bo v nedeljo ob 21/i uri popoludne.
Nar. del. organizacija.
Predavanja v N. D. O. — Že naznanjeni predavanji g. M. Keczkemety-a o „Jugoslovanskem vprašanju" in o „Inteligenci in narod" odpadete vsled indispozicije g. predavatelja. Danes in jutri zvečer bo predaval tov. Slavoj Škrlj iz Ljubljane o sledečih predmetih: I. „O kulturnem in socialnem razvoju človeka". II. „O ženskem vprašanju s socialnega stališča". — Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina 10 vin. za osebo.
Naše gledališče.
V nedeljo, 2. aprila ob 8. uri zvečer komična opera
„KORNEVILSKI ZVONOVI".
To je prvo in največje muzikalično delo, ki je bomo videli na odru našega gledališča. Skrbno pripravljena komična opera zasluži zato našo največjo pozornost. Pričakovati je torej, da bo to nedeljo gledališka dvorana mnogo premajhna.
Od jutri dalje prodaja vstopnice vrata-tarica „Nar. doma*.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. — Danes repriza Straussove opere „Salome" z Gemmo Bellincioni v glavni ulogi.
EDEN. Dve varijetetni predstavi.
DARO VL
—	Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Vrdeli nabrali zelo rano 19. t. m. pri Krnovu K 154.
—	V počeščenje spomina pok. Simčiča so darovali nekateri rodoljubi iz Doline za „Simčičev sklad" 12 kron z željo, da bi se kopersko razumništvo medsebojno razumelo. _
Vesti iz Goriške.
x Avtomobilna vožnjo med Gorico in Solkanom. Govori se, da se snuje neki konzorcij, ki namerava uvesti avtomobilno vožnjo za potnike med Gorico in Solkanom. Avtomobili bi baje vozili s Travnika pa do Mozetičeve gostilne v Solkanu in nazaj. Misel sama na sebi ni napačna, saj je znano, kako radi Goričani zahajajo na izprehode v Solkan, Št. Maver itd., pa tudi v kupčijskem pogledu je na tej črti velik promet.
Ker občni zbor, sklican na 27. marca t. 1. ni bil sklepčen, vabi
Tržaška posojilnica in hranilnica
reg. zadruga z omejenim poroštvom
na
kateri bo sklepčen ob vsakem, številu navzočih zadružnikov po § 49. zadr. pravil in ki se bo vršil
v nedeljo dne 9. aprila 1911 ob 10. uri dopoludne v veliki dvorani v lastni HiSl (Piazza della Caserma štev. 2).
Dnevni red:
1.	Letno poročilo in potijenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlog!.*)
5.	Volitev nadzorstva.
TRST, dn« 28. marca 1911.
__NAČELNIŠTVO.
POHIŠTVO
SOLiDNO: in : ELEGANTNO
W PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TRST
Mnenje g. prof. dr. F. Muhlig-a
zdravnika v Carigradu
G. J. SBRRAVALLO
Trst.
ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Fer-ruginoso Serravallo) je jako zanesljivo in uspešno krepilno zdravilo. Kot tako naj se toplo priporoča malokrvnim in rekonvalescentom.
CARIGRAD, 29. novembra 1903.
Dr. F. Muhlig.

[ sedli
Odlikovana delavnica in zaloga
sedlovja in potnih predmetov
FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. 10.

Tržaško podporno in bralno društvo
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
na oljčno nedeljo dne 9. aprila 1911 ob 2. uri in pol popoludne v društveni dvorani ul. Stadion štev. 19, 1.
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Izjava pregledovalnega odbora.
5.	Volitev vodstva in odbora.
6.	Slučajnosti.
NB. Slučajni predlogi morajo biti naznanjeni društvenemu vodstvu rsaj 3 dni pred občnim zborom
Zobotehniški :: atelje
Josip Konig-
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, al. Faraeto 36, IL u. «4
Poskusite Fl- Calutin" ki ie naJ"
GOVO KAVO M^dllUlIl finejši la najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
r;
ftagelj Jttartelanc
i
Irst-Barkovlje tovarnar u izurjen strokovnjak
priporoča
svoje priznano izvrstne
sardine v olju. j
Sprejema naročila na sklep.	jI
Simić S Co. - £rst
ul. S. Anastasio 8-10
=== OBAVLjA ===
Agenturske in komisijn. posle
Bavi se s prodajo kolonijalnega blaga in nakupom dež. pridelkov.
Na obroke ! 'JAKOB DUBINSKY Na obroke !
TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, U. nadstropje — Trst
Vela izbora izioMsni M za nHe ii nanufattiKa Map
ter moške in ženske suknje.	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurence.
KODAK
Bogato Izbera foL aparatov vsake vrste.
ZALOGA
396
aparatov films, stekla za fotografiranje itd.
glasovite svetovne tvrdke KODAK.
R. BUFFA - Trst, Corso St. Z.
EDINI ZASTOPNIK GLASOVITE TVRDKE „LA LUMNOSA" V GENEVI.
s SO. Vsak zadružnik srna pri občaem zbor« staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O teb predlogih pa obCnl zbor ne more precej sklepati, ampak 1« odloči, če se sploh vzamejo v pretres, ali če se morajo Izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelatva. da ae o njlb poroča v bodočem občnem zboru. TI predlogi ae rajo poeta vi ti na dnevni rad bodočega občnega zbora.
Čevljarska zadruga v jtfirnu
•	pri Gorici ==========
Prodajalni«! leollev v Trsta via Barriera uecchla 38
naznanja P. N. občinstvu v mesto in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri In tudi vsakovrst. poprave.
Zadruga izdeluje četlie tudi za c. kr. vojno armado f popolno zadofollsftn.
Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici ▼ slučaju potrebe, da ne
zamude priti ▼ nje prodajalno.	78
Stran IV
»EDINOST« St. 87.
V Trstu, dne 28. marc.* 1911
x Nabirajte prispevkov za novi otroški vrtec v Gorici! Poslopje za slovenski otroški vrtec na Blanči se že gradi; stroškov bo mnogo, in menda je vsakdo prepričan o veliki potrebi novega otroškega vrteča v tem ogroženem kraju, kjer prežijo na naše otroke ne le laške, marveč tudi nemške potujčevalnice.
Razpisano je mesto mehanikarja prič. kr. okrožni sodniji v Gorici.
x Bicikelj je našel na poti v Doberdob voznik Martin Boltar iz Gorice. Kolo je iz Puchove tovarne.
Vesti iz Istre.
„K sedanji veliki borbi v Istri*. Z
ozirom na članek p. n. uredništva pod gornjim naslovom z dne 25. t. m. bodi mi dovoljeno to-le v obrambo:
Ako bi se bil v dopisu „Proti ironiziranju obč. avtonomije- „hudoval" proti sklepu občinskega zastopu Ocizla-Klanec, potem bi končnim besedam uredništva „Sa-pienti sat" le dostavil: Tako je !
Tendenca mojega dopisa pa je le protest proti samovlastnl izdaji tako važnih in izrednih odredb, ne da bi s tem sklepal jedino kompetentni občinski odbor f
Obžalujem torej, da je uredništvo ta dopis spravilo v zvezo z narodno borbo v Istri, kajti, ne pisec, ne marsikdo po deželi ni — oprostite — tako omejen, da ne bi umeval pomena in važnosti te borbe — in to tembolj, ker meči, ki se križajo v tem političnem boju, padajo kaj često ravno na nas po deželi 1
Če se pa boj bojuje proti oligarhiji v deželi, se podobnih razmer tudi v občini trpeti ne sme!
Dostavek uredništva. Gospod dopisnik vidi, da smo lojalni tudi nasproti njemu. — Ker pa nam g. dopisnik nekako očita, kakor da nismo prav umeli tendence njegovega dopisa, — češ: da on ni proti sklepu občinskega zastopa, marveč le proti temu, da ta sklep ni bil pravilno storjen — konstatujemo, da je tu v Trstu vsa javnost prav tako umela tendenco dopisa, kakor smo jo umeli mi, o čemer priča dejstvo, da so nekateri našinci izražali celo bojazen, da bodo Italijani oni dopis izkoriščali proti sovanskim poslancem Istre!
Zaključka dopisa pa ne priobčimo, pa naj bi bil g. dopisnik še stokrat apeliral na našo lojalnost. Lojalni — da, kolikor hočete ! Ali, da bi v svojem listu puščali žaliti svoje urednike — ne, dragi gospod dopisnik, tako — najivni nismo!
Žalostna obletnica. (Dopis s Kopr-ščine). — S tugo v srcu in grenkimi občutki se spominjamo žatostne obletnice velike železniške nesreče pri Miljah. Dne 31. marca t. 1. bo ravno leto dni, ko sta ves koperski okraj in vse mesto Trst stala pod utisom grozne nesreče.
In v tej veliki nesreči žalostnega spomina zgubili smo mi Slovenci enega izmed svojih najboljših sinov. Slava bodi spominu nesrečnih žrtev, a tisočkratna slava tebi, dragi nam nepozabni Simčič, žrtvi one nesreče!
V življenju si bil nam pravi človek, blaga in dobra duša, vzor moža, ljubitelj svojega materinega jezika in spoštovatelj drugorodcev. Bil si eden izmed onih redkih sinov, ki so pripravljeni tudi trpeti za narod svoj. A danes Te ni več med nami ; leto dni je že, odkar počivaš daleč proč od Svoje drage rodbine. Kruta usoda je vrgla tvoj mladi cvet življenja v črno zemljo.
Truplo Tvoje je mrtvo, tam tik ob železniški progi, katera ti je vzela tvoje mlado življenje, v sv. Kancijanu pri Kopru leži zakopano, zakopan je tudi tvoj up na boljše dni svojega naroda. Življenje Tvoje je dovršeno, a Tvoj duh živi in ne izgine tako hitro.
Narod Tvoj je obljubil, da Te ne pozabi. V kraju, kjer si zapustil ta svet, zapustil si svoje male brate brez šole. — Ti malčki pa Te danes prosijo, da jim izprosiš tam gori pomoči za vzdrževanje prepotrebne jim Šole, ki smo je že vstanovili v Kopru.
Da na najčastneji način počastimo spomin blagega Simčiča, in da bodo otroci naše krvi vzgojeni v njegovem duhu, ustanovili smo po njegovem imenu v večen spomin „Simčičev sklad" za vzdrževanje lole v Kopru. Zatorej rodoljubi! .Spominjajte se Simčičevega sklada!
Dotakniti se moramo pri tej priliki tudi neprijetne okolnosti, da železniška uprava aoče, oziroma nI hotela dati niti vinarja žalujoči bedni materi odškodnine. Izgubila je revica edinega sina pomočnika in vzdrže-vatelja, vse svoje je potrosila za njega iz-Šolanje. A sedaj, ko ga ni več in to za nemarnost železniške uprave, se ta poslednja brani, oziroma se je branila dati odškodnino bedni rodbini!
Poleg tega so tudi drugi poškodovanci, ki po leto dni niso prejeli nikake odškodnine. Kaj čaka ta slavna železniška uprava ? Živimo pač v Avstriji.
Lep narodni učitelj! — Na koperski slovenski šoli se nahaja mlad učitelj iz Kranjske. Kamor prihaja in vsepovsod se baha ter pravi: Kaj narod, kaj narod,
kaj narodnost, trebuh, trebuh, to je narodnost! Vi tukaj še ne veste, da narod je denar; da sem le jaz sit, narod naj h... č vzame! Narod naj me plača, jaz ne delam nič zastonj!!!
Težko smo se določili, da svarimo mladega gospoda iz Kranjske. Vedno smo mislili, da se poboljša, a varali smo se. Teh par vrstic naj mu služi v resen memento, kajti zna se pripetiti, da mu ne da ne narod ne kranjske razmere prav nič--! 1
To je le en tipičen slučaj: o priliki se zopet oglasim ter bom poročal o razvoju tukajšnjih razmer in pazno bom zasledoval širjenje kranjske kuge v naših pokrajinah.
Evo, kranjska gospoda, tu imate sad vaše renesance! !
Iz Kozine. „Občni zbor" ženske podr. sv. Cirila in Metoda na Kozini, se ni vršil na 26. t. m., ampak se |bo vršil v nedeljo dne 2. aprila t. 1. ob 4. uri pop. v prostorih hotela „Kozine" na Kozini s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednice. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajnice. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti.
Še enkrat uljudno vabi odbor vse ude in ljubitelje družbe.
Razne vesti.
Izjemno dovoljenje duhovnikom. Iz
Rima poročajo, da je papež Pij X. še za 2 leti dovolil duhovnikom v Avstriji, da morejo ostati na svojih mestih, ki so jih do sedaj zavzemali v vaških posojilnicah in v drugih denarno-gospodarskih zadrugah, neglede na prepovedi, ki so bile izdane tozadevno.
Italija prodala krlžarko „Umbria". —
Italijanski listi poročajo, da je italijanska mornarična uprava te dni prodala ekvadorski republiki v južni Ameriki staro kri žarko -Umbria" 2500 ton. vsebine za 350.000 lir.
E3 MALI 06LAJ11HI

MALI OOLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelka.

Šivalni stroj se pr°da ki?n ^ ui?c*
Cologaa 13, II. nad. 627
Krojaškega pomočnika
jaški mojster, uL Belvedere 23, L	560
Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
Sar.sn --- ulica G-iulia it. 25,
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINL
V. X <1 '
Iz proste roke se proda ali pa t najem odda lepa
1-nadstropna hiša
s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, lepim skladiščem, kletjo in ledenico. Poleg hiše in pred hišo 2 Badna vrta in vrtič za zelenjavo. Na vrtu pred hišo kegljišče. V hiši je že veČ let dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, gostilna, zaloga piva, žganjetoČ in trafika. Oddaljeno 10 minut od kolodvora južne železnice, na Kranjskem ob državni cesti.
Vprašati pod „Domačija" poštno ležeče, Ljubljana.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco d'^ssisi 2.
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi in zmeti. Jančl za popolno delo in se ne boji konkurence.
r
3E
z gostilniško koncesijo in prodajalno! tli od kruha se proda. Hiša ima 5 sob, kuhinjo klet, dvorišše, vodnjak in še drugo postransko J poslopje. Hiša je oddaljena 20 minut od Nabre- ! žinske postaje. Cena 14.000 kron. Naslov pove , inseratni oddelek Edinosti.	556
Državni uradnik,
starejšo gospico ali vdovo brez otrok, v svrho prirejanja skupnih izletov. V slučaju medsebojnega sporazu mijenja zakon ni izključen. Samo resne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom „Vzajemnost" na ins. oddelek lista Edinost. 617
ii TEODOR KORN il
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. S PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA IN POPRAVE PO NIZKIH CENAH. :: Delo dobro in zajamčeno. :: TelBl. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
■ ■
l
Išče
co dober mizarski delavec za pohištvo. wt5 Ulica Ferriera 30, mizar Kuret. 551
lil<99r M Moiron iavlJa slavnemu ob-mllcu m. maju vil činst»u, da se je
preselil v ulico Belvedere 28, vogel Torquato Tasao.
Obenem se priporoča za obilen obisk.	473
ilji« s 5 prostori 100 sežnjev zemljišča, voda, lil9<1 v Rojanu se proda za 7000 kron. Naslov pove Edinost.	550
slavnemu občinstvu, da sem IvCiZIIClIlJoHI odprl novo mlekarno, s prodajo domačega kruha, pive in zelenjave v ulici Ponzionino št. 5. — Za obilen obisk se priporoča F. Sluga.	548
4lflinizgubljeni. Kdor jih prinese 1 KIJ U 1*1 inseratni oddelek, dobi 2 kroni.
v naš 51?
U nojem se oddalo bicikli
Zaloga dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella
Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop.
Restaurant:: Wiirschinger
— (ex Leon d' oro) —
Trst, ulica Stadion štev. 10.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. — I.a Dreherjevo pivo. — Pristna vina. — Dobra postrežba — Senčnat vrt.
- NAVADNE CENE. -
Vsako nedeljo voj. koncert. — Vstop prost.
Začetek ob 7. uri in pol. Abonament na hrano dnevno K V50 in 2.
wmr Zaloga obuvala
■■■■ in laatn* delalnioa ■■■■
PAVEL VlSINTINI
Trst, ul. Glosue Corduccl 31.
FUlJ&lka nI. 8. Seb&atl&no 8.
Velika izbera moških ženskih čevljev. - Poprave ae izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
Hočete se prepričati?
obiščite ve'«ika 3kladi$ča
09 2J
N3
00

alari
as
Ponta dalla Fabra 2 \ d. ^oete fteovn
■ vcjrol Torrsnte)	A!la < 'ttil di
VeS k isbor ^zgotovljenih cb'.sk cb mt ška is dečke kottjaii ra otroko Površniki, no*nojop* kakor tndi rzznih paietotov. Obleke ca dom in dolo Delavske obleke. Tirolski lodsn. Nepremagljivi plaSfis (pristni .i^te'iki) 8pec!Jal!tota: blago ta- in iaozamakih ;ovarn tegolovljajo sc oblek? po meri po namovsjSI .sodi, točno, joiiino ;n elegantno po nizfciu cenab
5. De Vecchi 8 L Skeii
nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
kisi je in otrobom.
SENO prve vrste po 7 K. Oves Sen po 17 K. Detelja po 7-50. Ogrski oye« po 19 S. Otrobi „V" po 15-50 K. — Po 100 kilogramov na malo za razprodajo.
R2l7linifl*ctna *"še in Posestva T mestu ndftllUvl oUID in okolici so naprodaj pod
ugodnimi pogoji. Zglasiti se je pri g. Grebencn,
hišnem upravitelju v „Narodnem doma".	487
u jXn y vrtnin y bližini p°B5*je Borst80
nioa mm VI UJMI pod ugodnimi pogoji proda Zglasiti se pri Giannacopuio, Piazza Barriera vecchia Št. 7.	528
MnOlnhlMo
za moške obleke s
dobite najceneje i* jugoelov. mpo W
. R. Stermecki v Celju •
Vzorci zastonj.
Vzorci zastonj
Podpisani nov lastnik naznanja, da
je odprl
mesnico
Dr. Fran Korsano
v Trstu, ul. Giovanni Boccaccio št. 6
dobro preskrbljeno z domačim in graškim mesom prve vrste, kakor tudi z teletino, jančkom, perutnino in skopičem iz Štajerskega I. vrste in po cenah brez konkurence.
_(kiflo Gabriemlch, lastnik i
jr 1
|Di
II Specijalist za sifllitične in kožne bolezni
H	ima svoj	2249
1 AMBULATORIJ
v TRSTU, v Ulici San Nlcold štev. 9 (nad Jadransko banko).
Sprejema od 12. do 1. In 5.i/a do P V3 pop
PASTIUE ZA PRSA I
= „Jfič več kašlja" =
so edino °redBtvo proti kašlju, prehlajenju, zagrljer -u in vsem boleznim dihalnih organov. šscatlja z navodilom 70 atotlnk 1 — ■ se dobi samo v lekarni --
Przxmarer„AI DUEMORI'
Trst (mestna hiša) Tel. 377

Pozor Slovenci!
Nov veliki doh^d moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini
„ALLA CITTA' Di TRIESTE"
Trst, nlica Glosue Cariacci št. 40 (prej Tomsts)
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CiTTA' Dl TRIESTE
Trst ulica Giosae Cariacci Ste?. 40 (prej Torreate)
Antitezo OGLASE
treba naslovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal
Velika zaloga praznili buteljk
TRST, Via delle Ombrelle itev. 5. — Telefon štev. 21, Romano II.
GUIDO e UGO COEN
100.000 buteljk od iampaajoe sa refoik.	Prodajajo in kupujejo ae
buteljke vsake vrste za refošk, /ampanjc, bordeaz, rensko vino, konjak itd. — Valfka
uloga buteljk od pol litra ln 1 In pol litra. Domjane In stekla opletona. Prevzamejo so dopošlljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vsake vrate.
I čevljarnica „Alla Sartorella", Trst
I	- vr* as—f»u VECflnA iT. 10	■UDĆrtAIIE OATTD
Velika izbera vsakovrstnih čevljev za 77 moške, ženske in otroke. — Blago iz-
vrstno in
cene zmerne.