PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 110 (13.643)
Trst, nedelja, 13. maja 1990
Jubilej
Primorskega
dnevnika
BORIS RACE
Vsak jubilej sili v ocenjevanje jubilanta in njegovega dela. Posebna Pozornost pa je posvečena tistemu, s katerim se vsak dan srečamo, pa ne le srečamo, katerega si vsak dan te-jneljito ogledamo. Take pozornosti i® deležen Primorski dnevnik, ki je Prav na današnji dan pred 45 leti začel izhajati.
Mnogo sodb in ocen je bilo o Primorskem dnevniku izrečenih in napisanih, posebno ob priložnostih, ki so podobne današnji. Mnogo je bilo Upravičenih pohval, pa tudi kritik, toda kakšen naj bi bil Primorski dnevnik, je bilo določeno že ob nje-9ovem rojstvu, ko je nasledil Parti-žanski dnevnik in je temu izvoru bil rvest vso svojo življenjsko dobo, Uajprej v obrambi pridobitev narodnoosvobodilnega boja in življenj-skih interesov slovenske narodnostne skupnosti do vztrajnih naporov •n boja za uzakonitev narodnostnih
Pravic.
Za Primorski dnevnik so bila posebno težka prva povojna leta, ko so se določale nove meje in je boj zanje mobiliziral vse dejavnosti in
vključeval malone slehernega posa-Ureznika za eno ali drugo stran. Dru-9o obdobje so bila leta kominforma, ki je ustvaril novo fronto, tokrat znotraj delavskega gibanja. Če so si Ue nasprotne sile v prvem obdobju p*?) Številčno v ravnotežju, je imel r||horski dnevnik in gibanje, kate-.e9a izraz je sam bil, v drugem ob-, °nju mnogo močnejšega nasprotni-in s tem tudi težji položaj. Dvojna ronta je terjala večjo odločnost in urezavost, kar je bilo malce hudo-"tušno označeno kot »Renkova he-r°Jska leta«.
Obstajala je tudi tretja fronta, ki avzven ni bila spektakularna, zato (r vsebinsko ostra. Znotraj slovenje manjšine so namreč nastale raz-,6 politične organizacije, ki so - ne-jfttere več, druge manj - nadaljevale tradicijo nasprotovanja izpred jtve svetovne vojne in medvojnega
s ^red več kot dvema desetletjema le položaj začel umirjati. Levi ub?'ter ie ociPri obdobje konkretne ''ke mednacionalnega sodelova-
^ADALJEVANJE NA 2. STRANI
^ Vilniusu SZ ponovno poslala na ulice tanke
Predsedniki treh republik spet obnovili Baltski svet
— Predsedniki Estonije, Latvije in Litve so se novjt| * * * * vJIlavnem mestu Estonije dogovorili o ponovni usta-ke, -j- 1 Baltskega sveta, ki združuje vse tri baltske republi-Sestavi0r9an je bil ustanovljen 12. septembra 1934 v Ženevi, 9a svet 6 Pa so 9a takrat neodvisne države. Toda Baltske-Pri^ij ® je bilo konec junija 1940, ko si je Sovjetska zveza skupit* vse tri republike. Vest o ustanovitvi so objavili s tvUiki {^gj^ukumentom, ki so ga podpisali naj višji preda-
'vnem V<:':eraišnjem »baltskem vrhu« pa so predsedniki par-toUija) ?V ^Vtautas Landsbergis (Litva), Arnold Ruutel (Es-0 tein Anatolij Gorbunov (Latvija) razpravljali predvsem tQbu nrir , akšne načine bi se lahko skupaj postavili po b^odvic 1S*CU Moskve, ki se je začel po proglasitvi litovske Dan sti n' ™arca letos-
bitve rTr<i(t srečanjem v Tallinu je ministrska predsednica ^vijeri lmiera Prunskiene sporočila, da je Vilnius pri-Uresni{itvSpreieti francosko-nemški predlog o »zamrznitvi« lVG sklepa o neodvisnosti, na ta način pa naj bi se
Starejša zakonca umrla v prometni nesreči pri Trstu
NA 5. STRANI
tudi Litva izrekla za bolj postopno odcepitev od SZ, podobno kot sta se že odločili Estonija in Latvija.
Podrobnosti o vsebini včerajšnjega »baltskega vrha«, razen sklepa o oživitvi Baltskega sveta, niso znane. Zvedelo se je le, da naj bi predsedniki treh parlamentov sestavili pismo, ki naj bi ga naslovili na Mihaila Gorbačova in Georgea Busha, zahtevali pa so tudi članstvo v OZN. Toda v pričakovanju zaključkov vrha in morebitne pospešitve osamosvojitvenega procesa v treh pribaltskih republikah je Moskva včeraj na ulice v Vilniusu spet poslala tanke in oklepna vozila. Tako je mimo parlamenta v litovski prestolnici včeraj dopoldne peljalo več kot sto tankov in drugih oklepnih vozil sovjetske vojske.
Zaradi sovjetske blokade Litve so od 20. aprila zaprli že 120 podjetij, število brezposelnih pa je tudi strmo naraslo. Da bi na nek način prebrodili energetske težave, so se v Litvi odločili, da začnejo s črpanjem nafte na nahajališču na zahodu republike. Toda za zdaj dnevno načrpajo le 15 ton nafte, prizadevajo pa si, da bi usposobili vseh 26 vrtin in tako dnevno načrpali 460 ton surove nafte. Vse to pa krize ne bo zmanjšalo, saj bi za zadovoljitev vseh potreb Litva dnevno potrebovala 16 tisoč ton nafte. Zato je minister za energijo že sporočil, da bodo od 25. maja dalje pogonska goriva na razpolago samo še za tovorna vozila, kmetijske stroje in rešilne avtomobile. Delno omejitev krize pa pričakujejo prihodnji teden s prihodom tankerjev iz Danske, Savdske Arabije, Kanade in Združenih držav Amerike. V ta namen so po nalogu litovskega ministra za pridobivanje nafte Leonasa Asmantasa začeli tudi z nekaterimi prenovitvenimi deli v pristanišču Kalipeda.
Sumljivi material izdelali v Terniju in Brescii
Karabinjerji zasegli 90 ton jeklenih delov za iraški »super top«
RIM — Domneve o izgradnji »super topa«, s katerim naj bi Irak izstreljeval jedrske in kemične granate, še naprej razburja mednarodno javnost. Toda prizorišče dogajanj se je zdaj iz Velike Britanije, kjer so pred časom zaplenili kovinske dele za izgradnjo takega topa, preselilo v Italijo.
V petek so namreč karabinjerji iz Rima s pomočjo Sismija v Terniju,
Neaplju in Brescii zaplenili 90 ton izdelkov iz jekla, ki so bili namenjeni v Irak. V bliskoviti akciji so v Terniju zaplenili 15 ton izdelkov, v neapeljskem pristanišču so zasegli štiri kontejnerje, v katerih je bilo 75 ton jeklenih izdelkov, ki bi jih morali včeraj zjutraj naložiti na ladjo Jolly Turchese za Bližnji vzhod, v Brescii pa so zaplenili še 1,5 tone enakega materiala.
Zaplenjeni izdelki iz jekla, ki so jih zaplenili v Terniju in Neaplju, so bili izdelani po naročilu iraškega notranjega ministrstva v jeklarni »Fucine« v Terniju, medtem ko je material zaplenjen v Brescii proizvedlo neko tamkajšnje podjetje,
katerega imena pa preiskovalci niso posredovali.
Karabinjerji so prepričani, da je bil material namenjen za izgradnjo nekaj »super topov« z izrednim dometom in s katerim bi lahko izstreljevali tudi granate z jedrsko konico. Kot je znano, so domnevne dele za take topove že zaplenili v Veliki Britaniji, Grčiji in Turčiji.
Celotna akcija se je začela 20. aprila z odkritjem nekaterih načrtov, ki naj bi jih izdelal kanadski vojaški strokovnjak Buli, ki je bil 22. marca ubit v Bruslju. Ob načrtih so v grškem pristanišču Patras zaplenili tudi velikansko, 31 ton težko, jekleno cev. Ves material je bil na dveh kamionih, ki naj bi prihajala iz Italije. Nadaljnja preiskava je ob sodelovanju Sismija in grških ter angleških preiskovalcev privedla do petkove akcije. Za zdaj še niso nikogar priprli, karabinjerji pa bodo skušali ugotoviti, če so pri obeh osumljenih družbah vedeli, kakšen je pravi namen proizvedenega materiala.
Napredki v preiskavi po profanaciji židovskega pokopališča v Carpentrasu
Avignonska policija zaslišala štiri domnevne avtone pošastne oskrumbe
PARIZ — Pošastni akciji na židovskem pokopališču v Carpentrasu bo omikano prebivalstvo odgovorilo s četrturno paralizo vsake dejanosti. Car-pentraški župan je pozval someščane, naj se udeležijo protestne akcije, ki hoče pokazati svetu, da je mesto na strani svojih židovskih bratov in vsekakor proti skrajnodesničarskim provokatorjem.
Francoska in svetovna javnost sta z ogorčenjem, pa tudi z nepritajenim občutkom ogroženosti, reagirali na oskrumbo židovskih grobov v Carpentrasu. Židovska skupnost, ki živi v Franciji, je posvetila soboto posebnim molitvam za Felixa Germona, čigar truplo so francoski skrajneži oskrunili na tako nepojmljiv način.
Policija je včeraj zaslišala štiri pripadnike avignonskih »skinheadov«, ki so jih priprli in nato aretirali predvčerajšnjim. Petega pripadnika te skupine so izpustili, ker je bil njegov alibi verodostojen. Ostalim štirim so posvetili zasliševanja, ki jim francoska policija pravi »pusse«, kar pomeni, da niso bili agenti posebno mehkega srca, ko je šlo za razgovore z mladimi neonacisti.
Preiskava pa je menda že pokazala, da je profaniranje židovskega pokopališča prej del obsežne antisemitske strategije francoske skrajne desnice kot pa sramotna akcija, ki naj bi jo zakrivila skupina skrajnežev. Se pred oskrumbo pokopališča v Carpentrasu so se po avignonskih zidovih - in tudi na zidovih nekaterih drugih pokopa-
lišč - pojavili protižidovski napisi, psovke in neonacistična gesla.
Po mnenju preiskovalcev gre za načrtno izvajanje protižidovske gonje in to v trenutku, ko je antisemitizem dvignil glavo tudi v državah Vzhodne Evrope, zato iščejo predvsem naročnike odvratnega dejanja.
Dogodki v Carpentrasu pa niso nekaj, kar zadeva izključno Francijo, pač pa povzroča skrbi širki židovski skupnosti in vsem omikanim ter svobodomiselnim ljudem. V večini držav so priredili protestne shode in manifestacije, v Parizu pa se bodo zbrali zastopniki evropskih židovskih skupnosti. Vlada je prepovedala shod Le Penovih fašistov,, ki so hoteli tudi sami na ulice, vendar si lahko predstavljamo s kakšnim namenom.
Referendumi povzročajo težave
RIM — Polemike, ki so se sprožile po odobritvi zakona o razširitvi delavskega statuta na mala podjetja, postajajo iz dneva v dan težje. Razkol v večini je popoln, na dan z besedo pa so prišli tudi sindikati, ki se z ukrepom popolnoma strinjajo, saj po njihovem mnenju končno brani pravice delavca in ne gospodarja.
Članica tajništva PSI Margherita Boniver je včeraj govorila o demagoški akciji na osi KD - KPI, ki močno škodi podjetnikom in spodbuja klientelizem bolj kot kdaj koli prej. Iz vrst UIL pa tajnik Benvenuto miri duhove, češ, da je sindikat pripravljen na dialog, vendar bo njegovo izhodišče ostalo nespremenjeno. Z zakonom se namreč popolnoma strinja. Izredno oster pa je bil tajnik PLI Altissimo, ki meni, da je razširitev delavskega statuta »goljufija na račun malih podjetnikov, ki predstavljajo pomemben člen v verigi italijanskega gospodarstva«. Neobičajno in vse prepogosto zavezništvo KD - KPI za tajnika PLI ni nič drugega kot cene-
na retorika o nekakšnem pansindikalizmu s katastrofalnimi posledicami. Tudi za predstavnika PRI, Ravaglia, bo odobritev zakona povzročila nepopravljivo škodo gospodarstvu in zaposlovanju, »zaradi česar bi se morala vladna večina sramovati«.
Ob vsej polemiki pa še ni znano, ali bo do referenduma o malih podjetjih kljub vsemu prišlo. Kasacijsko sodišče se namreč še ni odločilo. Tudi ostali referendumi so vse bolj predmet prepirov in nesporazumov, tako da je skupina de-mokrščanskih parlamentarcev ustanovila že pravcato proti-referendumsko gibanje, ki ga je doslej podprlo trideset parlamentarcev. Demokristjani menijo, da se vlada prepogosto poslužuje te rešitve in s tem dokazuje, da sama ni kos problemom, ki se že leta vlečejo v nedogled. Protireferen-dumski odbor nasprotuje zlasti institucionalnemu referendumu.
• Jubilej Primorskega dnevnika
Čestitke našem irnnk
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izreka najtoplejša voščila Primorskemu dnevniku ob današnji pomembni obletnici njegovega izhajanja. Primorski dnevnik je kot nadaljevalec edinega tiskanega partizanskega dnevnika v zasužnjeni Evropi že 45 let zvest in nepogrešljiv spremljevalec vsega dogajanja v širšem in predvsem v našem ožjem obmejnem prostoru, prijetnih in manj prijetnih trenutkov našega narodnostno manjšinskega življenja, glasnik potreb, in zahtev vseh zamejskih Slovencev, eden od najpomembnejših nosilnih stebrov vseh naporov in prizadevanj naše narodnostne skupnosti za uveljavljanje nacionalne in demokratične enakopravnosti, za zagotavljanje nacionalnih pravic, za vsestransko politično, družbeno, kulturno in gospodarsko rast vse naše skupnosti in hkrati za uveljavljanje kulture sožitja v tem prostoru.
Čestitkam ob pomembnem jubileju dodajamo tudi topla voščila, da bi Primorski dnevnik ne le ohranil svoje nepogrešljivo poslanstvo, temveč da bi ga v skladu z novimi potrebami ob prehajanju v tretje tisočletje čimuspešnejše razvijal.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
Slovenske organizacije videmske pokrajine iskreno čestitajo ob visokem jubileju Primorskega dnevnika, dnevnika Slovencev v Italiji z željo, da bi se čimbolj uveljavil, okrepil in razširil tudi na videmsko pokrajino.
SLOVENSKE ORGANIZACIJE VIDEMSKE POKRAJINE
Ob 45-letnici vašega in našega časopisa vam čestitam v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev. Primorski dnevnik je bistveni vezni člen vseh Slovencev v Italiji in kot tak naš nepogrešljiv glasnik. Prav zato Vam ob tej obletnici želim še veliko ustvarjalnega dela v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji.
ZSKD
45. obletnica izdaje prve številke Primorskega dnevnika je priložnost, da za trenutek pomislimo na do danes skupaj prehojeno pot, saj je slovenski zamejski dnevnik del naše stvarnosti, je skupna dobrina vseh zamejskih Slovencev.
Pr^v dobro se zavedamo težav, ki ste jih morali premostiti v teh letih, saj niste delovali v prijateljskem ali vsaj naklonjenem okolju. Kljub temu ste vedno ostali zvesti načelom, ki so jih pred toliko leti postavili ustanovitelji dnevnika.
Seveda se vam moramo zahvaliti za pozornost, ki ste jo izkazali telesnokulturne-mu gibanju, kar vzpodbuja mladino k masovnejšemu vključevanju v naše vrste, kjer se lahko vzgaja v slovenskem zdravem okolju.
Prav zaradi gornjih dejstev želimo vam in nam, da bi s skupnimi močmi doživeli še več takih jubilejev.
S prijateljskimi pozdravi vzklikamo: SREČNO!
ZSŠDI
13. maja pred 45,leti je pričel izhajati naš Primorski dnevnik, kateri opravlja nenadomestljivo vlogo v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Ob tem visokem jubileju iskreno čestitamo upravi in redakciji dnevnika, celotnemu kolektivu ZTT ter vsem tistim, ki-so v vseh teh letih z njihovim potrpežljivim delom pripomogli k njegovemu vsestranskemu razvoju.
KULTURNI DOM - GORICA
Slovensko deželno gospodarsko združenje se pridružuje čestitkam ob pomembnem jubileju Primorskega dnevnika, ki je v petinštiridesetih letih obstoja odigral nenadomestljivo vlogo za ohranitev narodne istovetnosti slovenskega življa v zamejstvu, ter mu želi obilo uspehov v nadaljnjem delovanju.
SDGZ
Kmečka zveza in v njo včlanjeni kmetje izrekamo Primorskemu dnevniku iskrene čestitke ob njegovi 45-letnici, obenem mu izrekamo priznanje za njegovo nenadomestljivo delo v korist naše zamejske in širše slovenske narodnostfie skupnosti, pri katerem je Primorski dnevnik zvest in vesten spremljevalec kmečkega življa.
KMEČKA ZVEZA
Ob visokem jubileju, ki ga te dni praznuje Vaš in naš Primorski dnevnik, iskreno čestitamo celotnemu kolektivu z željo, da bo časopis še dolgo opravljal nenadomestljivo vlogo med primorskimi Slovenci.
KMEČKA ZVEZA - GORICA
nja, razčiščevali so se odnosi med sprtimi levičarskimi strankami, kar je povzročilo samorazpust močno oslabljene politične stranke, ki je do tedaj imela pokroviteljstvo nad Primorskim dnevnikom. Tudi v manjšini sami je zapihal drugačen veter, otoplili so se medsebojni odnosi in se je čedalje bolj krepila zavest, da je pozaba razlik in potreba po sodelovanju v korist slovenske manjšine. Taka usmeritev je dala dobre rezultate, toda manjše, kot bi bilo pričakovati.
Kakšen je danes Primorski dnevnik? Kako ga sprejemajo in ocenjujejo politične stranke, v katerih so angažirani Slovenci? Kaj mislijo o njem tukajšnji slovenski krogi in razne slovenske osebnosti?
Stranke ne bi bile stranke, če ne bi bile v glavnem, vsaj v javnosti, kritične, kajti pohvala bi po tej logiki lahko povzročila nasprotni učinek. Glede tega vprašanja je v Primorskem dnevniku prevladal nekoliko poenostavljen zaključek: najboljši je tisti časopis, ki ga vsi kritizirajo.
Seveda je to preveč udobno stališče, ki ne more dolgo trajati. Zato se je dnevnik obnašal tako, da bi bil čim bolj objektiven do omenjenih treh strank tako v normalnih časih
kot v času volitev, ko je že vsaka črka vzrok za pritožbe. Politična razcepljenost pri nas pa kljub želji, da bi bil dnevnik objektiven do strank, terja njegovo čim večjo neodvisnost, ki edina lahko preprečuje hudo konfliktnost in težnjo po prisvojitvi vpliva nad njim.
Uveljavljati neodvisnost ni preprosta stvar. Predvsem je odvisno od novinarjev, ki so ljudje z različnimi nagnjenji in prepričanji in ki največkrat v popolnoma dobri veri prikažejo stvari, ki so za marsikaterega bralca lahko enostranske.
Odnosi med dnevnikom in nekaterimi osebnostmi iz naše manjšine so se skrhali kmalu po vojni, se ob raznih dogodkih še poglobili in vidnega izboljšanja še ni bilo. Trdoživost teh nasprotij izhaja v prvi vrsti iz prepričanja obeh v nezmotljivost lastnih stališč.
Politične razmere izpred treh in več desetletij, so se v mnogočem spremenile. Živa priča teh sprememb je sam Primorski dnevnik, ki je v skladu s politično situacijo uravnaval svoje pisanje v želji, da bi slovenska manjšina z zanimanjem segla po njem in da bi bil učinkovit zagovornik njenih interesov.
Danes smo priča velikim spremembam v Vzhodni Evropi, posebej
še v Sloveniji, kjer se uvaja večstrankarski parlamentarni sistem, uvaja se tržno gospodarstvo in je v načrtu nova ustava slovenske republike, ki naj- bi okrepila njeno državnost. Posledica teh dogajanj je bila razpad navidezne politične enotnosti in nastajanje številnih strank, ki so se polarizirale v dva sklopa, v zmagovito združeno opozicijo in v levico.
Slovenci v zamejstvu in z nami Primorski dnevnik smo nekaj podobnega doživljali že v letih po končani vojni. V vsem tem času so se fronte utrdile, zato ni pričakovati, da bi dogajanje v Sloveniji vsaj za sedaj avtomatično imelo politične posledice pri nas.
Avtomatizma torej ni, lahko pa Slovenci sami na raznih področjih storimo nekaj, kar bi ob upoštevanju temeljnih interesov raznih skupin bolj trdno strnilo naše vrste, zato da bi okrepili pozicije in s tem učinkovitost v boju za naše narodnostne pravice.
Prepričani smo, da bo Primorski dnevnik, ki je že 45 let spodbujevalec in v prvi vrsti v boju za naše pravice, tudi v današnjih razmerah kos novim nalogam.
Vaša obletnica je zgodovinski dokaz obstoja, stremljenj, delovanja in uspehov skupnosti, katere izraz ste in eden od bistvenih pogojev za sedanji in bodoči razvoj celotne skupnosti. Čestitamo.
SLORI
13. maja boste praznovali 45-letnico izhajanja Primorskega dnevnika v Trstu. Ob tako pomembnem jubileju prejmite najiskrenejše čestitke z željo, da bi v bodoče še z večjim uspehom in doslednostjo seznanjali slovensko javnost ter obenem premostil1 težave, ki ovirajo razvoj in rast tega nam tako dragega in nenadomestljivega medija naše manjšine.
GLASBENA MATICA
Spoštovani, upravni svet in osebje Narodne in študijske knjižnice iskreno čestita' jo ob 45-letnici izida prve številke Primorskega dnevnika 13. maja 1945.
Ob tem kličemo še na mnoga leta.	.
Obenem želimo, da bi Primorski dnevnik še nadalje vestno in natančno spremljal celoten utrip Slovencev v Italiji.	^
Člani društva slovenskih upokojencev za Goriško čestitajo 45-tim letom neprek1' njenega izhajanja našega dnevnika, ki je lahko v ponos vsem Primorcem.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO
Ob 45-letnici izhajanja SPDT vošči kolektivu Primorskega dnevnika še mno<J° uspešnih let dela za obveščanje naše narodnosti.
SPDT
Iskrene čestitke ob 45-ietnici izhajanja Primorskega Slovensko Planinsko društvo iz Gorice.
dnevnika v Trstu izrek8
SPDG
Ob 45-letnici Vašega neprekinjenega delovanja smo prepričani, da boste tudi ' bodoče krepili razgledanost naše zamejske skupnosti s kar se da pestro in kvalitet
informacijo.
DIJAŠKA MATICA
Lojze Peterle bo do srede sestavil vladni program
LJUBLJANA — Lojze Peterle bo v teh nekaj dneh dokončno izdelal vladni program, se dogovoril za zadnje podrobnosti, v torek pa bo poročal republiškemu predsedstvu. V sredo je že napovedana seja slovenskega parlamenta, ki je formalno nadaljevanje zadnje, na kateri niso zaključili razprave o podpori Litvi in niso izčrpali dnevnega reda. Zelo verjetno bo na dnevnem redu tudi razprava o vladnem programu in glasovanje o zaupnici.
To pa je že vsebinsko vprašanje, glede katerega zadnji odstavek uradnega poročila predsedstva slovenske republike opozarja na pomembno novost. Predsedstvo navaja skupne poglede na tri za vso Slovenijo pomembna vprašanja: odnos do Jugoslavije (in z njim seveda ključno vprašanje konfederacijskega povezovanja), zunanje zadeve in delikatno vprašanje obrambe in z njim odnosa do JLA.
Zunanje zadeve zanimajo tudi Slovence, ki živijo izven meja Republike Slovenije, tako zamejce kot zdomce in izseljence. Zato bomo s še posebno pozornostjo, zanimanjem in pričakovanjem spremljali tisti del novega vladnega programa in nastopnega govora novega predsednika slovenske vlade, ki se bo nanašal na ta za nas zanimiva in važna vprašanja.
Slovenija je pretekli teden preživela razburljive dni hitrega preskoka iz enopartijskega v večstrankarski parlamentarni mehanizem, ki je takoj v začetku pokazal svoje človeške in druge slabosti pa tudi izrazite prednosti. Mnogo je bilo spodrsljajev in zato tudi mnogo polemik, upravičenih in neupravičenih kritik. Toda povsem legitimno in normalno je, da večina upravlja, da upravlja tudi z močjo večine glasov, da se opozicija upira, da skuša izkoristiti vse svoje prednosti. V vsem tem ni nič razburljivo novega. Slovenija bo imela povsem novo vlado, razmerje sil je spremenjeno, z novo vlado in novim razmerjem sil pa še zdaleka niso odstranjeni in rešeni odnosi znot-
raj države, gospodarski razvoj in predvsem gospodarska kriza.
Treba je upoštevati splošno okolje, v katerem se prehod dogaja. To pa je predvsem odnos do Jugoslavije in do ostalih jugoslovanskih narodov. Na Hrvaškem so prav tako bile demokratične volitve, na katerih je močno zmagala Tudjma-nova HDZ. V parlamentu bo imela 196 predstavnikov ali 55 odstotkov vseh poslancev, kar je nekoliko manj, kot se je napovedovalo, toda to je jasna večina in z njo nesporna oblast. V zadnjih izjavah je nova vodilna stranka bolj umerjena, ponuja roko za sodelovanje drugim strankam, predvsem Srbski demokratični stranki akademika Jovana Raškoviča. Tudjman deluje torej državniško in na tej osnovi se stvari ne razvijajo več, kot je kazalo začetka.
Resnični jugoslovanski problem pa očitno ni v Hrvaški, ki je stopila na pot demokratične prenove, svobodnih volitev, civilne države z vsem, kar ji sledi. Resnični jugoslovanski problem je Srbija, kjer pa še vedno vlada Miloševič s staro politiko in zaostrovanjem nacionalistične retorike. Tu se v bistvu ni nič spremenilo. V četrtek je bil Miloševič v južnem Banatu in njegova Politika mu je posvetila prvo stran, nato pa še cele tri notranje strani. Njegovo glavno sporočilo je poudarjanje nacionalističnih srbskih gesel, konkurentom pa grožnja z močjo_ srbske države. Skratka ta govor odraža bojazen pred desnim nacionalizmom, katerega je navsezadnje sprožil prav Miloševič s svojim šovinističnim mitingaštvom.
Zvezni parlament pa istočasno razpravlja tudi o zveznih demokratičnih volitvah, saj Markovičevi vladi konec leta zapade mandat. Do takrat je treba sprejeti zakon o volitvah, zakon o strankah, izvesti resnično demokratične volitve po vsej državi, sestaviti nov parlament in izvoliti demokratično zvezno vlado. V to pa mora biti vključena tudi Srbija, kar pa pomeni, da se bo obnovila avtonomija v Vojvodini, kjer razmerje sil že zdavnaj ni za Miloševiča in njegovo partijsko protibirokratsko skupino, pomeni obenem albansko demokratično alternativno večino na Kosovu z vsemi posledicami.
Vse skupaj je zapleteno z gospodarskim razvojem, bolje rečeno z gospodarsko krizo, ki grozi s stečajem dobri polovici do sedaj tudi trdnih jugoslovanskih podjetij.
V	takem zapletenem položaju bo Slovenija sestavljala svojo novo ustavo. O njenih osnovnih značilnostih obstaja širok konsenz, razlike so le v metodah. Na dlani je, da hitre odločitve niso mogoče, da bodo rešitve terjale določen čas in s tem tudi resen razmislek. To pa zahteva širšo enotnost, razumevanje in sodelovanje v parlamentu, kot izhaja iz že zgoraj omenjenega zadnjega odstavka uradnega sporočila slovenskega predsedstva republike.
V	ta okvir pa spada tudi ostra polemika okrog svobode tiska, novinarskega dostojanstva, časnikarskega poklica in sistema slovenskega novinarstva, ki se je sprožila v prvih dneh dela slo-
venskega parlamenta. Prišlo je do grobih izja/ groženj in poskusov pritiskov na slovenske n°Vi. narje. Povsem razumljivo je celotna zadeva 0 . jeknila v vseh jugoslovanskih medijih: novina 1 na Hrvaškem so bili resnični protagonisti po111 ■ di, so jo napovedovali in povzročili, ko je v PaJ,aj ji in družbi bilo vse še krepko zamrznjeno. Se y se boje, da padejo iz enega režima v drug1-Bosni stopajo na pot osamosvojitve, v Srbij1 V upajo, da bi vsaj obnovili trohico časnikarske9 dostojanstva.	v
V Sloveniji je potek dogodkov dokaz, da s s demokraciji uspešno rešuje take zaplete. DeIref ima prav, ko pravi, da so novinarji stavkali, so ugotovili, da jim to omogoča demokratičn1 tem. Prav tako ima prav, ko jim očita, da v Pj-C. teklosti niso stavkali, ker so se bali PoS'f bi Toda v Demosovih vrstah so bili poskusi, da jr se le zamenjal režim: prej je bil komunist1 g sedaj naj bi bil prav tako partijski, toda z °-rfy oznako. Resnica pa je bolj zapletena: ko je P3,^ ski režim izginjal, so novinarji že imeli ve(jrp stopnjo neodvisnosti, z njo je že močno Pr°).f časnikarska etika, sedaj v novem večstran j skem sistemu pa se bodo te tendence dras^.j. okrepile. Slovenija pa bo zaradi svoje spelji nosti morala najti znotraj založniških hiš 1 ^es originalen recept za pluralizem informiranj8' p-je namreč, da je TV Slovenija nacionalna je va, da niso možne konkurenčne televizij® znotraj TV treba najti rešitev. Res je tudi, ^0gO-in bo imel pri tem parlament pomembno^ ^[0-Toda ne sme iti po poti lotizacije oblasti, fesi' ces mora temeljiti na načelih novinarske P pjo-onalnosti in etike. Samo tak demokratic je-ces je jamstvo za nadaljnji razvoj sloven^. za mokracije, za njeno utrjevanje in s teI®jh vpra’ učinkovito reševanje preštevilnih odprt
Šanj	BOGO SAMSA
V nadaljevanju priprav na zahtevno programsko konferenco v začetku julija
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je ocenila izid zadnjih upravnih volitev
Gospodarski dopis iz Slovenije
KAM PO DENAR
Izvršni odbor Slovenske kulturno-cjospodarske zveze je dobršen del minule seje namenil rezultatom upravnih volitev, na katere je bil preteklo nedeljo poklican tudi velik del Slovencev v treh pokrajinah dežele.
Volitve so dale z vidika interesov slovenske narodnostne skupnosti pomemben rezultat, saj je bilo v krajevne uprave izvoljenih veliko število slovenskih svetovalcev. Lahko je reči, da v tem pogledu sicer niso bila izpolnjena vsa pričakovanja, kar gre pripisati več dejavnikom, ki se kažejo različni v treh pokrajinah.
V razpravi je bilo zlasti podčrtano dejstvo, da sledi volitvam obdobje sestavljanja upravnih koalicij, pri čemer je zlasti v narodnostno najbolj ogroženih okoljih izrednega pomena, da se najdejo takšne rešitve, ki bodo v maksimalni meri ovrednotile to, kar je v interesu slovenske narodnostne skupnosti. Tak odnos je vsekakor pričakovati s strani vseh ižvoljenih Slovencev, ne glede na to, v kateri stranki so angažirani. Na Tržaškem gre v tem Pogledu posvetiti posebno pozornost občinama Dolini in Devinu-Nabrežini, kjer so možne različne, za Slovence
tudi neugodne strankarske kombinacije. Za občini Zgonik in Repentabor se problem ne postavlja, v kolikor so vo-lilci izdatno potrdili domači upravi. Na Goriškem je bil zlasti podčrtan pomen večjega števila izvoljenih Slovencev v goriški občinski svet, čeprav bi bilo po splošnem mnenju to število lahko še večje. Pomembno je tudi dejstvo, da so se obdržale tri okoliške uprave in je bila izvoljena Slovenka tudi v občini Krmin, vsekakor pa je tudi velike važnosti izvolitev večjega števila Slovencev v rajonske svete. V videmski pokrajini izstopata poleg uveljavitve Slovencev na mnogih listah, zlasti dve spremembi, in sicer poraz občinske liste v Grmeku, ki je za slovensko narodnostno skupnost mnogo naredila, po drugi strani pa zmaga občinske enotne liste v Reziji, kar je za Slovence videmske pokrajine nedvomna pridobitev.
Člani izvršnega odbora so izrazili mnenje, da je potrebno volilni rezultat podrobno preučiti, ker je že iz površnega pregleda mogoče ugotoviti, da bi bilo ob bolj organiziranem nastopu lahko več slovenskih kandidatov izvo-
ljenih. Do izraza je prišla ugotovitev, da bi morali Slovenci kljub strankarski različnosti znati bolje administrirati lasten volilni potencial, kar bi skupnosti kot celoti lahko prineslo samo koristi. Bila je tudi izražena zaskrbljenost zaradi vidnih znakov upadanja politične kulture in nasjploh zanimanja za aktivno angažiranost v političnem in upravnem življenju.
Izvršni odbor je nadalje razpravljal o dogajanju v matični Sloveniji, ki ima novo izvoljeno skupščino. Ob želji, da bi nova skupščina uspešno začela s svojim zahtevnim delom, so člani izvršnega odbora podčrtali pomen dejstva, da so bili že na prvo, umestitve-no sejo slovenske skupščine vabljeni tudi predstavniki zamejskih Slovencev, kar gre vsekakor jemati kot zagotovilo, da bo slovenski parlament pozoren tudi do Slovencev, ki živijo izven meja republike.
Člani izvršnega odbora so nato posvetili pozornost delovanju zveze, pri tem pa je bila v ospredju nujnost pospešenega ritma delovanja odborov in članic, še posebej z ozirom na programsko konferenco, ki jo SKGZ pripravlja za začetek julija.
Včerajšnja obveza vlade
Rim v bran zakona št. 26
t
RIM — Ministrstvi za industrijo in 2Unanje zadeve bosta sporazumno z deželno vlado FJK in tržaško ter go-riško trgovinsko zbornico podvzeli vse Potrebne ukrepe v bran državnega zakona 26 ("paket za Trst in Gorico") in deželnega zakona 3 (finančni zakon NK 1988), proti katerima je komisar cGS Brittan sprožil postopek, ker da kršita predpise o svobodni konkuren-
Na včerajšnjem sestanku pri ministrstvu za industrijo, ki je bil na pobudo podtajnika Fornasarija in so se ga ^deležih med drugimi podtajnik Re-k ua, sen. Agnelli, predsednika goriš-in tržaške trgovinske zbornice Be-tiacgua in Tombesi, so poudarili, da d-fožni sklad za Trst in Gorico kot ddi Sklad za Trst in Sklad za Gorico ^e9ajo še v čas pred Rimsko pogodbo, d*, je začetni 4-letni rok za olajšave Ptt plačevanju socialnih dajatev prak-tcno potekel, da bodo olajšave za od-Piranje novih delovnih mest v veljavi 6 še d0 konca 1. 1991 in da je prišlo "t* problemu finansiranja tehnoloških ^ovacij do nesporazuma, kajti sred-I va ne gredo podjetjem, ampak Cen-.dt za znanstveno-tehnološke raziska-,e nad Trstom. Sicer pa so podčrtali 'stveno vlogo "paketa" pri gospodar-r?etn razvoju teh krajev in dodali, da ežela FJK pripravlja nove predpise ® Pomoč industriji, ki bodo pomenili postopen prehod od dosedanjega do g(>v®9a režima, kakršnega zahteva S(vjS' Generalni direktor pri ministr-Vs 11 za industrijo Ammassari se bo o n-jdi tem prihodnji teden pogovoril s bojnimi dejavniki v Bruslju.
Nov TV oddajnik na Nanosu pomeni dragoceno pridobitev
V petek je bila na prireditvenem prostoru pred Vojkovo kočo na Nanosu slovesnost ob otvoritvi novega 20-kilovatnega oddajnika, s katerim je omogočena vidljivost drugega programa ljubljanske televizije dobršnemu delu Južne Primorske.
Tako Jože Knez, vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Ljubljana, kot Marjan Šiftar, predsednik republiškega komiteja za informiranje, sta v slavnostnih nagovorih podčrtala pomen te nove pridobitve, ki jo je kolektiv televizijskega oddelka Oddajniki in zveze dosegel v težkih gospodarskih razmerah.
Povpraševanje po denarju v jugoslovanskem gospodarstvu ne jenja. Na trgu denarja v Beogradu je ponudba še naprej zelo majhna. Podobno je na denarnem trgu Ljubljanske banke. Na obeh trgih se je zato obrestna mera močno dvignila. Na ljubljanskem dosega povprečno 43%, kar najbrž pomeni, da v posameznih primerih posojajo denar po obrestni meri, ki je segla krepko čez 50%. Trdijo, da je tolikšna obrestna mera na sivem trgu naj nižja. Podjetja se skušajo izogniti plačilnih težav, zato jemljejo tudi tako drag denar. Če težave segajo že daleč nazaj, je tako sposojanje denarja lahko pogubno. Denarja bi zaradi obresti in vračil potrebovali čedalje več, ker pa prodaja ne gre - saj imajo podjetja, ki so v težavah, navadno najdražje izdelke - ga imajo v resnici čedalje manj. Če na prodajo vplivajo še druge neugodne razmere (kot npr. zima brez snega, ki je zaustavila prodajo Elanovih smuči), se podjetja ne morejo odkrižati starih poslovnih napak. Nič več ni hiperinflacije, ki je te stare grehe počasi zabrisala. Zdaj butnejo na dan. Tudi nepričakovano, kot npr. pri Elanu, za katerega so ugotovili, da dolguje svojim upnikom že za 330 milijonov mark denarja.
Uveljavlja se torej dobro znano pravilo iz kapitalističnega sveta: posojilo, ki ga je najel podjetnež z ne povsem zanesljivimi izgledi za vrnitev, ni sredstvo za reševanje iz poslovnih težav in beg pred stečajem (kot je bilo doslej v navadi v socialističnih gospodarstvih, zlasti pa v jugoslovanskem, kjer zato stečajev skorajda niso poznali), ampak je pospešek tistemu, ki mu je na bregu že spodrsnilo.
Premišljeni gospodarji so se te nevarnosti že zavedli tudi pri nas. Ti na sivem denarnem trgu več ne posojajo denarja po "oderuških' obrestih, ampak ga vlagajo v zanesljivejše kupčije, predvsem pa hitro odplačajo svoj dolg, če ga imajo. Posojanje denarja je postala izjemno nezanesljiva kupčija. Plačilne težave enega podjetja hitro spravijo v velike težave tudi drugo podjetje, ki je še včeraj kazalo veliko vitalnosti. Nihče ne zna več presoditi, kdo je zanesljiv posojilojemalec. Pričakovan dobiček od posojenega denarja (te finančne transakcije so marsikateremu podjetju do zdaj
Aurelio Juri župan Kopra
KOPER — Občinska skupščina v Kopru Ima novega predsednika. To je časnikar Aurelio Juri, ki je bil rojen pred 41 leti v Pulju in je pripadnik italijanske narodnostne skupnosti.
Novi koprski župan je bil nedavno izvoljen tudi v slovensko skupščino v Ljubljani in to na listi ZKS - Stranke demokratične prenove, sicer pa ima za sabo dolgoletna politična izkustva, ki si jih je nabral kot član Unije Italijanov za Istro in Reko.
CASSA RUltALlE ICD AKTICIAMA OPICIMA ■ TltllCSTIC_________________________
MltAMILMICA IN POSOJILNICA OPČINE-TRST
Hranilnica in posojilnica Opčine - Trst
razpisuje
^sPosobljenostne izpite za uradnike/ce prve kategorije v smislu čl. 5 0|ektivne delovne pogodbe za uslužbence hranilnic in posojilnic. renutno je nepokrito eno delovno mesto.
09°ji za pripustitev k usposobljenostnemu izpitu so naslednji:
~~~ fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je Po obstoječih predpisih enakovredna;
diploma višjih srednjih šol; prednostno se bo upoštevala delovna Praksa;
"" starost največ 40 let;
Program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in itali-lansko pismeno nalogo splošne gospodarske ali finančne narave °ziroma iz knjigovodstva ali bančnega poslovanja in ustni razgo-v°r. H kolokviju bo pripuščen, kdor bo prejel pozitivno oceno pri Pismenih izdelkih. Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu Hra-^ oilnice in posojilnice;
Prošnjo na nekolkovanem papirju je treba predložiti, osebno ali ^ Po pošti, v tajništvu Hranilnice in posojilnice do 8. junija 1990.
p95 razPoreda bo zainteresiranim javljen naknadno.
HraZal<liu*'enih izpitih bo izpitna komisija predložila upravnemu svetu b0d dnice in posojilnice seznam pozitivno ocenjenih, iz katerega se 0 črpali novi uslužbenci.
UPRAVNI ODBOR
Mock: Vprašanje J. Tirolske je eno, problem EGS pa drugo
INNSBRUCK — »Okrepitev avtonomije na Južnem Tirolskem sodi med glavne cilje zunanje politike avstrijske vlade, a zaključek pravde z Italijo nikakor ne bo barantanje za vstop Avstrije v EGS, sicer pa se za politiko Avstrije do južnotirolskega vprašanja ne skriva nobena tajna: Avstrija bo tudi po rešitvi problema s "paketom" še naprej zaščitna sila južnotirolske manjšine.« To je izjavil avstrijski zunanji minister Alois Mock ob izteku tridnevnih pogovorov med zastopniki avstrijske ljudske stranke (OEVP) in južnotirolske ljudske stranke (SVP) o
izgledih za dokončno razrešitev južnotirolskega vprašanja, ki so se odvijali v Iglsu nad Innsbruckom. Minister Mock ni pravzaprav povedal nič novega, ampak samo potrdil izjave, ki jih je dal dan prej. Na posvetu sta se dunajska in bocenska stran dogovorili glede formalnih posegov v zvezi z veljavnostjo južnotirolskega posebnega statuta o avtonomiji, ki si bodo sledili tja do leta 1991, ko naj bi se ta problem enkrat za vselej rešil oziroma, ko naj bi Avstrija formalno potrdila, da je Italija izpolnila vse obveznosti do južnotirolske etnične manjšine
V kmečki stavbi pri San Sebastianu di Basaldella nedaleč od Vidma
Ni šlo za zatočišče ugrabiteljev
VIDEM — V sklopu širokopotezne akcije za izsleditev skrivališč ugrabitelj-skih tolp, ki se odvija po vsej severni Italiji, so pripadniki letečega oddelka videmske kvesture vdrli včeraj v kmečko poslopje pri San Sebastianu di Basaldella nedaleč od Vidma. Hiša stoji na samem. Policisti so jo temeljito prečesali in našli v podstrešju dva šotora in nekaj delavskih kombinezonov: sprva so mislili, da so jih pustili tu kakšni ugrabitelji, pozneje pa sta vodja letečega oddelka Dino Mansutti in sam videmski kvestor Antonio De Miranda to izključila -čeprav nista ustavila preiskave.
K tezi, da utegnejo biti oblačila in oba šotora povezana z ugrabitelji, je preiskovalce navedlo dejstvo, da najdeno blago vsekakor ni last hišnega lastnika. Ker pa je stavba že več časa prazna oziroma, ker tečejo dela za njeno preureditev, je prevladala teza, da gre pri najdenem za reči, ki so jih pustili v podstrešju kakšni ljudje brez stalnega bivališča. Hišni lastnik je namreč povedal, da je imel že večkrat opraviti s potepaškimi elementi, kakor tudi s skupinami narkomanov, ki so se zatekali v poslopje, da bi našli tam vsaj ponočno zatočišče.
prinesle veliko več kot proizvodna dejavnost, se nenavadno hitro in celo čez noč spremeni v izgubo: podjetje, ki si je sposodilo denar in ga ni sposobno vrniti, gre v stečaj ali pa je uvedena prisilna poravnava. Oboje je za posojilodajalca velikanska izguba.
Podjetja se ne rešujejo več samo tako, da skušajo dobiti denar na legalnem ali sivem finančnem trgu, ampak hitijo ponujati blago, zmanjšujejo proizvodnjo, se skušajo čimprej znebiti vsakršnih zalog. Del denarja s trga se tako vrača v proizvodnjo, a finančni tok je še preplitev. S trga poberejo proizvajalci premalo denarja, čeprav ga je vsak dan več. Drugje ga ni, saj vlada pri restriktivni monetarni politiki ne popušča.
A denar za gospodarstvo bi moral biti. Tak denar, ki ima realno kritje. Takega denarja pa (razen, ko kupec plačuje z gotovino) doma ni. Dalo pa bi se ga dobiti na tujem. Tujci so ga pripravljeni vložiti v naša podjetja, vendar zahtevajo vse tiste zanesljive poti, ki so v navadi v tržnem gospodarstvu. Vseh teh poti pa pri nas še ne poznamo. Na primer: podjetje, ki se je znašlo v plačilnih težavah (vseeno je, po čigavi krivdi), bi lahko pospešilo izdelavo (ker ima izdelke, ki bi jih lahko normalno prodajalo, nima pa obratnega kapitala za močnejši zagon), če bi tujec dal hipotekarni kredit. Če kupčija ne bi uspela, ima tujec zavarovan hrbet, saj dobi kot odškodnino v last podjetje ali del podjetja. Tudi marsikateri drugi podobni finančni kanali so še zamašeni, a kaže jih čimprej odmašiti, ne glede na vsakodnevno opozarjanje zagnancev, da nikar v take poslovne povezave, ker z njimi razprodajamo družbeno lastnino, ob čemer pa nikakor ne uvidijo, da bi na ta način lastnino v resnici ohranili in obogatili, ne pa uničili, le drugače bi se začela imenovati.
Zdrav del gospodarstva rabi pomoč. Ali bolje rečeno - ne gre za pomoč, gre za zagotavljanje možnosti, ki jih del gospodarstva lahko hitro izkoristi sebi v prid in to po tržnih, ne državno odobritvenih 'administrativnih načelih. Za to vrsto presenečenj pa ne bo morala skrbeti samo zvezna vlada, ampak tudi nova republiška.
JOŽE PETROVČIČ
---------tržno obvestilo • -..—■
KREM01/1
Najpopolnejše raziskave prihajajo iz ZDA
Bolj dolgo mladi
Genetika in dermatologija zaveznici proti gubam
NEW YORK — Nova odkritja za podaljšanje življenja in za to, da pridemo v pozna leta bistri in v formi, prihajajo s področja genetike. Zaščita kože pred sledovi časa in pred staranjem pa je naloga dermatoloških raziskovalnih laboratorijev. V raznih evropskih državah, predvsem pa v Ameriki so številni raziskovalci izvajali testiranja in eksperimentiranja v prizadevanju, da bi omejili in omilili sledove let na koži.
Najbolj presenetljive uspehe sta na tem področju dosegla Harry Elden in Elizabeth Sweitzer s Xienta Institute for Skin Research v Pennsylvaniji. Njuni testi, ki sta jih izvedla s kremo, ki je vsebovala 0,102-odstotni reti-nol, so pokazali na lastnosti te snovi in potrdili njeno sposobnost, da vidno omejuje globino in število gub.
Vest je nemudoma povzročila velik interes v širokih krogih javnosti, ki so se podali v iskanje kreme Anti-Age Retard, katere proizvajalec je multinacionalna družba Korff s sedežem v New Yorku. »Krema mladosti« je na prodaj v ameriških in evropskih lekarnah, najti pa jo je mogoče tudi v italijanskih. Oblikovana je za kože, ki imajo 35, 45 in 55 let, mogoče pa jo je najti tudi v verziji za moške, ki imajo drugačno kožo od žensk.
Stranke o volilnih izidih in povolilnih predlogih
SSk, KPI in PSI napovedale prva soočanja za Dolino in Nabrežino
^ Danes v telovadnici v Nabrežini
Četrta revija pihalnih orkestrov Primorske
Povolilna politična dejavnost v okoliških občinah tržaške pokrajine je zadnje dni zabeležila nekaj novih premikov, ki so izšli iz prvih analiz rezultatov nedavnih upravnih volitev.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti za Tržaško je na svoji zadnji seji proučil volilne izide in z zadovoljstvom ugotovil uspeh stranke. Zavzetost za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, politika stvarnega sožitja proti nacionalističnim pritiskom in upravna učinkovitost župana Brezigarja in odbora - je zapisano v tiskovnem poročilu o seji - so v Nabrežini omogočile zgodovinski napredek v konsenzu volivcev Slovenski skupnosti. Okrepitev stranke z ošibitvijo komunistov v Dolini je oblikovala popolnoma nov položaj - ugotavlja SSk - napredek v Re-pentabru in potrditev v Zgoniku pa zagotavljata nadaljevanje domačih uprav. Tiskovno sporočilo SSK se zaključuje z zahvalo vsem svojim volilcem in kandidatom in z napovedjo, bo stranka lipove vejice v naslednjih dneh dala pobudo za sestanke z ostalimi političnimi silami za čimprejšnje oblikovanje novih uprav.
Pred skorajšnjo sejo strankinega pokrajinskega sveta, ki bo v sredo, je izvršni odbor SSk obravnaval tudi vrsto drugih vprašanj in samo delovanje stranke. Obsodil je primere omalovaževanja rabe slovenščine v izvoljenih organih in še zlasti v Krajevni zdravstveni enoti in zastoj v tej ustanovi. Pozitivno je ocenil sklep tržaškega
pretorja Reinottija z zavrnitvijo ugovora proti rabi 109. člena kazenskega zakonika, med številnimi ostalimi vprašanji pa je izvršni odbor pozitivno ocenil stališče delegacije DEMOSA, da bo vplivala na novo slovensko vlado, naj v pogajanjih z italijansko stranjo o avtocestni povezavi preko Peska zahteva preverjanje stališč krajevnega prebivalstva za varianto, ki naj do največje mere omeji škodo. Izvršni odbor je nadalje obravnaval vprašanje Slovenskega stalnega gledališča in izrazil potrebo po novih ravnovesjih za premostitev monopola pri materialni osnovi slovenske narodnostne skupnosti, ki je temeljnega pomena za njen obstoj in razvoj.
V petek se je sestalo tudi vodstvo devinsko-nabrežinske sekcije KPI E. Berlinguer, ki je ob udeležbi pokrajinskega tajnika stranke Coste in kandidatov na nedavnih upravnih volitvah opravilo prvi pregled volilnih izidov. Člani vodstva so sklenili, da bodo analizo volilnih rezultatov in vzrokov za težko skrčenje, ki ga je doživela KPI, nadaljevali na dveh aktivih, sklicanih za ponedeljek, 21. maja, v Šem-polaju in za četrtek, 24. maja, v Nabrežini. Nato pa bo moralo vodstvo sekcije napraviti zaključke razprav in se dogovoriti za najprimernejše pobude, s katerimi naj bi relansirali stranko v devinsko-nabrežinski občini.
Kar zadeva upravne perspektive pa vodstvo devinsko-nabrežinske sekcije KPI meni, da je potrebno »ustvariti
pogoje, na katerih bi v občini čimprej prišlo do oblikovanja demokratične, stabilne in učinkovite uprave, ki naj bi jo sestavljali Slovenska skupnost, KPI, PSI in Zelena lista z golobico«. Gre za uresničljivo in zaželjeno zavezništvo - beremo v tiskovni noti nabre-žinske KPI - ki ga'bo potrebno preveriti izhajajoč iz resnega programskega soočanja. Na osnovi tega predloga bodo komunisti - nadaljuje nota - že v prihodnjem tednu predlagali SSk, PSI in zelenim ločena dvostranska srečanja, na katerih naj bi preverili njegovo izvedljivost. Glede župana pa vodstvo nabrežinske sekcije KPI pravi, da z njihove strani ni nobenega veta ali prejudiciale, pač pa meni, da imajo občani pravico do tistega župana, ki ga bo izbral občinski svet, ne pa pokrajinska tajništva strank v okviru logike trgovanja, ki je povsem tuja pričakovanjem in interesom prebivalstva.
Prav tako v petek, 11. maja, se je sestalo tudi vodstvo dolinske sekcije Socialistične stranke Italije z namenom, da bi podrobno analiziralo izide občinskih volitev, ki so bile 6. in 7. maja. Odbor sekcije PSI je pozitivno ocenil izid volitev, ki daje stranki svetovalca več v prihodnjem dolinskem občinskem svetu. V naslednjih dneh bodo na vrsti srečanja z ostalimi političnimi formacijami. Ob tej priložnosti pa se vodstvo stranke zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k dobremu uspehu volilnih rezultatov, še posebno pa svojim kandidatom.
Včeraj se je v Tolminu začela četrta Revija pihalnih orkestrov Primorske, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pihalpih orkestrov Primorske. Revija se bo nadaljevala danes v Nabrežini in sicer ob 17. uri v tamkajšnji telovadnici.
V Nabrežini bo revija potekala pod pokroviteljstvom občinske uprave, nastopile pa bodo naslednje godbe: pihalni orkester Goriška Brda iz Dobro-vega, orkester Corpo bandistico musi-cale Citta di Cividale, ki bo nastopil kot gost Vsedržavnega združenja godb v Italiji ANBIMA, pihalni orkester ETA iz Cerknega in mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor iz Pirana.
Prireditelji revije so nam povedali, da v Nabrežini ne bo domačih, zamejskih godb, ker je prišlo do nekaterih odpovedi, ostale naše godbe pa bodo gostovale na revijah v Sloveniji. Vsekakor bodo v Nabrežini nastopili kvalitetni ansambli, ki bodo gotovo privabili mnoge ljubitelje godb. Na Primorskem so le-te zelo priljubljene, njihovo dejavnost bi v tem oziru lahko primerjali z zborovskim petjem, čeprav je godb iz razumljivih razlogov veliko manj. Nastopanje v instrumentalnem ansamblu namreč zahteva precejšnje tehnično in glasbeno znanje, hkrati pa so občutno višji tudi finančni stroški.
Revija pihalnih orkestrov Primorske je nastala pred nekaj leti, prireditelji pa so se nedvomno zgledovali po že uveljavljeni reviji Primorska poje. Pokazalo se je namreč, da tudi godbe potrebujejo trenutek soočanja in prever-
S srečanja z odbornikom za urbanistiko
Trgovci in obrtniki naklonjeni strožjemu zaprtju središča
Predstavniki gospodarskih, trgovskih in obrtniških združenj so precej naklonjeni načrtu tržaškega občinskega odbora za strožje zaprtje mestnega središča in za ureditev zaostrenega vprašanja parkirišč. Kot je znano, je občinski odbor sestavil okvirni načrt za razširitev območij za pešce, za uvedbo parkirišč za omejen čas ter za zaprtje nekaterih ulic, v katerih bi lahko parkirali samo stanovalci.
O tem načrtu se je pristojni občinski odbornik Eraldo Cecchini pogovoril s predstavniki tržaške Trgovinske, zbornice, Združenja trgovcev, združenj obrtnikov, gospodarskih časopisov in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (sestanka pa se je udeležil tudi predsednik rajonskega sveta za Novo mesto in Novo mitnico). Predstavniki združenj so imeli sicer nekatere pripombe, saj bi uresničitev načrta terjala od nekaterih kategorij precejšnje žrtve. Kljub temu pa so izrazili naklonjenost do prizadevanj občinskega odbora, da bi izboljšal kakovost življenja v mestu. Tudi trgovci in obrtniki - so poudarili - so namreč v prvi vrsti občani. Zato se zavedajo, da je promet postal v mestnem središču res nevzdržen in da bi imela njegova racionalizacija pozitivne učinke tako na estetsko podobo mesta kot tudi na zdravje vseh občanov.
Kot rečeno, pa so predlagali tudi nekaj sprememb k načrtu. Zlasti pa so izrazili željo, da bi podrobneje preučili posledice, ki bi jih ta načrt imel za nekatere kategorije (težave bi imeli trgovci z dostavljanjem blaga, a tudi mehaniki in avtoličarji, ki bi se morali celo preseliti iz mestnega središča). Zato je odbornik Cecchini pozval predstavnike omenjenih združenj, naj pripravijo celovit seznam svojih zahtev. O njih bodo razpravljali že prihodnji teden, še prej pa se bodo predstavniki združenj sestali tudi s člani rajonskega sveta za Novo mesto in Novo mitnico.
Deželni posvet CGIL o pravicah prizadetih
Deželni sindikat CGIL prireja v četrtek, 17., in v petek, 18. maja, dvodnevni posvet, na katerem bodo preučili predloge sindikata v zvezi s pravicami prizadetih oseb. Na dnevnem redu bodo med drugim vprašanja o priznavanju civilne invalidnosti, o finančnem obsegu invalidnine, o preus-troju služb za handikapirane in o ustanovitvi posebnega urada, preko katerega naj bi sindikat pomagal prizadetim. Posveta se bodo udeležili tudi vsedržavni predstavniki sindikata CGIL in patronata INCA-CGIL.
V organizaciji Godbe na pihala iz Ricmanj
Zelo vabljiv spored letošnjih četrtih Promenadnih koncertov
Godba na pihala iz Ricmanj predstavlja letos že četrte Promenadne koncerte. Kot vsa prejšnja leta, je tudi tokrat koncertni spored dovolj pester in vabljiv, poleg tega pa narodnostno mešan, saj bodo v okviru te dvodnevne glasbene prireditve nastopili pihalni orkestri iz Italije in Slovenije. Oba letošnja koncerta bosta na odprtem, in sicer na Žrebčevem, prijetni jasi nad Ricmanji, za primer slabega vremena pa so organizatorji poskrbeli za najem občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu.
V soboto, 19. maja, bosta nastopila Goriški pihalni orkester iz Nove Gorice in Mestna godba na pihala iz kraja Marano sul Panaro, s to godbo pa bo prvič pri nas nastopila tudi skupina »bičarjev« Le fruste di Romagna iz So-larola pri Ravenni. Naslednji dan, v nedeljo, 20. maja, se bosta predstavili Godba na pihala S. Paolino iz Ogleja in Pihalni orkester Slovenske Konjice.
S to kulturno-glasbeno prireditvijo si Godba na pihala iz Ricmanj že od samega začetka prizadeva, da bi raznim pihalnim orkestrom iz bližnje in daljne okolice ponudila pravo koncertno priložnost. Pri nas se namreč večkrat rado zgodi, da so godbe na pihala le instrumentalne skupine, ki nastopajo na šagrah in raznih zabavnih praznikih na odprtem, kjer seveda niso (in ne morejo) biti deležne primerne pozornosti občinstva. Prome-
nadni koncerti so med drugim tudi odlična priložnost za vzpostavljanje sodelovanjskih stikov in utrjevanje prijateljskih vezi med slovenskimi in italijanskimi godbami na pihala. (dam)
Ob dnevu matere azaleje za Airc
Azaleje materam v dar in v podporo delovanju Italijanskega združenja za raziskavo rakastih obolenj Airc. Pozivu vsedržavnega združenja so se ob materinskem dnevu pridružili tudi v Trstu, kjer bodo danes dopoldne na Trgu Unita prodajali azaleje vseh barv in zbirali prispevke za združenje Airc.
Vsem, ki bodo postali člani združenja (najnižja članarina znaša 15 tisoč lir), bodo poklonili azalejo, prispevke pa bodo namenili za raziskovanje raka na dojki, ki v Italiji vsako leto prizadenejo približno 20 tisoč žensk.
Glavni namen prirediteljev je, da bi s to pobudo lahko omogočili boljše poznavanje teh obolenj in predvsem učinkovitejše zdravljenje. Na osnovi strokovnega mnenja bi namreč večja koncentracija znanja in boljša organizacija znanstveno-zdravstvenih ustanov privedli do tega, da bi lahko zdravili 90 od sto vseh primerov obolenj.
Zadnje priprave na razstavo vin v Zgoniku
V Zgoniku že s pospešenim ritmom tečejo priprave na 26. občinsko razstavo in pokušnjo domačih vin, ki bo od 25. do 27. t. m. na običajnem prireditvenem prostoru. Pripravljalni odbor je do potankosti izdelal program, ki bo potekal po običajnih tirnicah z bogatim izborom kulturnih, športnih in zabavnih privlačnosti.
Preteklo sredo se je že sestala eno-loška komisija, integrirana s krajevnimi vinogradniki, ki je na predselekciji ocenila katera vina so pripuščena na razstavo. Od štirinajstih prijavljenih vzorcev belega vina jih je bilo sprejetih kar enajst, od trinajstih primerkov terana pa jih je komisija izbrala deset. Letos bo torej konkurenca dokaj ostra in za trofejo najboljšega bo tekmovalo skupaj kar 21 vzorcev vinskega pridelka. Če povzamemo osnovno ugotovitev ocenjevalcev, potem je opazen do-kajšen kakovostni napredek celotne kategorije vinogradnikov in pridelovalcev vin iz zgoniške občine, ki dajejo vse večjo pozornost pravilni vinifi-kaciji in higieni v kleti, kar ima seveda pozitivne učinke tudi na prisotnost vinske kapljice in na možnost komercialnega plasiranja pridelka.
Na koncu naj omenimo še novost, da bodo letos razglasili in nagradili najboljše vinogradnike že v petek, in sicer na otvoritveni slovesnosti.
B. S.
Priredili so ga učenci prvih treh razredov OŠ F. Bevk
Ekološki dan openskih šolarjev je imel naslov »Mi za okolje«
Učenci 1., 2. in 3. razreda osnovne šole F. Bevk z Opčin so s pomočjo učiteljic včeraj priredili ekološki dan z naslovom »Mi za okolje«. V ta namen so pripravili ekološke torbice, ki so jih razpostavili pred šolo, na tramvajski postaji in v parku. Sami so nam takole povedali: »Najprej smo dobili tablice, nato smo si zamislili osnutke. Te sipo skupaj pregledali in izbrali najbolj primerne. Tablice smo poslikali in jih prebarvali z živimi barvami. Simbol naših tablic je bela marjetica. Končno je napočil dan, ko so se naše zamisli uresničile! V šolo smo prinesli vrtno orodje in gumijaste rokavice, tržaška občinska uprava pa je poskrbela za ekološke vrečke in za občinskega vrtnarja.«
»Prav kmalu je bilo vse nared,« so nadaljevali šolarji. »Naše tablice že visijo, naša bela marjetica pa opozarja mimoidoče na varstvo okolja. To pobudo nam je omogočila Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio.«
Na sliki (foto Magajna) openski osnovnošolci med včerajšnjo akcijo.
Občinski odbor odobril nov umik
občinskih izpostav
Reorganizacija občinskih izpostav in gradnja nove športne palače sta bili glavni vprašanji, s katerimi se je na petkovi seji ukvarjal tržaški občinski odbor. Na predlog odbornice za decentralizacijo Arielle Pittoni je namreč odbor odobril nov urnik delovanja občinskih izpostav za javnost, ki bo po mnenju samega odbora bolje odgovarjal potrebam občanov. Obenem pa so (z »blagoslovom« sindikatov) sklenili drugače razmestiti osebje občinskih izpostav.
Odbor pa je tudi potrdil, da bo Občina poskrbela za izgradnjo nove športne palače za košarkarske tekme. Zaenkrat je naročil odbornikoma za javna dela Cernitzu in za šport De Gioii, naj pripravita tehnično poročilo o značilnostih, ki bi jih morala imeti nova športna palača. Šele nato bo odbor sklenil, kdo in kako bo pripravil načrt zanjo. Preden bo nova palača nared, pa bo potrebno sedanjo športno palačo v Carboli prilagoditi zakonskim predpisom o varnosti.
Na koncu zasedanja občinskega odbora pa je župan Richetti sporočil njegovim članom, da je predsednik Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine odv. Franco Zenari po dveh letih odstopil s svoje funkcije. Dokler ne bodo imenovali novega predsednika na to občutljivo mesto, bo to nalogo opravljal sam župan.
janja, povrhu pa želi revija širiti in spodbujati to zahtevno dejavnost.
Ljubitelji godb pa bodo po nabre-žinskem koncertu lahko obiskali še naslednje tri koncerte: 19. t. m. v Desklah, 20. t. m. na Koprskem in 2. junija v Ilirski Bistrici. Na teh treh revijah bodo nastopile tudi zamejske godbe.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM GORICA
organizira v sodelovanju z
ODBOROM ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE PRI SKGZ
-	slovensko poletno središče od 25. 6. do 7. 7. za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo;
-	letovanje pri morju - v Poreču -od 14. 7. do 23. 7. za otroke od 8. do 15. leta starosti;
■ - tečaj računalništva - v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan v Ljubljani - za dijake višjih srednjih šol.
Podrobnejša pojasnila nudimo v pisarni Dijaškega doma, Sveto-gorska ulica - Via Montesanto 84 - ob delavnikih med 11. in 15. uro - tel. 533495.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v torek, 15. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano
na srečanje s književnikom in poslancem Jašo Globcem
Porodni krči demokracije na Slovenskem
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNIŽNICA Odsek za jezik
FILOZOFSKA FAKULTETA V TRSTU
Inštitut za slovansko filologijo
vabita na kulturni večer
Marko Kravos
pesniški avtoportret s pokušnjo poezije
Trst, Gledališče Miela -mala dvorana, Trg Duca degli Abruzzi 3
v četrtek, 17. t. m., ob 18.30
Drugo
srečanje
Malalanov
Priložnost, da se ponovno srečamo bo
v nedeljo, 27. t. m., od 15. ure dalje v
TREBČAH pri kalu (Bernača)
Za informacije tel. na št.
211688, 212811 ali 213041 ob
večernih urah.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO
VABI
na predstavitev najnovejš6 pesniške zbirke Miroslava K°' šute
Odseljeni čas
Knjigo in avtorja bo Pre^ stavil dr. Denis Poniž.
Srečanje bo v TRŽASb KNJIGARNI, v sredo, 16-m., ob 18. uri.
FANTOVSKA IN DEKLIČ MAJENCE
£
se zahvaljuje vsem, ki svojim trudom in požr valnostjo pripomogli k u F hu letošnjega tradicionan ga praznika Doline
Na petkovem zborovanju predstavili 4.500 podpisov
Barkovljani odločno nasprotujejo spremembam v avtobusnih povezavah
Barkovljani so močno razburjeni. Mestno prevozno podjetje ACT name-rava namreč že s 14. junijem spreme-bili sedanje avtobusne povezave in uvesti novosti, ki bodo močno prizadele številne kategorije prebivalcev tega območja. Da bi javno izrazili svoje nezadovoljstvo, so se v petek zvečer zbrali v dvorani domače župnijske cerkve in s kar 4.500 podpisi podprli Zahtevo, naj stvari ostanejo pri starem.
Na progi proti Barkovljam in v nasprotno smer vozi sedaj avtobus štev.
ki krije relacijo vse tja do Sv. Ivana. ^CT namerava to relacijo skrajšati do Bojana in hkrati podaljšati progo št. 36 od Grljana preko Barkovelj vse do Jrga Oberdan z zagotovilom, da si bodo vožnje sledile v zaporedjih po Približno četrt ure.
Avtobus štev. 6 bo od 14. junija naprej vozil torej od Sv. Ivana do Roja-Ua, avtobus štev. 36 pa bo kril progo °d Grljana do Trga Oberdan.
Novosti v spremembi avtobusnih Prog bi po mnenju prebivalcev Barko-velj prizadele vse preveč kategorij: osebe s problemi vida (v Barkovljah je Uamreč zavod Rittmeyer), psihično Prizadete osebe, ki se zdravijo v cen-tru za umsko higieno, športnike - čla-Ue raznih pomorskih in jadralnih klubov ob barkovljanski obali - gospodi-bje, ki nimajo v Barkovljah nobene Več]e trgovine ali marketa, in ne nazadnje slovenske šolarje, ki se vozijo Prav s šestico v višje šole pri Sv. Ivanu JU na telovadbo v Borov športni center.
Mimo dejstva, da bo večina Barkov-Ijanov morala v Rojanu prestopiti na drug avtobus, so na petkovem srečanju nanizali tudi drugo vrsto razlogov, zakaj so proti ukrepu. Smo pred začetkom poletne sezone, so ugotavljali, ko se bo množica Tržačanov vozila z avtobusi na kopanje tja do Miramara, pa še naprej do Grljana. Kako se bodo lahko Barkovljani stisnili v avtobuse, ki bodo prihajali iz Grljana ali od Miramara že nabito polni? Sicer pa bodo v poletnih mesecih spremembe prizadele tudi številne kopalce, saj se jih bo večina morala poslužiti dveh, če ne celo treh avtobusov.
In ker se bo proga avtobusa štev. 6 ustavila v Rojanu, bo tudi tu prišlo do nevšečnih sprememb. Kakih 50 avto-
mobilov, ki so jih vozniki doslej lahko parkirali v Ul. Barbariga, bo moralo namreč odstopiti prostor avtobusu. Kam se bodo umaknili, ko je problem prometa in parkiranih prostorov v rO-janskem središču že itak dramatičen?
To ni bil ne prvi ne zadnji protest, ki so ga proti novostim izrazili vsi Barkovljani. Zaenkrat so podpisali peticijo, s katero zahtevajo od podjetja, da upošteva njihove zahteve in da spremeni svojo odločitev, v nasprotnem primeru pa so že napovedali, da nameravajo svoje zahteve podkrepiti z bolj odločnimi akcijami.
Petkovega srečanja so se udeležili tudi nekateri politiki, med njimi predstavniki Slovenske skupnosti, ki so izrazili solidarnost barkovljanskemu prebivalstvu, (ni)
Podjetje ACT in Pokrajina Trst: poleti bomo uvedli progo št. #
»Ljudstvo brusi kose, ACT pa izpopolnjuje svoje naklepe.« Tudi tako bi lahko ocenili včerajšnje srečanje med predsednikom ACT Rotondarom in pokrajinskim odbornikom Cannonejem, ki sta preučila zadnje aspekte preustroja javnega prevoza, s katerim naj bi 14. junija Trst dobil učinkovitejšo prevozno službo. Pa vendar le ni tako črno. Predstavniki javnih ustanov so namreč vzeli v poštev zahteve ljudstva in mu ponudili kompromisno rešitev: v poletni sezoni bo ACT uvedlo avtobusno progo št. K , ki bo povezovala Barkovlje z Ljudskim vrtom. Če se bo pokazalo, da bo nov prevozni načrt zahteval dopolnila, zagotavljata Rotondaro in Cannone, pa ni izključeno, da bo proga B" s končno postajo v Barkovljah ostala tudi po 15. septembru. Vse je odvisno od rezultatov, ki jih bo dala uvedba novega prevoznega sistema, dodajata politika. Se bodo Barkovljani zadovoljili?
V soboto popoldne na državni cesti med Trstom in Opčinami
Starejša zakonca mrtva in dva ranjena v hudi prometni nesreči na Tržaškem
. soboto popoldne malo po 16. uri og N na odseku državne ceste 58, ki mnoloma Faccanoni vodi Proti steč am' pripetila huda prometna ne-lt0na' v kateri sta umrla starejša za-^ n ' c*Ve e®6!3! Pa sta bili ranjeni. Iz ictri °jasnenih razlogov, vendar ver-avt«0 Zaradi precejšnje hitrosti, je nov Ptof^bil honda, ki je vozil v smeri 1 'rstu, zavozil na drugo stran ces-
tišča in čelno trčil v fiat uno. V avtomobilu sta se vozila zakonca Torre, ki sta bila pri priči mrtva.
Na kraj nesreče so v kratkem prišli agenti prometne policije in rešilec Rdečega križa. Močno poškodovani honda crx z evidenčno tablico TS 353089 (registriran je bil pred nekaj dnevi) je bil sredi ceste, medtem ko je bil popolnoma zbiti fiat uno TS 297952
ob robu cestišča, kjer se je tudi vnel. Po izjavah cestne policije je nesrečo zakrivil voznik honde, in sicer 54-letni Sergio Roberto, ki je odločno zavozil na levo stran cestišča. V nasprotni smeri je prihajal fiat uno zakoncev Torre, ki se očitno ni mogel izogniti hondi. Trčenje je bilo izredno silovito, saj sta se zelo poškodovala oba avtomobila, predvsem seveda fiat uno.
V zmečkanem avtomobilu, ki je tudi začel goreti, sta izgubila življenje 69-letni policijski nadzornik v pokoju Sante Torre in njegova 64-letna žena Bruna Vianello, ki sta živela v Trstu. Gasilci so dejansko morali s hidravličnimi škarjami razrezati poškodovani avto, da so iz njega izvlekli trupli zakoncev Torre.
Lažje sta se poškodovala tudi voznik honde in njegova mlada sopotnica. Oba, 54-letnega Sergia Roberta in 23-letno Claudio Nigris, so prepeljali v katinarsko bolnišnico. Voznika, ki se bo moral zaradi raznih lažjih poškodb, zdraviti približno 20 dni, po pregledih niso zadržali v bolnišnici, medtem ko bo morala Claudia Nigris ostati na opazovanju v bolnišnici približno 20 dni.
Na fotografijah (foto Magajna) popolnoma uničeni fiat uno, v desnem kotu pa zakonca Torre, levo Sante Torre, poleg pa Bruna Vianello.
Ob primeru Tržačanke, ki se je okužila s transfuzijo
Danes so možnosti okužbe z aidsom preko krvne transfuzije minimalne
? airi So v zadnjih dneh poročali vsedržavni časopisi, se je m mogoče okužiti tudi s kontrolirano transfuzijo. TolJ^Njsk^ doba virusa traja od nekaj ur do 30 tednov. f4zVjj° tasa namreč lahko potrebuje človeški organizem, da ^kdn Protitelesca, po katerih je mogoče ugotoviti, ali se je ^Orgl okužil z aidsom. Niti najbolj temeljite analize pa ne Not]J v tem obdobju ugotoviti, ali je v krvi virus. Zato se zh Pac*entu opravijo transfuzijo s krvjo, ki je navi-D0 | rava: virus je, protitelesc pa še ni.
•kih inj ?dne transfuzije, ki je sicer zelo redka - po podatkih qnntrs.tva za zdravstvo se to lahko pripeti enkrat Jhriffji | op tisoč transfuzij - je prišlo tudi v Trstu. Pred J0 Ž6 ®u so v glavni bolnišnici podvrgli transfuziji prilet-m *ko v •(sedai ima 70 let), ki je med operacijo izgubila °ktJŽeno ]^r*' 3dsoda Pa ie hotela, da so ji življenje rešili z
tSecev kri okužena, so se v bolnišnici zavedeli precej tv>l nr P°zneiei ko so ugotovili, da je isti darovalec krvi icttofo11615*« Prota virusu HIV. Tedaj so poklicali na j oku vse paciente, katerim so opravili transfuzijo s krv-i ske JJe9a darovalca. Vsi so bili zdravi, razen 70-letne
h	E- J	^ vaii_a. v	z.uiavi, iaz.cii zu-ieuie
htsiUkn1 S0J° operirali na želodcu. Šok je bil za priletno Sa zen ° Z?.° veiik, tako da so se zdravniki zbali, da bo voliko prej, kot bi sicer (znano je, da lahko Va Pa Vne osehe živijo več brez znakov bolezni). Kljub ctfeč n^1V* Pacientka skoraj normalno življenje. Doslej r Za nLl. Pokazala nobenih simptomov bolezni. Boleha si-tii ih r,	boleznimi, ki jih prinaša starost, vendar
Jo, kje°b emov nima. Občasno gre na kontrolo v bolniš-tstvpr, vč.asih zadržijo tudi na opazovanju, njeno ],, Kot jen° stapje pa ni zaskrbljujoče.
nj N PrirrP0trdi! Prof- Moraro iz centra za krvne transfuzi-ochtej priletne pacientke osamljen. V zadnjih letih s , rstu niso odkrili nobenega drugega primera f:f Prejp| [Pobrano krvjo. Omenjena pacientka naj bi J *a kri takrat, ko kontrole še niso bile tako stroge.
V Italiji je postala analiza darovane krvi obvezna šele pred štirimi leti, torej veliko pozneje kot drugod po Evropi. Zato so bile transfuzije pred tem tudi mnogo nevarnejše kot sedaj, ko testirajo vsakega darovalca in vsakega pacienta.
Okužba z virusom aidsa pri transfuziji je trenutno zelo malo verjetna. Kot smo zapisali v uvodu, pa obstaja kljub temu še vedno možnost okužbe v primeru, ko darovalec daruje kri, v kateri še ni protitelesc. Prav takih primerov pa je na žalost še vedno preveč. Darovalci krvi namreč vedo, da darovano kri analizirajo, da bi ugotovili ali je okužena z virusom aidsa. Kdor se boji, da se je okužil in se ne želi izpostaviti, se napoti v centre, kjer zbirajo kri, namesto da bi se obrnil na zadevne laboratorije. Prav tako ravnanje pa je zelo nevarno, saj lahko postavi v nevarnost druge. Tudi za to je po svoje kriva dezinformacija, ki je v Italiji omogočila, da se je virus razširil z veliko hitrostjo. Nekorektna in nezadostna informacija sta namreč botrovali po eni strani neosnovani paniki, po drugi pa nepravilnemu vedenju.
Jutri volitve rektorja
Na univerzi bodo jutri odprli volišča za izvolitev novega rektorja, potem ko je Paolo Fusaroli postal predsednik pristaniške ustanove. Sedemsto volilcev, docentov in predstavnikov raziskovalcev, bo torej jutri moralo izbrati med štirimi kandidati: predstojnikom ekonomske fakultete Giaco-mom Borrusom, docentom fakultete za inženirstvo Luciom del Čarom; predsednico univerzitetne podporne ustanove Paolo Pagnini in docentom znanstvene fakultete Luciom Randacciom. Kandidati za rektorsko mesto, ki imajo tudi nekoliko različne programe, zlasti v zvezi z avtonomijo univerze, so se včeraj predstavili občinstvu na srečanju, ki so ga priredili sindikati univerzitetnih uslužbencev.
Kako zaščititi mladoletne
Mednarodni posvet osvetlil pravice otrok-porabnikov
»Na otroke se že nekaj časa gleda predvsem z negativnega vidika ali takrat, ko so v središču negativnih pojavov. Tak pristop se je v Trstu še posebno okrepil po aferi Moncini. Toda otroški svet ni samo to, na srečo so otroci še vedno igrivi, radovedni, veseli, saj pravimo, da so kvintesenca sreče. Prav ta zavest mi je dala zamisel, da bi dvodnevni seminar tokrat posvetili stvarnemu svetu, s katerim potrošniška družba obkroža življenje otrok.« Tako nam je povedal docent za zasebno pravo Paolo Cendon, glavni pobudnik mednarodnega posveta o pravicah otrok v potrošniški družbi, ki se je včeraj zaključil na univerzi.
V treh dneh je več kot 40 strokovnjakov skušalo narediti obračun odnosov med razvojem potrošniške družbe in potrebo, da se mladoletne celovito zaščiti predvsem s pravnega vidika. Eden od najbolj aktualnih dejavnikov otrokovega razvoja sta brez dvoma televizija in reklama, saj so zadnje statistike ugotovile, da italijanski otrok presedi pred ekranom kar tri ure dnevno in da vidi do 10 tisoč reklamnih spotov na leto. Na posvetu so tako proučili odnos med otrokom in sredstvi javnega obveščanja predvsem z ozirom na krute, lažne ali nevzgojne programe in reklame. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo zakoni, ki ščitijo tako fizično kot psihično integriteto mladoletnikov, a ostajajo večkrat le na papirju. Prof. Cendon vsekakor meni, da se na televizijsko pogojevanje gleda preveč stereotipno in moralistično. Zlasti starejši ljudje radi zatrjujejo, da se je v patriarhalni in kmečki družini otrokom godilo bolje, kar pa gledano z današnjimi očmi ne drži. Prav tako ne drži, pravi Cendon, da so otroci nekritične in pasivne žrtve reklame.
Poleg tega so se na posvetu ukvarjali tudi z vprašanji mednarodnega prava in deklaracij o pravicah otrok, odgovornosti proizvajalcev izdelkov za otroke, odnosov med mladoletniki in kulturno proizvodnjo ter okoljem, posebno poglavje je bilo namenjeno vprašanju, kako pospešiti mednarodno pomoč otrokom iz dežel v razvoju.
Pater Pintacuda v krožku Miani
Krožek Miani je včeraj priredil srečanje z jezuitskim patrom Enniom Pintacudo, ki je znan kot eden izmed »teoretikov« pomembne politične izkušnje v Palermu, ki se je uresničila z županovanjem Leoluche Orlanda. Izkušnja je rodila sadove, saj je Orlando prejel na volitvah rekordno število preferenc, KD, kjer je nastopil kot nosilec liste, pa je prejela absolutno večino svetovalcev. Pintacuda je včeraj podal podrobno analizo dogodkov, o tem pa bomo poročali prihodnjič.
Zapustila nas je naša draga
Marija Vidali vd. Škabar
Pogreb bo v torek, 15. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v opensko cekev.
Žalostno vest sporočajo hči Vojka z možem Maxom, vnukinja Traudi z možem Borisom ter mali Marko in vse sorodstvo.
Opčine, 13. maja 1990
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
12. 5. 1985	12. 5. 1990
Ob 5. obletnici smrti nepozabnega sina in brata
Borisa Kralja
se ga spominjajo
mama, oče, sestra Sonja ter vsi, ki so ga imeli radi.
Trebče, Pliskovica, 13. maja 1990
Klavdija! Ob težki izgubi drage Lize sočustvujejo s tabo
Andrej, Breda, David, Dean, Erik, Marino, Maurizio, Mirjana, Nadja, Romina in Tamara.
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Marta Carli vd. Kralj
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočata sinova Ferdi in Žarko z družinama, sestra Dora ter ostalo sorodstvo.
Trebče, Povir, 13. maja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Ivana Husuja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Prosek, 13. maja 1990
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Aleksandra Santinija
Posebna zahvala dr. Grudnu, g. župniku dr. Markuži, pevskemu zboru Igo Gruden, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Vižovlje, Trst, Šempolaj, 13. maja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Olge Širce vd. Šauli
se vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin, iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala dr. Grudnu, g. župniku, pevkam in vsem darovalcem cvetja.
SVOJCI
Nabrežina, Buenos Aires, Kosoveli, 13. maja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Sergija Milcovicha
se iskreno zahvaljujemo godbi V. Parma iz Trebč, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Trebče, 13. maja 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
13. 5. 1987	13. 5. 1990
Ob 3. obletnici smrti drage žene
Ivanke Benin por. Volčič
se je spominjajo
mož in sorodniki
Trst, 13. maja 1990
14. 5. 1988	14. 5. 1990
Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta
Danila Saharja
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Karla ter sinova Lučko in Marino
Trst, 13. maja 1990
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PIHALNIH ORKESTROV PRIMORSKE POD POKROVITELJSTVOM OBČINE DEVIN-NABREŽINA
v sodelovanju z Godbo Nabrežina in s KD Igo Gruden
REVIJA PIHALNIH ORKESTROV ’90
NABREŽINSKA TELOVADNICA, DANES, 13. MAJA 1990, OB 16.30.
gledališča		kino		koncerti
novo
(SfcsOeno 2X)fU0O
priredi
danes, 13. t. m., ob 18. uri v Sportno-kultumem centru v Zgoniku
Humoristi vseh dežel združite se
Sodelujejo z novim repertoarjem:
Verč, Kobal, Karst Brothers in Witz Orchestra
Godba na pihala iz Ricmanj
PROMENADNE KONCERTE v Ricmanjih
(Žrebčevo) 19. maja, ob 20. uri in 20. maja, ob 18. uri
Sodelujejo sledeči pihalni orkestri: Goriški pihalni orkester Nova Gorica, Banda Cittadina Marano sul Panaro (MO) s sku-
Konjice.
Amaterski oder Jaka Štoka
vabi- na ponovitev veseloigre Marjana Marinca
POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO
ki bo danes, 13. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
Režija Drago Gorup.
razstave
VILMA vabi vaščane in
znance v Mačkolje
jutri, 14. t. m., ob 20. uri na
OTVORITEV PRENOVLJENE TRGOVINE JESTVIN
<3- -S-'c op,ika
mali oglasi
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava Augusta PICCIONIJA.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je še jutri, 14. t. m., na ogled razstava slikarke Claudie RAZA.
V	galeriji Torbandena je do 23. t. m. na ogled razstava slikarja Piera MARUS-SIGA.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled do 24. t. m. razstava z naslovom GRAFIČNI PREGLED. Na ogled bodo grafike 16 slikarjev.
V	Mladinskem domu v Boljuncu je do 20. t. m. odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob delavnikih - torek, četrtek in sobota - od 16. do 18. ure. Vstop prost.
V	občinski galeriji (Trg Unitž) je na ogled razstava Demetrija CEJA. Razstava je odprta še danes, 13. maja.
V	galeriji Rettori Tribbio - Piazza Vecchia 6 - bo do 18. t. m. na ogled razstava Gianpaola DE SANT1JA. Urnik: 10.30-12.30 in 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih 11.00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto.
OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št. 44. Toči belo vino in teran.
KO PO KRASU se boste vozili, lahko se v osmici pri Čečevih v Doberdobu do četrtka, 17. t. m. boste odpočili. Postrežejo vam vino, kruh, salame, pršut in vse, za osebe dobrih ust.
ZADRUGA BIKE TEAM izposoja ob sobotah in nedeljah, po dogovoru tudi v tednu (tel. 200939), kolesa mountain bike v Prečniku št. 1, pri restavraciji Sardoč.
ZA EN MESEC poleti želim pomagati v frizerskem salonu. Končujem drugi letnik liceja. Klicati v večernih urah na tel. št. 214440 - Katja.
ZADNJE Hlavatyeve akvarele nujno prodam po ugoni ceni. Tel. 413142 od 13. do 15. ure.
IŠČEM priče prometne nesreče med sivim fiat uno 45 in belim fiat 128 dne 19. marca, ob 12.05 v Ul. Flavia (Para-diso). Tel. 826459 v večernih urah.
IŠČEM 55/60 letno hišno pomočnico, trikrat tedensko. Tel. 767639 ali 380889.
IŠČEM v najem majhno nezazidljivo zemljišče, po možnosti z napeljano vodo v okolici Proseka, Križa in Opčin. Tel. 365790.
40 - LETNIK z znanjem angleškega in italijanskega jezika išče zaposlitev. Morebitne pismene ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Ko-respondent’.
PRODAM gumijast čoln super alcione america s kompletno opremo in kolesi, motor mercury 25 HP, v odličnem stanju. Tel. od 12. do 13. ure na tel. št. 52974 ali od 20. do 23. ure na št. 201036.
PRODAM koso gaspardo za priključek k traktorju. Tel. (0481) 882421.
PRODAM VW jetta 1300 GL, mod 81, bele barve, prenovljeni motor v odličnem stanju. Tel. (040) 211375 ob večernih urah.
PRODAM vespo 125 ET3, sive metalizi-rane barve, letnik 81 v odličnem stanju za 300.000 lir. Tel. 327384.
PRODAM 50 - litrski nov hladilnik. Tel. 231855.
PRODAM tovornjak - prekucnik OM, dve toni. Tel. 229127.
PRODAM lado nivo, prevoženih 20.000 km. Tel. 200691.
PRODAM tovorno dvigalo (vericello) Tel. 327240.
PRODAM fiorino PK 1300 dizel, popolnoma na novo pobarvan, prevoženih
30.000	km, v dobrem stanju, za
3.500.000	lir. Tel. v jutranjih urah na št. 220367.
PRODAM tomos 50 sive barve, v odličnem stanju, Tel. 211672.
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - TRST - Tel. 774090 nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini.
PODJETJE z novim sedežem v Trstu išče osebje z lastnim avtomobilom z izkušnjami za prodajo (ne od vrat do vrat). Žačetna mesečna plača 4.000.000 lir. Predstaviti se v torek, 15. t. m., od 17. do 20. ure v hotelu Lido - Milje.
IZKUŠEN prodajalec jestvin z večletno prakso išče primerno zaposlitev, tudi samo sezonsko. Tel. 825247.
SELENE - senzitivna in telepatična ve-deževalka iz kart, prerokuje z vaših dlani preteklost, sedanjost in prihodnost. Tel. (040) 578991.
VERDI
Prvi pregled VIDEO FILMOV
Jutri ob 18. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi predvajali tretji del Videa o R. Straussu IL CAVALIERE DEL-LA ROSA. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
V gledališču Verdi je v pripravah zadnja opera na repertoarju in sicer Donizettijeva L’ELISIR D'AMORE. Premiera bo na spgredu 19. maja. Dirigent Gian-franco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana.
O operi bo spregovoril glasbeni kritik iz Bologne Piero Mioli v petek, 18. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi.
ROSSETTI
Jutri, 14. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil pevec AMEDEO MINGHI. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti, tel. (040) 48311.
Gledališče MIELA REINA
Danes, 13. t. m., ob 21. uri: CLINCH -gledališka predstava z Brunom Storijem. Režija Francesco Pittito.
Jutri, 14. t. m., ob 18., 20. in 22. uri: La Cappella Underground predstavlja film Nannija Morettija BIANCA - 1. del.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Danes ob 16.30 zadnja ponovitev dela E. Scarpette MISERIA E NOBILTA, ki ga predstavi gledališka skupinai Alda Gi-uffreja - Diana Organizzazione-špettacoli - iz Neaplja: režija Giovanni Lombardo Radiče.
šolske vesti
ARISTON - 18.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EXCELSIOR - 16.00, 22.15 Always, r. Števen Spielberg, i. Richard Dreyfuss, John Goodman.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 Racconto di primavera, r. Erich Roh-mer.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Superman IV, i. Christopher Reeve.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Giu le mani da mia figlia, i. Tony Danza. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 L’ora del 16, □□
NAZIONALE IV - 16.45, 22.00 Enrico V., i. Kenneth Branagh.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.30, 22.15 Un amore pas-seggero, i. Tom Berenger, Anne Archer.
EDEN - 15.30, 22.00 Quel desiderio bag-nato sotto la pelle in La bestia nera,
pom., □□
CAPITOL - 16.00, 22.00 Le avventure di Bianca e Bernie, risanke.
LUMIERE - 16.00, 22.00 La guerra dei Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
ALCIONE - 18.00, 22.00 Musič Box -prova d'accusa, r. Costa Gavras, i. Jes-sica Lange.
RADIO - 15.30, 21.30 Carosello erotico,
pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom O - 18. letom □ □
Katedrala sv. Justa
Danes ob 9.15 (med mašo) bo nastopil Angelo Rosso iz Vidma kot gost Cappele Civice iz Trsta. Na orgle bo izvajal To-madinijeve, Piganijeve in Candottijeve skladbe.
Gledališče MIELA REINA
V torek ob 20.30 bo v okviru Mednarodnega srečanja sodobne glasbe na sporedu koncert flavtista Roberta FABBRI-CIANIJA, ki bo izvajal Satiejeve, Pou-lencove, Straussove, Dallapiccole, Cle-mentijeve, Busottijeve, Beriove in druge sklabe.
Mentorji bralnih značk osnovnih in nižjih srednji šol so vabljeni, da se udeležijo seje, ki bo v sredo, 15. t. m., ob 16.30 v prostorih šole France Bevk na Opčinah. Dnevni red: razdelitev bralnih značk, porazdelitev ustvarjalcev po posameznih šolah in razno.
čestitke
razne prireditve
NK in ŠZ Bor vabi vesele ljudi na I. ŠPORTNI PRAZNIK, ki bo v Bazovici na vrtu Gospodarske zadruge danes, 13. t. m. Spored: danes, 13. t. m., glasba od 11. do 13. ure, ob 14. uri odbojkarski prijateljski srečanji prve ženske in moške Borove ekipe, ob 18. do 24. ure ples. Igral bo ansambel Krt. Dobro založeni kioski. Vljudno vabljeni!
V	Marijinem domu v Ul. Brandesia 27 pri Sv. Ivanu bo danes, 13. t. m., ob 17. uri gostoval dramski odsek PD Lipa iz Velikovca na Koroškem z veseloigro MALI STRAH BAV - BAV. Mali in veliki vljudno vabljeni!
V	Društvu slovenskih izobražencev
bo jutri, 14. t. m. predstavitev druge številke zbornika DOM IN SVET. Na okrogli mizi bodo sodelovali Stanko Janežič, Marija Kržič in Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30.
Glasbena matica vabi na NASTOP, ki bo jutri, 14. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
Jutri bo praznovala v Boljuncu 12. rojstni dan MAJA ZOBEC. Da bi bila zmeraj vesela in pridna v šoli ji od srca želijo mama, tata, brat Ivan, nona in nono ter teta Adelka in Franco.
Danes praznuje- svoj 70. rojstni dan
DANILO FUČKA
Vse najboljše in še na mnoga leta mu želijo
žena Zora, hčerka Liliana z možem Mariom ter vnuka Peter in Sara
KAM PO BENCIN
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
-	DAnnunzijev drevored 44
-	Miramarski drevored 49
-	Istrska ulica 50
-	Ul. Italo Svevo 21
TOTAL
-	Ul. F. Severo 2/2
-	Largo A. Canal 1/1/
-	Devin-Nabrežina 129
-	Ul. D'Alviano 14
-	Nabrežje Grumula 12
-	Furlanska cesta 7
-	Ul. Revoltella 110/2
ESSO
-	Nabrežje N. Sauro 8
-	Sesljan (drž. cesta 14)
-	Trg Valmaura 4
-	Ul. F. Severo 8/10
-	Miramarski drevored 267/1
IP
-	Ul. Giulia 58
-	Ul. Carducci 12
API
-	Sprehajališče sv. Andreja
SAMOSTOJNI
SIAT
-	Trg Cagni 6
NOČNE ČRPALKE - seli Service
FINA - UL F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica •
-	Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH AGIP
-	Devin (sever)
-	Devin (jug)
včeraj - danes
1
Danes, NEDELJA, 13. maja 1990
SERVACIJ
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.50 - Luna vzide ob 0.14 in zatone ob 7.36.
Jutri, PONEDELJEK, 14. maja 1990
BONIFACIJ
PLIMOVANJE DANES: ob 6.03 najnižja -54 cm, ob 12.57 najvišja 20 cm, ob 17.31 najnižja -1 cm, ob 23.14 najvišja 37 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.38 najnižja -49 cm, ob 13.51 naivišja 18 cm, ob 18.18 najnižja 4 cm, ob 23.44 najvišja 28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,1 stopinje.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika
kontaktne leče UP
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 772996
TRST Ul Mo 11 n
5/
POMEMBNA ITALIJANSKA DRUŽBA
■V -V
ISCE
ZA SVOJA DELOVIŠČA V TRSTU IN TRŽIČU
□	ŽELEZOSTRUGARJE □ MONTERJE □ ELEKTRIČNE VARILCE ZA CEVI IN ZA ŽELEZNA OGRODJA □ MEHANSKE MONTERJE □ INDUSTRIJSKE INŠTALATERJE ZA CEVOVODE
□	UPRAVLJALCE ŽERJAVOV
V poštev pridejo tudi jugoslovanski državljani, po možnosti z že urejenim dovoljenjem za bivanje in z delovno knjižico. Zagotavlja sposobnostim ustrezno ekonomsko obravnavanje.
Ponudbe z življenjepisom, po možnosti v italijanščini, pošljite
na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, 34137 TRST - TRIES-TE, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Inštalater«.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Davide Cantoro, Su-sanna Di Ilio, Jakob Šček.
UMRLI SO: 78-letna Maria Drole vd. Perfetti, 79-letna Irma Vanetti vd. Biasio, 78-letni Giorgio Richetti, 81-letni Paolo Della Paglia, 70-letna Danila Tomasi, 79-letni Egidio Paronit, 76-letni Edoardo Dressi, 84-letni Metodo Rabar, 82-letna Paola Ventin, 79-letni Giuseppe Cvecich, 83-letna Genny Barbetti, 83-letni Enrico Rosenholz Chil, 81-letni Raimondo Pisle-ri, 85-letna Giuseppina Žiberna.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 13. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungo-mare Venezia 3 (MILJE).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - od 8.30 do
13.00	in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. maja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
G. SUSHMEL
TRST
PRODAJA IN SERVIS
£WEDA
ELEKTRONSKE BLAGAJNE
TELEFAX
OD 1.400.000 LIR DALJE
TEHTNICE - REZALNI STROJI
Ul. S. Francesco 11 Tel. (040) 767884 - 730333
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma' 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F-Severo 112, Via Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo p° telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo P0 telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praZ' nična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	82	27	79	66
CAGLIARI	3	18	50	79
FIRENCE	85	57	83	65
GENOVA	75	62	85	65
MILAN	7	82	27	45
NEAPELJ	22	90	17	45
PALERMO	3	16	22	71
RIM	74	60	9	13
TURIN	19	28	14	39
BENETKE	81	71 ENALOTTO		'63	8
2 12 2 KVOTE:	1 1 1	2	1	2 2
n
73
58
12
7«
8?
9«
33
1«
2ft
12
11
10
112.476.000,—
2.091.000.—
185.000,—
SVETOVALNICA FORTUN*’ p. p. 348, 61101 Ljubljana
Partnerja za zakon ali prijatelj stvo si lahko izberete kar doh1 ^ Pomagala vam bo FORTUNA ^ računalniško obdelavo podatke ' tako kot to delajo v vseh razvi državah.
Pošljite naslov, priložite zna^i ke za 5,00 din in posredovali Vjo. bomo vprašalnik s podatki o d . vanju (pošiljka je brez na oznak).
Poizkusite, prihranili vam čas, denar in marsikatero raz
ranje.
r~{[ RAI 1___________________
7.00	Nanizanka: II sogno dei Novak
8.00	Pravljica: Casey
8.50	Risanka: Ape Maia
9.15	Dok. oddaja: Kvarkov svet
10.00	Zelena linija
11.00	Maša in nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Nedeljski tednik
13.30	Dnevnik, 13.55 Toto-TV
14.00	Športne vesti
14.10	Film: Funny Girl (glas.,
■ ZDA 1968, r. William Wy-
ler, i. Barbra Streisand)
16.35	Dokumentarec: Praznik v Disney Worldu
17.50	Športne vesti
18.00	Risanka: Albertone
18.25	90. minuta
18.50	Film: II cervo di Deacon Street (pust., ZDA 1986, r. Jackie Cooper, i. Richard Mulligan)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: La festa della mamma
22.10	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik
0.10 Film: Da mezzogiorno alle tre (dram., ZDA 1975, r. Frank D. Gilroy, i. Charles Bronson)
^ RAI 2
7.00	Otroški variete: Patatrac, vmes risanke
7.55	Aktualno: Mattina due, vodita A. Castagna in S. Spada
10.15	Variete: Spremenljivo jasno
12.00	Variete: Ricomincio da Due
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Šport in vreme
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete (2. del)
14.15	Avtomobilizem formula 1: VN San Marina (iz Imole)
16.30	Variete (3. del)
18.20	Športne vesti
18.50	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.40	Nanizanka: Hunter - La
vendetta di Sporty James
21.30	Aktualno: Planeta proibi-to - armi e droga
23.00	Večerni dnevnik in vreme
23.20	Oddaja o protestantizmu
23.50	Tednik o kulturi, znanosti in prireditvah: L'aquilone
0.50 Glasbena oddaja: Sanre-mo Jazz '87 - Mingus Di-nasty
^ RAI 3__________________
8.50	Recital: Montserrat Ca-ballč (igra orkester The London Sinfonietta, dir. Gianluigi Gelmetti; Vivaldi, G lučk, Cherubini, Rossini, Donizzetti, Bellini, 2. del)
9.50	Tednik za mlade
11.30	Film: Ambizione (dram., ZDA 1936, r. Hovvard Hawks-William Wyler, i. Edward Arnold)
13.10	Nanizanka: Delvecchio -La vittima non parla
14.00	Deželne vesti
14.10	Aktualno: RAI Cannes 1977-1989
14.30	Tenis: mednarodno žensko prvenstvo Italije - finale posameznice (iz Rima)
18.35	Šport: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželni šport
20.00	Nogometne tekme B lige
20.30	Aktualno: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo)
23.20	Nočni dnevnik
23.50	Filmske novosti
24.00	Deželni nogomet
|	RTV Ljubljana 1
8.50	Otroška matineja: Živ žav,
9.45	nanizanki Poltrona express, 9.55 Noro, norej-še, norišnica
10.15	Nad.: Grehi (pon. 2. dela)
11.00	Nanizanka: Alb Alb
11.25	Videomeh
12.00	Kmetijska oddaja
12.30	Video strani
14.10	Nad.: Formula 1 (Saada-Geoffrion, i. Alain Prost, 5. del)
14.55	Izbor za Pesem evrovizije '90 (posnetek)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Dok.: Camel Trophy '90
17.20	Film: Vozijo ponoči
(dram., ZDA 1940, r. Raoul Walsh, i. George Raft, Ann Sheridan)
18.50	Risanka
19.00	Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Balkan ekspres (8. del)
20.55	Pomladanski 3x3
22.35	Dnevnik in vreme
22.45	Nad.: Shaka Zulu (J. Sinclair, r. William C. Faure, i. Henry Cele, Edward Fox, 1. del)
Hj^l TV Koper
10.00	Juke box (pon.)
10.30	Rubrika: Calciomania
11.30	Veliki tenis
13.00	Rubrika: Fish Eye
13.45	Tednik o motokrosu: Su-percross
14.45	Košarka - prvenstvo NBA (pon.)
16.15	Tenis: turnirji ATP (pon.)
17.15	Rubrika o ribolovu: Fish Eye
17.45	Avtomobilizem - formula Indy
18.50	TVD Novice
19.00	Juke Box
19.30	Odbojka World League: Italija-Brazilija (iz Rima
22.00	TVD Novice
22.15	Dok.: Speciale Čampo Base
TV Ljubljana 2 * v
13.00	Športno popoldne, vmes (14.15) avtomobilizem (iz Imole) in (15.55) tenis - prvenstvo Slov.
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarca: Drobno gospodarstvo, 20.30 Judje
v Sloveniji
21.35	Športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Glasbeno srečanje otrok: Mali pevci; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas;
12.00	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska drama: Ala-mut (Vladimir Bartol; pon. 5. dela); 14.54 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna glasbena igra; 18.00 Priljubljene melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program.
r CANALEB
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Dok.: L'arca di Nob
10.00	Rubrike: Block-Notes, II mondo del bebč, 10.15 Pre-vention, 10.30 II girasole,
11.00	Pollice verde, 11.30 Piacere Italia, 12.00 Antep-rima
12.30	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Domenica al cinema
14.15	Film: Per grazia ricevuta (kom., 1970, r.-i. Nino Manfredi, i. Delia Boccardo)
16.45	Variete (2. del)
17.00	Variete: Nonsolomoda
17.30	Nanizanka: Ovidio
18.00	Kviza: O.K. II prezzo b giu-sto, 19.45 La mota della for-tuna (vodi Mike Bongior-no)
20.30	Film: Rimini Rimini (kom., It. 1987, r. Sergio Corbucci, i. Paolo Villaggio, Laura Antonelli)
22.45	Odlomki: 10 e lode
23-30 Variete: Nonsolomoda
24.00	Italija sprašuje (vodi Gian-ni Letta)
Ob Nanizanki: Top Secret,
2.00	Lou Grant
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Rubrika: Veliki golf
10.30	Aktualno: Money
11.00	Rubrika: Čara TV
11.30	Aktualno: Ciak
12.20	Aktualno: Regione 4
12.30	Iz parlamenta
13.15	Telecomando libero
13.45	Nanizanka: Fox
14.15	Odlomki: 10 e lode
15.00	Variete: Festa della mamma (vodita Albano in Ro-mina Power, pon.)
17.00	Variete: Gioca e pasta
17.30	Nan.:L’oradi Hitchcock
18.30	Film: Agguato sul fondo (vojni, ZDA 1943, r. A. Mayo, i. Tyrone Power)
20.30	Film: L'anima e la came (pust., ZDA 1957, r. J. Hus-ton, i. Robert Mitchum)
22.30	Nanizanka: Spencer - I tentacoli della mafia
23.30	Koncert: Myun Whun Chung dirigira Filharmonijo milanske Scale (Prokofjev)
0.25 Film: Uomini ombra (krim., It. 1955, r. Francesco De Ro-bertis, i. Eduardo Cianelli)
ITALIA i________________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Kidd Video, Pepero, The Littlest
10.30	Rubrika: Leonardo
11.00	Mednarodni nogomet
12.00	Rubrika: Viva il mondiale (pon.)
12.30	Ob nogometnem prvenstvu
13.00	Tednik: Grand Prix (pon.)
14.10	Glasbena oddaja: Be Bop a
Lula (pon.)
15.00	Nanizanka:	Chopper
Sguad - Regata
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke I Puffi, Cu-ore, Muppet Babies
18.00	Nanizanka: Tenente O Ha-ra - II testimone
20.30	Film: I delitti del rosario (krim., ZDA 1987, r. Fred Walton, i. Donald Suther-
. land, Charles Durning, Be-linda Bauer)
.22.30 Nogomet: prijateljska tekma Brazilija-NDR
0.30 Avtomobilizem Fl: posebna oddaja po VN San Marina
1.05	Nanizanki: Star Trek - II duplicato, 2.05 Kronos
OPEON__________________
8.30	Nan.: Arthur re dei britan-ni, 9.30 Ouattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Branko in zvezde
14.00	Aktualno: USA Today
15.30	Obnova nad.: Mariana
16.00	Nad.: Colorina
17.00	Obnova nad.: Senora
18.00	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills.
18.30	Hollywood movies
19.00	Filmske novosti
19.30	Dok.: Diario di Soldati
20.00	Branko in zvezde
20.30	Film: I tre moschettieri (ZDA 1948, r. George Sid-ney, i. Gene Kelly, Lana Turner)
22.45	Cena in časa Odeon
23.45	Italijanske reportaže 0.15 Aktualno: Avtoceste
TMC___________________
11.30	Morski športi
12.20	Dokumentarec: La discesa ai limiti delPimpossibile
13.00	Avtomobilizem Fl: VN San Marina
16.00	SP v motokrosu: VN Švedske (250 ccm)
18.00	Film: Gangster tuttofare (kom., VB 1969, r. James O'-Connolly, i. Telly Savalas)
20.00	TMC News
20.30	Novinarska oddaja
21.30	Film: Lennv (biog., ZDA 1974, r. Bob Fosse, i. Dustin Hoffman, Valerie Perrine)
23.30	Rubrika: Golf club
24.00	Film: Premonizione (krim., ZDA 1976, r. Robert Schnit-zer, i. Sharon Farrell)
TELEFRIULI_____________
10.20	Rubrika o obrtništvu
11.00	Zelena dežela
12.00	Nan.: La grande barriera
12.30	Italia a Cmguestelle
13.00	Rubrika z županom
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Musič box
18.00	Nan.: Tenente 0'Hara
19.00	Dnevnik - šport
20.30	Film: Tex e il Signore de-gli abissi (vestern, It. 1985, r. Duccio Tessari, i. Giulia-no Gemma)
22.30	Nanizanka: Il brivido e 1'-avventura
23.00	Športne vesti in News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti m šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Humoreska; 19.30 Radio LJ.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših 7; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, šport, rezultati in komentarji; 18.30 LP plošče; 19.40 Športni pregled.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Glasba.
RAI 1
Q?.00 Aktualno: Uno mattina
8.40	Nad.: Santa Barbara
6.30	Jutranji dnevnik
16.40	Risanka: Albertone jJ-OO Nad.: Chateuvallon
J-55 Vreme in kratke vesti 4-05 Ob nogomentnem prvenstvu: Un mondo nel pallo-,, ne - Švedska
Uno Dnevnik
'60 Varieteja: Gran premio -pausa caffe, 14.10 Occhio
U3n S bi9lietto
6 Tenis: mednarodno moško
prvenstvo Italije (iz Rima) 1? in Mladinska oddaja: Big!
U on ^abožn.a oddaja
Ig «0 Kratke vesti
18 4n h1®11" Cu°re senza eta
Nadaljevanka: Santa Barbara
Almanah, vreme in dnevnik
Kilm: Good Morning Ba-bilonia (dram., It.-Fr. 1987, r. Paolo in Vittorio Tavia-22i4s n' *' Vincent Spano)
?ubrika: Cinema!
44.00	dnevnik
Tenis: mednarodno moško Prvenstvo Italije (iz Rima)
19.40
40.40
^ RAI 2	1
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Božanska komedija
9.55	Knjige: Casablanca
10.00	Oddaja o židovski kulturi
10.30	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno č...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.50	TV igra: L amore č una
cosa meravigliosa
15.25	TV film: Carpool - Un taxi pieno di soldi (kom., ZDA 1983)
17.00	Vesti in Odprti prostor
17.25	Videocomic
18.20	Šport in knjižne novosti
18.40	Nanizanka: Le strade di S.Francisco
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
21.35	Aktualno: Mixer
23.00	Večerni dnevnik
23.10	Variete: Ritira il premio...
23.40	Knjige: Casablanca
23.45	Dnevnik in horoskop 0.30 Film: La corruzione
(dram., It. 1963, r. Mauro Bolognini, i. Rosanna Schiaffino, Alain Cuny)
^ RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi, 13.00 Rotocal-co bambino (ured. Alfonso Del Vecchio in Sandro Lai)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Il trionfo delFOccidente - Il declino delFOccidente (12. del)
15.30	Videosport: bezbol, golf, mountain bike, tenis -mednarodno moško prvenstvo Italije (iz Rima)
18.45	Športna rubrika: Defby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Variete: Blob. Di tutto di pid
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barba-to
20.30	Aktualnosti: Dan na pre-turi (ured. Nini Perno in Roberta Petrelluzzi)
22.25	Večerni dnevnik
22.30	Športna oddaja: Proces Mundialu (vodi Aldo Bis-cardi; 1. del)
24.00	Nočni dnevnik
|	TV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Baš Čelik (zadnji del), 9.30 Slovenska ljudska glasbila in godci -Beltinška banda, 9.45 Utrip, 10.00 Mernik, 10.15 Zrcalo tedna
15.25	Video strani
15.35	Nad.: Shaka Zulu (pon. 1. dela)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Mozaik. Pomladanski 3 x 3 (pon.)
18.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Pismo, 18.45 Aliče v deželi risb
19.00	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Predvidljiv umor (O. Storž, r. Oliver Storž, i. Michael Roli, Iri-sa Berben)
21.55	Osmi dan
22.40	Dnevnik in vreme
23.05	Izobraževalna oddaja: Operne zgodbe - Tosca (5. del)
0.00 Nad.: Shaka Zulu (J. Sinclair, i. Henry Cele, 2. del)
|~ljP) TV Koper
13.45	Odbojka World League: Brazilija-Italija (pon.)
15.15	Veliki tenis (pon.)
18.15	Športna oddaja: 6. krog
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Aktualno: Italijanski jezik kot jezik okolja
20.30	Golden Juke box
. 22.00 TVD Novice
22.15	Nočni boks
23.00	Košarka NBA
0.30 Nogomet - argent. prvenstvo
RTV Ljubljana 2
16.00	Tenis: Mednarodno prvenstvo Jugoslavije (iz Umaga)
19.00	Dokumentarec: Gazihu-serbegova knjižnica v Sarajevu
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dok.: Po sledeh napredka
21.00	Oddaja o športu: Sedma steza
21.15	Koncert za Nelsona Mandelo)
22.00	Kronika TV festivala Neum '90
Nanizanke: La grande valeta, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat, 10.3g Jp.OO I Jefferson
Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis,
2.40	H pranzo e servito, 3-30 Čari genitori, 14.15
15.00	V*000 delle coppie
^Kiualni oddaji: Agenzia matrimoniale, 15.30 Cerco
l6-3o pdravniški pregled ^■Oo Sanale5zavas
vizi: Doppio slalom (vodi corrado Tedeschi), 17.30 °abilonia, 18.00 O.K. Il Ptezzo e giusto, 19.00 II gi-pC° dei 9, 19.45 Tra moglie .	,, rbarito (vodi Marco Co-
20.2s vmbr°)
40.40	pa.r*ete: Striscia la notizia ŽD?: ^dveracl0 (vestern, j 1985, r. Lawrence
anete: Maurizio Co-
1.3o	'oanz°Show
r ar'ete; Striscia la notizia
1.55	JP0«;)
fa?^zanka: Lou Grant - La
RTE 4
8.30	Nanizanka: Ironside 9.25 Filmske novosti
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15 Nanizanka: Strega per amore - Una crema di bel-
lezza geniale
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Falcon Crest, 17.05 Veronica, il volto dell amore, 17.35 General Hospital, 18.30 Feb-bre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbares-chi)
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Trentanni dopo
20.30	Nadaljevanka: Topazio
22.30	Telecomando libero
23.40	Film: Siluri mnani (vojni, It. 1954, r. Antonio Leonvi-ola, i. Raf Vallone, Franco Fabrizi)
1.25	Nanizanka: Dragnet - Di-ventare grandi
_____ITALIA 1
7.00	Otroška oddaja: Caffelatte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk - Il veterane, 19.30 Denise - Com-promessi o sacrifici
20.00	Risanke
20.30	Film: Il viaggio con papa (kom., It. 1982, r.-i. Alberto Šordi, i. Carlo Verdone, Edy Angelillo)
22.50	Dok. oddaja: L'ultima Afri-ca del campione (posebna oddaja o Faustu Čoppiju)
23.50	Nanizanka: Lady Blue 0.50 Rock opolnoči: Billy Idol
1.55	Nanizanki: Star Trek, 2.50
Kronos
ODEON
9.30	Nan: Capitan Nice
11.30	Igra: La spesa in vacanza
12.30	Rubrika o estetiki
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Rosa selvaggia, Colorina, Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Aktualno: USA Today
20.30	Film: Il paramedico (kom., It. 1982, r. Sergio Nasca, i. Enrico Montesano, Edwi-ge Fenech)
22.45	Dok.: Diario di Soldati
23.15	Film: Il pozzo e il pendolo (srh., VB 1961, r. Roger Cor-man, i. Vincente Priče)
TMC ___________________
8.30	Nanizanke: Il calabrone verde, 9.00 Provaci ancora Lenny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Rubrika: Ženska TV
13.00	Šport in vesti
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: 11 giudice
15.00	Film: Divertiamoci stanot-te (kom., ZDA 1951, r. Wal-ter Lang, i. Danny Kaye)
16.45	Girogiromondo
17.45	Glasba: Clip Clip
18.00	Rubrika: Ženska TV
18.45	Igra: Il Paroliere
19.00	Nan.: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: La furia dei Basker-ville (krim., VB 1959, r. T. ‘ Fisher, i. C. Lee)
22.10	Ladies & Gentlemen
22.50	Vesti in šport
24.00	TV film: La strana vendetta di Rosalie (ZDA 1972)
TELEFRIULI______________
11.30	Nan.: L albero delle mele,
12.00	La grande barriera
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Nanizanki: Love Story,
13.30	Tenente OHara
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik, Dan za dnem
20.00	Nan.: Lo zio d America
20.30	SP '82: Italija-Poljska
22.30	Nan.: Coronet Blue
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00, 23.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja (pon.); 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Slovenska lahka glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.10 Koncert; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Koroška poje;12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbena medigra; 15.00 Manjšinski potopis: V Evropo in nazaj; 15.30 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Rilke; 17.26 Mladi val; 19.20 Lahka glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmet. nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Žaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan; 6.30 Kronika; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezdi 7.35 Glasba; 8.00 V pričakovanju Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Druži-na;11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 E. Galletti;
15.00	Srečanja; 16.00 Kviz; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon; 19.00 Souvenir.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12..00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.);
19.30	Turistična oddaja: potujte s Putni-kom; 20.30 Loža v operi.
Pogovor z dolgoletnim odgovornim urednikom Stanislavom Renkom
Novica je sveta, komentar svoboden
VPR.: Vaše življenje je tesno povezano z usodo Primorskega dnevnika, saj ste bil njegov odgovorni in glavni urednik od leta 1948 do leta 1974. Kot novinar in urednik ste spremljali vrsto "prelomnih" trenutkov naše zgodovine. Kdaj je bilo za Slovence v Italiji in tudi za Primorski dnevnik najbolj "vroče" in katerih trenutkov se spominjate z največjim zadoščenjem?
ODG.: »Med najbolj vroče trenutke spada brez dvoma resolucija ko-minforma leta 1948 s poskusom Vi-dalijevske škvadre, da bi 13. novembra linčala odgovornega urednika, dve leti za tem pa opozorilo policije ZVU da pripravljajo fašisti nanj atentat. Med trenutki največjega zadovoljstva pa se spominjam
opravičila Nikite Hruščeva Titu na beograjskem letališču leta 1955 za stalinsko zmerjanje s "Titofascisti", saj je bil Primorski dnevnik edini slovenski antistalinistični časopis izven Jugoslavije.
VPR.: Primorski dnevnik je imel in ima izjemno pomembno vlogo v življenju Slovencev v Italiji. Kako ste doživljali to vlogo Vi, ki ste v prvi osebi odgovarjal za časopis in njegovo pisanje ?
ODG.: »Nadvse odgovorno in v smislu navodila svetovno znanega ideologa delavskega gibanja po revolucijah 1798 in 1848. Pa tudi v smislu povojnega gesla naprednih novinarjev Italije, ki sem ga ponovno slišal v četrtkovi (10. t.m.) v poučni oddaji 'Prima pagina", ki se
glasi: "Mnenje je svobodno, toda novica je sveta". ("L’opinione e libe-ra, ma la notizia e sacra").
Omenjena navodila sem pred tridesetimi leti prebral v oddaji pokojnega profesorja, dr. Josipa Tavčarja v pogovoru z znanima .tržaškima časnikarjema Bercetom in Jakominom na Radiu Trst A.
Seveda pa pb letošnji 45-letnici zmage ni niti potrebno posebej poudarjati dnevnikovo gojenje tradicije slavne narodno-osvobodilne vojne in dosledno antifašistično borbenost. Zato ni dvomov, da bo dnevnik storil svojo dolžnost tudi čez pet let, ko bomo proslavljali 50-let-nico osvoboditve vsega slovenskega naroda s Trstom, Gorico in Čedadom vred.«
VPR.: Novinarji in časopisi so pogostokrat v vrticu polemik, v teh dneh beremo na primer o polemikah v Sloveniji, tako je bilo tudi za časa vašega urednikovanja. Mnogi očitajo včerajšnjemu Primorskemu dnevniku pristranskost, vi pa ste bili kar dvakrat obsojeni na pogojno, zaporno in denarno kazen zaradi polemičnih člankov proti ZVU. Približno dvajset pravd ste imeli pred kazenskim sodiščem zaradi obrambe Slovencev in slovenščine. Kaj mislite po tolikih letih o novinarskem poklicu?
ODG.: »Tisti dve kazni nista bili pogojni. Za prvo so bralci Primorskega dnevnika zbrali v maju 1948 kar 2.800.000 lir. Bilo je pred resolucijo kominforma. Pravd pa je bilo 23 in sem takrat najmanj sedemdeset-krat zahteval prevajalca za slovenščino. Spominjam se, da sem za prvi proces po londonskem sporazumu leta 1955 prejel tudi slovenski prevod obtožnice.
O novinarskem poklicu pa po tolikih letih mislim, da spada med najbolj čudovite, hkrati pa tudi med najbolj težavne, odgovorne, pa tudi nehvaležne.«
VPR.: Nekateri pravijo, da se iz zgodovine ničesar ne naučimo. Vi ste prehodili zgodovinsko pot. Kakšni so vaši občutki danes, ko je marsikatera resnica postavljena "na glavo"?
ODG.: »Ko mi je za mojo 60-letni-co (1971) Jože Koren, moj poznejši naslednik, postavil podobno vprašanje, sem odgovoril z Virgilovim heksametrom iz "Eneide": "Infan-dum, regina, iuves renovare dolo-rem". (»Kraljica, ukazuješ mi, naj povem neizrekljivo bolečini« -g re torej za naličje časnikarske kolajne).«
VPR: Ob zaključku, kaj bi sam povedal ali voščil našim bralcem?
ODG.: »Seveda vse najboljše. Med drugim tudi, da bi brali tak Primorski dnevnik, ki bo upošteval omenjeno tradicijo in geslo o svobodnem mnenju in svetosti novice. Pa tudi, da bi v njem brali na primer podatek, ki ga objavlja ugledni tednik za gospodarstvo in politiko "II Mondo" v svoji drugi letošnji majski številki na strani 34.: "...Konec 1988 je znašal netto dolg Italije v inozemstvu 61 tisoč milijard lir; po prvih ocenah (točnejši podatek bo objavila Banca dJtalia čez kak teden) naj bi se stanje poslabšalo za 50 odst. in dolg presegel 90 tisoč milijard". (Trenutno kotira dolar 1202 liri).
Končno bi želel, da bi naš dnevnik prispeval, da bi se ob 50-letnici vsa tržaška šolska mladina seznanila z razstavo, ki smo jo letos 1. maja videli ob tržaškem Korzu. Po možnosti razširjeno in dopolnjeno.«
Vprašanja postavil
ACE MERMOLJA
Pred 45 leti je kot naslednik Pmskega dnevnika začel izhajati Primorski dnevnik
Na strani Slovencev
Vsako nedeljo in vsak praznik od Devetakov do Bonetov
Da pride dnevnik pravočasno v roke naročnikom in bralcem posebej ob nedeljah skrbijo naši raznašalci. Naloga ni lahka, posebej tam, kjer so zaselki in hiše razkropljeni daleč- vsaksebi. Ob okrogli obletnici, odkar se Primorski dnevnik tiska v Trstu, bi veljalo na Goriškem opozoriti na celo vrsto naših raz-našalcev. Takih, ki so se »upokojili«, a še zmeraj živijo z našim dnevnikom in spremljajo celotno dogajanje, takih, ki so še zmeraj aktivni, ali pa takih, ki so se z raznašanjem dnevnika pričeli ukvarjati šele pred kratkim.
Nastala bi najbrž zelo dolga zgodba, ki bi jo bilo nemogoče stisniti v strogo odmerjene časopisne stolpce. Zato naj bo pogovor s Karlom Boneto s Paljkišča istočasno priznanje za vse, ki vsak dan skrbijo, da pride PD do naslovnikov.
Karla smo izbrali zato, ker ima v oskrbi sila nehvaležno območje Dola in to že več kakor dve desetletji. Raznaša sicer le ob nedeljah in praznikih, kajti ob delavnikih za to skrbi pošta. Vendar tudi to niso mačje solze. Od Devetakov do Bonetov je dobrih pet kilometrov. Vmes je treba zaviti še k bolj oddaljenim zaselkom, precej stran od glavne ceste. Vsako nedeljo in praznik, ob vsakem vremenu.
Koliko je za to treba časa ? »Uro, uro pa pol, če je vse v redu, tudi z vremenom«, z nasmeškom pove Karlo, ki vsako nedeljo raznese okrog štirideset časopisov. Včasih mu priskočijo na pomoč otroci, včasih kdo drug. Obveznost se zdi majhna, v resnici pa ni tako. Pozna vsakega od naročnikov in ve, da imajo vsi radi časopis že zgodaj dopoldne.
»Dokler bom zmogel, ga bodo tudi tako dobivali«.
Pa morda bi ob koncu tega kratkega zapisa kazalo zabeležiti še to, da je Karlo s Primorskim dnevnikom povezan pravzaprav še več kakor četrt stoletja. Občasno je skrbel za raznašanje že kmalu po ukinitvi Soče.
V. K.
Mnenja nekaterih mladih bralci1 %^l°vskem dnevniku in njegovi vlogi
Dnevnik? Objektivi kot nekoč, toda
Preteklost in sedanjost Primorskega dnevnika v fotografijah Maria Magajne. Ob naslovu dolgoletni odgovorni urednik Stanislav Renko; pod naslovom pogled na uredništvo PD danes; levo spodaj stavnica PD nekoč in danes; v sredi rotacija PD pred 40 leti in partizanska tiskarna Slovenija;
desno: uslužbenci ZTT so se nastavili objektivu ob 25-letnici izhajanja PD
V škatli izrezki z važnejšimi članki
To da naš dnevnik berejo samo Slovenci, ne drži. Pustimo tiste osebe, ki časopis pregledujejo po službeni dolžnosti. Rad bi povedal, da je vsaj na Goriškem - najbrž pa bo to veljalo tudi za Trst in morda še za kateri drugi kraj -nekaj oseb, ki so italijanske narodnosti in ki so redno in že zelo dolgo naročene na Primorski dnevnik.
Ob obletnici, ki jo slavimo te dni, sem se spomnil prijazne gospe Gianne An-selmi, ki je naša zvesta naročnica že vsaj četrt stoletja in kakor sama pravi, namerava to ostati še dolgo.
Na dnevnik jo je napotil naš dobri Mario Magajna, mi je pravila te dni, ko sem, morda malce vsiljivo, skušal zvedeti, kako se je kot pristna Lombardijka (doma je namreč iz Creme) začela spoznavati slovenščino.
»Zdelo se mi je naravno in obenem zanimivo, da spoznam jezik someščanov. Tako sem se začela učiti, čeprav so mi rekli, da ne bo lahko«, pravi gospa Gi-anna, ki je še zmeraj preveč zaposlena s poklicnim delom in ima za sebe premalo časa. Ukvarja se namreč s krojenjem, oziroma vodi tečaje za krojenje.
Potem je zet prišel v stik z Mariom Magajno. Naš Mario je »zrihtal«, da so dnevnik pričeli pošiljati nekaj časa poskusno in brezplačno. »Nato sem se naročila. Tega bo vsaj že kakih dvajset let«.
Kako pa je s Primorskim dnevnikom zadovoljna ? »Menim, da je kar v redu časopis. V njem najdem precej novic, dosti vsega. Zdi se mi, da zelo objektivno poroča«. Kaj pa je včasih narobe, saj vemo, da zmeraj ne gre vse gladko ? »Včasih ga dobim z zamudo ali pa ga sploh ne dobim«.
Še kaj ? »Zaradi dela ga včasih niti ne uspem takoj prebrati. Preberem kasneje, ob prvi priložnosti, ali pa si zanimive članke izrežem«.
Škatla na mizi, zvrhano polna odrezkov, je zgovoren dokaz.
Hvala gospa Gianna!
V. K.
Vsak dan nosijo slovenskim družinam Primorski dnevnik
Vez med uredništvom in bralci
Naš dnevnik praznuje 45-letnico ustanovitve. Ali njegova zasnova in vsebina ustrezata mladim pokolenjem? Se mladina identificira s pisanjem osrednjega medija slovenske manjšine v Italiji? Kaj bi mladi spremenili? To so nekatera izmed vprašanj, ki smo jih v telefonskem razgovoru zastavili skupini mladih bralcev Primorskega dnevnika.
Tatjana Zaccaria, absolventka fakultete za politične vede pri Tržaški univerzi, nam je takole odgovorila: »Primorski dnevnik berem dokaj redno. Menim, da je to edini časopis, ki je vreden, da ga mi zamejski Slovenci prebiramo. Že zaradi povezovalne vloge, ki jo časopis odigrava znotraj naše skupnosti, je hvalevredno, da tak medij sploh obstaja. Kljub temu pa mislim, da bi kvaliteto časopisa lahko še izboljšali. Občutek imam, da so novinarji PD strokovno do-
volj podkovani, da bi se	k\ar1ji Primo!.ti,>>IVtenim' da bi morali
naloge. Lepo bi bilo, t	SjA ^akov0st ;ke^a d5,evnika bolj pa-
KtoroU Jezlka. Čuti SP Domeni-
začel redno ukvarjati tudi ^ JV	jezika^uU se po^T
ki v današnjem svetu pof«'! ‘‘ Kfs bou^žbe. Vsebinsko pa mi
* v uujitLojijdii	, v-,ei» flti?v,b°lj	vsebinsko pa mi
zumljive. Opažam, da	P,.arj,i V,	trj bilo, če bi H n,/?13,. ^url^-
časopisih skoraj ysi £asUJHn i1*	kron;u„ . dab še kako
časopisih skoraj Ne bi škodilo, če
bi‘^tevab
mrakegT die'vSk« upo"”” j,	POkornMl Si
uveljavljena pisateLado reV1)	p0Pextrj] t?k osebni komentar
----	-- nagr	Pisanje in poročanje
dobila literarno
bi dobilo pridih "človeškosti" in iskrenosti.«
Marjan Škerlavaj, uslužbenec Tržaškega šolskega proveditorata, pa nam je povedal, da bere Primorski dnevnik predvsem zaradi krajevne kronike. »Poročanje dnevnika,« meni Škerlavaj, »je mnogo bolj objektivno, kot je bilo včasih. Moti pa me. da na športnih straneh — predvsem sredi tedna — preveč poročajo o odbojki in skoraj zanemarijo ostale panoge. Nesmiselno se mi zdi poročati o vseh naših ekipah, od cicibanov pa vse tja do članskih vrst. Boljše bi bilo, če bi ta prostor ustrezneje porazdelili.«
Arhitekt Robi Starec iz Boljunca meni, da »je Primorski dnevnik kot osrednje glasilo Slovencev v Italiji, ko obravnava dogajanje znotraj naše zamejske skupnosti, premalo objektiven. Redkokdaj je kritičen do naše srenje in poročanje na njegovih straneh včasih vzbuja vtis, da smo Slovenci praktično brez greha. V tem se ne bistveno razlikuje od nacionalistično nastrojenega Piccola, seveda s povsemnasprotnih pozicij. Tako ravnanje pa nas ne bo pripeljalo nikamor. Zagotovo ne bo ustvarilo v našem mestu tistega sožitja in razumevanja med narodi, ki si ga vsi želimo.«
Alenka Pahor iz Tržiča — dela kot uradnica v družinskem podjetju - nam je izjavila: »Na splošno sem s časopisom zadovoljna. Včasih pa se mi zdi, tla nekaj ni v redu. Vtis imam, kot da je star. Lepo bi bilo, če bi ga nekoliko popestrili.«
Silvano Sedmak, delavec iz Križa, nam je povedal: »Zdi se mi, da se na račun Primorskega dnevnika vsi pritožujejo, nihče pa ne ve, kaj v resnici hoče. Časopis je še kar dober. Nekaj stvari bi morali izboljšati in spremeniti. Za te izboljšave pa verjetno ni denarja. Osebno bi bil vesel, če bi posvetili več pozornosti raznim koncertom sodobne glasbe.«
»Dnevnik je preveč enostranski,« meni Damjan Terpin iz Števerjana. »Časopis bi moral dati enak poudarek vsem svetovnonazorskim smerem. Zdi se mi, da je neodvisnost novinarjev malce zapostavljena. Res pa je, da ima dnevnik znotraj naše skupnosti važno povezovalno vlogo.«
WALTER ŠKERK
Že od svojega nastanka dalje je imel Primorski dnevnik raznašalce, ki so in ki še sedaj vsako jutro nosijo časopis na domove naročnikov. Pri italijanskem tisku ni te navade, v Sloveniji pa je tak način pošiljanja časopisov precej razširjen. To je bilo v navadi že pri Partizanskem dnevniku, "predniku" PD. Treba je poudariti, da so raznašalci zelo pomembni, saj se preko njih vzpostavi ne-posrednejša, osebnejša vez z bralci.
V tem članku želimo omeniti nekaj najstarejših raznašalcev, ki se s tem delom ukvarjajo že vrsto let. "Najmlajši" od teh so stari okrog 65 let, najstarejši pa je dopolnil 88. leto starosti in je še pred nedavnim s svojim mopedom vozil časnike od hiše do hiše. Gre za Alojza Košuto iz Križa. Po telefonu nam je povedal, kako je 17 let raznašal dnevnik po svoji vasi.'Vsak dan je vstajal ob 5. uri in je imel dobri dve uri dela. Na začetku je bilo naročnikov precej manj kot sedaj, je rekel Košuta. Vloga razna-šalca ni samo ta, da odda časopis v poštne nabiralnike vaščanov. Tudi pogovarjati se mora z bralci in delati propagando za dnevnik. "Starosta" raznasal-cev je še dodal, da se je v letih, ko je on opravljal to službo, število naročnikov v Križu znatno povečalo, tako da dobiva sedaj že vsaka slovenska družina v vasi
Primorski dnevnik na dom. Njegovo službo je sedaj prevzela mlajša sorodnica.
Zora Cvetlič iz Prečnika bo junija praznovala okroglo obletnico. Časopis raznaša že 25 let in je kljub svoji častitljivi starosti še vedno čila in krepka. Sama pravi, da bo raznašala dnevnik, dokler bo lahko hodila in je še dodala, da ji je to delo všeč. Tudi Ema Škrk iz Trnovce nosi vsako jutro dnevnik na domove naročnikov neprekinjeno že 25 let. S tem'delom je najprej začel njen mož. Gospa Škrk se je z nami razgovorila tudi o kvaliteti dnevnika in je rekla, da se je po njenem mnenju Primorski dnevnik izboljšal, saj se v njem "več bere in izve", čeprav bi včasih bralci želeli več podrobnosti o posameznih dogodkih. Sama najraje prebira kroniko. Po 18 letih raznašanja dnevnika je morala Vida Grgič s Padrič iz zdravstvenih razlogov prenehati s tem delom. Sedaj pomaga samo občasno, ko je treba. Tudi ona je povedala, da se je od začetka do danes znatno povečalo število naročnikov v njeni vasi, tako da ima vsaka družina po en PD. Ob koncu telefonskega pogovora je gospa Grgič z upravičenim ponosom pristavila, da je že pred leti spremenila svoj poitalijančeni priimek v
prvotno slovensko obliko in se spraševala, zakaj mnogo Slovencev tega še vedno ni storilo.
»Ce nimam zjutraj Primorskega dnevnika na mizi, ne morem piti kave,« se je pošalila Jolanda Kosmina iz Šempolaja, ki raznaša Primorski dnevnik že 27 let in to dela kljub temu, da ima nekaj težav z nogo. Prvi je s tem delom začel njen sin, a je že po nekaj mesecih dobil stalno zaposlitev. Gospa Kosmina je povedala, da v začetku ni bilo veliko ljudi, ki bi hoteli raznašati časopis. Vzroki za to so bili seveda tudi politične narave. Tudi naročnikov je bilo včasih veliko manj kot danes. Bralci iz Šempolaja so po njenem mnenju v glavnem precej zadovoljni s Primorskim dnevnikom. Po njeni oceni bi morali dati več prostora šolskim vestem, manjka pa tudi posebni kmetijski kotiček, v katerem bi lahko prebrali tudi razne praktične nasvete.
V Praprotu raznaša dnevnik Dragica Peric, ki opravlja to delo že kakih 28 let. Ko je začela z raznašanjem, je bilo naročnikov v njeni vasi veliko manj, kot jih je sedaj. Janko Trampuž iz Zgonika pa je začel nositi časopise na domove naročnikov pred 14 leti. Opazil je, da se ljudje vedno bolj zanimajo za dogajanje po svetu, posebno v Jugoslaviji. Po njegovem mnenju se je Primorski dnevnik od svojega začetka do danes izboljšal, saj nudi več informacij kot nekoč, pa tudi format je primernejši. »Najvažnejše je, da se vedno piše zavedno,« je zaključil Trampuž. Ob koncu naj omenimo še družino Čač iz Bazovice, ki raznaša dnevnike kar 31 let. Veliko let je to delo opravljal Ivan Čač, po njegovi smrti pa njegova žena in nato tudi sin Radivoj. Slednji je povedal, da se je Primorski dnevnik zelo spremenil od svojih začetkov do danes. V svojih pogovorih z bralci in drugimi raznašalci je izvedel, da bi ljudje želeli podrobnejše podatke o dogodkih iz črne kronike. Poleg tega bi bilo treba posvetiti več pozornosti kmetijstvu. »Ljudje v časopisu vsekakor najprej pogledajo osmrtnice in šport,« je še rekel Čač, »politike pa večinoma vsi že precej naveličani.«
HELENA JOVANOVIČ
V povolilnem obdobju večinska koalicija v težavah
Napeti odnosi med KD in PSI
t* 1	••	•	•	v« • rrt v« v
na Pokrajini in v Občim Trzic
Teden dni po volitvah, s katerimi smo obnovili uprave v dvajsetih ob skupnih 25 občin na Goriškem, je politično prizorišče dokaj živahno. Ne toliko v občinah, ki so jih neposredno zajele volitve, saj za te kraje stranke še ocenjujejo izide in perspektive glede sklepanja zavezništev. V manjših občinah, kjer je glasovanje potekalo z večinskim sistemom, sp bile potrjene dosedanje uprave z izjemo Zagraja, kjer je koalicija KD-PSI dobila večino na račun komunistov. Tudi v večjih občinah, kjer je glasovanje potekalo s proporčnim sistemom, ni pričakovati velikih sprememb. Najbolj verjetna je potrditev dosedanjih koalicij z morebitnimi manjšimi spremembami v sestavi uprav.
V središču pozornosti so v teh dneh odnosi med večinskimi strankami, posebej med KD in PSI, v upravah, ki jih letos nismo obnovili. Znaka teh težav sta petkova odložitev seje pokrajinskega sveta in razburljiv razplet s prekinitvijo seje občinskega sveta v Tržiču v četrtek zvečer. Kot smo že poročali, je nad pokrajinsko upravo legla "senca Gradeža", kjer je KD v večini skupaj s komunisti. To seveda ni po godu socialistom, ki so se uprli zamenjavi demokristjanskega pokrajinskega odbornika Fabbra (slednji bo predvidoma postal župan v Fari) s pokrajinskim svetovalcem in tajnikom sekcije KD v Gradežu Di Mercuriom. V pričakovanju razčiščevanja med socialisti in demokristjani je bila seja pokrajinskega sveta, na kateri bi bili morali razpravljati tudi o nujnih vprašanjih, odložena. Proti temu so ostro nastopili komunisti in zeleni. Po neuradnih vesteh naj bi vsekakor zadevo
razčistili že v kratkem, pokrajinski svet pa naj bi se ponovno sestal 22. t. m.
V Tržiču se je napetost med KD in PSI spremenila v odprt spor glede afere o parkiriščih. Zadruga GSG, ki je -kot se temu reče - zelo blizu krščanski demokraciji, je upravljala štiri parkirišča proti plačilu na osnovi pogodbe z Občino. Pogodba je zapadla 4. maja in ni bila podaljšana, zadruga pa je še štiri dni kasneje zahtevala od avtomobilistov plačilo za parkiranje. Kazensko plat te zadeve sedaj raziskuje državni pravdnik dr. Finazzer Flori. Na politični ravni pa je izbruhnil spor med KD, ki je hotela podaljšati pogod-
bo z zadrugo GSG, in PSI, ki se zavzema za razpis nove pogodbe, za katero naj bi se potegovala tudi druga zadruga, ki je blizu socialistom. Občinski svet v Tržiču se ponovno sestane jutri, vendar le za odobritev tekočih vprašanj, medtem ko bodo o parkiriščih razpravljali na naslednji seji v četrtek.
S političnega prizorišča gre še omeniti sklic skupščine goriških članov KPI (jutri ob 20.15 na sedežu v Ul. Locchi) za oceno volilnih izidov. S tem v zvezi so se predsinoči sestali Cossut-tovi pristaši. Kritizirali so vodstvo partije zaradi po njihovem mnenju neustrezne politične linije, ki da je privedla do volilnega neuspeha.
Ugotovila jih je volilna komisija na sodišču
Dosti napak pri preferencah
Centralna volilna komisija, ki ji predseduje sodnik dr. Gorian, je po preverjanju zapisnikov volišč ugotovila precej napak pri dodeljevanju preferenc kandidatom. Glede 40 izvoljenih v goriški občinski svet sicer ni sprememb, pač pa je prišlo do dveh zamenjav pri izvoljenih v rajonske svete. V Ločniku so ugotovili, da je na listi PSI bil izvoljen Ervino Skorianz namesto Marie Cristine Zudini, v svetogorski četrti pa na listi KD Alessandro Chinese namesto Elia Perinija. Za občinski svet so manjše napake ugotovili pri kakih desetih kandidatih, kar pa ni vplivalo na izvolitev. Dva popravka sta pomembnejša: prvi neizvoljeni na listi KD je Leonardo Zappala (niso mu prisodili sedmih preferenc, njegovemu tekmecu Danilu Soffiatiju pa so jih osem več), na listi zelenih sonca pa je Annamaria Boileau prejela 47 in ne 46 preferenc. Bila je vsekakor izvoljena.
Drugo napako so pri objavi volilnih izidov zakrivili tudi računalniki deželne informatske družbe, ki so za rajonski svet Center prisodili 6 svetovalcev KD in enega SSk. V resnici slednji ni bil izvoljen in bo KD imela 7 svetovalcev. Pri tolikih napakah smo eno zakrivili tudi v našem uredništvu, ko smo svetovalca v rajonskem svetu v Štandrežu prisodili liberalcem, ki pa ga niso izvolili.
V Krminu je tretji neizvoljeni na listi Uniti per Cormons De Gironcoli vložil priziv na TAR, ker da so mu odvzeli 10 preferenc in s tem položaj prvega neizvoljenega, ki je seveda ugodnejši glede na možnost bodočih odstopov.
Na srečanju z goriškimi amaterskimi igralci
Igralka Mira Sardoč o jeziku in gledališču
V lepo pripravljenih prostorih Kulturnega društva Sovodnje se je v petek zvečer odvijalo srečanje z znano igralko in pedagoginjo Miro Sardoč. Gledališke skupine goričkega področja, ki je v zadnjem obdobju znatno okrepilo svojo dejavnost ter se navznoter povezalo, so na ta način skupaj z Zvezo slovenskih kulturnih društev pripravile izpopolnjevalni večer že drugič. Pred časom je bil v gosteh plesalec in koreograf Janez Mejač, ki je nazorno predstavil osnovne zakonitosti giba na odru, Mira Sardoč ‘ pa je osvetlila naravo in značaj vsega tistega, čemur pravimo na odru in tudi v življenju govor, govorni izraz. Lahko rečemo, da je bilo srečanje z igralko enkratno: dodobra, natančno
Cena skodelice kave od 900 na tisoč Ur
Od jutri v veljavi podražitev konzumacij v barih in lokalih
Z jutrišnjim dnem bomo morali za skodelico kave nekoliko globlje seči v žep. Združenje trgovcev je namreč sporočilo, da bo od jutri dalje skodelica stala v vseh goriških ihestnih lokalih tisoč lir. Porast ni velik, a vsekakor bo treba za kavo odšteti 11 odstotkov več kot doslej. Ta cena seveda velja za kavo, ki jo bomo popili stoje, saj je pitje sede dražje in je cena prilagojena značilnostim posameznih lokalov.
Upravitelji lokalov in barov bodo imeli lažji posel, ko bodo zaračunali kon-sumacije, saj jim ne bo treba vračati drobiža. Sicer je cena kave, ki jo določi Združenje goriških trgovcev, le maksimalni znesek, ki ga upravitelj lokala lahko zaračuna gostu. Nekateri namreč že sedaj ponujajo skodelico kave po "konkurenčni ceni". S kavo se bodo podražile tudi vse ostale pijače, ki jih nudijo po lokalih. Podražitev je tesno povezana, trdijo upravitelji lokalov, s porastom nekaterih davkov kot npr. ICIAP in večjimi stroški za osebje. Skodelica kave se bo v kratkem podražila tudi v drugih krajih v goriški pokrajini.
V petek glasbeno-zabavni večer v Kulturnem domu
Koncert »Witz orchestra«
Ura prijetnega smeha prija slehernemu izmed nas... Poleg tega - tako pravijo zdravniška priporočila - je povsem koristna za naše zdravje. Ta je pravzaprav glavni namen petkovega večera v goriškem Kulturnem domu, na katerem bo sodelovala glasbeno-kabaretna skupina Witz Orchestra iz Trsta.
O skupini naj povemo, da je mednarodno priznana, saj je že nastopila tako na vsedržavni italijanski televiziji, kot tudi na koprski oz. ljubljanski RTV. Več pa bomo videli na samem koncertu, ki je pravzaprav namenjen ožjemu krogu gledalcev. Namen prirediteljev je namreč, da bi poleti tržaška skupina nastopila na goriškem gradu, želi pa se predhodno sprijazniti z goriško publiko v intimnejšem krogu. Vstop na prireditev bo prost oz. izkupiček prostovoljnih prispevkov bo šel v sklad za pomoč prizadetim otrokom.
Podrobnejše informacije nudijo v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). Nastop "Witz Orchestra" iz Trsta bo torej v petek, 18. t. m., ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici, (ik)
Na občini bodo zaposlili 19 novih uslužbencev
Delna zamrznitev zaposlovanja v javnih ustanovah je že nekaj časa vir velikih težav za delovanje marsikatere občinske službe, kjer je na desetine mest v organiku prostih. Delno naj bi se stanje izboljšalo v prihodnjih mesecih. Odbornik za osebje Drufuca je namreč včeraj obvestil sindikalne organizacije, da je Občina dobila iz Rima zagotovilo o privoljenju za zaposlitev skupno 19 novih uslužbencev in to mimo prepisov, ki dovoljujejo sprejem v službo ene nove delovne moči za vsaka dva upokojena. Za večje število zaposlitev je potrebno privoljenje predsedstva vlade. Občina ga je zaprosila že pred časom. Formalni odgovor še čakajo, kot zagotavlja odbornik za osebje pa je odločitev že sprejeta in •jo bodo formalizirali v prihodnjih dneh.
S tem naj bi občina kot rečeno lahko krila 19 prostih mest: pet na osnovi že razpisanih natečajev za ravnatelja doma za ostarele, voditelja tehničnega in računovodskega oddelka, ter funkcionarja in tajnika v oddelku za načrtovanje; nadalje naj bi zaposlili štiri prometne redarje, eno osebo s polnim delovnim urnikom in pet part-time kot pomožne tajniške uslužbence, specializiranega delavca za upravljanje strojev za izkope ter tri navadne delavce. Novo osebje bodo črpali iz še
veljavnih prednostnih lestvic na osnovi opravljenih natečajoev oz. iz seznamov urada za zaposlovanje.
Ljubosumni mož bo šel pred sodnika
Zaradi telesnih poškodb, ki jih je povzročil bivši ženi Aleksandri Škerl iz Gorice in njenemu znancu 83-letne-mu Aureliu Guerciniju iz Trsta, se bo 43-letni . bolničar Romano Benedetti iz Gorice moral zagovarjati pred sodnikom. Dogodek, ki je sprožil preiskavo proti Benedettiju, se je pripetil 22. septembra lani, ko je bolničar v večernih' urah vdrl v Skerlino stanovanje v Ul. Furlani 7 in z nožem lažje ranil bivšo ženo in njenega znanca. Benedetti je najverjetneje zaslepljen od ljubosumja napadel osebi, vendar je kmalu zatem kar sam nudil pomoč ranjenemu paru. Benedettija so nato zaprli pod obtožbo poskusa dvojnega umora in vloma v stanovanje, naknadno so ga izpustili na začasno prostost. V prejšnjih dneh je namestnik državnega pravdnika dr. Trotta zaključil preiskavo, na podlagi katere so umaknili prvo obtožbo. Benedetti se bo moral tako zagovarjati zaradi povročitve telesnih poškodb.
KAVARNA SLAŠČIČARNA
Sffe/vmaio
Claudio Cozzutti - Elena Devetak ODPRTO
OB NEDEUAH
-
illiliiiiiHHUiiilwnB
DO 13. URE
GORICA - Tel. 521522 (JI. Garzarolli 195
Mlad motorist iz Rupe ranjen v prometni nesreči
I/AGRARIA
SERGIJ ZAVADLAV
semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo
krma in oprema za domače živali
GORICA - Ul. Trieste 18 Tel. (0481) 520898
Včeraj okrog 14.30 se je na Štradalti pri Rupi težje poškodoval 16-letni Ma-nuel Kovic iz Rupe, Ul. Xidias 21. Z motorjem je trčil v avtomobil. Dežurni zdravnik v goriški splošni bolnišnici mu je ugotovil zlom kolka na levi nogi in morebitni zlom kolena. Mladenič se bo moral zdraviti tri mesece na ortopedskem oddelku.
Prav tako včeraj okrog 8.20 se je v prometni nesreči v Sovodnjah lažje poškodoval 17-letni motorist Gian Marco Gorini iz Gorice, Ul. Cantarutti 21. Ponesrečenec je trčil v avtomobil, ki ga je upravljal 43-letni Armando Russian iz Gorice, Ul. Veneto 166. Gorini se je močno udaril v stopalo, okreval bo v enem tednu.
V	Mošu sta se okrog 16. ure ponesrečila dva mladeniča iz Bergama, in sicer 19-letni Francesco Cortinovis in 18-letni Davide D Aurian. Zapisnik o tej nesreči sestavljajo karabinjerji iz Gorice.
V	noči na petek se je v Krminu sesul del zunanjega zidu podružnice go-riškega tehničnega zavoda Fermi. Pokrajinska uprava je izvaja sanacijo stavbe, dela pa vodi arhitekt Vanello. Zid se je sesul iz še nepojasnjenih vzrokov. Včeraj nam je dogodek potrdil inženir pokrajinskega urada za javna dela Finocchiaro, ki pa je zagotovil, da sesutje ni povzročilo nobene škode. Težave bo imela le priletna soseda, ki so jo iz varnostnih razlogov preselili drugam.
KULTURNI
DOM
Vabi na odprtje razstave del slikarke
Maje Kocmut
V ponedeljek, 14. maja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20.
včeraj danes
Iz gorlškega matičnega urada v obdobju od 6. 5. do 12. 5. 1990
RODILI SO SE: Massimiliano Danzo, Albert Vončina, Maicol Armeli, Patrick Mastroiani, Eriča Dose, Andrea Castella-no, Mentore Giorgetti, Matteo Roiz.
UMRLI SO: 89-letna Ildegarda Oizin-ger vd. Bončina, 79-letni Luigi Drufovka, 98-letni Giovanni Susmel, 80-letna Rosa Oresig, 93-letna Vittoria Spada vd. Sala-ta, 54-letni trgovec Sergio Leon. 71-letni Cirillo Sirach, 34-letni dekorater Mario Zotti, 93-letni Lepoldo Beltram, 81-letna Maria Garbun, 83-letna Elvira Bregant vd. Visintin, 92-letna Luigia Bianchi, 46-letni mehanik Umberto Spagnuolo, 83-letni Giuseppe Cuzzit.
OKLICI: delavec Giampietro Millitari in uslužbenka Silvia Zanetti, uslužbenec Tiziano Rossi in uslužbenka Cristina Prizzi, radiotehnik Giovanni Budin in učiteljica Chiara Lesizza, mehanik Franco Porta in uslužbenka Luciana Culot, uslužbenec Aldo Fabbro in bolničarka Loredana Tonetti, profesor Oskar Pavletič in profesorica Vanda Srebotnjak, delavec Miledi Bajc in kuharica Lidia Filipčič, karabinjer Martino Arbaw in delavka Silvana Ottaviani.
POROČILI SO SE: delavec Massimo Visintin in delavka Fedora Gaier, delavec Paolo Paravan in Savina Michelussi, skladiščnik Stefano Proderutti in uslužbenka Barbara Cerv, mestni redar Claudio Freddi in geometer Rossella Frazzi-ca, delavec Fabio Šuligoj in uslužbenka Tiziana Coren, policaj Mario De Marco in uslužbenka Elettra Cristofoli.
in nazorno je osvetlila osnovna izhodišča nastajanja besede, izoblikovanja govora, pri čemer je zajela problematiko jezika predvsem v zapostavljeni sestavini našega vsakdana. Na žalost polagamo povsod, v šoli, doma in pri nastopih v javnosti premalo pozornosti živemu jeziku, govoru, ki sta po eni strani nepogrešljiv pokazatelj naše narodnosti, po drugi strani pa nujno uravnoteženje siceršnjemu pristopu do jezika kot zgolj pisne, da ne rečemo znanstvene tvorbe. Večer je potekal v živem stiku z našimi ljubitelji: vmes, posebno še na koncu, pa je Mira Sardoč v neposrednem pogovoru z navzočimi razgrnila predvsem veliko radost, navdušenje in ljubezen do jezika, neizmerno prepričanje v smisel takšnega odnosa do stvari, ki ga nenazadnje lahko razvije prav vsak med nami, v kolikor se za kaj takega odloči, oziroma prepozna v "živem jeziku" središčno vrednost našega bivanja in obstoja. Bilo je to res nepozabno srečanje, ki kar kliče po ponovitvah. Na koncu naj bo zabeleženo, da bo Mira Sardoč poklonila finančni prispevek za svoj nastop ig-ralsko-terapevtski skupini psihiatrične bolnišnice v Trstu, s katero v tej sezoni redno sodeluje. (J. P.)
Na sliki (foto Čubej): med petkovim srečanjem z Miro Sardoč v Sovodnjah.
razna obvestila
Urad Kmečke zveze v Gorici nudi kot vsako leto strokovno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev davčnih prijav 740. Rok zapade 31. maja. Interesenti naj se čim-prej javijo v uradu Zveze, Ul. Malta 2.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi 23. junija enodnevni avtobusni izlet Most na Soči - Cerkno - Škofja Loka-Udeleženci si bodo ogledali grad v Škofji Loki arboretum Volčji potok. Kosilo v Škofji Loki, večerja pa na kmetiji, ki se ukvarja s kmečkim turizmom pri Postojni. Vpisujeta Ettore Moro (tel. 78351) i11 Ernest Sobani (tel. 419981) do 23. maja.
Društvo krvodajalcev iz Doberdoba prireja od 28. junija do 6. julija izlet 'j Španijo in Francijo. Za vpisovanje skrb1 Marjo Peric v Doberodbu, ki nudi interesentom tudi vse podrobnejše informacij^
Društvo prostovoljnih krvodajalce* iz Sovodenj prireja 8., 9. in 10. junija iz" let v Salzburg in na Dunaj. Cena 330 tisoč lir. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije pri tajnici Marinki Batič, tel. 882043.
kino
3
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »Non guardarmi, non ti sento«.
VERDI 15.30-22.00 »Johnny il bello«.
VITTORIA 16.00-22.00 »Ho vinto la lotte' ria di Capodanno«.
Trzic
COMUNALE 18.00-20.30 »La mia vita e nienfaltro«.
EXCELSIOR 15.30-22.00 »Le avventure di Bianca e Bernie«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.00-20.00 »V°br° jutro Vietnam«.	.
SVOBODA - Šempeter 18.00 »Črni de 20.00 »Voajer«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCItej.
D’Udine - Trg sv. Frančiška 4 530124-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIC^ ^
Al Redentore - Ul. Br. Rosselh 2J 410340.
3
Zupani Humar, Primožič in Lavrenčič ocenili izide volitev
Volilci v treh slovenskih občinah
Klavdij Palčič v biltenu Kulturnega doma
Kultura kakor izraz
potrdili dosedanje uprave in župane
in dopolnilo življenja
Ivan Humar
V Števerjanu, kot v Sovodnjah in Doberdobu so se na volitvah osebno dobro uveljavili dosedanji župani, ki bodo po vsiej verjetnosti še naprej vodili občinske uprave. Vsakega smo vprašali za oceno volivnih izidov.
Števerjanski župan Ivan Humar pravi: »Najprej se želim zahvaliti voli-vem, ki so listi Občinske enotnosti potrdili zaupanje izpred petih let. Pri tem jim zagotavljam, da bomo naredili vse, da bomo volivce z dobrim upravljanjem poplačali za zaupanje. Občino bomo vodili upoštevajoč potrebe ljudi in z naj večjo odprtostjo do opozicije, od katere pa prav tako pričakujemo odprt in konstruktiven odnos«.
»Predvsem bi se rad zahvalil volivcem, ki so nam zaupali upravo še za 5 let«, nam je povedal sovodenjski župan Vid Primožič. »Rezultat nas je prijetno presetil, saj nismo pričakovali, da bo Občinska enotnost v tolikšni meri presegla število 'glasov iz prejšnjih volitev. Zavedamo se, da nas v taka zahtevno delo, saj je kar sedem od naših svetovalcev novih. Po drugi strani pa bomo prav zato vsi skupaj poprijeli za delo s še večjo zagnanostjo in odgovornostjo. Podpora volivcev nas namreč obvezuje in bomo zato skušali pri upravljanju čimbolj upoštevati njihove želje in priporočila«.
Mario Lavrenčič, župan v Doberod-bu, ocenjuje: »Kot lista smo nekaj glasov izgubili, težko pa je delati primerjave, saj so se mnogi odločili za oddajanje preferenc posameznim kandidatom. Res je, da so se mnogi vzdržali ali oddali bele glasovnice, kar najbrž od-visi od trenj med člani komisije, ki so oblikovali listo, saj so nekateri očitali, na je med kandidati premalo vpisanih v KPI. Kljub temu pa ostaja Občinska hotnost krepko v večini. Zahvaljujem
zato volivcem, ki so nas podprli in tahko zagotovim, da bomo nadaljevali ? izvajanjem našega programa. Sedem ^voljenih je novih, mladih in polnih v°lje do dela. Mislim, da nam bo to pomagalo pri sprotnem reševanju problemov«.
Izvoljeni v tri občinske svete so (v oklepaju navajamo število preferenc):
STEVERJAN
OBČINSKA ENOTNOST (280 gla-s°v): Ivan Humar (292), Silvan Cibini
Vid Primožič
(282), Alojz Juretič (283), Ivan Klanjšček (283), Marjan Kristančič (282), Martin Koren (282), Rudi Koršič (283), Ivan Mikluš (282), Rihard Mizerit (281), Florjan Planinšček (282), Silvan pittoli (281), Damjan Štekar (282).
SSk (259 glasov): Hadrijan Corsi (271), Darko Mikluš (266) Izidor Prinčič (264). Tretji je bil Boris Hladnik (265 preferenc), a se je odpovedal izvolitvi.
SOVODNJE
OBČINSKA ENOTNOST (639 glasov): Vid Primožič (716), Rafko Butko-vič (676), Savina Cotič por. Ožbot (662), Darin Devetak (661), Ladi Devetak (655), Marjan Devetak (660), Mari-za Florenin (672), Valentin Kuštrin (661), Marko "Igor" Petejan (660), Jožef
Mario Lavrenčič
Tomšič (666), Marjan Tomšič (659), Mauro Tomšič (663).
SSk (397 glasov): Branko Černič (427), Andrej Fajt (416), Ivan Kovic (410).
DOBERDOB
OBČINSKA ENOTNOST (425 glasov): Mario Lavrenčič (516), Boris Bo-netta (463), Igor Croselli (451), Karlo Černič (457), Ivo Devetak (460), Karlo Ferletič (461), Fabio Gergolet (441), Janko Gergolet (449), Viljem Gergolet (452), Nordio Gergolet (459), Igor Ju-ren (449), Dario Legiša (467).
SSK (301 glas): Emil Vižintin (340), Maks Gergolet (339), Ernest Ouinzi (327).
Sezona goriškega Kulturnega doma-se počasi izteka, toda kljub temu bomo v tem mesecu še deležni nekaterih zanimivih pobud in prireditev. Poleg že običajnih četrtkovih srečanj z vrhunsko filmsko ustvarjalnostjo, ki jih prireja Kinoatelje, bomo lahko prisluhnili produkciji gojencev Glasbene matice, zabavnemu koncertu tržaškega "Witz Orchestra" ter si ogledali gledališko predstavo v postavitvi goriškega Terzo Teatro. Na svoj račun pa bodo prišli tudi najmlajši z Vrtiljakom mladosti. Tudi letošnja sezona Kulturnega doma je bila nadvse uspešna, saj se je zvrstilo okrog 200 prireditev.
Za uvodno misel majskega biltena Kulturnega domaje tokrat poskrbel predsednik SKGZ Klavdij Palčič: »Med verodostojnost oziroma verjetnost sporočil in našo "ranljivost", ki jo kot živi, občutljivi ljudje vsekakor potrebujemo, je zaradi pasivnosti v katero smo potisnjeni spuščena nekakšna koprena, ki je ne more odstraniti nobena še tako izpopolnjena televizijska "high deiinition".
Kvalitetni preskok se mora zgoditi, ko se radovednost okrepi s prizadetostjo, ko postane kultura izraz življenja in njegovo konkretno dopolnilo, ko je zanjo ustvarjena pozornost in poskrbljeno za soudeleženost preko katere se ljudje v kulturi spoznavamo in prepoznavamo. Univerzalnost za-dobi tedaj okus in vrednost domačnosti - postane sol življenja.
V goriškem prostoru je Kulturni dom stičišče za takšno, od življenja
izzvano in na življenje vplivno kulturno dogajanje, kar ima še poseben pomen zaradi jasnosti "visoke definicije", s katero se ta dejavnost kaže bodisi slovenskim kot italijanskim ljudem naših krajev«.
Spored prireditev za mesec maj
Torek, 15. maja - ob 20.30 gledališka predstava Terzo Teatro iz Gorice: "Fiore di cactus". Režija Mauro Fontanini.
Četrtek, 17. maja - ob 20.45 Gorica Kinema: film "Notturno indi-ano". R. Alain Corneau.
Petek, 18. maja - Ob 20.30 kabaretni koncert "Witz orchestra" iz Trsta. Prireja Kulturni dom.
Nedelja, 20. maja - ob 9. uri v telovadnici turnir v namiznem tenisu za mladinske igre. Prireja FI-TET.
Četrtek, 24. maja - ob 20.45 Gorica Kinema: film "Smrt mojstra čaja". Režija Kei Kumai.
Petek, 25. maja - ob 18.30 Vrtiljak mladosti. Prirejajo ga ZSKD, Kulturni dom, Dijaški dom in knjižnica D. Feigel.
Torek, 29. maja - ob 20.30 produkcija gojencev Glasbene matice Gorica.
Četrtek, 31. maja - ob 20.45 Gorica Kinema: film "Žalostno mesto". Režija Alain Xiaoxian.
Zadnji Vrtiljak bo ponudil obilo zabave in bogatih nagrad
V	petek, 25. maja, od 17. ure dalje bo v goriškem Kulturnem domu praznik naše mladine. Na vrtiljaku mladosti se bodo namreč zavrteli vsi, ki bodo prišli na prireditev, na katero vabijo Kulturni dom, Zveza slovenskih kulturnih društev, Dijaški dom in knjižnica Damica Feigla. Gre za sklepno srečanje, na katerem bodo nastopile domače skupine ter mladi gostje iz Slovenije in s Koroške.
Kulturni dom že nekaj let gosti take in podobne prireditve. Začeli so s Pesmijo pomladi, ki jo je ZSKD pripravljala predvsem za svoje otroške in mladinske zbore. S časom pa je prireditev prerasla pevski okvir in postala praznik mladih.
Na prireditvi napovedujejo nastop mladinske skupine godbe na pihala Kras iz Doberdoba, otroških pevskih zborov društev O. Župančič iz Štandreža in Sovodnje, gledališke skupine Briški grič iz Števerjana ter gojencev dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice. Predstavili se bodo tudi plesna skupina OS 9. korpusa iz Nove Gorice, učenci Mladinskega doma iz Celovca ter vokalno-in-štrumentalni skupini Kebri iz Kočevja ter Proteus iz Novega Mesta.
Zamisel celotnega popoldneva je pripravil Sten Vilar, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbela Špela Stepančič, scenska in tehnična zamisel pa je delo Silvana Bevčarja, Igorja Devetaka in Mira Kuzmina, srečanje v Kulturnem domu bo vodila Greta Pintar.
V	preddverju doma bodo ob sodelovanju goriške knjižnice in ZTT pripravili razstavo in prodajo mladinskega tiska, kaset in plošč. Posebno pozornost bodo namenili trem mladinskim revijam Cicibanu, Pionirskemu listu in Galebu.
Vse mlade obiskovalce dosedanjih popoldanskih vrtiljakov pa čaka ob koncu petkove prireditve prijetno presenečenje: žrebanje žigosanih lističev. Povejmo, da so nagrade dokaj vabljive in zanimive. Med temi je tudi desetnevno brezplačno letovanje v Poreču, brezplačno bivanje v Poletnem središču, vrsta knjižnih nagrad in deset abonmajev za reviji Ciciban in Galeb.
Sten Vilar je uprizoril slikanico
Otroška urica v knjižnici
Osnovnošolčki med srečanjem v Felglovi knjižnici	(foto Čubej)
Učenci slovenskih osnovnih šol na Goriškem so merili svoje spretnosti na športnem dnevu
Cec0Vn°Šolski
otroci z Goriške
“snov ‘?d,na imeli svoj športni da la trs °šolsk° olimpijado, ki je post ^°lsknrr1C\ona^na prireditev ob kom so Se 9® let.a- Tudi ob tej priložno: ^ed h,, nci Pomerili v poligonu, ig . Nab!?m,a °9njema in atletiki. ~ riškejL 50 se v telovadnicah g hjajj ^ Kulturnega doma in v Sovo ttU. v/’ merili v spretnostnem polig 1zka,arovodniah so se med deklicar ?ob) p Predvsem T. Visintin (Dobe (Sovodnje) in S. Andric jan). medtem ko so bili m«
učenci najspretnejši D. Perkon (Sovodnje), D. Peresson (Doberdob) in N. Val-le (Romjan). Na goriški preizkušnji pa so se med deklicami izkazale A. Pipan (Župančič Gorica), M. Marvin (Štan-drež) in A. Pittoli (Števerjan); med fanti pa so bili najboljši A. Orel (Župančič), D. Mikluš (Števerjan) in P. Šturm (Plešivo).
Kar zadeva ekipno tekmovanje v igri med dvema ognjema, velja povedati, da so v Sovodnjah zmagali Do-berdobci, ki so prehiteli Sovodenj ce
ter združeno ekipo (Jamlje, Rupa, Vrh, Romjan). V Gorici so slavili učenci šole Župančič iz Gorice, ki so bili boljši od ekip s Plešivega, iz Števerjana in združenega moštva iz Štandreža in Gorice.
Na atletskem stadionu na Rojcah pa so učenci zadnjih dveh razredov tekmovali v treh panogah (metu žogice, skoku v daljino in teku na 60 m).
V metu kroglice so se med deklicami najboljše odrezale S. Anzelin, G. Pavio in T. Figelj,- med fanti pa je
zmagal M. Figheli pred R. Lutmanom in M. Černičem.
V skoku v daljino so bile najboljše K. Ouerin, G. Pavio in A. Del Bene, med fanti pa D. Marušič, D. Fajt in D. Šturm. V teku na 60 m so najhitreje pretekle progo A. Del Bene, K. Ouerin in E. Kovic. Med fanti je preizkušnjo zmagal M. Devetak pred M. Floreni-nom in D. Marušičem.
Na slikah (levo) učenka med metom kroglice in (desno) tekma v igri med dvema ognjema (foto Pavšič).
V Feiglovi knjižnici v Križni ulici je pred nedavnim bila tretja in v letošnji sezoni zadnja Otroška urica, ki sta jo priredili Narodna in študijska knjižnica iz Trsta ter Ljudska knjižnica Damir Feigel iz Gorice. Tokrat se je osnovnošolčkom predstavil Sten Vilar, ki je uprizoril prijetno slikanico "Dobro jutro, to sem jaz...". Uvodoma je Vilarja predstavila malčkom Majda Maver, nato so se otroci z zanimanjem vživeli v pripoved o moderni Rdeči kapici, ki jo je Vilar nekoliko spremenil in dal vsem nastopajočim v primerjavi s klasično pravljico odločno bolj pozitivne lastnosti.
Otroške urice so v letošnji sezoni nedvomno uspele, saj se je trem srečanjem odzvalo kar lepo število osnov-nošolčkov. Na ta način so lahko spoznali prostore Feiglove knjižnice, kjer ne manjka zanimivih knjig za najmlajše in seveda tudi za odrasle.
V	petek na Bukovju Dia Primorska
Foto kino klub iz Nove Gorice že vrsto let prireja razstavo fotografije in diapozitivov ter razstavo Dia Primorska, ki privabljajo veliko fotografskih navdušencev. Med temi je ob vsaki izvedbi več zamejskih avtorjev, ki so bili doslej deležni tudi laskavih priznanj. Tudi letos je lepo število ljubiteljev fotografije iz naših krajev sodelovalo tako na razstavi fotografije kakor tudi na Dia Primorski.
V	teh dneh se je posebna ocenjevalna komisija že sestala in izbrala najboljša dela, ki jih bodo nagradili na slovesnosti 8. junija.
Kulturno društvo Briški grič iz Števerjana pa pripravlja v petek, 18. maja, na sedežu na Bukovju večer, na katerem bodo predvajali diapozitive vseh avtorjev, ki so sodelovali na letošnjem tekmovanju. Predvajanje se bo pričelo ob 20.30.
Nevsakdanji gledališki dosežek v Drami SNG iz Maribora
Goethejev »Faust« v izostreni veličastni podobi
Kaj sem? Se sprašuje Faust. »Kaj si? Nazadnje to - kar si. / Milijone kodrov si z lasuljami natikaj, / na vatel-skih koturnih se premikaj, / ostaneš zmeraj to, kar si.« Odgovor, ki ga daje Mefisto, je razorožujoč, a je v njem vsa filozofija in globina biti. Vendar pa je to tudi muka, potovanje v svet videnja, spoznavanja in dojemanja, pot, na katero se podata Faust in Mefisto po usodnem srečanju, ki zaznamuje Čas, Kulturo, Zgodovino. Ali z drugimi besedami povedano: v Goethejevem Faustu je zapopadena zgodovinska prelomnica, po kateri sta se začela oblikovati sodobna misel in sodobna družba, rojstvo človeka skratka, njegova ideologija razkroja in samouničevanja, Mefisto bo »spodbudil Evropo k ustoličenju novega Boga, vsemogočnega znanja in znanosti, skozi gozd gilijotin na pariških trgih, skozi vse popolnejše topove, ki bodo s palube rožnate Zore razbili obzidja Zimskega dvorca in pustili plamenu in krvi, da ustvarita privid rdečice dneva...« Evrope si brez Fausta in faustovstva preprosto ni bilo več mogoče zamisliti. On je čas njene usodne napake, čas dekadentne samopo-zabe in izgube zaupanja, čas začetka velikih porazov. Faustovstva nosi v sebi seme novih občutij in spoznanj. Ta občutja se rodijo v antičnem melosu in kulturi, ko je človek vgreznjen v zemeljsko mlakužo in ves samo v telesnem gibanju, krčih, dvigih, padcih, Wagnerjanski maestoznosti in krvi, preboden s stigmatami nezavestnosti in fizičnega migotanja. Do usodnega srečanja z Mefistom, ki mu s svojo mislijo in kazanjem poti do skrajnosti razdvoji dušo, oziroma obogati s čustvi in razumom, da se človek lahko znebi svoje fizičnosti in nastopi pot po gotskih sobanah v-življenje, kakršnega seveda živimo, ko smo podpisali pogodbo z Mefistom. In samo smrt lahko razveljavi to pogodbo, podpisano s krvjo.
»Fausta«, ki smo ga gledali prejšnjo nedeljo v Drami SNG Maribor, je možno natančno opredeliti, zelo težko pa je z ustrezno gledališko metaforo izraziti vse tiste skrivnostne vzmeti, ki ga delajo za literaturo nesmrtnega in vsakemu času povednega. To je mariborskemu ansamblu vsekakor uspelo povedati, saj je režiser Tomaž Pandur z izjemno koncentracijo, inventivnostjo in intenzivnostjo razčlenil (v sodelovanju z Livio Pandur in Vilijem Ravnjakom, prva je bila asistent režiserja, adaptirala je tekst in bila dramaturginja, drugi spet kot dramaturg) Fausta in ga upodobil neverjetno prepričljivo, sugestivno, z
vsemi odtenki in na ravni prave gledališke umetnine in ni naključje, da se mariborski »Faust« zapisuje kot letošnji osrednji teatrski dogodek v Jugoslaviji, a sega tudi preko njenih meja.
Skratka, vsa poezija in moč razuma se lije iz prizora v prizor, iz dejanja v dejanje, kar je tudi na odru ustrezno poudarjeno. V prvih dveh dejanjih je svet še v pračasu, v vodi in meglicah, v iracionalni imanentnosti, ki se z nastopom Mefista bije z razumom, ljubeznijo, magijo, smrtjo in intelektualnim prestopništvom. Mefisto seveda zmaga in iz tega se rodi fašistoidna ideologija modernega časa, rodi se v klesanju kamnov egipčanske piramide ali pod rimskimi stebri in oboki, rodi se robotski človek, novi Mit mogočnosti in vseobsegajočega, Faust pa je kot Kristus zapisan smrti. Geneza torej, ki je sad vsega opisanega in alkimističnih skrivnosti, stvarjenje smrti, ki je v človeškem (samo)zave-danju in iskanju velikega nepogrešljiv faktor. Je smrt tudi odrešujoča? Pandurjeva vizija Fausta je razgrnila kopico vprašanj in jih obenem združila v kristalno sintezo in čisto semantiko, ustvarila je dekadentno-poetično atmosfero luči in senc, vode, ognja in zraka, trdih sabljaških bojev in liričnih podob plesa in plesalcev, ljubezni in odtujenosti. Monumentalna scenografija Marka Japlja je vso to poved-
Režiser Tomaž Pandur
nost izražala silovito, nikakor pa ne nasilno, kostumi Svetlane Vlsintin in Lea Kulaša pa so zaznamovali čas in prostor dogajanja. Seveda, še marsikaj in celo vse bi bilo treba povedati o predstavi »Fausta« v Mariboru, vendar se zapisovalec ta čas nahaja v takem faustovskem razpoloženju, da bolj sluti kot vidi. A najbrž je sam Faust, kakršnega je udejanila mariborska Drama SNG, bolj slutnja, v smislu, da ne daje dokončnih odgovorov na vprašanja. Te samo intenzivno
in artistično tematizira in izziva gledalca, da razmisli o razumu in čustvih, ničnosti in veličini, o razdvojenih, avtodestruktivnih sencah našega časa in družbe.
Ta razmislek o sebi in faustovstva so brez dvoma imeli tudi igralci, v prvi vrsti neverjetno prepričljiv Brane Šturbej v vlogi Mefista. Šturbej je svoj lik zniansiral v vseh pogledih, osredotočil svoje napore v izredno govorno študijo, ustvaril srhljiv jezik in sikajočo fizično figuro z ostro psihološko nastrojenostjo oblastnika, ki razkraja in preroduje svet. Janez Škof pa je kot Faust potegnil sinhron lok od nezavedanja v zavest in polnost življenja, ki je spoj racionalnosti in čustvovanja, kar se je kazalo tudi v fizično naporni in močni igri. Ksenija Mišič kot Margareta, Peter Trnovšek (VJagner), Sonja Blaž (Marta), Aljoša Rebolj (Valentin in Eufurion), Ivan Rupnik (Homunculus) in vsi drugi (Milena Muhič, Maja Srbljenovič Tur-cu, Irena Varga, Minu Kjuder, Ana Veble, Anica Sivec, Majda Herman, Alenka Cilenšek, Renato Jenček in Franci Gabrovšek) so s plesalci in ostalimi oblikovalci predstave izostrili uprizoritev, ki sega daleč nad normalne gledališke dogodke. Režiser Pandur je brez dvoma dosegel s tem delom vrhunski dosežek.
MARIJ ČUK
Pisatelji na Bledu
Vsako leto se na Bledu zberejo pisatelji z vsega sveta, da se pomenijo o svojem delu, razgrnejo načrte in razpredejo perspektive za naprej, ne da bi pri tem pustili vnemar razmišljanje o svetu in družbenih spremembah v njem. Tako bo seveda tudi letos, in sicer od torka naprej, ko se bo v tem znamenitem slovenskem letoviščarskem središču začelo tradicionalno zasedanje, ki ga že triindvajsetič zapovrstjo prireja Slovenski PEN center. Zasedanje bo trajalo do sobote in bo ponudilo marsikaj zanimivega, tako da bo Bled tokrat v središču pozornosti domače in tuje javnosti predvsem kot gostitelj intelektualne misli.
Kot rečeno, zasedanje se bo začelo v torek in že v sredo bo na sporedu prva okrogla miza z naslovom »Strah danes«. Moderator tega prvega srečanja bo generalni sekretar Mednarodnega PEN Francoz Alexandre Blokh. Na drugem popoldanskem srečanju pa bo moderator Čeh Jan Trefulka. V sredo bo udeležence sprejel tudi novi predsednik Slovenije Milan Kučan. Tudi naslednje dni bodo na sporedu okrogle mize, ob njih pa še predstavitve raznih zbirk in avtorjev, literarni večeri, obiski zanimivosti.
Na sporedu sta bila že dva vrhunska koncerta
Letošnja Trieste prima v znamenju klavirja
V četrtek, 3. maja, je v gledališču Miela otvoril letošnjo sezono Trieste prima - Mednarodna srečanja s sodobno glasbo - pianist Roger Woodward. Umetnik, ki ga je Rubinstein označil kot »enega izmed najboljših Chopinovih interpretov našega časa«, je predstavil zanimiv program, ki je seveda razodel tudi njegovo veščino na področju sodobne glasbe (pomislimo le, da je Wood-ward v praizvedbi predstavil zadnji Xenakisov koncert za klavir in orkester - z newyorkskim Philarmonic or-chestra pod taktirko Zubin Mehte)!
Prvi del četrtkovega koncerta je zaobjel Drugi zvezek Debussyjevih Preludijev, ki jih je Woodward izvedel s poudarkom na novih glasbenih odkritjih tega samosvojega francoskega avtorja. Začutili smo, kako je instrument popolnoma podrejen strogi analizi, ki jo naš izjemni pianist razkriva v mnogoterosti barvnih odtenkov, nikoli izživljajočih, pač pa funkcionalno opredeljenih v jasnost podajanja. Tako se vzdiguje pred nami ritmika Puerte del vino, tako brlijo v neopredeljenosti Les tierces altemees, tako zažari pred nami Feux d'arti-fice.
Drugi del je tržaški publiki predstavil marsikatero novost; »sladke« glasbene podobe, ki jih Toru Takemit-su v svojih For away in Piano distance izvablja tako
neposredno, na primer. Roger Woodward jih razgali tako, z brezizrazno ljubeznijo, zato pa je pri Kenakisovi Mists toliko bolj jedek v silnih izbruhih bliskovitih notnih struktur, ki razbijajo tišino v dolgih rafalih.
Če je Xenakisu nenadna ritmična neopredeljenost alternativa naglim notnim sekvencam, je Feldmanu (skladatelj, ki je izšel iz sodobnega Darmstadta) v njegovi Piano le-ta glavna glasbena domislica, kjer se lebdeče harmonije pogrezajo v brezizhodno otopelost. »Ritmično najbolj problematična skladba«, se nasmiha Woodward.
Dolgemu aplavzu se je odzval s Takemitsovim Song of love, pa še z Debussyjevim preludijem, tokrat iz prvega zvezka.
Na ponedeljek, 7. maja, pa je nastopil na drugem koncertu iste sezone pianist in skladatelj Corrado Gu-lin. Petindvajsetletni glasbenik, za svoje skladateljsko delo dobitnik več nagrad (Budimpešta 1985, Ženeva 1989), je predstavil monumentalen program (dve uri in pol sodobnega zvočnega materiala)!
Začel je z Dodekafonskimi etidami (1943/47) Romana Vlada, samosvoj spoj serialnosti in tonalnih prizvokov, ki se pojavljajo v njej. Sledila je Sanjajoč sanje (1974) istega avtorja, parodija na znano Schumannovo melodijo. Stopili smo v jedro večera s praizvedbo Coralovega
Viaggio a Palma (1986), kjer se iz rastoče konstrukcije igrivega, tehtno razporejenega zvočnega materiala,
prek trilčkov in tremolov pojavi »zgodovinski« akord C-dur. Prvi del programa se je zaključil z Rihmovim Klavierstiick št. 6 (1978), kjer je Gulin s popolnoma »ob-
jektivno« interpretacijo še stopnjeval grozo vstopov »romantične pošasti«, pred katero celo filtrirana sodobna glasba onemi v dolgih tišinah.
Drugi del programa je Corrado Gulin pričel s praizvedbo lastnega Werk št. 9 (1989). Obširno se je sklada-telj-pianist posvetil klaviaturi, da je v svoji krožni konstrukciji objel in opravičil različne instrumentalne topo-se - še tako banalen pojav kot glissando zadobi tu svojo utemeljenost.
Rihmov Landler (1979) je spet ledeno oživel nekatere prizvoke daljnih časov - naslednja skladba pa, Rima (1983) Franca Donatonija, je potrdila avtorjevo premočrtnost pri seganju v problem.
Zaključne Tri skladbe (1978) za klavir Castiglionija so razodele svet, kjer je še prostora za fantastiko, pa čeprav nosi težo stoletij glasbene zgodovine - problem, ki ga skladatelj Gulin doživlja in ga totalno prenaša na pianista-umetnika skozi filter sodobnosti.
CORRADO ROJAC
Nemški možje
Pred kratkim je bila v Trstu razstava »Kritična grafika weimarskega obdobja«, na kateri so bila na ogled tudi dela Georga Grosza. Nemški slikar je znan po svojih radikalnih stališčih in kritikah nemške družbe, saj je nastopal proti vsakršni vrsti totalitarizma in zasužnjujočih ideologij. Na reprodukciji vidimo njegovo stvaritev iz leta 1922
Pripombe k izjavi SD o dvojezični šoli
V	članku Naša šola naj bo slovenska - izjava Slavističnega društva - PD dne 27. aprila 1990 - pripisuje avtorica Majda Kavčič Baša organizacijo okrogle mize o slovenski šoli in trditve o dvojezični šoli Odboru za doraščajočo mladino pri SKGZ. Kot predsednica takratnega odbora ODM izjavljam, da ne odgovarja resnici, kajti Odbor za doraščajočo mladino ni priredil okrogle mize o šoli (to ni bilo v njegovi kompetenci, skrbel je za prosti čas otrok) in na njej ni niti sodeloval.
' Okroglo mizo o slovenski šoli, ki je bila junija 1989 in na katero se sklicuje članek, je priredila Športna šola, ki je v okviru svoje olimpiade organizirala tudi kulturni natečaj z naslovom - Naša šola nekoč in danes. Zelo zanimive izdelke je razstavila v Tržaški knjigarni in isti večer je priredila omenjeno okroglo mizo, pri kateri so sodelovali Pavel Štranj, Pavel Fonda in Bojan Pavletič.
Podpisana sem bila prisotna na razstavi in na okrogli mizi. Posegla sem v razpravo, kot drugi iz občinstva, prepričana, da je vsem jasno, da vsak človek zastopa predvsem samega sebe in ne nosi vedno in povsod na čelu etikete organizacij, v katerih deluje. Postane predstavnik teh organizacij le takrat, ko javno izjavi, da v njihovem imenu nastopa in govori. Zato ne drži trditev iz članka »Rešitev teh težav vidijo predstavniki omenjenega odbora v dvojezični šoli.«
V	posegu sem postavila vprašanje: Ali ne bi bilo primerno razmišljati o dvojezični šoli tudi pri nas? Postavljeno je bilo kot vprašanje, kot izziv, v razpravo in v razmišljanje ne pa kot »rešitev vseh težav«, ki naj bi bilo celo dokončno mnenje ODM, kot piše v članku. Ni bilo postavljeno niti kot moje osebno dokončno mnenje in sploh ni bilo govora o »namenih dvojezične šole« kot so našteti v članku, še manj pa o tem, da bi »spremljali« obstoječo slov. šolo. Državna osnovna šola s slovenskim učnim jezikom je vezana na državne zakone in samo državni zakoni jo lahko spremenijo. O dvojezični šoli lahko razmišljamo le kot o privatni šoli z bogatimi sponsorji (osebno mnenje!).
Menim, da dvojezična šola pri nas ni ne aktualen in ne pereč problem in precej oddaljen od naše današnje stvarnosti. Na tisti okrogli mizi pa so prišli na dan drugi, pereči, žgoči, aktualni problemi naše šole in otrok, ki jo obiskujejo, do katerih bi se morale naše organizacije in ustanove jasno opredeliti tako kot Slavistično društvo o dvojezični šoli. Zavedam pa se, da je lažje zavzeti dokončna stališča o problemih, ki so oddaljeni, megleni in direktno ne prizadenejo nikogar, kot o konkretnih, perečih, aktualnih problemih, ki jih srečujemo vsak dan in ki bi jih morali tudi sproti reše-
NERINA DRASIČ ŠVAB
Miroslav Košuta
TRIJE
RDEČKASTI
EPIGRAMI
IZGUBLJENI PREDMETI
Na uradu za izgubljene predmete je te dni polno novih stvari: vseh vrst kompasov, glasov na pakete, prepričanj in zmedenih ljudi.
HLAČE DOL
Da se zaceli narodni razkol, dovčerajšnji rdeči - hlače dol!
Tako dokažemo za skupno dobrobit, da smo od zmeraj imeli belo rit.
PRESTOPNI ROK
Mnogi rdeči prestopajo k zelenim, a Slovenec razumeti mora: če bo jutri presedlal še k belim, bo končal kot živa trikolora.
Za ženske tokrat zlasti hlače najrazličnejših krojev
Poletna moda se drzno poigrava z izrezi z dolžinami in s prozornimi tkaninami
Vse je kazalo, da bo uvod v zadnje desetletje tega tisočletja, vsaj na področju mode, precej umirjen, bolj zaverovan v preteklost kot pa zazrt v prihodnost. Res je, da se modni kreatorji radi zgledujejo po modelih in tendencah, ki so se uveljavile v prejšnjih desetletjih, vendar so iz tistega obdobja za letošnjo spomladansko in še zlasti poletno sezono povzeli predvsem drzne modele, ki so bili takrat iz več vidikov izredno izzivalni. Gre predvsem za uporabo tančic oziroma prozornih tkanin pri izdelavi bluzic, ki seveda ne zakrivajo prav ničesar.
Prav tako se je v prejšnjih desetletjih uveljavilo mini krilo, ki je tudi letos priljubljeno, čeprav ne v najbolj vrtoglavih variantah. Vendar pa bodo letos poleti v ženski modi kraljevale hlače najrazličnejših dolžin in širin. Iz prejšnjih let pa so ohranili nagnenje do bogatega okinčanja modelov, čeprav manj izrazitega kot npr. še lani, istočasno pa v svetu mode »ostaja v modi« zgledovanje oziroma povzemanje elementov iz folklornih izročil različnih narodov. Opazno je tudi sklicevanje na zaščito okolja oziroma na prevzemanje prvin narave, kar se v tolmačenju modnih kreatorjev udejani v modelih takoimenovanega afriškega stila.
Po mnenju strokovnjakov je prav razgalitev ženskega telesa, predvsem zgornjega dela, najznačilnejša nota letošnje mode, kar se najlepše in najlažje kaže v poletnih modelih. Poleg že omenjenih bluzic, ki so v glavnem iz naravne svile ali iz raznih umetnih tkanin , pa v tokratni precej izzivalni igri razkrivajmo-pokrivajmo sodelujejo prav vsi kosi oblačH. Tako so npr. izredno priljubljene široke hlače prav tako iz prozornil tkanin, velikokrat pa ob straneh dejansko niso niti zašite, temveč se posamezni kosi prekrivajo in pri hoji seveda razkrivajo. Isto velja za krila, predvsem zadaljša in široka.
Tudi suknjiči, ki bi v bistvu morali Pokrivati to, kar bluzice, samo zastirajo, so večkrat nekakšna dodatne ohlapne bluze, ki jo velikokrat obleče-nro naravnost na kožo. V tem primeru Pod suknjič sodi nekakšen okrasni sPodnji del, ki je lahko iz svilenih rut Umetelno sestavljen modrček ali pa kratka in navadno razpeta ali globoko Urezana majica.
Ob širokih ali dolgih hlačaj najraz-hčnejšik krojev pa so letos ponovno izredno priljubljene kratke hlače v dveh variantah: bermudke, ki so lahko sestavni del elegantnejših kostimov, m pa zelo kratke hlače, ki navadno
Prodor
umetnih
tkanin
. ^e zlasti za poletno sezono je do nedavnega veljalo pravilo, da so najupo-abnejše in na koži najprijetnejše ta-K°imenovane naravne tkanine. Med *ednje so modni kreatorji še najraje 'Vrščali bombaž, lan in svilo. Vendar P® so tehnološke raziskave, v katerih 0 se v zadnjem desetletju močno an-Sazirali Japonci, pred nekaj leti pa so P? začeli dohajati tudi evropski mod-? Proizvajalci, strokovnjake privedle 0° spoznanj, da so nekatere umetne tkanine oziroma tudi naravne vendar dietno obdelane uporabnejše zaradi \ vrs^e izrednih značilnosti, tj "led umetnimi tkaninami se še zlas-[ dveljavljajo takoimenovana mikrov-ti tv9' katerih je mogoče pridobiva-hf/kanine z izredno zanimivimi značil-stmi. Tkanine iz mikrovlaken, ki so l^P^ič pojavile na Japonskem ■ okoli j * 1980, so namreč nepremočne, isto-don? Pa čredno lahke in prijetne na izv i' JaP°nci so jih že kmalu začeli Evr v ZDA, medtem ko so se v Javi?P* »mikrovlakenske tkanine« po-Zar rt-^e*e Pre<! približno petimi leti. te t?“i svojih osnovnih značilnosti so Pri * n*ne začeli uporabljati predvsem nerifP°rtnih oblačilih, zaradi privlač-šrie 1Pa so odločili, da so tak-ptj terrnološko dodelane tkanine zelo j erne brdi za elegantne modele. nis P°rrski izdelovalci svoje formule kovri P\k°li razkrili, vsekakor pa stro-paij laki drugih držav, ki so se doko-Pon ■ ° P°dobnih formul, trdijo, da Ja-ki s 1 .^Porabljajo poliestrska vlakna, Pa ie u? ovili v polistiren, pri čemer storL, bistvenega pomena celoten poko?,*" -laponski je najdražji, medtem pajj , se evropski strokovnjaki doko-hi rvr,?° cenejšega, vendar pa rezultat Povsem isti.
druoa?. naravnimi tkaninami, ki pa jo V$g	Pripravljajo kot doslej, pa je
Prana	• Priljubljena takoimenovana
biStv svila. Gre za čisto svilo, ki jo v op “ Pred uporabo na poseben način (bebkJ°i ta3co da je na dotik veliko eJsa in volnejša.(bip)
sodijo k športnejšim kombinacijam, lahko pa pod širokimi in prozornimi krili tvorijo eksluzivne večerne modele.
Krila seveda niso izginila in v svobodi, ki jo narekuje poletje, so možne številne inačice. Se najmanj pa je za-željena klasična varianta ravno krojenega krila dolžine, ki sega ali lahno prekriva kolena. Po mnenju kreatorjev in proizvajalcev bi ženske letos poleti glede dolžine in kroja kril ne smele poznati kompromisov: odločati bi se morale ali za ožje in krajše krilo ali pa za odločno dolgo, široše ali pa oprijeto. Klasični kostimi, ki so še vedno priljubljeni za svečanejše priložnosti,
v glavnem zahtevajo ožje in krajše krilo, medtem ko so večerni modeli in »vroče« poletne obleke daljše in širše. Ob teh so modni mojstri tudi tokrat predlagali vrsto ozkih, celo oprijetih kril in oblek, ki zelo nazorno nakažejo postavo.
Letošnjo barvno paleto je skoraj nemogoče opredeliti, ker si jo posamezni stilisti ustvarjajo po lastni presoji in okusu. Vsekakor se ob klasičnih belih in črni, ki samo nekoliko izgublja na priljubljenosti, vse bolj uveljavljajo ta-koimenovane barve narave. Letos so poleg barv zemlje, se pravi raznih peščenih in rjavih, še zlasti upoštevane barve raznih začimb. Ob teh pa je ve-
liko »sončnih« barv, kot sta rumena v raznih odtenkih, in pa oranžna. Sicer pa se bo letošnje poletje, zlasti v dodatkih, zelo rado obarvalo v zlato.(bip) Na slikah: zgoraj hlačni komplet G. Armanija, levo pa dragoceno prešito kratko krilo in svileni bustier, oboje Versace.
Kopalke ’90: elegantne ali športne, raje enodelne
Enodelne, veselih barv ali pa ele-gantnejše črne: takšne so kopalke letošnjega poletja, ki priznavajo domovinsko pravico tudi dvodelnim, ki pa vsekakor niso več čimmanjše, zato da ne bi soncu prekrivale preveč telesne površine. Kopalke so namreč predvsem kopalne obleke, ki jih je vredno razkazati. Veliko je športnih modelov, ki so zamišljeni za navdušene plavalke ali za mlajše, zagovornice integralnega sončenja pa se po mnenju stilistov in proizvajalcev kopalk lahko zgornji del slečejo ali pa si enodelne kopalke kratkomalo »zložijo« do pasa.
Barvna novost letošnjih kopalnih oblek je oranžna-rožnata, ki se v različnih tonih preliva po športnejših in elegantnejših enodelnih modelih kot tudi po dvodelnih kopalkah. Pri obojih so možne tudi kombinacije različnih barvnih odtenkov, s tem da so letos priljubljene črte, zlasti široke.'
Pri enodelnih kopalkah so se modni ustvarjalci tudi letos veliko poigrali: spodaj so sicer v glavnem vse precej spodrezane, zato pa so izrezi zelo različni, kot je veliko igrivih variant tudi pri naramnicah. V splošnem so sicer zelo priljubljeni športnejši kroji, za katere se navdušujejo predvsem mlajše, veliko pa je tudi modelov, ki so rezani pod prsmi. Športnejši modeli so navadno na hrbtni strani bolj zaprti, medtem ko so pri elegantnejših izrezi na hrbtni strani izrazitejši. Tudi letos so izredno priljubljene enodelne kopalke brez naramnic, pri dvodelnih pa je zgornji del velikokrat brez naramnic, hlačke pa so praviloma višje.
Pri športnih modelih so si modni ustvarjalci razigrali v izbiri barv, saj je letošnja barvna paleta izredno pestra in barvita. Pri elegantnejših so se še vedno radi zatekli k črni, medtem ko v večbarvnih oziroma vzorčastih kombinacijah prevladujejo takoime-novani afriški motivi. Pri kopalkah pa je seveda bistvenega pomena uporabljeni material, na tem področju pa prihaja skoraj vsako sezono do novosti oziroma do izpopolnitev.	(bip)
rARMANI
KRJZIA
jperdn
sprosti svojo željo po morju
VSE BARVE POLETJA NA NOVIH, IZREDNO LEPIH KOPALKAH IN KOPALNIH DODATKIH: ŠIROKA IZBIRA MODELOV IN BLAGA PO ZAMISLIH NAJBOLJ ZNANIH KREATORJEV »ITALIAN STVLA«.
ZLATARNA - DRAGULJARNA - URARNA
Atutnenti
lastnik Stigliani
ZAROČNI
PRSTANI
Čudovita kolekcija za mlade.
Prstani z enim briljantom ali v čudoviti kompoziciji.
TRST - LARGO SANTORIO 4 - TEL. 772770
Valentino Bratina
draguljar
TRŽIČ
Ul. IX. junij 74 - Tel. 0481/790051
H I C H I
NUOVARGIA
poklon lepoti
priznanje
stilu
TRIESTE — Ul. G. Gallina 1 — Tel. 040/61954
Polfinalni srečanji košarkarskega prvenstva
Smolini in Rangi' zlahka
Prvi polfinalni tekmi italijanskega košarkarskega play offa sta prinesli jasni zmagi Rangerja in Scavolinija. Razliki v korist obeh moštev sta Jjili sinoči precejšnji in tudi če razlika v točkah ne pride v poštev, zmagoviti ekipi lahko z zaupanjem pričakujeta drugo tekmo ali morda tretjo. SCAVOLINI - PHONOLA 98:82
(47:41)
SCAVOLINI: Pieri, Gracis 12, Mag-nifico 20, Boni 6, Cook 20, Daye 19, Zampolini 9, Boesso 3, Costa 9.
PHONOLA: Longobardi 7, Gentile 16, DalLAgnello 17, Fazzi, Boselli 2, Rizzo, Polesello 4, Glučkov 10, Oscar 26.
Ekipa iz Caserte je na gostovanju občutila odsotnost diskvalificiranega Esposita, delno pa gre poraz pripisati tudi slabo razpoloženemu Oscarju, ki je vsekakor dal kar 26 pik.
Uspeh Scavolinija je slonel na učinkovitih protinapadih obeh Američanov in na veliki natančnosti v napadu. Štiri minute pred koncem je Scavolini zabeležil najvišjo prednost 19 točk.
RANGER - VISMARA 110:82 (44:42)
Kljub občasnim uspehom Vismare so igralci Rangerja z veliko zanesljivostjo naredili prvi korak na poti finalnega srečanja.
Ranger je bil odločno boljši pri skoku, v obrambi pa je bil Rusconi težko premagljiva ovira.
Pri Vismari sta bila nad poprečjem le Mennion in Rossini, vendar v glavnem le v prvem polčasu.
Milan - Bologna 1:0
REGGIO EMILIA — V prijateljski nogometni tekmi je Milan v okviru priprav za finale pokala prvakov premagal Bologno z golom Van Bastna v 19. min.
Boniek na klopi Lecceja
LECCE — Bivši as Juventusa in Rome Zbigniew Boniek bo v prihodnji nogometni sezoni treniral Lecce. Ob predstavitvi je Bonjek izjavil, da bo ekipi skušal posredovati svojo voljo do zmage.
Kolesarji včeraj vozili zadnjo etapo od Gradeža do Ljubljane
Ševčenko (SZ) osvojil dirko Alpe-Adria
LJUBLJANA — Predstavnik Kazahstana Vladimir Ševčenko je zmagal na etapni kolesarski dirko Alpe-Adria, medtem ko je zadnjo etapo od Gradeža do Ljubljane (166 km) v šprintu osvojil Jugoslovan Mikoš Rnjakovič.
Na včerajšnji etapi je prišlo do nekaterih poskusov pobegov, Ševčenko pa je bil v vseh teh poskusih prisoten in kmalu je morala vsa karavana priznati premoč sovjetske ekipe. Na končnem cilju v Ljubljani se je predstavila večja skupina kolesarjev. Z dolgim Sprintom je zadnjo zmago osvojil Rnjakovič, ki je prehitel Patenka (Kazahstan) in Bertonclja (Sava).
V celoti je dirka potekala ob premoči kolesarjev Kazahstana, medtem ko Jugoslovani niso zedinili moči in tekmovali prej v korist posameznih ekip.
VRSTNI RED 5. ETAPE: 1. Rnjakovič (Jug.), ki je 166 km prevozil v 4.57"; 2. Patenko (SZ); 3. Bertoncelj (Jug.) oba v času zmagovalca; 4. Šebenik (Jug.) po 3"; 5. Čirijavski (SZ) 4".
KONČNI VRSTNI RED: 1. Ševčenko (SZ) 18.4'54"; 2. Šefer (SZ) po 170"; 3. Pintarič (Jug.) 174; 4. Polanc (Jug.) 176"; 5. Čirijavski (Jug.) po 1'30".
Giovannetti še vodi na »vuelti«
Etapa Sajtovu (SZ)
ZARAGOZA — 19. etapa kolesarske dirke po Španiji ni prinesla nobene spremembe na skupni lestvici. Množični nalet je osvojil sovjetski predstavnik Asiate Sajtov, ki je 226 km poti od Gerlerja do Zaragoze prevozil v slabih 5 urah in pol s poprečno hitrostjo nekaj nad 40 km na uro.
Italijan Giovannetti je ohranil rumeno majico in zamude nasprotnikov (Fuerte po 1'31", Cabestany po r32" in Parra po 1'35) obetajo tudi končno zmago.
Mottet (Fr.) prvi v Švici
NENDAZ — Četrto etapo kolesar-
clro Hirlco nn RnmanHiii ncvniil Ro-
bert Millar (VB), na skupni lestvici pa je Francoz Čharly Mottet ohranil prvo mesto s točno 2' naskoka nad včerajšnjim etapnim zmagovalcem.
Jutri v tržaški športni palači
Kotalkarji
za dobrodelne namene
Jutri bo v tržaški športni palači ko-talkarska prireditev v korist združenja ANDOS (združenje žensk, ki so prestale operacijo na prsih). Program se bo začel ob 19.45 in udeležbo so potrdila vsa tržaška društva, ki delujejo na tem področju. Nastopil bo tudi Samo Kokorevec (Polet Opčine) v točki »spi-rituals«. Svetovni prvak Sandro Guer-ra bo prikazal »bolero«.
Na sporedu bo tudi prikaz spretnosti v »skateboardu« in v hokeju na kotalkah.
Mednarodni teniški turnir v Rimu
Danes VN San Marina v formuli ena
RIM — Monika Seleš in Martina Navratilova sta se uvrstili v finale mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Rimu. Jugoslovanka je v polfinalu gladko premagala Kanadčanko Helen Kelesi s 6:1, 6:2, Navratilova pa s 7:6 (7:4), 7:5 Argentinko Gab-riello Sabatini.
Srečanji sta si bili zelo različni. Jugoslovanka se je s svojo nasprotnico in dobro prijateljico Kelesijevo skoraj poigravala ter se z minimalno muko uvrstila v tinale, Navratilova pa se je morala zelo potruditi, da je strla odpor odlične Argentinke. Današnje finalno srečanje je sedaj brez favorita, saj je Seleševa v izredni formi.
Nargiso in Larsson v finalu v Domžalah
DOMŽALE — Italijan Nargiso in Šved Larsson sta se uvrstila v finale mednarodnega teniškega turnirja Slovenija 90. Nargiso je premagal favorita Koevermansa s 6:4, 6:4, Larsson pa Camporeseja s 6:1, 1:6, 7:6 (7:3).
Senna kot običajno
IMOLA — McLarnova pilota Senna in Berger sta bila tudi na včerajšnjih zadnjih uradnih poskusnih vožnjah pred današnjo dirko v formuli ena, veljavno za VN San Marina, preprčljivo najhitrejša. Za Senno je to že 44. »pole position« v karieri. Poleg tega je Brazilec postavil nov rekord proge. Zadovoljni so bili tudi pri Williamsu, manj pri Ferrariju, saj sta Mansell in Prost šele v 3. vrsti. Startni vrstni red:
1. vrsta: Senna (Braz.) mclaren 1’23"220, poprečna hitrost 218,025 km/h; Berger (Av.) mclaren 1'23"781; 2. vrsta: Patrese (It.) williams 1'24"444; Boutsen (Bel.) williams r25"039; 3. vrsta: Mansell (VB) ferrari 1’25"095; Prost (Fr.) ferrari 1,25’779; 4. vrsta: Aleši (Fr.) tyrrell 1'25"230; Piguet (Braz.) be-netton >1'25"761; 5. vrsta: Nannini (It) benettron 1'26"042; Warwick (VB) lo-tus lamborghini r26"682; 6. vrsta: Donnelly (VB) lotus lamborghini r26"714; Gugelmin (Braz.) leyton hou-se 1'26"836; 7. vrsta: Bernard (Fr.) lola lamborghini 1'26"838; Modena (It.) brabham 1'27"008; 8. vrsta: Suzuki (Jap.) lola lamborghini 1'27"068; Alliot
(Fr.) ligier 1'27"214; 9. vrsta: De Cesa-ris (It.) dallara 1'27"217; Capelli (It.) leyton house 1'27"521; 10. vrsta: Naka-jima (Jap.) tyrrell 1'27"532; Larini (It.) ligier r27"564; 11. vrsta: Pirro (It.) dallara 1'27"613; Grouillard (Fr.) osefla 1'28"009; 12. vrsta: Foitek (Švi.) onyx 1'28"111; Moreno (Braz.) eurobrun 1'28"603; 13. vrsta: Lehto (Fin.) onyx 4'28"625; Barilla (It.) minardi 1'28"667. Niso se uvrstili Caffi (It.) minardi, Al-boreto (It.) arrows in Brabham (Avs.) brabham.
Atletski podvigi Goričanov
Na stadionu na Rojcah se je včeraj začelo deželno ekipno atletsko prvenstvo. Člani kluba Atletica Gorizia so v 1. dnevu osvojili 4 prva mesta, med katerimi iztopajo zmage v troskoku (Pizzo 15,17 m), v štafeti 4x100 m (41 ”55) in na 10000 m (Lena 30'28"58). Med dekleti je najboljši dosežek zabeležila Giada Gallina (100 m v 12"29).
Tekmovanje se bo nadaljevalo danes ob 15. uri.
Italijanska nogometna B liga
Cagliari že danes v A ligi?
Do konca drugoligaškega prvenstva manjkajo le štiri kola, na vrhu, pa tudi na dnu, je že marsikaj odločeno. Torino in Piša sta si že priborila napredovanje v A ligo, iz drugoligaške konkurence pa sta že izpadla Catanzaro in Como. Tudi danes bo na sporedu nekaj pomembnih tekem. Cagliari bi si z zmago na tujem v Anconi že zagotovil napredovanje, vendar ne smemo pozabiti, da se tudi Ancona bori za uvrstitev v A ligo, tako da lahko računamo na izenačeno tekmo. Triestina bo igrala v Reggiu Calabrii, računa pa na točko. Pri Tržačanih bosta manjkala poškodovani Cerone in diskvalificirani Marangon.
DANAŠNJI SPORED: Ancona - Cagliari; Barletta - Piša; Brescia - Reggiana; Como - Messina; Cosenza - Licata; Padova - Catanzaro; Parma - Foggia; Pescara -Monza; Reggina - Triestina; Torino -Avellino.
Danes Spartak - Olimpija
SOBOTICA — Ljubljančani (1. jugoslovanska nogometna liga) še niso
prav na varnem, zato bodo danes v Subotici jurišali na zmago.
DANAŠNJI SPORED: Partizan - Ve-lež; Hajduk - Radnički; Osijek - Borac; Željezničar - Rijeka; Vardar - Buduč-nost; Vojvodina - Sarajevo; Sloboda -Rad; Spartak - Olimpija; Dinamo - C. Zvezda.
Kritično za Koper
KOPER — V okviru 30. kola 3. jugoslovanske nogometne lige je Koper včeraj ostal praznih rok v Banja Luki, kjer ga je v najbrž v odločilni tekmi za končno razvrstitev in obstanek v ligi z 2:0 premagal BSK in si zagotovil točko prednosti. Če bo iz 2. zvezne lige izpadel Rudar, varovancem trenerja Zupana ne bosta dovolj za obstanek niti obe preostali domači zmagi. (Kreft)
Jutri v Bazovici
Prvi športni praznik NK Bor
Prizadevni športni delavci pri NK Bor so pripravili za 1. športni praznik v bazoviški Gospodarski zadrugi izredno pisan program. Danes popoldan bodo prišli na svoj račun tudi prijatelji odbojke, saj bosta na sporedu kar dve ekshibicijski srečanji, najprej v ženski konkurenci med Borom Elpro in mlado šesterko Cimosa iz Kopra, nakar bo sledil nastop odbojkarjev Bora Cunja Avtoprevoz in zastopnikov Tovila iz Ljubljane.
Prvo srečanje med Borom Elpro (ki je prvenstvo v C-l ligi končal v odlični formi s tremi zaporednimi zmagami) in Koprčankami se bo pričelo ob 15. uri. Srečanje med Borom Cunjo Avtoprevoz in Tovilom iz Ljubljane se bo pričelo ob 16.30. (G. F.)
KOŠARKA
»Trofeja propaganda«
BOR INDULES - STEFANEL 47:73 (24:30)
BOR INDULES: Jagodic (0:2), Colja, Kovač, Jogan 10 (0:1), Sancin 5 (3:8), Uršič
17	(1:3), Oberdan 4 (0:4), Požar 4, Buda 3 (1:2), Lapelj 4.
PROSTI METI: 5:20
Premoč Stefanela v tej posticipirani tekmi je bila jasna že v 1. četrtini, ko je povedel z 18:10. V 2. četrtini so naši igrali prepričani v svoje moči in zbrano, tako da so držali korak z nasprotniki in zaključili 1. polovico v rahli zamudi. V 2. polčasu so domačini povsem popustili (delni izid 14:0 za Stefanel), tako da se je razlika s samih 4 točk (33:37) povečala na
18	(33:51). V Borovem moštvu se je odlikoval Lapelj, ki je polovil zadovoljivo število odbitih žog. (U. A.)
ODBOJKA 1. ženska divizija
OMA - KONTOVEL	3:0
(15:5, 15:5, 15:13)
KONTOVEL: Pertot, Černe, Kralj, Grilanc, Bezin, Bogateč, Luxa, Colja.
O tekmi ni kaj dosti povedati, saj je bila premoč domačink očitna. Kontovel-ke sploh niso pokazale igre, katere so zmožne. OMA se je predvsem izkazala z učinkovitmi servisi, ki so preprečili sprejem Kontovelk, tako da so s težavo gradile na mreži, a v igri v polju jim je odpovedala predvsem zbranost. Le v 3. nizu so zaigrale nekoliko bolj zagrizeno. KONTOVEL - SANT’ANDREA 2:3 (13:15, 15:10,11:15, 15:7, 13:15) KONTOVEL: Pertot, Černe, Kralj, Grilanc, Bezin, Bogateč, Luxa.
Tokrat so Kontovelke nastopile proti starejšim in bolj izkušenim igralkam in kljub temu pokazale dobro in zagrizeno igro. Tekma je bila zelo izenačena. Naša dekleta so posebno dobro gradile na mreži. Na žalost jim je manjkalo koncentracije in umirjenosti, kar je prišlo do izraza predvsem v tie-breaku: vodile so že s 13:10, a so v zadnjih sprejemih grešile ter po nepotrebnem po dveh urah utrudljive igre izgubile. (Tanja Černe)
Rolkarji Mladine Resco za italijanski pokal
Danes se bodo rolkarji ŠD Mladina Resco udeležili 2. preizkušnje za italijanski pokal, in sicer v Roveretu. Tekma bo potekala po mestnih ulicah na razdeljah 2.700 m, 8.100 m ter 13.500 m. Mladina Resco bo nastopila z 12 tekmovalci v kategorijah mlajših cicibanov, cicibanov in mlajših začetnikov. (E. lori) .
TPK SIRENA
organizira jadralne tečaje za mlade in odrasle od 18. junija dalje. Vpisovanje na društvenem sedežu vsak dan od 16. do 20. ure. Tel. 422696.
ŠZ SLOGA
vabi na redni občni zbor, ki bo v petek, 18. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, poročilo delovanja, slavnostno nagrajevanje zaslužnih atletov in volitve novega odbora.
TURIACCO - OLVMPIA	0:3 (4:15, 8:15, 13:15)
OLVMPIA: Simon, Andrej, Janez Terpin, Sfiligoj, Bensa, Dornik, Cotič, Marassi, Černič, Vogrič.
01ympia je igrala zadnjo tekmo prvenstva v gosteh in prepričljivo zmagala proti dokaj šibkemu nasprotniku. Na igrišče je pomožni trener Maraš poslal dokaj mlado ekipo, ki je zmagala brez težav. Prvi set ni bil zanimiv, ker je 01ympia predvsem z dobrimi servisi in napadom na mreži prebila sicer slab blok ekipe Turjaka. V drugem setu se je slika ponovila in ni bilo večjih težav, le v tretjem pa so naši malce popustili, potem pa so po enajstici »pritisnili na plin« in zmagali brez težav. (Peter Černič)
PAV REMANZACCO - MEBLO IMSA	3:2 (15:11, 10:15, 15:6, 8:15, 15:13)
MEBLO IMSA: Rajko in Diego Petejan, Lavrenčič, Vogrič, Mitja in Aleš Feri, Lutman, Superga, Buzzinelli.
Meblo Imsa ni uspel osvojiti 10. zaporedne zmage v tem drugem delu prvenstva. Osvojena dva seta pa zagotavljata ekipi končno četro mesto na lestvici, kar pomeni, da je bil v začetku prvenstva zastavljeni cilj dosežen. Sinočnja tekma ni bila lepa, saj sta obe ekipi preveč grešili, predvsem pri Meblu se je poznala utrujenost nekaterih igralcev, ki niso dali običajnega doprinosa. V tie breaku so naši takoj povedli in že vodili z 12:9, a so na žalost, verjetno prav zaradi utrujenosti, povsem popustili. Ob koncu povejmo, da je trener Rajko Petajan potrdil vodstvu, da bo tudi v prihodnji sezoni vodil člansko ekipo v prvenstvu C-2 lige. (Zip)
V
AGOREST - FINCANTIERI	0:3 (6:15, 12:15, 9:15)
AGOREST: Zavadlal, Vižintin, Roner, Peterin, Černič, Braini, Scozziero, Marassi-
Združena ekipa je v zadnji prvenstveni tekmi bila brez prave motivacije. Že od vsega začetka je bilo očitno, da naše predstavnice ne bodo 'zaigrale tako kot znajo, posebno proti vodilnim ekipam. In čeprav smo vseskozi upali, da se bo le obrnilo na bolje, je bila premoč igralk iz Tržiča očitna. Predvsem hitra igra nasprotnic je naša dekleta spravila v velike težave in kljub številnim menjavam, katere je opravil trener Strgar, je bil poraz neizbežen. Po našem mnenju je našim tokrat manjkala predvsem koncentracija, kar potrjujeta veliko število zgrešenih servisov in slab sprejem. A proti tekmecu kot je Fincantieri brez teh dveh elementov ni mogoče zmagati. (R. I.)
SOKOL INDULES - CELINIA	3:0 (15:4, 15:5, 15:4)
SOKOL INDULES: Ušaj, Vidali, Pertot, Brumat, Tanja in Lara Masten, Visentim Kralj in Škrk
Odbojkarice Sokola Indulesa so se poslovile od letošnjega uspešnega prvenstva 5 pričakovano in prepričljivo zmago. Celinio iz Maniaga so odpravile kar po hitrem postopku: srečanje je trajalo nekaj več kot 40 minut, a nasprotnice so osvojile vsega 13 točk. Še najbolj izenačeni so bili začetki v vseh treh setih, v 3. je Celinia tudi edinikrat povedla s 3:2. S tem je bilo praktično za skromne gostje tudi konec, a obstanek si bodo morale šele zagotoviti. V 3. setu je zelo dobro igrala veteranka naših odbojkarskih igrišč Cirila Kralj, ki se je s sinočnjim nastopom tudi poslovila od soigralk in aktivenega igranja po zelo dolgi in uspešni karieri (žal so jo zadnje čase nenehno pestile poškodbe). Pohvaliti moramo seveda tudi ostale sokolovke za štirinaj' sti prvenstveni uspeh. (Vip)
SLOGA KOIMPEK - PAV NATISONIA	3:0 (15:11, 15:5, 15:«)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizzi, Kosmina, Lupine, Marucelli, Milkovič, M*' jot, Sosič, Škerk, Ukmar, Žbogar.
■ Nad prvenstvom C-2 lige je dokončno padel zastor. Zadnja tekma je bila slogašice, kot je bilo znano že pred samim srečanjem, gola formalnost. Že izpadli se jim je sicer skušal upirati, vendar brez uspeha, saj je kakovostna razlika me^ obema šesterkama res ogromna. Naša dekleta so tudi tokrat vseskozi servirale ^ skoku in predvajale hitre napade, saj že dalj časa, odkar so bile tudi matematično višji ligi, na treningih pripravljajo nov koncept za prihodnjo sezono. Včeraj so nastva pile prav vse razporožljive igralke. Žal pa je prav v tem tednu zbolela kapetank^ Mira Grgič, ki se tako ni mogla pridružiti soigralkam pri slavju (pri katerem so ^ zvesti Slogini navijači, spremljavalci in odborniki res izkazali) ob zaključku letoSr)L za Slogo res uspešne sezone, v kateri je naše društvo poleg napredovanja v C-l d? zabeležilo res izjemne uspehe na mladinskem področju, zlasti v ženski kategor under 18 in moški under 14. (Inka)
I
MARTIGNACCO - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP	3:0 (15:7, 15:8, l5^1
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Štoka, Legiša, Garbini, Drasič, Jogan, Re9en ' Konestabo, Čebulec, Janežič, Grilanc, Križmančič.	e.
Tudi v zadnji tekmi letošnjega prvenstva ni Kontovelkam uspelo priti do z® ^ j Tekma je bila nezanimiva, predvsem v napadu je bilo tako na eni kot an drugi sr p malo lepih akcij. Razlika med ekipama je bila predvsem ta, da so naše igrale dein virano in so precej grešile. Igra nasprotnic pa je bila veliko bolj natančna in Pož tov-valna. Sicer ni bila tekma bistvene važnosti, saj so Kontovelke imele že prej za9 Ijen obstanek v ligi. (Drasič)
i5'9)
SAN LUIGI - BREG AGRAR	3:0 (15:9, l5:4'‘ani,
BREG AGRAR: Debenjak, Slavec, Erika, Elena in Franka Žerjal, Pertot, Can Ota, Gaburro, Giorgi.	seta
Brežanke so stopile na igrišče precej motivirane, saj so na začetku prve9 j piž dobro igrale. Stanje je bilo izenačeno do 6:6, nakar so Goričanke s hitrimi akcij ^ so osvojile. Tudi v drugem setu so Brežanke povedle (3:0), to pa je bilo tudi vs®.'je je še uspele doseči, saj so nato razigrane domačinke povedle s 13:3 in našim prepus e\\ v eno točko. Tretji set je bil nekoliko bolj raznolik, ekipi sta se večkrat iZIPe ijpj in 5 vodstvu, v zaključnih trenutkih pa so Brežanke zagrešile preveč napak v obr^etojnji111 tem se je tudi tekma zaključila. Tako lahko potegnemo črto nad poraznim prvenstvom v upanju, da se kaj takega ne bo več ponovilo. (Giorgi)
V petek je imelo društvo v Vižovljah svoj 16. redni občni zbor
Obogatitev dejavnosti SK Devin
Udeleženci petkovega občnega zbora SK Devin	(Foto Magajna)
O inštitucionalni aktivnosti — smučanju, je bilo na 16. rednem občnem zboru SK Devin bolj malo govora, ker med zimo ni bilo na razpolago prvine, snega. To so številni udeleženci zbora, ki je bil v petek v bivši šoli v Vižovljah, morali ugotoviti s precejšnjo žalostjo. Ker so bile že tri zadnje zime zelo skope s snegom, se je pri klubu zmanjšalo tudi zanimanje za smučanje in delovanje je pokazalo znake staranja, vendar istočasno vzpodbudilo odbor, da je začel misliti na alternativne dejavnosti.
V	tem smislu je na žaru nekaj zamisli, ki čakajo nekaj novih človeških moči, da bi lahko stekle.
V	svojem poročilu je predsednik Mario Kralj ob objektivnih težavah s smučanjem postavil v ospredje nekatere druge pobude, ki so ali napolnite neizbežne vrzeli v klasičnem delovanju, ali pa postavile podlago za nadaljnji razvoj.
SK Devin je na primer tudi formalno uresničil pobratenje z ustrezno organizacijo iz Ilirske Bistrice. Predstavnik SK Snežnik Lado Čeligoj je bil kot gost na občnem zboru celo Poklican za predsednika zborovanja. Mario Kralj je tudi izrazil zahvalo Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici iz Nabrežine za ugodne pogoje Pri najemu posojila za nakup novega kombija.
Ključni del posega pa je vseboval alternativne dejavnosti. Klub namerava tako zaprositi občinsko upravo Za najem igrišča pred šolo. Preuredili bi ga lahko za potrebe tenisa, košarke in odbojke, in tako ustvarili strukturo, ki bi bila v korist širšemu krogu vaščanov. V zgradbi šole bi lahko Uredili tudi slačilnice in prostore šir-še koristi.
Tajniško poročilo je podal Mauro Franza, sledili pa so številni pozdravi gostov.
Župan devinsko-nabrežinske občine Bojan Brezigar je pozdravil napore, da se delovanje kluba obogati v predvidevanju pridobitve novih poli-valentnih objektov. Delo SK Devin — je še povedal Brezigar — je od vedno v evidenci občinske uprave. Dejavnost je vsekakor v korist celotne skupnosti, kar bo tudi primerno upoštevano.
Občni zbor so pozdravili še predsednik ZSŠDI Odo Kalan (iskati sodelovanje z močmi, ki imajo pri načr-
tovanih novih dejavnostih izkušnje), predstavnik Sloge Viktor Stopar (pozitivna ocena skupnih planinskih pobud), predstavnik Grmade Tomaž Fa-bec (ko bo šlo za udarniško delo, bodo z vnemo pomagali).
Posegli so tudi predsednik Hranilnice iz Nabrežine Gvido Zidarič ter predstavnika ŠD Sokol in ŠD Mladina.
V razpravi se je izkazalo, da je v pričakovanju boljših zimskih sezon največ zanimanja za mountain-bike. V kratkem bi morali izvesti prvo akcijo, ki naj bi bila nekakšno preverjanje razpoložljivih moči za bolj organizirano delovanje.
Občni zbor je tudi izvolil nov odbor. Sestavljali ga bodo Gabriella Pi-eri, Tanja Purič, Sandi Škerk, Robert Briščak, Frančko Briščak, Stojan Sosič, Bruno Škerk, Jordan Purič, Lucijan Legiša, Danijel Gomizelj, David Zidarič, Kristjan Zidarič in Dario Gabrovec. V nadzornem odboru bodo dr. Marija Marc, Lucijan Sosič in Edi Bernhardt.
Bogata zakuska je zaključila prijateljsko srečanje, med katerim so podelili praktična darila trem domačim uspešnim smučarjem. Srečneži so bili Robert Renčelj, Sara Sosič in Danijel Toscano.
BRUNO KRIŽMAN
Kaj v ponedeljkovem 6. krogu?
Jutri ob 18.15 bo na TV Koper-Capodistria na sporedu že sedma oddaja o zamejskem športu 6. krog. Poleg običajnega pregleda izidov tekem zamejskih ekip, ki nastopajo v raznoraznih prvenstvih, bo tokrat osrednji prispevek spregovoril o nabrežinskem športnem društvu Sokol, s posebnim poudarkom na tekmo ženske C-2 lige Sokol Indules-Celinia. Ekipa 6. Kroga je sinoči tudi spremljala slovenski košarkarski derby med Poletom in Kontovelom. V jutrišnji oddaji si bomo potemtakem lahko ogledali posnetke tudi iz te tekme. V že stalni rubriki "Naš obisk" pa bo tokrat gost eden izmed sponzorjev slovenskega zamejskega športa in sicer predstavnik Radenske v Trstu Boris Siega. Sponzor haše oddaje, Beneco Kronos, pa ponovno daje na razpolago lepo športno torbo, ki jo lahko zmagajo vsi tisti ali tiste gledalke, ki bodo pravilno odgovorili na našo športno uganko. Vprašanje bo, kot vedno, objavljeno tudi v torkovi številki Primorskega dnevnika.
Delovni občni zbor našega Združenja
Minilo je že skoraj leto dni nove mandatne dobe sedanjega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in pravilno je, da skušamo potegniti neke zaključke tega skupnega dela. Namenoma sem podčrtal, da smo delali vsi skupaj, torej društva in odborniki, športniki in navijači: vsi smo z našimi močmi prispevali k uspehom ali neuspehom naše dejavnosti.
Nihče ni mogel pričakovati, da bo nastopilo revolucionarno obdobje, da bomo v kratkbm času »premaknili gore« in dosegli ne vem kakšne uspehe, ne samo na tekmovalnem področju ampak tudi v organizacijski strukturi naše organizacije. Vsi smo lahko bili priča, kako so se razvijali dogodki na tekmovališčih predvsem v ekipnih športnih panogah; v drugih športih, ki so žal pri nas manj razviti, pričenja sedaj sezona in vsem tekmovalcem želimo, da bi dosegli kakovostne uspehe. Šolska in mladinska prvenstva so nam dokazala, da smo v okviru pokrajin in seveda tudi v okviru dežele visoko uvrščeni, a da mnogokrat zaostajamo na vsedržavnem nivoju. Razkorak med razvojem telesne kulture v deželi FJK in v drugih predelih Italije se veča in to je podatek, o katerem bi morali razmišljati ne sami mi ampak celotna telesnokul-turna struktura.
Tudi v okviru same dežele obstajajo velike razlike. Že sama analiza ali statistični pregled podatkov po pokrajinah dokazuje, da se težišče aktivnosti oddaljuje od Gorice in Trsta. Je res sicer, da je populacija v videmski in pordenonski pokrajini večja in da je množičnost tisti vzvod, ki omogoča izsleditev kakovostnih tekmovalcev, kar je osnovni predpogoj za tekmovalno uspešnost.
Toliko težje je prav zaradi teh osnovnih in splošno znanih pogojev doseči uspehe v okviru manjše skupnosti, ki je organizacijsko razdrobljena. In tako se povrnemo na našo osnovno temo, to je na naše delovanje. Le premnogokrat smo govorili o sodelovanju, o združevanju, a zadeve se le počasi premikajo v to smer. Zanimivo je dejstvo, da se vsi vodilni v društvih zavedajo teh potreb, a da žal je bilo storjenega bore malo. Na skupnih sejah pridejo na dan stare in nove pomanjkljivosti, zamere in nekorektnosti, ki so bile storjene v preteklosti. Skrajni čas bi bil, da prenehamo s tako prakso in da začnemo vsi skupaj gledati naprej. Pomisliti moramo na-
mreč na nove generacije športnikov, ki niso obremenjeni s preteklostjo; športniki želijo delovati v urejenem in zdravem okolju,-v okolju, ki jim bo omogočilo uveljavitev njihovih sposobnosti. Če tega ne bomo storili, bomo zamudili sleherno priložnost za uveljavitev našega človeka v našem okolju.
Seveda tudi Združenje ni mnogo storilo na tem področju, a vprašati se moramo, če je bilo v stanju kaj ukreniti. Vedno smo poudarili, da smo prostovoljno Združenje, da nimamo možnosti kaznovanja ali diktiranja nekih pogojev delovanja ampak, da lahko le posredujemo, da uredimo odnose. Če društva, ki so samostojna in suverena, nočejo sodelovati, ali ne vidijo iz svojih subjektivnih razlogov pomena in važnosti sodelovanja, ne more odbor Združenja ničesar storiti.
Obstaja tudi vprašanje vadbenih prostorov, ki postaja v obeh pokrajinah iz dneva v dan bolj pereče. Tudi o tej problematiki moramo spregovoriti, saj moramo skupaj načrtovati. Vsako načrtovanje je pogojeno od razpoložljivih sredstev, in teh je malo. Če bi sestavili vsaj srednjeročni načrt, bi lahko smotrneje izkoristili sredstva, ali bi dobili obliko, kako priti do novih sredstev. Kdor sledi tudi vsedržavnim napotkom, ugotovi, da se tudi v šport vriva misel o novi skupni Evropi, da bodo tudi na tem področju novi premiki, in pravilno je, da se pripravimo na te dogodke.
Skratka,' posodobiti moramo naše delovanje tako v osrednji organizaciji kot tudi v posameznih društvih. Potrebni so nam visoko strokovni odborniki, ki bodo zadolženi za specifična področja. V vsakem društvu moramo ločiti tehnično vodstvo od upravnega. To so zahteve sodobnega življenja, to nam narekuje obstoječa zakonodaja. Ne moremo nadaljevati z »nojevskim« gledanjem na naše dogodke, saj nas čas prehiteva. Menimo, da je prav delovni občni zbor priložnost, da se pogovorimo prav o teh zadevah, da vsaj načnemo poglobljeno diskusijo o naši bodočnosti. Tu ne govorimo o političnih načelih, ki so vsem prav dobro znana. Govorimo o vsakodnevnem delovanju, o nujnih obveznostih, ki lahko zaviralno ■ vplivajo na naše možnosti. Prepričani smo, da smo zmožni premostiti tudi te težave, a predpogoj je, da se vsi skupaj prav dobro zavedamo nujnosti teh sprememb.
ODO KALAN
Po 8. kolu zamejskega balinarskega prvenstva
Balinarji Gaje naskakujejo sam vrh lestvice
Niti dva tedna nista minila, odkar smo po izdatnem “dstvu Sokola ugotavljali, ali lahko sploh obstaja eki-l4, ki se bo letos enakovredno upirala razigranim na-dfežinskim balinarjem. Danes pa, če za trenutek pogle-(>o lestvico, bomo razbrali, da se je po zadnjih dveh 0hiačih podvigih (5:1) padriško-gropajska Gaja nevar-° Približala vodečemu na sami dve točki, česar si še tednom dni po vsej verjetnosti ni obetal najbolj Phihističen navijač zeleno-rumenih.
Cb ^ tej priložnosti pa je treba poudariti, da je gajev-1,1 uspelo nekaj podobnega tudi v prejšnji izvedbi ‘Rejskega balinarskega prvenstva. Takrat pa so morali U4ariško-gropajski balinarji po nekaterih spodletelih astopih opustiti vsako upanje na končno zmago. Balist Sokola imajo vendarle dve točki naskoka, zato so tudi zaradi večje izkušenosti, ki je poglavitnega po-na v tako dolgem prvenstvu, kakršno je zamejsko — v«dno veliki favoriti. Gajevci sicer obljubljajo, da je
bil lanski spodrsljaj zanje le dobra šola: letos se kaj takega ne more ponoviti, zagotavljajo.
Počakati smo morali prav do tega tedna, da smo odkrili realno moč sedanjega zamejskega prvaka Krasa. Po zmagi v Bazovici, za katero je bil najbolj zaslužen Boris Simoneta, ki je zadeval kot za stavo (osem zadetkov na devet poskusov, med katerimi šo izstopale tri "rešte" v neposredni bližini balinčka). Simoneta je potrdil svojo trenutno odlično formo tudi v četrtek, ko je poleg nekaterih fantastičnih zbijanj večkrat kot bližalec uspešno nadomestil le na trenutke solidnega soigralca in dejansko sam spravil na kolena repenska predstavnika. Emili, ki ni doslej v BOZ še okusil poraza, je s 23 točkami izboljšal rekord discipline, ki je bila letos prvič vnešena v prvenstvo. Na žalost pa se nadaljuje črna serija krasove četverke, ki je bila lansko leto najnevarnejše orožje Kraševcev.
Nabrežina je s porazom proti Poletu (tu izstopa predvsem rekorden negativen izkupiček devetih točk
zelo solidnega Negrinija) zamudila še eno priložnost, da bi se približala vaškim sovrstnikom.
Protagonista 8. kola sta bila nedvomno oba vzhod-nokraška predstavnika, ki sta prisilila k predaji vodilnega na lestvici, odločilen korak k drugemu mestu pa je Gaji omogočila gladka zmaga nad Danico.
IZIDI 8. KOLA: Mak prost. Polet-Nabrežina 2:1 (20:9, 11:10, 6:11); Kras-Kraški dom 2:1 (23:16, 11:6, 3:11); Gaja-Danica Unitecno 3:0 (17:16, 11:7, 11:3); Zarja-Sokol 2:1 (16:13, 9:11, 11:4).
IZID ZAOSTALEGA SREČANJA 5. KOLA: Gaja-Sokol 2:1 (16:12, 5:11, 11:8)
LESTVICA: Sokol* 16; Gaja 14; Kraški dom 12; Nabrežina in Zarja 11; Kras, Polet, Danica Unitecno 8; Mak 5.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (jutri, 14. maja): Kraški dom prost. Na Vrhu, ob 19.30: Danica-Mak; v Žgoniku, ob 19. uri: Kras-Sokol; na Opčinah, ob 19. uri: Polet-Zar-ja; v Nabrežini, ob 19. uri Nabrežina-Gaja. (Z. S.)
w
Športna nedelja na Radiu Opčine
Za oddajo Radia Opčine Od nedelje do nedelje bomo v oddaji predvajali pogovor s športnim krožkom Kras: Namizni tenis - spet prvaki v letu 2000. Nato športno združenje Sloga: To je eden najlepših občnih zborov, v studiu pa bo tudi predstavnik ŠD Sokol za odbojko. Nato program '90 za ljubljanske križanke, nato pa še neposredni prenos in predstavitev "Humoristi vseh dežel, združite se" iz Zgonika.
Jutri bo na sporedu tedenski športni komentar, s pričetkom ob 18. uri, z debato o zamejski košarki. Sodelovali bodo Edi Kraus, Enio Ažman, Valter Sosič, Sandi Rauber, Valter Vatovec, Stojan Kafol, Andrej Žagar in Sergio Tavčar.
:
DANES
Nedelja, 13. maja 1990
ODBOJKA
l0.,	1. ŽENSKA divizija
gi0. Trstu, telovadnica Monte Cen-Trst - Bor; 11.00 v Sovodnjah: 11' Šale di Sicilia.
ho; Trstu, telovadnica šole Chiadi-Qti ’ Trst - Sokol; 11.00 v Trstu, stadi-■ maj«; Bor - Prevenire.
UNDER 16 ŽENSKE 16 nn Deželnl finale v Tržiču Cervir, ' finale za 3. mesto: AUSA Pav ' ŠnBi ano ' Virtus Fontanafredda, sledi Bor r,:e za 1- mesto: Fincantieri Tržič -Julexport.
^UPERMINIVOLLEV moški
2. ŽENSKA DIVIZIJA
9 -jn Pokrajinski finale
Sl00fl f13 Opčinah, šola De Tommasini: sleJi). A r Sloga B, Inter 1904 - Bor A; a - finala za 3. oziroma 1. mesto.
KOŠARKA
^■OO V
L MOŠKA DIVIZIJA
Nabrežini: Sokol - Barcolana.
ioii^;00
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
v Zgoniku: Kras Trimac - Pasta-

t9-45
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI
pi.v- Dolini: Breg - Chiarbola; 9.30 v avia: Don Bosco - Primorje.
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4	TRST - Tel. 768667 - 772002
TVC
AVDIO
VIDEO
VELIKI IN MALI
ELEKTROGOSPODINJSKI
STROJI
ELEKTRIČNI MATERIAL
ELEKTROGOSPODINJSKI
STROJI
Servis
Profesionalnost
Kvaliteta
Prihranek
TRST — Ul. Teatro Romano 9/2 — Tel. 60514
IMPORT - EXP0RT
DISTRIBUZIONE INTERNAZIONALE LEGNAMI ED AFFINI S. r. I.
MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV d. z o. z.
34132 TRST - Ul. Ghega 3
Tel. (040) 368940/368868/369028 - Tlx 460442 DILATS Fax (040) 362595
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JU.	dnevnik
nedelja, 13. maja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik VojimiT Tavčar
Izdaja in tiska
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Italijani odslej lahko potujejo v Jugoslavijo le z osebno izkaznico
Od jutri v veljavi zakon o valutni sprostitvi za banke in varčevalce
RIM — Jutri bo stopil v veljavo zakon, ki sta ga podpisala ministra Renato Ruggiero in Guido Carli in ki italijanskim državljanom dovoljuje vlaganja kapitala v tujini. Poleg denarja v kateri koli tuji valuti, na seznamu je 20 različnih deviz vključno z evropsko denarno enoto ecujem, bodo italijanski državljani v tujih bančnih zavodih lahko operirali z najrazličnejšimi vrednostnimi papirji.
Zakon se nanaša tudi na tuje državljane z začasnim bivanjem v Italiji. Slednji bodo v bistvu uživali iste ugodnosti kot Italijani. Količina denarja, ki ga posameznik namerava prenesti na tuje, je neomejena. Vzporedno z zakonom Rug-gieri - Carli pa bodo postali operativni tudi ukrepi ministra za finance Formice, s katerimi bo mogoče nadzorovati pretok denarja in vrednostnih papirjev v tujino in iz nje. Če bo vrednost papirjev presegla 20 milijonov, jih bo treba prijaviti na carini, medtem ko se bo tekoči denar lahko preneslo na tuje samo preko bančnih kanalov. Vsi, ki bodo odločili, da bodo lire, tujo valuto in vrednostne papirje naložili v bankah v tujini, bodo morali to navesti v davčni prijavi. Po
ukrepu Formica bodo morali posredniki, finančni konzulen-ti’in borzni operaterji, ki so posredovali za naložbe v tujini, hraniti vso dokumentacijo najmanj pet let.
Za kršitelje so predvidene številne kazni, v glavnem finančnega značaja. Kdor se bo »spozabil« v letni davčni prijavi, bo plačal do milijona lir globe, kdor pa bo zamolčal prenos denarja in vrednostnih papirjev v tujino, bo plačal globo, ki bo znašala 25 odstotkov dejanske vrednosti kapitala.
Od jutri naprej pa se bodo italijanski državljani lahko podali v Jugoslavijo samo z osebno izkaznico. Dovoljenje je naletelo na izredno zanimanje Italijanov, o čemer priča tudi gneča, ki je nastala v pristojni občinskih uradih, kjer je mogoče zaprositi za osebne izkaznice z mednarodno veljavo. Izredno zanimanje je dokazalo, da veliko število Italijanov nima potnega lista in da je mednarodna osebna izkaznica še velika novost. Osebna izkaznica kot mednarodni dokument bo veljala le na mednarodnih mejnih prehodih.
V Romuniji ni dogovora
Erotomani ČSFR pripravljajo svetovni kongres
Drugi dan obiska Pereza de Cuellarja v Tirani
Albanija za vstop v KVSE
PRAGA — »Neodvisna erotična iniciativa« je ena od 80 strank, ki so zasijale v postkomunistični Češkoslovaški. Sedaj stranka najavlja, da bo poleti 1991. leta sklicala svetovni kongres (najbrž po zgledu »mednarodnih« radikalcev) v Pragi.
Predsednik stranke Knot je dejal, da se bo kongresa udeležila Ilona Staller, sicer pa ima Neodvisna erotična iniciativa za bregom tudi nekaj drugih načrtov. Septembra letos naj bi natisnili prvo številko strankarskega glasila Sex revue (francoščina je menda bolj žgečkljiva od domačega jezika), kmalu za tem pa trdno upajo, da bodo svoji politiki pomagali tudi s češkoslovaškim ponatisom revije Playboy, ki se bo imenovala Leo.
TIRANA — Drugi dan zgodovinskega obiska generalnega sekretarja OZN Pereza de Cuellarja v Albaniji je minil v znamenju pogovorov z albanskim ministrskim predsednikom Adilom Car-canijem in partijskim voditeljem Ramizom Alijo. Na srečanju s Carcanijem je de Cuellar predvsem poudaril, da bo ta obisk močno okrepil stike med Albanijo in Organizacijo združenih narodov.
Glavno pozornost v pogovorih sta državnika namenila pogovorom o vlogi OZN pri reševanju mednarodnih zapletov. Generalni sekretar OZN je s tem v zvezi poudaril »stalen doprinos« Albanije dejavnosti OZN, Carcani pa je de Cuellarju zagotovil, da bo Tirana še naprej »odločno podpirala« vse pobude generalnega sekretarja OZN.
V Albaniji dajejo precejšen poudarek obisku generalnega sekretarja OZN. Ta poudarek si lahko razlagamo z novim odnosom Tirane do dru-
gih držav. Ta odnos je premier Carcani tudi podrobno orisal de Cuellarju in dejal, da bo Albanija navezala prijateljske stike z vsako državo, »ki bo na prijateljstvo odgovorila s prijateljstvom.« Med te države pa po Carcanijevih trditvah sodita tudi
in vnA
Posebno pozornost pa naj bi Albanija v bodoče posvečala odnosom s sosedami in še posebej odnosom na Balkanu. Tirana se bo tudi vključila v tako imenovano »jadransko pobudo«, ki naj bi, kot je že v petek zvečer poudaril albanski zunanji minister, prispevala k ekološki zaščii tega področja, sodelovanje država, ki pri tej pobudi sodelujejo, pa naj bi se že kmalu razširilo tudi na druga področja.
To odpiranje Albanije v svet je de Cuellar z zadovoljstvom pozdravil, še posebej pa je poudaril prošnjo Albanije za sodelovanje pri KVSE, kjer Albanija doslej ni sodelovala.
BUKAREŠTA — Teden pred splošnimi volitvami v Romuniji so včeraj, še preden so se začeli, ponovno propadli pogovori med predstavniki vlade Začasnega sveta nacionalne enotnosti in demonstrantov, ki že od 22. aprila stalno protestirajo.
Vzrok za propad pogovorov je bil včeraj isti kot v torek. Začasni predsednik države in vodja FNR Ion Iliescu je namreč študentom odrekel pravico do vpliva v sredstvih javnega obveščanja. Demonstranti (na sliki AP) tudi zahtevajo, da se Iliescu prepove politično delovanje za deset let, enak ukrep pa zahtevajo tudi za vse ostale voditelje FNR; ki naj bi bili po njihovem mnenju »krivi uvajanja neokomu-nizma.«
Kljub propadu pogajanj pa se v v krogih blizu predsedstva začasnega vodstva države napol uradno govori, da so predstavniki oblasti še vedno pripravljeni na dialog z demonstranti, ki pa ob stalnem zavračanju njihovih zahtev, ne kažejo prevelike pripravljenosti na nadaljevanje pogovorov.
Manj razveseljive novice pa prihajajo iz tabora začasnega predsednika države Iliesca. Ta je demonstrantom postavil ultimat in zahteval, da najkasneje do petka izpraznijo Univerzitetni trg v Bukarešti, na katerem neprekinjeno vztrajajo že dvajset dni. Ob ultimatu pa je Ion Iliescu še izjavil, da je sam zagovornik politične rešitve, ki naj bi preprečila poseg policije.
Nova nikaragovska vlada podira sandinistično agrarno reformo
MANAGUA — Nikaragovska predsednica Violeta Chamorro je načela še eno sandinistično trdnjavo. Tokrat se je spravila nad agrarno reformo in je podpisla odlok, s katerim omogoča revizijo vseh razlastitev zemljišč. V roku šestih mesecev bodo morali lastniki zemljišč, ki so jih sandinisti razlastili od 1980. leta, priložiti vladi dokumente o lastništvu, da jim bo država vrnila zaplenjeno zemljo.
V državi pa se nadaljuje stavka javnih uslužbencev, ki jim je Chamorro-va odvzela vse dosedanje garancije in olajšave.
Ob tem pa ne gre prezreti krize, ki se šele najavlja, saj bodo čez deset dni zaprli vse pipe, ki so dovajale denar za vzdrževanje konstrasov. CIA, ki je gvrilo ustanovila 1981. leta, ne bo več skrbela za 10 tisoč vojakov in 40 tisoč njihovih sorodnikov, ki bodo zato v celoti bremenili vlado gospe Chamorro.
Izgubljeno otroštvo rana sodobne družbe
CASTIGLIONCELLO (LIVORNO) — Na mednarodnem seminarju posvečenemu otrokom in najstnikom, so udeleženci skušali orisati »tipičnega izgubljenega otroka«, žrtev družbe in družine, zakonov in organiziranega kriminala. Slika, ki jim jo je uspelo izdelati, je vse prej kot pomirjujoča, saj se je izkazalo, da otroci, ki še niso dopolnili desetega leta starosti, že imajo izkrivljeno vizijo o lastni bodočnosti. Največ jih občuduje prej slavnega nogometaša kot znanstvenika, deklice pa se raje istovetijo s fotomodeli kot z mamicami ali delavkami. Na 23.800 anketiranih osnovnošolcev bi jih le pičla manjšina izbrala stalno službo, ostali bi najraje potovali po svetu, zaposlili bi se pod pogojem, da bi jim delo puščalo obilico prostega časa. Za večino pride najprej denar šele za njim so čustva.
Najbolj dramatična slika izgubljenega otroštva prihaja iz Catanie, kjer organizirani kriminal lotizira in izkorišča mlajše mladoletnike, ker niso podvrženi kazni. Drugačna, a nič manjša tragedija pa se odigrava v bogatih severnih mestih, kjer narašča mladoletniška prostitucija. Zanimivi so bili tudi odgovori osnovnošolcev na vprašanje, kako bi definirali narkomana. Za večino otrok je to »nekdo, ki ima probleme« (35%) odgovorov), »zlikovec«, »sodoben človek«, »mafijaš« (po 8 odstotkov), za 4 odstotke anketirancev pa je narkomanija svobodna izbira posameznika.
Teden v znamenju ciklonov in drugih naravnih pojavov
NEW DELHI — Kot je bilo pričakovati, je število žrtev strašnega ciklona, ki še pesti obsežne predele Indije, naraslo na več kot 240. V takih primerih so obračuni dejansko nemogoči, naravni tragediji pa bi se lahko v kratkem pridružile še druge. Na pustočenih območjih ostajajo trupla žrtev in mrhovine kar na odprtem, zato se širi tudi nevarnost, da bi izbruhnile epidemije.
V tednu, ki se pravkar zaključuje, pa so po svetu zabeležili nič koliko neobičajno zaznavnih naravnih pojavov. Če je ciklon pustošil Indijo, so močne potrese zabeležili v Italiji, Panami, Mehiki in nazadnje še včeraj pri Vladivostoku. V SZ se je zemlja stresla s sunki, ki so dosegli jakost 3,5 stopnje po Richterjevi lestvici.
Tudi ognjeniki so bili v tem tednu posebno aktivni. Na Havajih je lava prekrila mestece Kalape-na, ob dotiku z morsko vodo pa je lava sproščala strupene hlapove.
Tem naravnim pojavom moramo dodati še požare, ki tokrat pestijo Finsko, in vetrove, ki so prečesali nekatere ameriške države. V sami državi Washington je zaradi silnega vetra umrlo 8 oseb.
Demonstracija nikaragovskih javnih uslužbencev	(Telefoto AP)
IMPE02/1
—p- Alarmna varnostna naprava, ki vključuje centralo, alimentator, akumulator, volumetrični senzor, sireno 130DB ter radijsko daljinsko upravljanje: po promocijski ceni lir. 350.000
PODJETJE^
f^TimPEL
Napravo lahko sami namestite v 5 minutah.
VARNOSTNE NAPRAVE
TRST___________________
Ulico sv. Frančiško 16 Telefon (040) 772211
tTrst-Čampo S.(3iacomo,3 td.724218
Sel
ttCk
oprema za dom
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 410395
klasično . . . toda sestavljivo