f^AJV., ЛТМЈА 1?»Т7 — ŠTEVILKA S» — LITTO ХХХТ — TEVA « WN\RJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Pred vami je praznična številka, čestitkam delovnih ljudi celjskih OZD se pri- družuje tudi naše uredništvo — Tednika in Radia. Tudi v tej številki smo skušali zbrati čimveč zanimivega branja in informacij, ki vam bodo koristile v vročih poletnih dneh. Takšen namen je imela tudi mša turistično-gostinska akcija o prehrani v štirih gostiščih. Upam, da ne bo vzbudila jeze, temveč razmišljanje! Z akcijami — takšnimi in drugačnimi — bomo nadaljevali, saj je opaziti v vaših pismih precej vzpodbud. Predlagam, da prisluhnete tudi oddajam radia Celje, ki še posebej v dopoldan- skem terminu posreduje številne zanimive razgovore in reportaže. äe beseda o prihodnji številki: zopet pripravljamo OBZORNIK m Uirih straneh. Vse o Tomažu Domicelju, pilotsko-padalski družim Lakovič itd. Sicer pa veliko toplega sonca! MILAN SENIČAR Občani in delovni ljudje Celja praznujemo 20. julij v spomin na ustanovitev Celjske čete pred 36. leti na Resevni. V tistih težkih trenutkih naših narodov in narodnosti, ko ie okupatorjev škorenj teptal Evropo, je tako, kot v mno. drugih krajih naše domovine, tudi v Celju rn njegovi okolici vzplamtel upor naših zavednih ljudi pod organizi- ranim vodstvom KP. Organizirana je bila četa, ki je v svoji borbeni epopeji izvršila celo vrsto pomembnih akcij ter širila duh upornosti, duh svobodoljubja in zaupanja " lepšo, srečnejšo prihodnost. To so bili skupaj z mnogimi dnigimi borci ter aktivisti ljudje, ki so izgrajevali osnove ''^ašega samostojnega družbenega in materialnega razvoja ^n našega samoupravnega socialističnega sistema. Praznovanje praznika občine ob tem, ko se spominja- ^ preteklih dogodkov, je vsekakor tudi trenutek, ko z ''notranjim ponosom ugotavljamo rezultate našega skupnega ^ela, uresničene cilje, ki smo jih dosegli in pripravljenost ^ VENČESLAV ZALEZINA vztrajati naprej, še z večjim zanosom. Praznovanje letoš- njega praznika je slovesno še bolj zaradi tega, ker ga sla- vinio v letu velikih jubilejev naše partije in idejnega nosil. našega celotnega družbeno političnega razvoja tov. Tita. ^(iradi tega'je praznovanje še bolj obvezujoče, še z večjo ^o,vzetostjo in revolucionarno zagnanostjo moramo ustvar- Шг lepšo sedanjost in perspektive vseh naših delovnih Шг in občanov, soustvarjati vizijo novih družbenih odno- temelječih na ustavi, zakonu o združenem delu in ^^lepih kongresov ZK. Lahko trdimo, da sedanji trenutek hitrejšega presnav. ybud v delegatski bazi ali pa nepoznavanje interesov in ho- tenj svoje sredine. Izredno aktiven je bil zbor krajevnih skupnosti, рха če- prav so delegata vse preveč- krat razpravljali, kadar je bi- lo treba izraziti lokalne tež- nje, ob tem pa so večkrat zanemarjali širše družbene vi- dike. ■V Žalcu niso zadovoljni z delom družbenopolitičnega zbora. Delegati so bili največ- krat brez stališč družbenopo- litičnih organizacij, ki so jih delegirale v ta zbor, če pa so že izrazili mnenje, potem je bilo to največkrat njihovo osebno staEšče. Od lanskega leta dalje je tudi v žalski občini čutiti, da nekatere skupščine samoup- ravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno s pri- stojnimi zbori občinske skup- ščine. Med drugim so skupaj s pristojno skupščino obrav- navali tudi problematiko ko- munale. Tako so tudi sprejeli srednjeročni načrt razvoja občine. Priznati pa je treba, da delegatski odnosi v skup- ščinah SIS še niso prav za- živeli, razprav je malo, pa tu- di sklepčnost je mnogokrat vprašljiva. Se nekaj velja zapisati ob koncu. Žalska občina je ena izmed redkih občin, ki je po- leg standardnih komisij pri skupščini ustanovila tudi de- lovna telesa zborov — odbo- re. Tako imata zbor združene- ga dela in zbor krajevnih .skupnosti po pet delovnih te- les ilnižbpijojsolitični zbor dve. Ti odbori predstavljajo nekakšno stopnico meti pred- lagateljem in zbori, vendur pa dosiej še niso zaživeli tako kot bi morali. Vseeno pa v 2alcu menijo, da bodo čez čas postali mesto usklajeva- nja interesov in hotenj delov- nih ljudi in občanov ter po- membni vmesni člen med predlagatelji in zbori, kar naj bi pripomoglo k sprejemanju res kvalitetnih rešitev. JANEZ VEDENIK MOZIRJE TOKRAT O DELOVNIH ODNOSIH v toirek, 26. t. m. bo naj- piej ločena seja zbora kra- jevnih skupnosti, zatem pa skupna seja delegatov vseh treh zborov občinske skup- ščine v Mozirju. Ločena se- ja delegatov zbora krajev- nih skupnosti je sklicana za to, da bi najprej izvolili pred- sednika zbora; dva poskixsa pred tem sta zaradi nesklei)č- nosti delegaiov propadla; za- wm pa še enkrat utemeljili predlog izvršnega sveta, da naj bà iz občanskega rezer- vnega sklada dod3lUi krajev- ni skucpaiofiiti Moszárje 170.000 din kot delež pri kritju stro- škov v Skupnem znesku J.^020.000 din za regulacijo Tmave. Kot je namreč zna- no, so delegati tega zbora ta pr<^log zavrnili na seji 27. јШ11ја, meditem ko so ga delegati ostalih dveh skup- ščinskih zborov sprejeli. In ■•.ako je mi^en vs-klajevalni postopek. V središču pozornosti slcup- ne seje vsen zborov pa bo- do prav gotovo delegatski odnosi. Razprava c uresni- čevanju delegatskega sistema bo lahko odknia marsikate- re slabosti in pomanjkljivo- sti iz prakse, saj je znano, da se mnoge delegacije sla- bo sestajajo, v pomanjkljivi zasedbi in podobno. Aktual- no bo tudi poročilo o delu kluba samoupravljalcev. Ra^en tega bodo odločali o sprejemu odloka o obvez- nem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na ob- močju mozirske občine pa tTidi o sklepu, da lahko v nekaterih dejaimostih obrtni mojstri zaposlijo tudi do se- dem delavcev. MB ODGOVOR NA STARO VPRAŠANJE KRIVEC ZA ZAVLAČEVANJE JE TELEFONSKI KABEL Ideja o asfaltiranju takore- koč glavne koajanáke ceste Celje—Prevorje—Kozje je trd. no zasidrana v glavah Koz- jancev že desetletje in več. Okoli nje se je nakopičilo ndčkoliko nesporazumov, ki jih je vsaj delno rešil sesta- nek odbora za kozjansko ce- sto pretekli teden, na katere- ga so »odborovci« povabili tudi predstavnike cestne skupnostì SRS^ občinskih skupščin Šmarja in Šentjur, ja ter seveda vseh krajevnih skupnosti ob cesti, povabilu pa so se odzvali tudi s celj- skega cestnega podjetja. Kaj je z obljubami, zakaj so zavlačevali z delom, kdo je glavni krivec, da asfalt še ne leži na nadvse prašnem cestišču, so bila naravnost drajstična vprašanja. Menda, tako je zatrdil predstavnik PTT podjetja Celje, je glavni vzrok za celo vrsto nespora- zumov in negodovanj, ki so vzniknila med občani v zad- njih letih nestrpne borbe za cesto, nekdanji mednarodni kabel, ki so ga med vojno položili Nemci, in ki še ved- no dobro služd svojemu na- menu. če bi namreč kabel kakorkoli ob gradnji poško. dovali, bi pokrajina ostala brez telefonske povezave s svetom, PTT podjetje Celje pa. načrtuje novo kabelsko pove2avo šele po letu 1985, ko bodo odprli na Golovcu v Celju nov telekomunikacij- ski center, ki bo omogočil brezžično povezavo. Kabel je bU torej osnovni vzrok za odlaganje del, kljub temu pa so se v Kozjem pretekli te- den dogovorili, da cestno ix>djetje Celje, ki bo izvajalec del, cestna skupnost SRS pa financer, lahko začne z delom že 1. avgusta, ko bo dosežen sporazum s poštnim podjet. jem glede kabla. Graditi bo- do začeli na odsekih, kjer ne bo potrebno korenito i)ose- gati v kabelsko območje. Gre za dva odseka, za kaj več pa tudi sredstev ni na razpola- go- MILENKO STRASEK JOŽE DIMEC Med letošnjimi šlandro- vimi nagrajenci celjske občinske skupščine je tu- di kmet. In ne samo to. Tudi aktiven družbenopo- litični delavec, odličen pevec, prav takšen gos- podar, mož in oče. To je Joèe Dimec, ena- inštiridesetletni kmet, človek, ki se je odločil za napredno smer kme- tovanja, ki je znal opa- zovati in osvajati nova pota v proizvodnji in proizvodnih odnosih. Do- ma je na koncu šmartna v Rožni dolini. V hišo se skoraj zaletiš, če ne na- praviš ostrega ovinka na desno ali levo. Zgovoren in preudaren, izredno kritičen. Do vsa- kega problema in pobu- de. Zato tudi zdaj, ko je bilo izgovorjenih že toli- ko besed o prihodnji or- ganiziranost kmetov, ni preveč glasen. V sebi tu- hta in ocenjuje prehojena pota. Izkušnje tudi nekaj povedo. Je gospodar na srednje veliki kmetiji. Živinoreja, mlečna proizvodnja in pi- tanci. To so glavne sme- ri. To je tista dejavnost, ki je prevzela tudi naj- starejšega od cdrok. Sle- dil bo očetu. In tako se bo jeseni vpisal na sred- njo kmetijsko šolo v Ma- riboru. In ko je beseda nane- sla na letošnjo Slandro- vo nagrado, je bil skro- men in redkobeseden. »čeprav mi veliko po- meni, je prav gotovo še kdo, ki bi si jo bolj za- slutil. Seveda pa je to priznanje tudi obveznost. Toda, ne tista, ki bi me silila v nekaj, kar mi ne leži. Ne, delal sem prej in prav tako bom poslej.« Jože Dimec je bil pred- sednik krajevne organiza- cjie SZDL v Šmartnem v Rožni dolini, potem pred- sednik sveta krajevne skupnosti, zdaj vodi pri tem svetu odbor za na- rodno obrambo in druž- beno samozaščito. Sreču- jemo ga v samoupravnih organih Hmezada, je član družbenopolitičnega zbo- ra celjske občinske skup- ščine, je tudi Tpevovodja domačega pevskega zbora in že skoraj dvajset let član Komornega zbora. S petjem živi že od mladih nog. Petje mu po- meni del življenja. In ta- ko ni naključje, če se je kot dvaindvajsetletni kmečki fant vpisal na celjsko glasbeno šolo in pri prof. Kovačičevi opra- vil dva razreda solopetja. In ko je zapel na šolskih produkcijah, so postali nanj pozorni. Zlasti ta- kratni ravnatelj glasbene šole, prof. Egon Kunej. Od tod pa do članstva v Komornem moškem zbo- ru poslej pot ni bila pre- več dolga, čeprav ni bila lahka, enostavna. In ko je s tem zborom prepotoval mnoge tuje dežele in se srečal z dru- gimi ljudmi, je znal tudi opazovati. Kot kmet. Marsikaj je videl v Švici, na Nizozemskem, v Ita- liji ... Zdaj sprejema za svoje dosedanje široko družbe- no delo visoko celjsko občinsko priznanje. Toda, njegovo življenje na kme- tiji bo teklo dalje in tudi odslej bo zanj kot ena najljubših pesmi os- tala »himna« komornega moškega zbora »Ko so fantje zgodaj vstali...« M. BOŽIČ Р0тжзт0У SVET PIŠE IVAN SENIČAR — DEŽELE V RAZVOJU so za Jugoslavijo eno od najpomembnejših področij mednarodnega sodelovanja. Uspešne politične in druge stike smo ra/vili z večino teh dežel, v mnogih delajo tudi n-iši strokovnjaki, mar- sikje zidajo in postavljajo ogromne objekte naši grad- binci, naši zdravniki delajo po mnogih njihovih bol- nišnicah. Pri tem pa postaja vse pomembnejše prav gospodarsko sodelovanje, saj se vse te dežele bolj ali manj borijo prav z razvojnimi problemi. Jugoslavija ima gospodarske stike s sto deželami v razvoju. Na trge teh dežel smo leta 1972 Izvoeili blñga v \'Tednosti 148 milijonov dolarjev, lani pa že več kot 800 milijonov dolarjev. Uvozili pa smo pred leti blaga v vrednosti 307 milijonov dolarjev, lani pa ie 1,16 milijarde dolar- jev. V pn'em polletju letos pa se je naš izvoz v te dežele povečal ta 43,6 odstotka, uvoz pa za 36,5 od- stotka, tako da so dežele v razvoju v na-ši celotni me- njavi udeležene že s 17,7 odstotka. Predvideva se, da bo naša menjava z njimi do konca letošnjega leta do- segla 2 milijardi dolarjev. Prav tako je v porastu naše sodelovanje na področju investici;: lani je na dežele v razvoju odpadlo kar 62,5 odstotka vseh naših inve- sticijskih poslov v tujini. Tak porast se nadaljuje. Vse to pa še ni dovolj. Prizadevamo si, tudi v Celju, da bi poleg blagovne menjave razširili tudi druge strani so- delovanja: poleg investicijskih projektov še industrij- sko kooperacijo (saj se večina toh dežel industrializi- ra), prenos znanja, tehnologije m naših delovnih izku- šenj. S tem pomagamo pravzaprav razvijati novi med- narodni gospodarski sistem, hkrati pa utrjujemo našo gospodarsko-politično prisotnost v svetu. — CENA NAFTE SE LETOS V SVETU NE BO SPREMENILA. Tako so sklenili predstavniki 13 dežel — proizvajalk nafte (OPEX:! dežele). V letovišču pri Stockholmu se je pred dnevi končalo zasedanje, kjer so določili ceno nafte za letos na 12,70 dolarja za sod- ček. Zgodba o tem pa je zelo zapletena. Nafta se je od 1970 do 1976 podražila za 400 odstotkov. Na lanskem zasedanju OPEC dežel 17. deceanbra pa so sklenili na- slednje: 11 od 13 OPEC dežel se je odločilo, da bodo v letu 1977 nafto podražile najprej za 10 odstotkov (od 11,5 na 12,70 dolarja za sodček), od 1. julija letos pa še za nadaljnjih 5 odstotkov (koeična letošnja cena bi torej znašala 13,30 dolarja za sodček), že lani pa so se Saudska Arabija in Zklruženi arabski emirati odlo- čili le za petodstotno povečanje cene v prvem polletju, ter za nadaljnjih 5 odstotkov od 1. julija dalje. Te raz- like med OPEC deželami pa so pomembnejše kot iz- gledajo, saj Saudska Arabija m Združeni emirati pro- izvajajo več nafte kot vseh ostalih 11 ftJanic skupno (samo Saudska Arabija prodaja Združenim državam Amerike dne\Tao 1,125,000 sodčkov) Tako dobijo OPEC dežele ogromno denarja, vendar so dokaj različno spo- sobne, da ga koristno »zapravijo« za svoj razvoj. Tako so dobile lani kar okoli 40 milijard dolarjev več, kot so jih lahko potrošile, letos pa računajo kar s 50 milijardami. No, za letos ostane torej cena nespre- menjena, saj 11 članic ni dvignilo cene za napovedanih dodatnih 5 odstotkov, videli pa bomo, kaj se bo zgo- dilo na ponovnem decembrskem zasedanju predstav- nikov OPEC dežel. Nafta postaja bolj tudi orožje, s katerim dežele — proizvajalke branijo svojo samo- stojnost in svoje interese v svetu. KONJIŠKI KOMUNISTI NUJNI PROGRAMSKI SVETI v Slovenskih Konjicah so se pred dnevi sestali komu- nisti, ki se poklicno ali ama- tersko udejstvujejo v kultur- niških organizacijah. Pokaza- la se je namreč potreba po večji ideološki usmeritvi tu- di v kulturi. Vedno glasnejše so 2iahteve potrošnikov kul- turnih dobrin po usmerjeni kulturi, ki jo lahko spodbu- jajo le aktivni programski sveti, v katerih bi tvorno de- lali predvsem komunisti. Ti so že ustanovljeni pri kra- jevnih skupnostih, prosvetnih društvih. Svobodah in kino- podjetjih ter seveda pri kul- turni skupnos.ti v Slovenskih Konjicah. Vendar je opaziti, da bi morali vsi ti sveti še bolj načrtno uveljavljati in- terese samoupravne kulturne pohtike, kot jo žehjo in pri- čakujejo delovni ljudje in ob. čani, ki so plačniki in po- trošniki kulturnih dobrin. To je razvidno iz dejstva, da so dali ravno občani v lanskem letu pobude za zgraditev dveh kulturnih domov v ko- njiški občini, letos pa so se zavzeli za izgradnjo kultur- nega doma v Ločah. Krajani tako ix>stajajo tisita sila, ki preko u5.tre2Tkih skupnosti i» organizacij resnično uveljav- ljajo svoje potrebe in želje na področju kulture. In ne samo to. Tudi sami delavci v združenem delu želijo ak- tivno posegati na področje kulture s tem, ko ustanav- ljajo razne folklorne skupi- ■ ne, ansamble, prevske zbor« in recdtatorske skupine. O vseh teh dejstvih so s«, na sestanku pogovarjali kul-| tumi delavci — komimisti iî konjiške občane. Ob koncuj pa so sprejeU še obsežen pro- gram dela, ki predvideva ide- ološko in družbeno usmerje- no udejstvoviuvje komunistovi v vseh sredinah, kjer se obli- kuje kulturna politika in p®" nujajo kulturne dobrine. KONRAD SODlf* fit. 29 — 21. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 CELJE ZA PRAZNIK OBČINE PRIREDITVE OD 21. DO 24. JULIJA Danes in v naslednjih dneih se bodo zvrstile v Ce- lju in v krajevni skupnosti Strmec še naslednje pri- reditve v počastitev praznika celjske občine: ĆETRTEK, 21. JULIJA 8.00 — Promenadni koncert godbe na pihala PD »France Prešeren« iz Vojnika v Strmcu; 9.00 — promenadni koncert godbe na pihala 2PD »France Prešeren« iz Celja p>o mestnih ulicah v Celju; 10.00 — slavnostna seja občinske skupsčiiie v Na- rodnem domu; 14.00 — otvoritev novih obratov železarne v Štorah; le.OO — odprto prvenstvo Celja v plavanju s sode- lovanjem plavalcev iz Velenja in Trbovelj; 17.00 — otvoritev športnega in otroškega igrišča v Strmcu; 20.00 — folklorni plesi v Strmcu. Nastopata skupini iz Branjaluke in Celja. PETEK, 22. JULIJA 10.00 — Tekmovanje v streljanju z zračno puško na strelišču Na gričku v Liscah; 15.30 — otvoritev ceste Strmec—Socka in telefonske centrale v Strmcu; 16.00 — osrednja proslava občinskega praznika v Socki pri Strmcu. SOBOTA, 23. JULIJA 10.00 — Konjeniški tumir v pr^kakovanju ovir na poligonu v škofji vasi. NEDELJA, 24. JULIJA 10.00 — Kegljaški tumir s sodelovanjem tekmoval- cev iz Celja, Siska, Velenja in Žalca. Kegljišče Ingrada ob Ljubljanski cesti. fmm PREDSEDSTVO OD PRAZmU Frontna socialistična zveza v Celju vabi vse delavce in občane na proslave, srečanja in prireditve v počastitev občinskega praznika in dneva vstaje slovenskega naroda. V prazničnih dneh bomo ocenili rezultate preobrazbe našega družbenega, gospodarskega in samoupravnega življenja. Sla- vili bomo pomembne delovne zmage. Z mnogimi kulturnimi, športnimi in družbenimi srečanji bomo vnovič potrdili ži- vahen ustvarjalni in družbeni utrip Celja. Priznanja in na- grade družbene skupnosti za dosežene uspehe kolektivom, organizacijam in posameznikom naj nas predvsem spodbu- jajo k še večji delovni zagnanosti in samoupravni ter poli- tični aktivnosti v vsaki delovni in krajevni sredini. Kajti dela in načrtov ni malo. Praznično veselje naj kaže tudi zunanja podoba Celja. Zato v počastitev praznikov razobesimo zastave in še pose- bej skrbno polepšajmo naše okolje. V petek, 22. julija ob 16. uri pa se množično udeležimo osrednje proslave občinskega praznika in tovariškega sre čanja v Socki — KS Strmec. Frontno predsedstvo občinske konference SZDL čestita za občinski praznik in dan vstaje vsem celjskim delovnim ljudem in občanom. CELJE PRVE PRIREDITVE ZA PRAZNIK Prve prircdi<-,ve v počastitev praznika celjske občine so za nami. Začetek je več kot uspel. Ugoti^vitev je vredna toliko večje pozornosti zato, ker so tak začetek izvedli čla- ni folklorne skupine kulturno umetniškega društva »Ivan Kovačič — Goran« iz pobra- tenega Siska. Njihov nastop na drsališču v celjskem mest- nem parku je potrdil, da so- dijo v sam jugoslovanski vrh. V mnogih točkah bi jih lah- ko primerjali s profesionalni- mi skupinami. Zato tudi nji- hovi mednarodni uspehi ni- so naiključni. Dosegli so jih po trdnem in kvalitetnem de- lu. V Celju so se predstavili kot vrhunski izvajalci narod- nih plesov Ш pesmi. Prikaz jugoslovanske folklore je bil višek večera, ki ga je na za- četku predstave spremljalo okoli 800 ljudi. Zal, pa se je pozneje njihovo število zmanjšalo predvsem zaradi nenadne ohladitve, živo sreb- ro v mestnem parku je nam- reč prejšnji petek zvečer zdrknilo na 14 stopinj, kar je za julij skoraj nenavadno. Več kot uspelo je tudi od- kritje spominskega obeležja štirinajsti diviziji, v soboto, 16. t. m. v Selcah pri Socki. V ozki dolini, ki jo reže Hu- dinja, se je zbralo nekaj sto ljudi. Po besedah dr. Ivana Kopača-Pavčka je znova za- živela pot štirinajste divizije na štajersko, še zlasti pa njen proboj v noči od 15. na 16. februar 1944. leta pri Se- nega čnikovem mlinu. To je bila ena od odločilnih bitk štirinajste divizije na nje- nem pohodu. Tembolj, ker je šlo, da bi čimprej dosegla Paški Kozjak. V tej sote&ki pa se je tisto februarsko noč razplamtel ogorčen boj. Bila je to v mnogih primerih bit- ka na nož, za puško in mitral- jez. Zdaj stoji ob cesti, ki pelje proti Vitanju, marmornat spomenik, ki govori o tej bit- ki, o tem preboju štirinajste in njeni novi zmagi. Lepo slavnost so dopolnili godbeniki iz Malih Dol, šolski otroci kot recitatorji in moški pevski zbor iz Strmca. Slavje pri novem spomeniku se je nadaljevalo na partizanskem mitingu pri Brodeju, prav ta- ko v Selcah. Za prijetno dopolnolo v vr- sti prireditev so poskrbeli ku- harji iz hotela »Metalurg« v Sisku, ki so v hotelu Merx v Celju dva dni pripravljali banijske kuharske F>osebnosti. V nedeljo so v Socki gledali film o Sutjeski, včeraj pa so namesto baletk, mažoretk in godbe iz Logatca (dekleta so odšla na počitnice) zaigrali po mestnih ulicah člani god- be na pihala mariborskih рмз- štarjev. M. B. Odkritje spomenika preboju Štirinajste divizije v Selcah pri Socki in dr. Ivan Kopač (spredaj), ko je obujal spomine na to veliko bitko ... STRMEC:PROSLAVA Osrednja in zaključna proslava letošnjega praznika celjske občine, dvajsetega juhja, bo v krajevni skup- nosti Strmec pri Vojniku. Krajevna skupnost ima 17 vasi in šteje okoli 2.400 ljudi. Življenje v njej je močno razgibano. Tu delajo vse družbenopolitične organizacije. V tej krajevni skup- nosti so kar tri prostovoljna gasilska društva, dve pro- svetni organizaciji, dve podružnični šoli, turistično dru- štvo itd. Na čelu sveta krajevne skupnosti je žo štiri man- datna obdobja, torej 16 let, Ivan Jezernik. CELJE: SLANDROVI NAGRAJENCI Na današnji slavnostni seji občinske skupščine bodo podelili letošnje šlandrove nagrade, priznanja za izred- ne uspehe pri delu in za druge pomemonejše dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti. Nagrade bodo dobili: dr. Franc Planinšek, zdravnik, Jože Dimec, kmet, LIK Savinja, Hokejsko drsalni klub in Krajevna konferenca SZDL štore. CELJE: PRIZNANJA SAMOUPRAVLJALCU Na današnji dopoldanski slavnostni soji občinske skupščine pa bodo podelili tudi devet »Priznanja sa- moupraljalcu« za izredne dosežke na področju razvi- janja socialističnih samoupravnih odnosov. Ta priznanja bodo dobili: Slava šalamon (os. šola Franja Vrunča na Hudinji), Ludvik Vidmar (Okrožno sodišče), Ivan Zavšek (EMO), Pavel 2ele (Cünkama), Vili Selič (Klima), Valentin Vidmar (Merx), Ivan Šte- fančič (Železarna štore), Edvard Ižanc (LIK Savinja) in Zdenka Gradiánik (Zlatarne). GRBI ZA POBRATENE Na slavnostni seji občinske skupščine bodo podelili tudi Grbe mesta Celja kot nova družbena priznanja celjske občine. Po sklepu zadnje seje izvršnega sveta bodo ta odličja prejele vse tri s Celjem pobratene obči- ne: Ćuprija, Doboj in Sisak. STRMEC: POMEMBNE PRIDOBITVE Tudi za krajevno skupnost Strmec p>omeni spre- jem organizacije zaključne proslave praznika celjske občine korak k rešitvi številnih problemov. Modernizi- rana cesta iz Strmca do Socke in nekaj napi-ej pome- ni prav gotovo največjo pridobitev. V naslednjem ob- dobju čaka še asfaltiranje do Vitanja. Praznični dnevi so povezani tudi z otvoritvijo pre- urejene Merxove trgovine, z otvorit\'ijo teleionske cen- trale, z ureditvijo špKjrtnega in otroškega igrišča, z deli pri razširitvi športnega in otroškega igrišča, z poslopja, ureditvijo pokopališča in mrliške vežice itd. Računajo, da je vrednost vseh novih pridobitev oko- li 18 lihjonov dinarjev! To ni malo. Priprave na praznik so razgibale družbeno življe- nje v krajevni skupnosti. Uspela je očiščevalna akcija v Strmcu, uspela je tudi ureditev domačega pokopali- šča, saj je y akciji, prejšnjo soboto, sodelovalo kar 176 domačinov. Uspeh pa je tudi v tem, da so s sofinaiicii-anjem teh del sodelovale mnoge samoupravne interesne skup- nosti, delovni kolektivi, občinski proračun in seveda krajevna skupnost. RADIO CELJE ^^ i^i ^^ ""y ^^^^ ^^ ^^ ^^ VSAK DAN OD 8.10 DO 9.00 IN OD 15.45 DO 18.00 Odiiar smo o našem radiu zadnjič pisali, je preteklo že precej (žal zelo umazane) Sa- vinje. Kar nekam sram nas je, rta smo molčali tako dol- go. Znto pa bomo v prihod- nje bolje vestni in če ne bo- mo, nas le opomnite, da be- sede ne držimo. Vsaj enkrat mesečno se bomo tako v bo- doče srečah tudi na straneh Novega tednika in vam po- vedali to in ono. Radio je pač takšne vrste medij, na kate- reni je enenehno kaj novega - bodisi v tehniki, bodisi v vsebinsk. zasnovi oddaj, ki yam jih želimo, dragi poslu- šalci, čim bolj približati. Pa bodi uvoda dovolj. Da- nes vam bomo natresli le ne- »radijskih« novic, že pri- hodnjič pa bomo pokramljall le o eni, zanimivi ali izbrani temi. In kaj vse je na radiu no- rega? Predvsem je žc debeli ^ve leti nov naš radijski stu- ki ga v zadnjem času še posodabljamo, da bi tehnično l^ven našeg-a oddajanja še "Vignili. Del prizadevanj se ^'cii tudi s slike. Novinarjem J® sedaj nekoliko lažje. Do- pali smo namreč nekaj bolj- reporterskih magnetofo- ^f^v in tudi zato so oddaje privlačnejše. že 14 dni drži za krmilo ^dia Branko Stamejčič, ki •I® vršilec dolžnosti odgovor- nega urednika. vsebinske novosti — Pi^Cvsem vam pripravljamo drugačne dopoldan- oddaje. Del prizadevanj ^^ lahko že slišali na naših jeí-í.njih s Tomažem Domi- Jem, pa banijskimi kuharji " družino Lakovič. Na uho prišepnemo, da so to pr- Poskusi, ki bodo jeseni, če lišt^^^^ sosvet našega ured- - 2» to, rodili povsem ^^ligačne, bolj sveže, pristop- »žive« dopoldanske od- Tajf' Novosti pa bo še več. gJ^o bomo namesto filmske- èg.Pi'egleda že to soboto pri- ^^ Oddajati »filmske spreho- ђј - ki bodo bolj pestri in za- ^'vi. iz Celja pa bodo segli tudi v ostale občine in vsaj občasno tudi v svet. O ostalih novostih in zani- mivostih več prihodnjič. Sa- mo še to — iskreno želimo, da nam pišete in postanete na ta način soustvarjalci in ne le kritiki naših oddaj. Ne le, da nam bo vaše pisanje v dragoceno pomoč, če bo pisem dovolj, bomo odprli tu- di oddajo, klepet s poslušal- ci. Na ta način bo naša vez lahko še tesnejša. SKOKOV MEMORIAL 77 STANKO LISEC POKAL NOVEGA TEDNIKA IN RADIA Odločitev je bila enoglas- na. Pokal, ki ga uredništvo Novega tednika in Radia Ce- lje podeljuje vsako leto ti- stemu domačemu atletu ozi- roma atletinji, ki doseže na tradicionalnem Skokovem memorialu vrhunski uspeh, prejme tokrat Stanko Lisec. Njegov r^ultat na torko- vem mednarodnem atletskem tekmovanju v Celju je bil izreden. V teku na 5.000 me- trov je dosegel s časom 13:54.2 svoj drugi najboljši čas in zasedel drugo mesto. In ne samo to. Prav s tem nastopom je tudi dokazal, da je izreden borec in da si je mesto v državni repre- zentanci več kot zaslužil. S tekom, v torek, popoldne, na stadionu Borisa Kidriča, je še potrdil, da bi po vsej pravici sodil v tisto selek- cijo državne reprezentance. ki je prejšnji teden nasto- pila v Londonu na evrop- skem polfinalnem tekmova- nju. Dosegel je boljši rezultat kot jugoslovanski reprezentant na tej progi, svojo vrednost pa je potrdil tudi v torek, ko je brez te- žav premagal še drugega ju- goslovanskega reprezentanta Vuloviča. Stanko Lisec je izredno prizadeven atlet. Sicer pa, prav takšen je bil kot tek- movalec tudi njegov sedanji trener, Simo Važič. Odlike se torej prenašajo. Zaradi vsega tega prejme pokal Novega tednika in Ra- dia Celje za dosežek na tor- kovem Skokovem memorialu Stanko Lisec, član AD Kla- divar. Л1. B. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 29 — 21. julij" 197: OB PRAZNIKU ŠTORSKI TRAKTORJI DANES SLAVNOSTNA OTVORITEV TOVARNE v železarni štore bodo da- nes dopoldne tudi uradno od- ргИ proizvodnjo traktorjev in s tem na svečan način oboga- tili praznovanja letošnjega praznika celjske občine. Prvi traktor so v štorah sicer iz- delali že 25. februarja in od- tlej tu tudi teče redna pro- izvodnja. Prav slavnostna ot- voritev pa naj bi poudarila uspeh štorskc železarne, za katero predstavlja proizvod- nja traktorjev po licenci FIAT višjo stopnjo predelave in tudi razvojno nadvse zani- miv in perspektiven program. C4iločiiev, da pričnejo v štorah s proizvodnjo traktor- jev ru slučajna, štorsiki livar- ji imajo namreč odlične po- goje za takšno proizvodnjo. Imajo plodne izkušnje v li- varski in jeklarski proizvod- nji, serijsko proizvodnjo ulit- kov in lastno surovinsko os- novo. To pra je bilo dovolj za odločitev, da bo v zeleza¡rni 2rasla nova tovarna s 15.000 kv. metri površine v kateri je obrat mehanske obdelave ulit- kov z varünicami in obrat montaže z lakirnicami. Tovarna zaposluje okrog 200 delavcev, od tega 130 v nepKDsrednl proizvodnji. Delo poteka ,v eni izmeni, pri pred- videni polni zmogljivosti pa bo tovarna zaposlova'a 350 delavcev, štorski delavci ob- delujejo vse odlitke iz lastne livarne, torej ohišja menjal- nika, diferenciala, sklopke, bočnih reduktorjev, nosilec prednjega mostu, vršijo pa tudi celotno obdelavo z var- jenjem prednje preme, karo- serij skih in ostalih delov traktorja. Vse ostale dele za traktorje dobivajo od koope- rantov, ki jüi v proizvodnji traktorjev sodeluje okoli 60. V času otvoritve imajo de- lavci štorak»' tovarne traktor- jev že precpj izkušenj. Te so predvsem pokazale, da bo tre- ba še bolj skrbno gojiti stike s kooperanti, med katerimi je tudi nekaj takšnih, s kate- rimi bo treba precej stvari še urediti. Ostra kontrola vsa- kega proizvedenega traktorja namreč ne dopušča napak, o čemer priča tudi dejstvo, da daje železarna za svoje trak- torje enoletno garancijo, kax je presedan na jugoslovan- skem tržišču. V montaži tako nastajata dva tipa traktorjev — štore 4012 in 404( prvi z enojno in drugi z dvojno vleko. Oba imata 42 konjskih moči in se torej uvrščata v srednji raz- red oziroma prav v tistega, ki so ga nasi kmetijski pro- izvajalci doslej najbolj po- grešali. Posebna prednost teh traktorjev je njihova imiver- zainost. Ne le, da sta oba ti- pa primerna tudi za vlečna vozila, uporabniiki posebej pozdravljajo možnost stran- skih priključkov, ki omogo- čajo opravljanje dveh del (košnja in spravilo npr.) na- enkrat. V Tovarni traktorjev na- črtujejo letos proizvodnjo 4000 traktorjev, pri čemer naj bi bilo 70 odstotkov pro- izvedenih traktorjev tipa 404. Že danes pa je jasno, da za- radi nekaterih težav ob star- tu te proizvodnje ne bodo do- sestra in zanimiva kot izvor proizvodov za nadalj- njo predelavo, pa tudi kf>t proizvajalec blaga za široko potrošnjo. Ustvarjen družbt rii proizvod predstavlja okoli 5.3 odstotka slovenskih gospo- darskih zmogljivosti, po števi- lu aktivnega prebivalstva je Celje med prvimi občinami v Sloveniji, po narodnem do- hodku pa je na šestem mestu. Glede na takšne materialne m dohodkovne razsežnosti se družbeni in osebni standard razvijata vzporedno z rastjo ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ v ostalih delih naše republike. Kakorkoli je celjsko gospo- darstvo, sedaj in v preteklo- sti, pomembno za slovenski in jugoslovanski prostor, pa ne kaže prezreti dejstva, da so se ob njem razvila mlada gospodarstva, ki so napredujoča in prodorna, medtem, ko se znaten del or- ganizacij združenega dela v Celju opleta z usedlinami pre- teklosti, predvsem z namišlje- no zveličavnostjo rutinerstva, brez pravih izhodov iz zagate. Pomanjkanje svežih idej in spretnosti v odločitvah so zna- čilnosti, ki jih nosi s seboj obiemenjenost z navaillami, v katerih živimo. Zato nam je spoznanje o lastnih slabostih toliko bolj v spodbudo, da odpremo pot razvoju, ki ga celjski delavec in občan ne le želita, ampak tudi potrebujeta in zaslužita. Enotnost volje in odločna politična akcija nas ob praz- niku vodita v optimizem, da bomo v srednjeročnem obdob- ju uspešno preorali slabosti preteklosti in se otresli bre- men, ki nas .še vedno težijo. Zahteva, da bo srednjeročni razvoj občine hitrejši od po- prečja v republiki, ni le izraz dobrih želja, ampak neobhod- na potreba za enakomernost raz\oja in dohitevanje zamu- jenega, glede na objektivne materialne in človeške zmo- gljivosti, ki jih premore naša družbena skupnost. Zato naj naš praznik ne iz- zveni le kot proslava in spo- min na trenutek, ko se je celj- ska četa z orož,jem v rokah pri(iružila borbi za narodno in socialno osvoboditev člove- ka, ampak tudi kot priložnost za bilanco našega .skupnega in posamičnega prispevka v borbi za gospodarsko uspeš- nost. RISTO GAJäEK шотс вшовтшшвЈУА PIŠE BRANKO STAMEJCIC Sanacija tozd Kontejner v EMO je bila vse do konca minulega tedna še ^zadnja odprta rana celjskega gospodar- stva. Ta tozd je bil namreč zadnji, ki je zaradi nekrite^zgube iz lanskega le. ta in nepotrjenega sanacijskega načrta stal pred brezno?n minimalnih osebnih dohodkov, morda cdo stečaja. Zakaj pravzaprav rešitev v zadnjem hipu? Delovna organizacija EMO je po odobritvi sanacijskih programov za os- tale tozde, ki so lani poslovali z izgubo, intenzivno iskala rešitve tudi za tozd Kontejner. Po zagotovilih projektantov za nizke gradnje pri razvojnem centru Celje je rešitev v programu »radius«, izdelkih iz valovite pocinkane pločevi- ne, ki se uporabljajo v vseh vrstah nizkih gradenj in ki v Jugoslaviji še ni. majo proizvajalcev. Program sanacije, v kateri naj bi ob kontejnerjih prav program »radius« postal osnova re- šitvi, pa je naletel na zelo različen sprejem. Medtem ko v Celju čvrsto verjamejo v to rešitev, so strokovnjaki gospodarske zbornice pokazali manj op- timizma. Predvsem zaradi neobdelanega tržišča, sorazmerno nizko načrtovane proizvodnje (letos le 500 ton), pa tudi le okvirno prikazane dohodkovne zani. mivosti programa. Program so zato ocenili kot zgolj sanacijski in ne raz- vojni, torej ne tak. ki bi lahko dejan- sko pomenil trajno rešitev za ta tozd. Gre torej za različne ocene perspektiv, nosti in ker prav trajnost rešitev skozi ta program ni podrobno prikazana, se je zaupanje lomilo. Lomilo se je vse do konca minulega tedna, ko so na .široki razpravi v EMO le prišli do enotnega sklepa, da ima EMO tildi v tozdu kontejnerjev realne možnosti za uspešno sanacijo. Nekoliko omiljeno in korigirano stališče gospo- darske zbornice Slovenije, zaupanje banke in čvrsta zagotovila predstavni.- kov EMO so le bila dovolj za to da je EMO dobil možnost. Predstavniki IK CK ZKS, izvršnega sveta SRS, republiški svet Zveze sin- dikatov in drugi so torej EMO dali po- trebno družbeno verifikacijo za sanacij, ski program tozd Emocontainer. Temu zaupanju je sledil tudi sklep sklada skupnih rezerv SRS, da odobrijo EMO manjkajoča sredstva za kritje lanske izgube oziroma za sanacijski kredit. Sanacija zadnjega tozda v celjski obči- ni, ki je še imel od lani nekrito izgubo, je torej potrjena. Vendar s tem dela še zdaleč ni ko- nec. Ostri pogoji, ki so jih ob tem skle- pu postavili celotnemu EMO pravza- prav pomenijo nasprotno. EMO je pred izjemno zahtevnimi nalogami. Ne le- toz Kontejner, EMO kot celota je pred morda najzahtevnejšimi nalogami v ce- lotni zgodovini svojega obstoja. Najtežje bodo zastavljene razvojne naloge. EMO mora v prihodnjih me- secih pripraviti podrobne razvojne na- črte za celotno svojo proizvodnjo in za vse izdelke, ki jih že dela ali jih name- rava proizvajati. Ti programi morajo vključevati tržne analize, kadrovske re- šitve, dohodkovno zanimivost, pa tudi vse predvidene dohodkovne povezave, ki jih bo uresničitev zahtevala. Da to ne bo lahka naloga, priča med drugim zahteva, da razvojne usmeritve prav ta. ko kot sanacijske programe najširše družbeno verificirajo. V pomoč bodo tudi strokovnjaki gospodarske zborni- ce in celjskega izvršnega sveta, ki je zadolžena za pomoč pri sanaciji EMO. In slediijič, po zahtei^ah zadnjega razgovora morajo v EMO storiti več za ustreznejšo samoupravno organizira- nost, oblikovati boljše sisteme za raz. porejanje dohodka in sredstev za oseb- ne dohodke in uresničiti temeljne za- hteve zakona o združenem delu pri družbenoekonomskem osvobajanju de- lavcev. Nalog je torej veliko, le njihova do- sledna uresničitev, za katero nosi od- govornost vodstvo EMO, pa tudi Celje kot družbenoekonomska celota, bo la. hko dala željene rezultate. Medtem ko se rezultati, sanacijskih prizadevanj v ostalih tozdih EMO že potrjujejo, ostaja prva naloga v tem obdobju še uspešna sanacija tozda Kon- tejner in dokaz, da je »radius« res perspektiven in tudi razvojno zanimiv program. šele razvojni programi pa bodo da- li odgovor na morda najbolj žgoče vprašanje celjskega gospodarskega tre. nutka: je EMO res na novi, pravi poti? Odgovarjati bi bilo preuranjeno, ne- dvomno pa drži, da EMO v svojih pri- zadevanjih zasluži vso podporo in zau. panje, ki smo mu ga v Celju prepogo- sto odrekali. HMEZAD ŽALEC TOZD Mlekarna Celje Ljubljanska 87 Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. Elektrotehnika — šibki tok Pogoj:: SS izobrazba šib- ki tok, 1 leto prakse 2. KV eiektrikar Pogoj: ix)klicna šola, eno leto prakse 3. KV kurjača za strojno kurjenje Pogoj: izpit za kurjača Razpis velja do zasedb^ delovnih mest. fit. 29 — 21. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 CELJE CELJE KOT TURISTIČNO SREDIŠČE IN IZHODIŠČE Čeprav bi so ne mogli stri- fijati z mislijo, da je Celje turistično mesto, tisto, ki bi j^j zaradi naravnih lepot in prav takšnih pogojev privab- ljalo goste, da bi tu ostajali tudi dlje časa, je pa vendar- le res, da je pomembno sre- dišče tui'ističnega območja. In se več, spričo razgibano- sti in dejavnosti je tudi po- ' niembtrn pobudnik za reševa- ; nje prenekaterih turističnih ■ nalog in ne nazadnje prav ; tako vsklajevalec določenih potreb. Tudi spričo funkcije. Iti jo ima kot regijsko sre- dišče. Seveda pa je mesto oto Sa- vinji tudi v turističnem pro- metu, v turističnem gospo- darstvu na sploh, pKjmembna točka. Celje je bilo in je mi- Itavno za slehernega člove'ka zaradi svoje lege. Pomembno vlogo ima v poslovnem tu- rizmu. Prav tako v izletniš- kem, kulturnem, da ne zapi- šemo športno-rekreacijskem. Celje torej ni klasično turi- stično mesto, je pa zato me- sto, ki vt-ndarie živi svoje specifično turistično življenje. Dokaj razgibano. Na koncu koncev je tudi izhodišče k znani'm zdraviliščem. Zato ni naključje, če se je prav tu pred dvajsetimi leti rodila Zveza nara-vnih zdravilišč in zdraviliških kraje%' Slovenije in če je zdaj tu tudi sedeiž naslednico te družbene orga- nizacije — poslovnega zdru- ženja naravnih zdi-avilišč Slo- venije. Pomembno vlogo v turistič- nem razvoju mesta in ob- močja ima Celjska turistična zveza. Njena dejavnost je bi- la zlasti v minulih letih več kot razgibana. Precejšen del njenih nalog naj bi prevzela olMmočna turistična poslovna skupnost. Toda, kaj, ko ta organÍ2Kw;ija zamuja s svojim dolom že skoraj poldrugo le- to. Sicer pa je prav never- jetno, da gospodarske orga- nizacije, ki bi se naj z veli- ki'i-n interesom povezovale v to skupnost, dovoljujejo takš- no zamudo! Čudno je tudi, da to zamudo mimo gledajo družbenopolitične silnice. Za- kaj? Značilen pečat turističnemu dogajanju v občini dajejo tu- ristična dru.s.tva. Kar pot jih je. Čeprav je celjsko Turi- stično društvo tisto, ki po- maga vsem ostalim, se ven- darle ponuja vprašanje, za- kaj v občini ne dobimo ob- činske turistične zveze ali morda podobne organizacije, ki bi še bolj vsklaj evala delo na tem območju. Celje bi za močnejši raz- voj turiz?ma nujno p>otrebo- valo nov hotel. Pa tudi se- danje hotelske zmogljivosti kličejo k obnovi, moderniza- ciji. Poglavje zase je seveda povezovanje gostinskih in tu- rističnih delovnih organizacij. Združeno Celjsko gostinsko podjetje je bilo prvi korak na tem področju. Ne pa edi- ni in zadnji! Nadaljnja inte- gracija gostinstva v Celju in v regiji je še vedno odprto vprašanje. Kot vse kaže, je največ dilem okoli nosilca tega združevanja. Kdo naj bo to? Katera delovna orga nizacij a? Za večjo uvelj:avitev Celja kot turističnega mesta pa bi morali napraviti .še marsikaj. Sem sodi tudi komunalna ureditev mesta in občine. Prav tako varstvo okolja Kljub propadlim poskusom — vmes jih je bilo precej tudi uspešnih — bi morali znova razmisliti o m*)rebit- ni oživitvi gledaliških iger, letnih kulturnih prireditev in morda še o čem. Nekateri sejmi, kot gospodarske pri- reditve, že dajejo ntestu svoje obeležje. Lahko bi sej- mu obrti; zlatarski razstavi, priredili vse za otroka Tedna domačega filma itd. dodali še kaj. Motivov za to je do- volj. Med odprta turistična vpra- šanja Celja sodijo t¡udá izlet- niške točke. Zanje smo se prunaio zavzeli. To še pose- bej velja za Celjsko kočo, Svetino, Stari grad, za čudo- viti center Na gričku v Li- scah, za ureditev objektov okoli Mlinar j evega Janeza na Teharjih itd. Tudi turistično rekreacijski center Golovec čaka na nadaljnje objekte, da bo lahko zaživel polno živ- ljenje. In kaj je s àmartin- skim jezerom? Lahko bi ga bolje izkoristih. V turističnem pogledu bi lahko mesto bolj razgibali tai- di s postavitvijo primernih maket, opozorilnih tabel, itd. V to poglavje sodi tudi Do- brna. Pa ne na zadnje me- sto. Glede trenutnega stanja morda celo na prvo. Zdravi- liški kraj potrebuje nov ho- tel, če hoče korak naprej. Potrebuje pa še nekaj dru- gih odprtih in rekreacijskih objektov. Skratka, tudi tu nalog ne manjka. Zagnanosti je dovolj, sredstev pa tre- nutno premalo. Po vsem töin ima Celje, ne kot mesto, marveč kot občina, veliko nalog tudi na turističnem področju in še precej nerešenih vprašanj. MILAN BOŽIČ CRNOVA — DOBRNA: PO CESTI ZE VOZIJO Čeiprav modernizirana oesta med Črnovo in Dobrno še ni bila uradno odprta, po njej že vozijo. Tako lahko zapiše- mo, da so se uspešno konča- la dela na objektu, ki so ga nestrpno pričakovali zlasti na Dobrni. Z urejeno cesto je zdra^dliščo v tem kraju zdaj dosti bUŽG šaleški in Mislinj- ski dolini, Koroški... Cesta je lepo speljana, ši- roka je šest metrov, na ne- fateriJi predelih pa je zgraje- na na povsem n гчг»т5,т?Љ1ПК' Celjski motiv: Savuija in Stari grad. Kot turistična zname- nitost je ostal le Stari grad, medtem ko smo Savinjo one- snažili tako, da je v njenem celjskem oviaku kopanje že kar nevarno, škoda, nekoč je bila ta reka v vsej svoji dol- žini čista ... FRANJO ADAMLJE LJUDJE MORAJO VEDETI ZAKAJ GLASUJEJO Čeprav je čas dopustov, ae 7 vseh krajevnih skupnostih konjiče občine živahno pri- pravljajo na referendum, ki bo konec meseca septembra. Povsod so že biU zbori obča- nov, sestanki krajevnih kon- ferenc Socialistične zveze in svetov krajevnih skupnosti, kjer so občani temeljito pre- tresli sestavljene referendum- ske programe in možnosti za njihovo uresničitev v času na- ! slednjih petih let. Sicer pa nam je več o samih pripra- I vah na referendum ter o obli- kovanju programov za posa- mezna območja konjiške ob- : Cine povedal tajnik občinske- j ga štaba za izvedbo samopri- spevka Franjo Adami je. NT: Kako so tekle riostda- ' ".je priprave na referendum ' o samoprispevku v občini? Fr. .\I)A>1L.ÎK: Lahki) re- ^ ^ftni, da so priprave na re- l îerendum v tem poletnem ča- su na višk'.i. Trenutno u&kla- jujemo programe vseh kra- i RESNIČNA Tudi naše branjeTr'ke znajo j ^iti včasih na moč hudomuš- I Da je res taiko, priča na- : slednja anekdota: j Mlada gospodinja je pri eni ^ prodajalk zelenjave hotela ^'-ipiti dva, tri korenčke za | lUlio. »Kaj bi z dvema korenčko- jo je podučila prodajal- »Več jih vzemite! Korenje J® silno zdravo za oči.« »Za oči?^< se je začudila ne- Чка gospodinja, " »^veda. No, pa povejte, óe že kdaj videla zajca z oča- •« Pa še TÖS ja ... jcvnih skupnosti v občini in oblikujem.o finančne vire za njihovo uresničevanje. Pove- dati moram, da so ti progra- mi že izdelani in da smo jih uskladili tudi s srednjeročnim programom razvoja naše ob- čine. Ljudje so na zborih ob- čanov ali na sestankih kra- jevnih konferenc Socialistične zveze žc razpravljali o njih in se seznanili tudi z okvir- nimi vsotami denarja, ki jih ho potrebno zbrati v srednje- ročnem obdobju za njihovo ¡ uresničitev. NT: Kolikšna je pripravlje- j nost občanov izrekati se za ! te progvamp in tako glasova | ti za sdmor.rispcvek? F. ADAMIJE: Moram reči, da je v krajevnih skupnostih čutiti veliko navdušenje in za- nimanje občanov za tretji sa- moprishevek. In to ne glede na dejstvo, da bodo s tem samoprispevkom ljudje dali za razvoj s-ojega kraja ne- koliko ve."^ "sclstev kot do- slej. NT: Želje ljudi so vedno prilagojene potrebam krajev- nih skupnosti. Za kakšne ob- jekte se občani trenutno naj- bolj ogrevajo? F. ADAMLJE: Zanimivo je, da sm-- v dosedanjem dru- gem samoprispevku usmerjali sredstva predvsem v elektrifi- kacijo krajev, nekaj v nape- ljavo telefonskega omrežja, veliko denarja je šlo za šol- stvo in kulturo. Novi referen- dumski programi pa predvi- devajo predvsem asfaltiranje lokalnih cest, razpiritev tele- fonskega omrežja, veliko pa je krajevnih skupnosti, ki že- lijo imeti večnamenski pro- stor, v katerem bi bil sedež družbenopolitičnih organiza- cij, krajevne sktipnosti in de- legacij. Vendar pa je jasno, da v obdobju do leta 1980 vsem željam ne bomo mogli ustreči. NT: \И ste v referendum- ski programih večjih krajev- nih skupnosti uveljavili nače- lo solidarnosti do nerarvitih krajevnih skup"«'^*»'' F. AI)AML.IE: Lahko rečem, da smo načelo solidarnosti vnesli v programe vseh večjih kraje\Tiih skupnosti. Le-te bo- do namreč prispevale manj- šim in nerazvitim krajevnim skupnostim ded sredstev za realizacijo zastavljenih prog- ramov. To vodilno načelo bo- mo uporabili tudi pri ures- ničevanju programov večjih krajevnih skupnosti, saj bo konjiško-laško območje sku- paj z zreškim prispevalo kar precej denarja za uresničeva- nje referendunxskega prc^ra- ma vitanjskega območja. NT: in ob koncu, kalto se boste še vnaprej pripravljali na izvedbo referenduma? F. ADAMIiJE: Do konca ju- lija bomo izdali že drugo šte- vilko bütena, v katerem bo- do objavljeni že podrobni in usklajeni programi vseh kra- jevnüi skupnosti v občini. V mesecu septembru pa bomo izdali posebno brošuro s pre- gledom uresničevanja doseda- njega samoprispevka ter s programom za naslednjega. Informacijo občanom skuša- mo namreč oblikovati čim bolj popolno, saj mora sle- herni oT>čan spoznati, za kaj bo glasovali in kaj bo od tega glasovanja imel on in njegov kraj. DAMJANA STAMBJCIC 6. stran — NOVI TEDNIK St. 29 — 21. julij" 197: LAŠKO PülSRCFiO >>P6V0 iN CVETJE^^ Letošnje praznovanje piva in cvetja je potekalo v zaiameiiju jubilejne 750-letnice Laškega. Čeprav je organizatorjem v petek vreme ponaga- jalo, so bile otvoritve številnih razstav dobro obi- skane. V soboto je sončno jutro privabilo v Laško goste, ki so si lahko ogledali razen ra2»tav še nastop šolanih psov in dresirarnih konj. Veselo razpoloženje ni v mestu jubilantu prenehalo niti v času kosila. Številne in dobro založene stojnice *so nudile obisko- valcem hrano, pijačo in gilasbo. Osrednja sobotna prireditev je bila vsekakor La- Sčanjada, zabavno tekmovanje ек;р v nenavadnih špor- tih. Gledalci so se lahko nasmejali »gasilskemu« nogo- metu, predvsem pa mokrim igraloorn. V soboto zvečer je bilo v La¿l:em prav težko najti parkirni prostor. Dolge kolone L^vtomobilov so se po- časi pomikale proti mestu. Nihče ni hotel zamuditi ognjemeta, ki je tudi letos dobi o uspel. Nepregledna množica ljudi je rájala nato Se dolgo v noč. V nedeljskem jutru so Laščans prebudili godbe- niki iz Radeč, Zidanega mosta, štor ia Laškega. Osrednja dopoldanska prireditev je bila parada, na kateri so delo\'ne organizacije prikazale svojo dejav- riost, prav tako pa so pokazali svoje delovanje tabor- niki, kmetijci, člani Rdečega križa, hortikulturci, če- belarji in člani folklorne skupine. Po obhodu skozi mesto so jih spremljali vsi člani godb na pihala, La- ščani in gostje. Mesto jubilant se je na praznik piva in cvetja do- bro pripravilo, kar so potrdili tudi številni obi.skovalci. Na snidenje na Pivu in cvetju 197»! VIDA ŠPENDL ŠMARJE PRI JELŠAH ŠOLE, VRTCI, STANOVANJA ... Pred nedaATOm so v šmar- ski občini sprejeli dodatek k družbenemu dogovoru o te- meljih družil^enega načrta raz- voja občine za obdobje 1976— 1980 in kjer se podpisniki ob- vezujejo, da bodo z vsemi močmi pomagali pri uresniče- vanju sprejetih nalog. V ospredju so gradnje os- novnih šol v Rogatcu in Bi- strici ob Sotli ter Koetrivnici, takoj nato pa otroških vrtcev v Podčetrtku, Kozjem, Bistn- cin in Kristan vrhu. V to obdobje sodi tudi no- vogradnja kulturnih domov v Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah (že poteka) ter uredi- tev prostorov za normalno de- lovanje kulturno prosvetnih društev v Podčetrtku, Kostriv- nici, Šentvidu in Mestinju. Zdravstvo bo v načrtova nem obdobju rešilo vprašanje novih zdravstvenih domov v Kozjem in Podčetrtku (pred- vsem dokončanje del in na- kup opreme), obnoviti pa na- тегал'ајо Zdravstveno postajo Šmarje in lekarno v Podčetrt- ku ter v Šmarju. Zelena luč naj bi zasvetila tudi za I. in II. fazo gradnje doma upokojencev v Šmarju (dokončanje prve in začetek gradnje II. faze) in obncvo doma ostarelih Jelšingrad. Občina bo dobila vrsto re- kreacijskih objektov. Mišljene so predvsem TRIM steze v Roga.ški Slatini in to v sklopu rekreacijskega centra v Koz- jem, Rogatcu, Bistrici ob Sot- li in Podčetrtku. 1100 stanovanj do leta 1980 ni le vroča želja, pač pa tudi nujnost. 275 stanovanj bodo zgradili v družibenem sektor- ju. M. STRAŠEK DARKO KONČAN ŠENTVID PRi PLANINI NA DELOVIŠČIH NOVI MLADINCI — NOVI PRIJATELJI Brigadirji II. izmene Koz- jansko 77 so delovišče zapu- stili kot štirikratni udarniki, predv.sem pa bogatejši za mnogotera spoznanja, ki si jm je moč nabrati le v kolektiv- nem vzdušju in ob delu, kot so prostovoljne mladinske de- lovne brigade. Zmotili smo jih sredi vroče- ga dopoldneva, prav na nji- hov zadnji delovni dan, in si- cer tiste mladince, ki so tri tedne delali na cesti od Sliv- nice proti Loki. Sonce je ne- usmiljeno žgalo ž>e ob 8. uri zjutraj in marsikomu niti na pamet ne bi prišlo, da bi se mu izpostavljal. Brigadirji pa so se v dneh skupnega življe- nja in dela marsikaj naučili in spoznali, da je predvsem trdna volja in »nekaj hoteti« tisto, kar dviga moralo mla- dih. Tako smo na delovišču sple- tli poiiovor s temi mladimi ljudmi in mnogi med njimi so dejali, da bi še ostali sku- paj, in da se ne boje težkega dela, čeprav vedo, da se ne morejo kosati z bagri in dru- go mehanizacijo, ki opravlja najtežja dela. Vsi, fantje in dekleta brigade Jovan Jurko- vič — Jovo iz Gornje Radgo- ne in Orienski bataljon iz Hercegnovega, so poudarili ve- lik pomen in odlične rezultate idejno-političnega dela, ki je teklo v času prostih aktivno- sti. Seveda pri tem ne gre pozabiti tudi na šport, šport- na srečanja, kulturne prire- ditve in še vrsto drugih aktiv- nosti, s katerimi so se v teh dneh ukvarjali ti mladi lju- dje. Eno z drugim je tisto, so kar poprek odgovarjali, kaj iizgrajuje mladega človeka. Marsikomu so bili prvi dnevi v brigadi silno težki, ne sa- , mo zafadi krvavih žuljev. Naj- teže se je bilo vživeti v kolek- tivno življenje m dogoake, ki jiil le-to pr-unaša s seboj. Po nekaj dneh pa so bili vsi pri- jatelji, kot da .se poznajo že iz otroških let. In bolj ko se je bližal dan slovesa, teže je bilo predvsem tistim mla- dim, ki so v teh dneh spozna- li, kaj pomeni enotnost v delu in idejah. Brigade mladih torej odha- jajo in prihajajo nove. Tako bo vse do 28. avgxista, ko bo zvezna delovna akcija Kozjan- sko 77 za letos zaključena. Domačini in tudi mladi pri- čakujejo, da se bodo v na- slednjem letu spet videli in med seboj tako dobro sodelo- vali, kot so letos. M. B. MOZIRJE: KLUB SAMIOUPRAV- LJALCEV čeprav se je in .se klub samoupravljalcev občane Moárje še dantas boiril s fi- nančnimi težavami, saj nmoge del.ivne organizaci- je, podpisnice samouprav- nega sporazuma, še do da- nes, po dobrem letu for- malnega dela kluba, ni.so poiravnale svojih obvezno- sti, se to na dejavnosti ni poznalo. Seveda, pa to ne pomeni, da Ix) lahko klub deloval brea denaine in drugačne pomoči soustano- viteljev tudi naprej. V dobrem letu, kolikor dela, je pripravil dvajset seminarjev in drugih ob- isk družbenopoliitičiiega izobraževanja, ki jdh je obiskalo več kot 600 delav- cev — samoupravljalcev. In še nekaj: kvaliteta tega dela se je izboljševala od semriBiaTja do seminaa'ja. Na udeležbo pa je vseka- kor vplival tildi izbor pre- davateljev. Razen tega je praksa pokazala, da so najbolj primerne oblike dvodnevni seminarji. SPORED OD 21.7. DO 28.7. ČETRTEK Četrtek, 21. 7.: dopoldan: 8.10 poročila; 8.15 srečanje z družino Lakovič; 8.50 Pod konjiško goro; 9.00 zaklju- ček .sporeda; popoldan: 15.45 glasba iz našega studia; 16.00 poročila; 1«.06 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo; zabavni globus; glasbena medigra; 17.00 kronika, obvestila; 17.;i0 Aktualno — slavnostna seja skupščine občine Celje ob občinskem prazniku; 17..)0 domači ansambli; 18.00 zakljiiček sporeo- stavile v II. prioriteto. V košarki je v zadnjem šol- skem letu nastopilo na občin- skih prvenstvih kar 47 ŠŠD s 47 moškimi in 44 ženskimi, ekipami, s starejšimi pionirji in pionirkami, le nekoliko manj pa s takoz\'ano IÏ. se- lekcjo — pionirji v starosti 10 —12 let. Udeležba v atletiki je bila le za las skromnejša. Na- stopilo je 45 ŠŠD z moškimi in ženskimi ekipami, večje število občin pa je izvedlo tudi tekmovanja z nastopom II. selekcije. Najbolj množič- na je bila udeležba v nogo- metu, kar kaže, da je nogo- met nadvse priljubljena igra naših pionirjev. Nastopilo je kar 48 ŠŠD s preko 500 mla- dimi nogometaši! V rokome- tu je nastopilo 41 ŠŠD s 41 moškimi in prav toliko žen- skimi ekipami. Sledijo strel- stvo z nastopom 36 moških in 33 ženskih ekip, namizni te- nis z nastopom 28 moških in 27 ženskih ekip, najslabša udeležba pa je bila v gimna- stiki z udeležbo 14 moških in 19 ženskih ekip. Le 4 občine so izvedle smučarska prvenst- va, v krosih 5 občin, v plava- nju pa le dve! Ta pregled nam kaže, da bo treba v določenih panogah in igrah, kjer obstojajo pogoji, v prihodnje zagotovit večjo vadbo in udeležbo ššD. Ko- misije in odbori za šolski šport pri TKS in ZTKO v občinah bodo morali v pri- hodnje v okviru občin in no- vih tekmovalnih skupnostih zastaviti delo še na večji širi- ni. Problem, ki ga bo treba rešiti, pa naistaja ob preho- du z delom selekcij. Tako bo potrebno pristopiti k širši franti na osnovi izdelanih tek- sto\ k testiranju otrok v I. in II. selekciji in jih na osno- vi nadarjenosti usmeriti v do- ločene športne panoge in igre. Delo s selekcijami mora po- stati tudi v celjski regiji no- va kvaliteta, če želimo razvi- jati tekmovalni šport po poti kvalitetnega napredka našega pionirskega in mladinskega športa. Pot je že začrtana, treba jo bo uresničevati in za njo žrtvovati tudi ustrezna fi- nančna sredstva. Vse strokoV' ne republiške športne zveze so že pripravile v smislu ure- sničevanja novih usmeritev v našem vrhunskem športu po- ti k izvajanju novih tekmoval- nih sistemov. V bazi bo treba sedaj uresničevati te nove po- ti, ki nam bodo zagotavljale v določenem obdobju tudi na- predek v našem športu, ki si ga vsi tako želimo. Preveč smo se doslej zadowljevali z raznimi ligami, ki so bile po svoji kvaliteti dokaj varljive, na športno-rekreativni ravni, terjale pa so ogromna finan- čna sredstva. Zato lahko pri- čakujemo z novim šolskim le- tom zagnano delo po novih tirnicah pri nadaljnjem raz- voju našega šp>orta. K. J. LÍBELA: SKRB ZA ZDRAVJE V celjski Libeli, tovarni tehtnic in finomehanike, skr- bijo za zdravje svojih čla- nov delovne skupnosti. Os- novna organizacija sindikata v TOZD Tovarna tehtnic je, omogočila štirim članom, da so te dni odšli na strošk« sindikalne organizacije na okrevanje v zdravilišče Roga- ška Slatina in v zdravili.šče Podčetrtek, štirje člani bo- do na okrevanju deset dni. Prvi delavci, ki so odšli na okrevanje, delajo na delov- nih mestih, l^i škodljivo vpli- vajo na zdravje, to so vari- lec, polirec in lepilca tapet na mostove osebnih tehtnic. S tem pa še ni zaključen krog koristnikov te ugodno- sti. Izvršni odbor sindikata bo tudi v bodoče skrbel za delavce, ki delajo na teh ali podobnih delovnili mestih. J. K. KLIMA S DELAVCE RAZVIJA DRUŽBENI IN DELOVNI STANDARD Tale zai>is o industriji aerotermičnih naprav Kli- ma Celije srno oblikovali skupaj z delavci, z ljudmi, ki s skupnim delòm pri- spevajo k ugodnim goßpo- darslóm rezulta;tom te de- lovne organizacije ene tis- tih, ki jim gospodarslii strokovnjaki obetajo nad- vse rožnate perspektive v bodočnosti. Z njimi smo se pogovarjali le o drobnih i25seldh iz njihovega vsak- danjega življenja v Klimi, ki pa vendarle skupaj s proizvodnimi rezultati da- jejo pravo podobo ureje- nih odnosov v tej delovni organizaciji. Tako smo go- vorili o stanovanjski iz- gradnji, o kulturi, športu, varnosti pri delu in nena- zadnje o delovnem standar- du vseh zaposlenih. Uvodo- ma pa vendarle želimo le v nekaj stavkih predstaviti KMTOO: — ustanovljena je bila le- ta 1904 kot vodoinstalater- sko in kleparsko ijodjetje. -- postofpoma se je preu- smerila na področje proiz- vodnje naprav za obdelavo zraka — danes zaposluje 650 de- lavcev — proizvodni prograan ob- sega izdelavo vseh vrst ven- tilatorjev, zračnih filtrov, posebnost v proizvodnji so ventilatorji v eksplozij siko vami iiwedbi (zanje so edi- ni proizvajalci v Jugoslavi- ji). — Klima se ukvarja tudi z montažo instalacij vodovo- da, centralne kurjave, ven- tilacije, klimatizacije in su- šilnic. FR.4NC ZAVRŠNIK, na- mestnik predsednika kon- ference OO sindikata: »Ko govordmo o družbenem standardu delavcev v Kli- mi, bi se rad dotaknil le treh, za nas nadvse f>o- membnih področij : stano- vanjske izgradnje, družbe- ne prehrane in letovanj de- lavcev. Za stanovanjsko iz- gradnjo moram povedati, da pri nas še ni taicšna, kot bi morala biti. Iz leta v leto nam primanjkuje sredstev, da bi reših vse pereče sftanovanjske pro- bleme naših delavcev. Kljub temu pa je v zad- njih letih vendarle viden napredek, saj smo veliko bolj organizirano pristopili k reševanju tega vprašanja. Tako upamo, da bo v pri- hodnjiih letih rešenih veliko več stanovanjskih vpra- šanj naših delavcev. Po- dročje družbene prehrane imamo v našem kolektivu urejeno v samopostrežni restavraciji. Za nas delavce je to nekoMikio nerodno, saj moramo v času mali- ce iz tovarne. Tudi to vpra- šanje bomo v kratkredsta- ve, folklorne prireditve, koncerte in za domač film zelo veliko. Vendar se kljub teimiu izogibajo ti- stim prireditvam, ki so te- žje dojemljive. Sicer pa je znano dejstvo, da je Klima vedno prva v vrsti tistih, ki se odzivajo vsem kultur- nim prireditvam v občini.« STANE NOVAK; varnost- ni inženir: »Čeprav je os- novna teona pogovora naš družbeni standard, bi rad povedal neikaj še o delov- nem standardu v Klimi, saj to področje zanima prav vsakega našega delavca. Za varnost delavcev smo v Kliimi dobro posikrbeli. Na razpolago so vsa osebna zaščitna siedstva, žal pa se pripeti, da delavci vseh ne uporabljajo. Vsako leto imajo delavoi, ká delajo na delovnih mesitih s poveča- no nevamositjo, temeljit zdravniški pregled, vsi de- lavcd pa gremo na zdrav- niški pregled vsaka štiri Leta. Tudi zaradi takšne skrbi je zdravstveno sta- nje naših delavcev dokaj zadovoljivo, kar je poka- zal tudi zadnji zdravniški pregled. Vsi delavci so se- znanjeni tudi z zahtevami varsitva pri delu, saj ima- jo posebne mesečne semi- narle.« BLAGA JAZBINŠEK, sikladiščnica »V Klimo sem prišla pred šestimi leti in se zaposliila kot pomožni- skladiščnik. že tedaj sem bila tako z delom kot z odnosa med delom zelo za- dovoljna, kar zelo vpMva na moje počutje v Klimi. Delovne pogoje imamo vsi delavci urejene, seveda pa je pred nami še mnogo na- log, dfl bomo s sikupnimi močmi izgradili zase še boljši družbeni in delovni standard.« HELGA VOLK, vodja od- delka plana in analiz: »V Klimi sem zaposlena že petnajist let in povedati moram, da je v tem času naš sindikat veliko naredil na področju športa, kultu- re, stanovanjske izgrad- nje, skratka na področju družbenega standarda. Vendar pa je napredek na vseh področjih ораиеп prav v zadnjih nekaj letih. Sedaj organiziirano rešuje- mo vse probleme, kultura je postala last -viseh dedav- cev, praiv tako šport, re- kreacija. .. In čeprav se delovni po- goji v teh letih niso bist- veno sipremeniili, smo de- lavci kljiuib temu z njimi zadovoljni, saj imamo vse osnove aa delo dobro ure- jene. Skratka, ni razloga, da bd bili v naši Klimi nezado- vodijná.« Izjave delavcev Kl.ime pravzaprav ne potrebujejo komentarja. Pa vendar je treba poudariti, da je za- dovoljstvo in dobro po- čutje delavcev eden bist- venih pogojev za dosega- nje dobrih gospo.darslkih dosežkov. In v Klimi se tega še kako zavedaio. 8. Stran — NOVI ItDNIK St. 29 — 21. iulij 1971 MUZEJ REVOLUCIJE ZANIMIVA RAZSTAVA O TITOVEM ŽIVLJENJU IN DELU Včeraj ix)polcLne so v pro- storih Muzeja revolucije v Celju odprli zanimivo razsta- vo z delovnim naslovom Ti- to — življenje in delo. N1 treba posebej poudarjati, da je omenjeni kulturni dogo- dek posvečen Titovemu 85. rojstnemu dnevu in 40-let- nici njegovega prihoda na čelo jugoslovanske partije. Razstavo sta pripravila kot že omenjeno Muzej revoluci- je Celje in Muzej ljudske re- volucije Slovenije. Ob razstavi je izšel tudi katalog, ki so ga izdali že v Ljubljani ob prvi razstavi. V njem je pregledno razpo- rejeno gradivo, ki tudi z za- nimivim slikovnim deležem dokumentarno govori o živ- ljenjski poti predsednika Ti- ta. Zanimive so opombe že na sjunem začetku, ko teče beseda o rojstnem datumu predsednika Tita. Naveden je 7. maj 1892, vzet pa je iz knjige rojstev v tuheiljski župniji, medtem, ko v dru- gih dokumentih srečujemo več datumov, in sicer 5. in 12. marec, 1., 7. in 25. maj 1892, pa celo leto 1893. 25. maj je kot datum rojstva prvič zapisan v vojaškem do- kumentu Josii>a Broza Tita iz leta 1914, posebej pa se je uveljavil v času narod- noosvobodilnega boja in ga danes praznuje kot njegov rojstni dan in dan mladosti. Razstava govori o njegovi nadaljnji poti, kako se je pričel njegov boj za delav- ske pravice, njegova prva srečanja s staro jugoslovan- skim kraljevskim režimom, priprave na NOB ter sam veličasten boj za narodno in socialno osvoboditev. Z za- nimivimi dokumenti in sli- kovnim gradivom je prikaza- no delo predsednika Tita po vojni, ko je bilo treba gra- diti porušeno domovino, predvsem pa utrjevati in raz- vijati družbeno ureditev ter uveljavljati našo domovino v mednarodnem političnem do- gajanju. Omenjena razstava sodi tu- di v praznovanje celjskega občinskega praznika, ker pa je zelo zanimiva in s svojim pričevanjem dragocena, so v celjskem Muzeju revolucije sklenili, da jo bodo v pričet- ku novega šolskega leta še enkrat odprli — posebej za mladino. DRAGO MEDVED SVIBNO PRI RADEČAH DRAGOCEN DEL MOZAIKA KULTURNE ZGODOVINE Te dni se je mudUa v cer- kvi sv. Križa v Svibnem nad Radečami posebna skupina strokovnjakov — umetnostnih zgodovinarjev in predstavni- kov Kulturne skupnosti La- -бко, da si ogledajo najnovejše odkritje srednjeveških fresk v prezbiteriju ter levi ladijski in slavoločni steni. Kot sta nam povedala direktorica Za- voda za spomeniško varstvo v Celju Anka Aškerc in moj- ster restavrator Viktor Povše, gre za pomembno odkritje iz tistega obdobja naše kulturne zgodovine, kjer nam sicer ne manjka že pomembnih najdb, vendar je vsaka nova izredno dragocen delček mozaika, ko je izpopolnjen, bolj se nam kaže njegova celovita podoba in s tem se nam tudi bolje odpira pogled v tovrstno kul- turno zapuščino. Domnevajo, da freske sodijo v čas okoli leta 1400. Odkrite freske so zelo do- bro ohranjene, najdene so bi- le, če lahko temu tako reče- mo, nepričakovano. Prve ugo- tovitve, ki so seveda še ugiba- nja, kažejo na več slikarskih mojstrov (5), med njimi je opazna znaîia furlanska šola, ki je znana po tem, da so skupine, ki so delale pri nas, najprej slikale na steno, iz- vedle potrebno korekciijo, pre- nesle stensko skico na karton, sliko dodelale in jo dokončno realizirale na steni. Najdba v Svibnem je obenem tudi najbolj daleč na vzhod sega- joča sled furlanske šole. Ker gr3 za arhitekturo sakralne- ga objekta v prehodu iz ob- dobja romanike v gotiko, bo- do vse strokovne službe prou- čile sedanje stanje in z deli nadaljevale. O tem bomo se- veda obširneje poročali, denar za akcijo, ki bo dolgotrajna, pa je obljubila tudi Kulturna skupnost Laško ob načrtova- nju programov za naslednje obdobje. DRAGO MEDVED S. JAGODIC BO RAZSTAVLJAL 5. avgusta bodo v Rogaški Slatini odjprii razstavo aka- demskega slikarja in šmar- skega rojaka Staneta Jagodi- ča, ustanovitelja mednarodne Idkovne grupe JUNLJ. Predsta- vil se bo z malo retrospekti- vo svojiih dei in to bo ntjego- vo drugo srečanje z Rogaško Slatino. Ob otvoritvi bo tudi literarni večer, kjer bodo na- stopili Neža Maurer, Milenko Strašek in Drago Medved. JAKI V TRBOVLJAH Do konca meseca je odprta razstava slikarskih ded Jožeta Horvata Jafcya v delavskem domu v Trbovljah. Predstavil je svoja najnovejša dela, raz- stava pa je bila odprta v po- častitev letošnjih pomembnih jubilejev. Med številnimi raz- stavami na tujem, je Jaki us- pel tudi domačemu občinstvu posredovati svoje najnovejše likovne dosežke. штм езкАИЈЕУ Ze ves teden teče v kinu UNION revija f.hnskih Oskarjev, izjemna filmska prireditev, ki jo je celjsko kinop>odjetje pripravilo v sodelovanju z Jugoslovansko kinoteko. Vsekakor je to poteza, za katero zasluži kinopodje- tje vso pohvalo, saj smo bili nad poletnun tporedom v Celju že kar nekoliko obupani. Prav revija filmskih Oskarjev, torej filmov, ki so bili v preteklih ietih dele- žni največ pozornosti in priznanj, je morda najbolj primerna za ta čas. Pretežno gre res za reprize, torej filme, ki smo jih bodisi v kinu ali pa na TV že videli. Toda resnično gre tudi za filme, ki jih z užitkom po- gledamo dva ah večkrat. Zato v imenu celjskega občin- stva kinopodjetju iskrena hvala. Ta teden so že odvrteh prve filme. Tako smo videli Bojišče, vojni füm iz leta 1946, nepozabnega Mirnega človeka — vestem z Johnom Wayneom in .Maureen O'Hara, Sabrino s Humphreyem Bogardum in Willia- mom Holdnom, Rebecco z nepozabnima Laurence Oli- vierom in Joan Fontaine, Rimile počitnice z Gregory Peckom in enkratno Audrey Hepburn bomo videli da- nes, jutri Hdtchcockov Primite tatu s Caryem Giantom in Grace Kelly (se je kdo še spomni kot iilmske ig- ralke), v soboto pa še Apartma, ki se ga veselimo, kljub temu, da smo ga že večkrat videli tudi na TV. Jack Lemmon in Shirley Mac Laine sta pač nepozaben par v filmskih komedijah. Skratka, videli smo repertoar, kakršnega si laJiko le še želimo. 2e danes pa lahko povemo, da to še ni vse. 8. avgusta se bo pričela tudi druga revija filmskih Os- karjev, v kateri bomo videli še sedem nepozabnih fil- mov z Deviškim vrelcem Bergmana na čelu. .Skratka, celjsko filmsko poletje bo mnogo bolj pestro, kot smo upali tudi največji optimisti. BRANKO STAMEJĆIC Komisija za medsebojna razmerja SŽ — DO ŽIČNA tovarna žičnih izdelkov Celje, Ipavčeva ulica 20 razpisuje za šolsko leto 1977/78 ŠTIPENDIJO za šolanje na Višji tehniški šoli v Mariboru za poklic strojni inženir Kandidati bodo obveščeni s sklepom komisije v 15 dneh od prejema sklepa. Vloge pošljtite do 15. 8. 1977. RUBENSOVA UMETNINA TUDI V CELJU PISE MILENA MOSKON V času, ko pripravljajo številne galerije in muzeji po vsem svetu razstave v počastitev 400-letndce rojstva slikarja Petra Paula Rubensa, pripravlja tudi Narodni muzej v Lju- ljani občasno razstavo ti- stih starih grafičnih listov, katere so gravirali po Ru- bensovih slikah grafični mojstri— prevajalci. To je tkzv. prevodna grafika, za katero je značilno, da so jo ustvarili grafiki, ki so odlično obvladali grafič- ne tehnike in ki so biU sposobni opisati v grafič- nem јегаки izpovedano moč slikarskih umetnin. V svojem razvoju je pre- vodna grafika doživlja svoj višek v 17. in 18. sto- letju. Rubens sam je osnoval svojo grafično delavnico in svojo lastno založbo, ki je omogočala popula- riziranje njegovega obsež- nega slikarskega opusa. V tem njegovem ateljeju so pod njegovim nadzor, stvom delovali le izbrani, sloveči bakrorezci. Celjski muzej bo na raz- stavi v Ljubljani sodeloval z dvema prevodnima gra- fikama: z odličiio jedka- nico Theodora van Kessla (1620—1660, živel v Ant- werpnu) po sliki Rubensa »Rodovitnost« in z zani- mivo jedkanico Williama Ungerja (Ш7 Hannover — 1932 Innsbruck) po sliki »Venerin praznik«. Poleg teh dveh grafik pa bo celjski muzej pri- speval še originalno jed- kanico P. P. Rubensa »Starka s svečo«, ki je na- stala okoli leta 1620 in sodi med posebne redko- sti v okviru Rubensovega grafičnega delovanja. Starka s svečo .. Stara je misel, da se življenje preliva iz roda v rod kot svetloba in da se mladost kot sveča prižge ob sta- rosti ... Starka s preteh. tano mislijo in umirjeno roko, deček pa radoyedno zvedav, živahen in poln pričakovanj ... Mladost naj si čimprej prižge svo- jo svečo ... In kakšen je zguban starkin obraz? Z nasmeškom bi morda ra- da povedala, da je bilo v vseh letih več težavnih kot veselih dni, a da je bilo in je še vredno ži- veti. Svoje bogate izkuš- šnje, ki jih je skozi živ- ljenje spravljala v plete- no košarico poleg sebe, bi želela izročiti neizkušeni mladosti . . . Tako nekako je razmiš- ljal veliki mojster baroč- ne umetnosti, ko je pre- našal v jedkanico simbo- ličen motiv življenja. Ni mu posvetil običajnega ve- likega formata, niti ne razkošnih barv, pompo- znih postav, niti ne ob- sežne kompozicije, pač pa skromno, nevsiljivo pre- pričljivo črno-belo, svetlo- temno likovno interpreta- cijo z napisom: »Je mar prepovedano prižigati člo- veku luč ob luči? čeprav jo prižigajo tisoči, ne uga- sne nikdar.« Pa tudi pod- pisal se je: Pet. Paul. Ru- bens inuenlt et excudit. Znano je, da je sam Rubens naredil samo šest jedkanic. Listu »Starka s svečo«, ki so ga pozneje večkrat kopirali v zrcal- no obrnjeni podobi, je po- svetil med vsemi največ pozornosti. Svoje znanje o izžarevanju in mehkem prelivanju svetlobe ter pretehtani kompoaciji je znal mojstrsko uporabiti tudi brez barv, kar se kaže prav pri tej, po for- matu mali umetnini. Z li- kovno kvaliteto pa je dal grafiki tudi globoko, ob- čudovanja in premišljeva- nja vredno vsebino in le- poto. In to tisto umetnost- na^ lepoto, ki nas pritegne in je ne pozabimo zlepa. Celjski odtis grafike »Starka s svečo« je na večih mestih poškodovan, k »reči pa predvsem izven tistih površin, ki predstav- ljajo osrednji del kompo- -zicije. P. Paul Rubens: Starka s svečo FLORIS OBLAK V ROGAŠKI SLATINI Pred dnevi so odprli v Ro- gaški Slatini razstavo Likov- nih del akademskega slikarja Floris Oblaka, znanega ust- varjalca, ki je doma iz Vrh- nike. Slikarstvo je diplomi- ral pri prof. Gabrijelu Stu- pici, končal tudi specialko pri prof. Jakcu in se izpo- polnjeval v Parizu in Itali- ji. V Celju je razstavljal že leta 1973 v Likovnem salonu, v Rogaški Slatini pa se je tokrat prvič predstavil. Na otvoritvi je o njegovem de- lu govoril Tone Gobršek, v spremljajočem programu p®, je sodelovala z opernimi; arijami solistka Rina Oblak. | Tudi to razstavo sta pripra- vili Delavska univerza in Kul- turna skupnost občine šmar-; je pri Jelšah. Razstava W odprta do 4. avgusta. D. M. fit. 29 — 21. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 CELJE VODA JE DRAŽJA ZA 50 PARA NA KUBIČNI METER Razprave o preskrbi pre- bivalcev s pitno vodo se vrsti- jo kar naprej. Skoraj bi re- jjjj^ da jih je preveč. Veliko jjoije bi namreč bilo, da bi delali, da bi bili ukrepi jjitrejši in odločitve natančne, pa manj govorenja. Ni naključje, če izvršni gvet celjske občinske skup- ščine še kar naprej zahteva program za rešitev proble- jna, ki je za Celje življenj- skega pomena. Zdaj tudi v 2vezi z vodno büarwío. Toda, od nje terja natančno opre- delitev. Zdaj je namreč čas, da se strokovnjaki vsedejo skupaj in ^ odločijo za eno pot, ki jo bodo zagovarjali rsi! Pri tem je razveseljiva ugo- tovitev, da je vode dovolj. Samo kje? Tam, kjer bi mo- rala biti, v vodovodnih ce- veh, je ru! In člani izvršne- ga sveta pa tudi ljudje (tem- bolj) se sprašujejo, kako dol- go bo še tako? Izvršni svet je kritično ocenil tudi tisto delo TOZD Vodovod, ki zadeva dežurno službo. Ta je slaba! Zaradi pomanjkanja delavcev pa tu- di zato, ker je dežurni de- lavec v večji meri navezan na skrb za nemoteno delo vodnjakov v Medlogu, kot za odstranitev ali popravilo dru- gih -napak. Zato je izvršni svet na zadnji seji zahteval. da kolektiv reši to vpraša- nje. V tej zvezi smo sliša- И predlog, da bi morda de- žurstvo uvedli za vse dejav- nosti skupaj, ki jih združu- je Komunalno jxxijetje. Tu- di za pogrebno službo, da bi se ne ponovil primer, kot so na seji povedali, da so iskah pri podjetju človeka, ki bi poskrbel za odvoz trup- la pokojnika od doma v mrli- ško vežico na i>okopališče, pa so bila prizadevanja za- man, ker vsaj tisti čas, ko je bilo to nujno, človeka ni- so našli. Glede preskrbe Celja s pit- no vodo, je izvršni svet zno- va zahteval od vseh pristoj- nih služb in kolektivov, da pripravijo skupen preoram, ki ga je treba časovno in finančno ovrednotiti in po- tem tudi vztrajati na njego- vi uresničitvi. In končno so člani izvršne- ga sveta soglašali s predlo- gom o pKxiralitvi kubičnega metra pitne vode za 50 par. Tako bo od 1. avgusta dalje nova cena 3.80 din, oziroma za 40 par več. Teh 40 par je namreč prispevek za vod- no skupnost, prispevek, ki ni element cene. Pomembna pri tem je odločitev, da se 90 par od te cene zbira za razširjeno reprodukcijo vodo- vodnih naprav in objektov. MB ŽALEC TOKRAT BESEDA O KULTURI s Kulturno dejavnostjo v žal^lci občini so bili lani za- dovoljni. To so namreč izre- kli na zadnji seji Izvršnega sveta! Zve^a kulturno prosvetnih organizacij v ža cu predstav- lja pomember dejavnik pri oljlikovanju amaterske kultu- re v občini, SÍ1J združuje 19 kraje-v-nih in 9 šolskih kul- tuniih druš'-ev, v okviru ka- terih deluje 17 odraslih in 11 mladinskih pevskih zborov z okoli 1000 pevci, 3 godbe na pihala, 9 narodno zabavnih ansamblov, 3 folklorne skupi- ne, 5 dramskih družin in tamburaški orkester. Občinska matična knjižnica Žalec deluje kot edina ркз- klicna knjižnica. Njen skup- ni knjižni fond šteje 15.000 knjižnih enot. Lani je bilo ®P0O bralcev, tako, da se je obiSk povečal za 15 odstot- liov, nakupili pa so 700 novih '^'^jig z marksistično temati- i^O- Poleg matične knjižnice delujejo še krajevne knjižni- v Grižah, Šempetru, Pol- Braslovčah in na Vran- skem. Te je lani obiskalo xl Ö40 bralcev, ki so imeli na voljo preko 22.000 knjig. Savinov razstavni salon je lani pripravil 9 razstav, ogle- dalo pa si jih je več kot 4200 obiskovalcev. Odbor za spomeniško var- stvo je pripravil razstavo »Kulturni spomeniki občine Žalec«, odbor za mladino sre- čanje literatov osnovnih šol, odbor za tisk in založništvo je izdal monografijo Letuša za občinski praznik, odbor za muzealstvo je uredil muzej- sko zbirko v Savinovi hiši, odbor za Antični park v Šempetru je dokončal resta- vriranje grobov in temeljev grobnic v vzhodnem delu An- tičnega parka. Po krajši razstavi je Izvrš- ni svet sklenil, da zadolži od- delek za gradbene in komu- nalne zadeve da uredi last- ništvo šmiglovne zidanice. Kulturno skupnost, da zago- tovi sredstva za obnovo. Glas- beni šoh Žalec pa predlagal, da pristopi k ustanovitvi ob- činskega mladinskega pevske- ga zbora. T. TAVČAR ROGAŠKA SLATSf^A: TRADIOSOMLNI PLES življenje v Rogaški Slatini je ra^;gibano. Tudi po 2;aslugi številnih prireditev, ¡d jih pripravlja zdravüi- ^ki kolektiv za goste in druge. Tako bo v soboto, 23. t. m., tradicionalni rogaški ples. Igral bo ansam- bel »Forma«, prireditev pa bo vMila Barbara Jakopič. S točkami pantomime bo nastopil tudi Andres Valdes. Sicer pa je v našem največjem zdraviliškem kraju razgibano tudi druge dni. V restavraciji in na vrtu Pošte imajo plesno glasbo kar štirikrat na teden. Vsak Večer, razen ob sredah, se lahko zavrtite tudi ob zvo- ^ih glasbe v restavraciji Bell^wie, v kavarni hotela i^onat je vsak dan, razen ob sredah, klavirski koncert, * zdraviliškem parku pa tudi vsak dan, razen ob po- hedeljkih, promenadni koncert. JOŽE FARĆNIK SE SPOMINJA CELJSKE ČETE Konec pred pravim začetkom SKOZI NJEGOVO SKROMNO HIŠO SO ŠLI MALONE VSI BORCI Jože Farčnik je eden tistih skromnih ustvarjalcev revolucije, brez kakršnih bi tudi velikih imen ne bilo. Tudi revolucija je kot živ organizem kot vitalna rastlina; vse pogoje potrebuje, da zrase, se razbohoti, rodi sad, nadaljuje življenje. Jože Farčnik ni heroj, ni proslavljeni politik, ni strateg, niti malo taktik (kar mu, mimo- grede, tudi narobe hodi) — skratka in preprosto — prvoborec je. Bil je zraven od samega za- četka, bil je zaradi svoje preprostosti odlična kulisa za velika in usodna dejanja in dogaja- nja, ki jih je soustvarjal, in v kratkotrajni epopeji celjske čete je eden od vogelnih kamnov. Brez njega bi zgodba o četi bila luknjičava, razpokana. Ravnokar je s Teharij prinesel mleko in se me jel otepati. Nič rad ne go- vorim, je dejal, včasih ka- tero rečem pa komu po- tem ni prav, je pribil. Po- tem i>a, ko da se je ustra- šil, češ za onêga me bodo imeli, ki še z besedo ne tvega, zato je vseeno za- čel. Tistikrat je Voglajna še tekla рк) svoji vijugasti strugi med vrbovim in jel- ševim grmovjem. Pod hri- bom onstran modeme to- varne traktoirjev taki-at ni bilo veliko hiš, kaj šele tovarne, danes tam stojijo. Je pa bil hrib lepo zelen in zemlja je rada rodila, da je Jože z družino imel, ob skopi plači na žagi, še kak priboljšek doma. Spomini na velike dogodke zrelih let »Pravzaprav nisem bil nikoli član partije. Bil sem simpatizer, saj sta bila moja dva brata ko- munista. Svojim stikom z naprednimi ljudmi se imam zahvaliti, da nisem leta 1941 napol s strahom in napol s pričakovanjem zijal v Nemce, ki nam naj bi prinesli blagostanje. Ta- ko je takrat mislil pre- nekateri neosveščeni dela- vec in kmet.« In tako je kak dan po 22. j.uniju bil v globeli nad Farčnikovo hišo se- stanek protifašistov iz Te- harij, Zavodne, creta in štor. Med njih so prišli Vrunč, Stante, Skvarča, Seničarjeva, šmerc, Verč- kovnik, Turk in še kdo. Nekaj višje v bregu nad sedanjo novo hišo je ne- kaj sežnjev dolga in nekaj sežnjev široka betonirana shramba ali klet, nad njo pa je nekakšen senik iz le- sa. To skromno stavbo so takrat določili za zbirali- šče in skrivališče, kadar pa je bil, kot so reldi, »zrak čist«, so prihajali tudi v hišo. Jože Farčnik je bil takrat že mož v zre- lih letih, pravzaprav med najstarejšimi v sikupdni. Imel je družino, bil je pro- letarec, a vendar z nekaj svoje zemlje in skromno hiško. Marsikdo je trepe- tal takrat za mnogo manj, Farčnik ni nikoli okleval, razmišljal, bi — ne bá, to je za mlajše in tako na- prej. Kar se je enkrat od- ločH, je pri tem ostal. Ker ni bil kdove kako politič- no načitan, pač pa zelo dobro informiran, je nje- gova zavest bcilj počivala na nacionalni zavesti, goli zavesti o razredni pripad- nosti in tistega čemur pra- vimo — mož beseda. In tako je Farčnikova hiša v Zavodni pri Tehar- jih postala partizanska javka. Dolgo časa so jo imeli celo za kraj ustano- vitve celjske čete, kar je v bistvu tudi bila, če bi ne bilo tiste slovesnosti na Resevni 20. julija, ko je Franjo Vrunč zaprise- gel svojo malo četico. Prihajali so, odha- jali, se oglašali z dobrim in zlim Jože Farčnik po tolikih letih res ne more vedeti za vsakega, ki se je oglasil ali je prek njihove javke šel v četo, iz čete ilegalno v mesto ali še kam dlje. Bržčas pa so slcozi hišo v Zavodni šli vsi. Sem so se zatekli tudi po hajikah, ka- dar so se iskali, kadar so büi bolni, ranjeni. Tudi Peter Stante, trdi Farčnik, se je po ranitvi v Langer- jevih pečeh, zatekel v nje- govo hišo, čeprav v svojih spominih omenja drugo domačijo. V četi Jože Farčnik ni bil nikoli, čeprav je bil pravzaprav njen član, če- prav je bil obveščen o nje- nem gibanju, dogodkih. To že zato, ker so k nje- mu prihajali kurirji s spo- ročili in novicami. Bile so vesele novice o tem, kako se četa številčno veča, pri- hajale so prve novice o akcijah, pa tudi zle vesti o izgubah, o kritičnih tre- nutkih, ko so vsi v orga- nizacijo vključeni trepeta- li za obstoj čete, ki je bila takrat šele v nastajanju. Predvsem je imela četa še premalo orožja. Zlasti av- tomatskega z veliko ognje- no močjo jim je manjkalo in rušilnih sredstev za ve- čje sabotažne akcije. Farč- nik pove, da so mu ku- rirji in aktivisti pravili o vojaškem игјшји, kajti med takratnimi borci ni bilo nikogar, ki bi imel iz- datnejše vojaške izkušnje. »Četa, če bi ji bilo uso- jeno izvesti nekaj uspelih oboroževalnih akcij, bi hi- tro dobila izkušnje, pripo- veduje z grenkobo v glasu Jože Farčnik. Ogledništvo Franca Vrunča in Petra Stanteta v SUvnici se je končalo nesrečno za ko- mandirja Vrunča. Izdaj- stvo in preslabo varovanje taborišča v Langerjevüi pečinah bi bilo usodno skoraj za vse borce, prav posebej pa še za Stanteta, ki ga čisto po naključju ranjenega zaradi padca niso našli. Ponesrečil se je tudi pohod proti Planini, kjer so sicer Nemci izgu- bili žandarja, toda četa se je vračala v že znano ob- močje Resevne in okolice. In tu v Zavškovem mlinu je spet zaradi izdaje izgu- bila še poslednje bor- ce ...« Pri besedi poslednje, se Farčnik zamisli in nada- ljuje, da je prepričan, ka- ko je v četi bilo občasno precej več borcev, kot se jih preživeli in dokumenti spominjajo, četa je bila v nastajanju, stalno so iskali novih stikov, navodil, se skušali povezati s Savinj- sko četo (tam je padel Jo- že Turk), skratka bili so še v okoliščinah, ki j-im po vojaško rečemo, še ni- so bili v borbeno razvitem stanju. In tako se je zgo- dilo, da je celjska četa končala svojo epopejo, preden je mogla kot vo- jaška enota dodobra zaži- veti. Niso poznali do- volj terena in ljudi Zapisali smo že, da Jože Farčnik ni strateg. Toda to mu ni v napoto, da bi večkrat ne rassmišljal, za- kaj se je tako zigodilo. Vsi skupaj so premalo poznali teren, ki so si ga izbrali za bivanje in izhodišče v operacije. Premalo so po- znali tudi ljudi, ki se ta- krat še niso ovedli kaj je pravzaprav hitlerjevski fa- šizem, kaj propaganda in kaj resnica. Tisti čas je šele moral priti, ko je po- gnalo seme iz krvi juna- kov prve celjske čete. Zemlja, sonce in topolova senca Jože Farčnik, ki so mu po izdaji odpeljali v lager ženo in otxoka, ki se je po naključju rešil med parti- zane na Dobrovlje, se še kar naprej bori za kakšno pravico. Zdaj si je v la- seh z vodno skupnostjo, ki mu je z zasaditvijo to- polov naredila senco na njivi, katea^o je moral opu- stiti. Nuna namreč tako sijajne pokojnine, prejema jo iz naslova minulega de- la, da bi mu ne prišel prav kak doma pridelan krom- pir in fižoJ. Potlej pa zamahne z to- ko, češ, saj se ne splača, in veselo pokaže na zeQeni breg: »Vidite, tega sem pa vesel, da je cinkarna pre- nehala uničevati naravo. Poglejte, kako je ozelenel ves breg, kako žametne, polne in bogate poganjke ženejo borovci. O, to pa! Zrak je zdaj veliko bolj- ši. Fabrika čez vodo? To me ne moti. Saj sem dela- vec bil in bom ostal, če- prav sem že lipokojen. Pa pozdravljeni!« Njegova krepka postava je le nekoliko sključena. Kar nekam vojaško posta- ven se zdi — a saj je bü vojak revolucije! JURE KRAŠOVEC Med udeleženci lanskoletnega odkritja spomenika Cel^ki čeii na Javomiku blizu Resevne je bil iudi Jože Farčnik (na desni). Foto: M. B. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 29 — 21. julij" 197: HUMORESKA PONIŽANI IN RAZŽALJENI Moj sosed je alergičen na gostinske de- lavce in se jih boji kot vrag križa. Za to ima, tako je izjavil pred pričami, ki jih ocenjujem kot verodostojne, dovolj vzro- kov. Zaradi tega so sledile naravnost zastra- šujoče posledice: človek je nehal piti (od alkohola naprej) in tudi jé precej manj, ker ga je strah gostišč. Zadnjič je, izpit od zadnje kapljice od neusmiljene žeje, zavil v eno izmed gostišč našega malega mesta. Drugoval mu je pri- jatelj. Naročila sta dva ded kisle vode in malo pivo, dobila pa sta dve mali pivi. »Oprostite,« je ponižno pripomnil naš zna. nec (skorajda bi še dodal: če smem pove- dati, a je požrl slino), naročil sem kislo vodo in malo pivo!« »Slišite vi, ne delajte se norca iz mene. Nisem niti gluh niti nor. NaročUi ste dve mali pivi in pika!« Znanec se je zbal odločnega glasu in mrko zročega natakarja in je utihnil, prija- telj pa se ni dal. »čakajte, ta torej pomeni, da sva gluha in nora midva ...« »Kakor vam drago, gospoda...,« je ves besen zabrlizgal natakar in zagrabil pivo. Prišlo je tako, da sta se zadnjič ponovno srečala naša znanca. Odšla sta v bližnji bije in zahtevala dva obložena kruhka. »Pa sveža, prosim,« je dostavil sosed in vprašal: »Od kdaj pa sta?« »Od lanskega leta,« mu ni ostala dolžna natakarica. Sosed se je zgrbii vase in premišljeval, kje je njegova avtoriteta. Poslej je bil na takšne in podobne odgo- vore rajši tiho. 2kiprl se je vase; rekli so, da je čudak. Pred dnevi pa je spet »naletel na mino«. Stopil je v bližnji bije, naročil malo pivo, plačal s 100 dinarji in dobil nazaj 40 in še nekaj drobiža. Beseda mu je zastala v grlu, a kaj se če, denar je le denar. Zato je zinil: »Slišite, tovariš natakar, dal sem vam 100 dinarjev!« »Kakšnih 100 dinarjev, tako vsi govore. Bi radi živali na moj račun, ne? Ne boš, hrček, ne boš ... « Kaj hočemo, delo je delo, človek je od- divjal po opravkih, končno pa je sosed le dobil nazaj svoj denar. Izogibal se je gostišč, odžejal pa se je iz pip. Ponižan in razžaljen zaradi uničene av. toritete je kuhal jezo nad gostinskimi kadri. premleval neuspešnost našega turizma, pa ga je spet speljalo na stari tir. Včeraj je previdno pokukal na vrt nekega gostišča v ruišem malem mestu, zabliskal z očmi okoli sebe in se docela nevpadljivo vsedel v najbližji kot. »Dva deci kisle vode, prosim!« »Dva ded kisle vode?« je začu- den vprašal natakar in izginil, ne da bi počakal na odgovor. Kako si sploh nekdo upa sesti in zahtevati samo dva ded kisle vode. Predrznost ne pozna meja. Ljudje iz- koriščajo dobro voljo gostinskega kadra. Ne poznajo težav poklica. Kako morejo? Za kislo vodo se vendarle ne izplača narediti niti koraka. Sosed je čakal, čakal, a vode ni dočakal. Ko se je že vračal mimo lokala, je skozi ograjo videl, kako natakar nese kislo vodo. Zdaj vem, da nimam pravega odnosa do gostincev, mu je zabmelo skozi možgane. MILENKO STRASEK NAUČIMO SE PLAVATI AKCIJA »NAUČIMO SE PLAVATI« — V žalski občini je Telesnokulturna skupnost pričela г akcijo »naučimo se plavati«. Tako se je minuli četrtek pričel v Preboldu začetniški tečaj za otroke od 7. do 12. leta Obisk je nadpovprečen, saj prvi tečaj obiskuje 55 otrok. Poleg tega tečaja potekata še dva, in to v koloniji občine Žalec v Rovinju in Izoli. Osnovna šola Žalec pa je tečaj izvedla že v plavalnem bazenu v Šoštanju. Kot nam je povedal sekretar TKS Žalec ADI VIDMAJER se bo letos rmučilo plavati več kot 300 mladih. Na sliki: Tečaj, niki z vaditelji v bazenu Prebold. Tekst in joto: T. TAVČAR SLOVENSKE KONJICE: LETOVALO 200 OTROK Konjiški otroci so se le- tos že peto leto zapovrstjo odpeljali na letovanje v Izolo. Tam ima namreč konjiška ob- čina skupaj s šmarsko in la- ško urejeno kolonijo za le- tovanje svojih otrok. Vse tri komune so z občino Izola že pred leti podpisale pogodlbo o uporabi zemljišča, na kate- rem stoji počitniški tabor, za dobo desetih let, vendar po- staja vse bolj očitno dejstvo, da se bodo morali konjiški, šmarski in laški otroci kma- lu odseliti. Občina Izola je namreč predvidela, da bo pre- ko zemljišča sedanje počitni- ške kolonije tekla hitra cesta in bo tako pogodba med obči- nami pretrgana. Vendar je kljub temu Izola obljubila, da bo dodelila vsem trem ob- činam našega območja novo zemljišče, na katerem bi zra- sla moderna in popolnoma nova kolonija konjiških, la- ških in šmarskih otrok. Letos bo letovalo v počitni- ški koloniji v Izoli dfvesto ko- njiških otrok. Ker je število pri javi jencev omejeno (zara di potreb laške in šmarske občine), so morali v Konjical zavrniti veliko število pro šenj, v katerih starši prosijo za sprejem svojih trok v kolo- nijo. Akcijo organiziranega le- tovanja otrok so tudi letos močno podprle številne ko- njiške tovarne, del sredstev pa so prispevale še skupnost zdravstvenega zavarovanja, skupnost otroškega varstva, temeljna izobraževalna skup- nost in deloma tudi organiza- cija Rdečega križa, D. S, fit. 29 — 21. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 AKCIJA NOVEGA TEDNIKA NAJDRAŽJE ZA POD ZOB JE V KOPRU, NAJCENEJE PA PRI RIBIČU — MAČKA RES TURŠKA Takole jesti na redakcijske stroške res ni dano vsak dan, zato sem bila skraja v svoji lakomnosti vesela, da sem dobila redakcij- sko zadolžitev — poiskati, izbrati in oceniti najboljšo celjsko domačo oštarijo, kamor običajno zaide preprost občan, predvsem pa tisti, ki ni tako srečen, da se mu sline cede ob domačem kosilu. Izbor med domovanji Bakhusa ni delal težav, saj imajo svoj slo- ves v osrčju mesta Celja štiri gostilne: Majolka, Ribič, Turška mačka in Koper. Na začetku akcije sem bila zelo, zelo lačna, žejna, sitna, pikolov- ska in Iskala sem kakec na i, kot bi vse to skupaj imenovala Pika Nogavička. In kam za začetek? I — tam, kjer je sloves največ- ji, k MajoLki. O njej gre glas, ta pa seže v deveto vas, in ne samo do naše redakcije, kjer imamo ne- kaj znanih jedcev (vštevši tudi zimanje sodelavce), da se pri njej naj'bolje je in je tudi postrežba dobra. Naročila sem menu, tu v Majolki in tudi povsod drugod. To je bilo izho'di- šče, kajiti naša akcija ni imela namena predstavlja- ti gostilniške specialitete, pač pa čisto običajno ko- silo kot glaA-ni dnevni ob- rok. Bila sem tudi žejna in ker je v modi preganjati alkoholne hlape, si nisem smela privoščiti njiihove zasvojenosti, zato sem po- vsod pila brezalkoholno pijačo — oro s kislo vodo. Izdelala sem si tudi boj- ni načrt oziroma kriterije ocenjevanja, ki sem jih vpisovala v namensko pri- pravljeno razpredelnico. Upoštevala sem: pri menu- ju pestrost izbire in sitost ter ceno, pri pijači pa ce- no in njeno hladnost — pijače namreč! Nadaljni kriteriji, ki sem jih dolo- čala (najvišja ocena je bi- la des(^) pa so bili: hitrost postrežbe, urejenost omiz- ja (čistost prtov, pribora in cvetje?), odnos do go- sta, vljudnost in urejenost natakarja ali natakarice, kjer sem zlasti popazila na njihove roke. Pa ne, kako so negovane, pač pa kako so čiste in neopaz- ne. Za povrhu pa sem oce- nila še prostorček, za ka- terega gostinci mislijo, da je najmanj važen in ga zato največkrat pustijo za- nemarjenega. Ko sem pri vseh štirih »oštarijah« upoštevala zgo- raj naštete kriterije, točke pa vpisala v posamezne ru,- brike in j'ih na koncu se- štela, sem dobila vrstni red: PRVO MESTO gre brea dvoma Majolki, sledi jii Koper, tesno skupaj po točkah pa sta gostilni Ri- bič in Turška mačka, ki je na moji lestvici razmiš- ljanj in okusa pristala na zadnjem mestu, čeprav je imela pred Ribičem dve točki več. Pri Turški mački sem jedla kosilo za 35 dinarjev, oro s kislo pa sem pila za 7,80 dinarja. Menu je bil okusen, porcija musake s krompirjem pa velika. Tu sem tudñ jedla najboljšo solato, čeprav moram pri- znati, da me solata nikjer ni navdušila. Ker pa sd je Turška mačka nabrala ne- gativne točke pri urejeno- sti okolja, omizja, zlasti pa stranLšča, kjer ni bilo ne mila ne brisače, da o potrebnem papirju ne go- vorim, je pristala na zad- njean mestu, ôe bi bila Slovenska mačka bi bilo morda drugače, tako pa še kaže preveč turških nravi, ki smo se jih pri nas že odvadili. WC je zastonj. čeprav pri Ribiču nis.em jedla rib, sem nanje kljub temu naletela. In vasite kje? Na stranišču; katere- ga uporaba je brezplačna, zato pa lahko opazujete majčkene sr&bme, nekaj milimetrov velike »ribice«, ki hitijo iz enega l^ota v drugega. Hrane za svoje preživljanje imajo tu do- volj, to pa je umazanija, ki Ribiču kvari ugled. Straniščna školjka je bila umazana, po tleh voda . .. Pu j! Z menujem, kjer je iz- stopal dobro ocvrt pišča- nec, z eno napako sicer (bil je neslan), dobila pa sem ga za 82 dinarjev, me bolj urejena in najbolj po- je postregla najlepša, naj- trpežljiva natakarica, kar sem jih spoznala v zad- njih štirih dneh. Pri Ribi- ču je bila tudi moja pijača najcenejša, in sicer me je stala sedem dinarjev. Hi- tro nisem bila postrežena, ker je bil najbolj udarni čas kosila in je bila v t«m času lepa deklica s plad- nji na rokah čisto sama. V Kopru so se bleste'ld prti, pribor, posoda, še bolj pa je sijala cena. Z^a menu, sestavljen iz goveje juhe z ribano kašo, Ijiub- Ijanskega zrezka, krompir- jeve slamice in paradižni- kove solate sem odšfceJa 40 dinarjev, »napila« pa sem se za devet dinarjev. »Poštirkanost« natakarja je bila tako očitna, postre- žba nekaj srednjega, krom- pirjeva slamica pa tako slamnata, da je ostalo v trebuhu še prostora za otavo. Koprski menu pri- poročam diabetikom in vsem tistim, ki morajo pa- ziti na linijo. Uporaba WC: dinar za ženske, za moške petdeset para, za vojake pa baje zastonj. Bilo je čisto, manjkala pa je brisača. Kosilo pri Majolki, zm.a- govalki v Tednikovi akcija, je bilo okusno, pestro, na- sitno in povrhu vsega tudi drago rri bilo. Zanj sem odštela 32 dinarjev, oro s kisilo pa sem pila za se- dem dinarjiev in devetde- set par. Pri pijači so ma- lo navila, a naj jiim bo od- puščeno zaradi brezhibne postrecžbe, vljudnega in ne- narejenega odnosa do go- sta, urejenosti natakarice in izredne pociomoisfci, bi jo je, pa čeprav je šlo za čisto običajno kosilo, nad- zoroval šef strežbe. Prijetno presenetilo pa je stranišče, ki je bilo v vsem brezhibno, še rože so bile na umivalniku. Zanj sicer odštejete dinar, a se izplača, ker je »ble- steči čudež«. Tako bd ga ocenil zamorski kralj, če bi ga Pika Nogavička pri- peljala v Celje. A ker ho- dijo vanj navadni zemija- ni, ga tudi jaz lahko po- hvalno ocenim. In končna ugotovitev ob zaključku akcije — siiuij- šala sem za pol kilograana in sprašujem se, kdo mi ga bo povrnil. Verjetno domača košta, ki ima v vsakem primeru primat nad gostilniško. ZDENKA STOPAR TOPROVA DOMAČA KOLEKCIJA ^ AMERIKI VŽIGA CARDINOVO IME IN TOPROVI IZDELKI Moškemu, še manj pa ženskemii svetu Toprovüi proizvodov nd potrebno po- sebej predstavljati. Uvelja- vili so se v »starem sve- tu«, zadnje čase pa priha- ja zanimanje zanje tudi čez lužo — iz Amerike in Američankam v prid mo- ramo zapisati, da potem- takem popravljajo svoj spliašno znani slab okus. Trenutni modni hit pred- staivlijajo 1'oprove obleke za dom, ki pravkar prihajajo na tržišče. To je elegantno damsko perilo, ki združuje v sebi več lastnossiti. Lahko ga uporabljamo za spanje, kramLjanje ob kaminu in majhne domače silovesno- siti. Tista, ki je zelo po- gumna pa si tako haljo lahko obleče tU'di za večer- ne priložnosti, kratek spre- hod po mestu in obiske svečanih prirediitea-. Spremljevalec pri tem, jasno, ne močne izostati. Nosili pa bo ToproTO sraj- co za svečane priložnosti, ki jo v Totpru oblikujejo po CJardinovem modielu. Poleg teh najnovejših modnih hitov pa izdeluje- jo v Topru tudi klasične proizvode, ki so znani po svoji kvaliteti in aato je jamsitvo tu: kmpci so zago- tovljeni in redno obiskuje- jo Toprovo industrijsko prodajalno, ki ima samo eno pomanijkljivost — pre- majhna je. Pač glede na število kupcev! Letošnji boom — obtoke iz jeansa, poudarek pa je bil predvsem na izredno pralctičniJi ženskih in mo- ških safari oblekah, po ka- terih še vedno sega mla- do in staro, so izpolnila in celo presegla vsa Toprova pričakovanja. Dogovori s Tkaniino dajejo najboljše rö?ailtate, temu ustrezen pa je tudi poslovni uspeh in pofvpraševainija na trža- šču. V tej smeri mislijo v Toipru še nadaljevati, pri- pravljajo pa tudi nove šfportne modele za smuča- nje iin kar je še najvažnej- še — Intimno perilo, ki so- di k smučar i ji in d(npolnju- jeoo hkraitd tiidd tovrstno poananj'kljivost. S svojimi izîdelki so že opremili pet naoioaiialnih smučarskih re- preiaentanc, med smučar- sifcimi asá pa nosi Tofprove izidelkie, obleko in perilo tu- di Bojan Križaj, V sirednjeroičnem kon- ceiptu razvoja in obvlado- vanja tržišča pripravljajo v Topru kolekcijo športnih oblek za prosti čas. Ate- ste za alpiniste, če pri vseh športih izvzamemo samo te, so že opraviM na- šd altpiniistd pri vzponu na Peru in kot so povedali, so nj.ihova šotorska krila in naJirbtniki odlično opra- vili prvo ¡preizkušnjo. Tako dielo pa vliva za- iupanje v tooJektiv in vedno več Ijiudi priliaja v njihov Kliub prijateLstva, ki zdra- žuje vse Ijoibibelje moder- ne, prikupne in elegantpe obleke. In da ne bomo samo modno krajmljali povejmo še to, da je organizacija adniženega dela Tofper tik pred uveljavljanijem zako- na o združeneim delu, ob- likovanih pa bo 11 toizidov in delovna s(kiupno.st SkufP- nih süuzb. PITNA VODA IZ TREH JEZERC Peajino, da vašega pis- ma IH' bodo prezrli tisti, ki so odsovorni za preskrb« me- sta Celje in njego\e okolice s pitno vodo. Za vsak primer pa jih btmio tudi mi opozori- li na vaše pisanje in možno- sti, ki se odpirajo. Siter pa, kot ste napisali — hesetlo naj rečejo strokovnjaki. Se enkrat Inala za novo pobujlo! KVÀD3ÌGF0NIJA Six>znal sem jo v Celju. Bila je vsa črna in pošastna. In vendar je prečudovito po- bliskavala z očmi po prosto- ru. Tudi hrupna je bila. Bni- hala je iz štirih žrel bele in črne vrane, beatlese, manto- vanije in druge, ki jih je preglaše\'-alo grmenje na- vzkrižnega kvadrofonskega ognja. Srečal sem jo v bam Cé- lele v CeJju. Morda mi je prvo sreča- nje z njo zagrenil že sam dogodek ob vstopu v bar, ko bilijeter più vhodiu ni in ni znal zi-ačunati, koliko je šti- ri krat devetdeset. Prejetih peitsto dinarjev je za začetek kar obdržal. Potem je vrnil petdeset din. Nazdanje še ostanek. Toda, zato sem mo- ral vzrtrajati. Morda ne bi, pa sva bila s prijateljem brez cigaret. V baru, recimo rajši v di- sco klubu, je sedelo le ne- kaj gostov, največ mladih. Na klopi pa tiidi na mizi v loiži celo majhen čm pudelj. S kodrčkom sem sočustvoval. Ni mogel rjoveti, ker ni bil lev. Vendar je bilo očitno, da mu je šle»- nekaj strašan- sko na závce. Toda, kvadrofonija ni poz- nala milosti. Naprava je brez- hibno delo-"ala, če ne upo- števam gramofonskih plošč, ki so tu in tam zatajile. In bila je v polnejn sožitju z barvnimi prebliski s stropa. Od tal, s strani in počez. In iz njenega samega koman- dnega središča. Naprava je utiliinila le za hip in se raz- nežila ob nastopu ekvilibri- stov, vendar je že pri Rim- skem Korzakoveni in njeni plesalki dala slutiti izbruh nove moči. Tedaj je moja so- seda skoraj padla s stola. Ta- ko je zagrmeJo. Le prebliski niso nikoli uga.£«nili in po iz- stopu iz bara sem videl noč- no Celje še vedno v barvah kot na barimem televizijskem zaslonu. Po programu smo vs:tali in šli. Nikoli več nazaj! Toda, le k«m v Celju? Namesto epiloga: Pred dne- vi sem bil na izletu v motelu Carda pri Murski Soboti. Ce- ne so büs zmerne, osebje uslužno, prijazno. Lahko sano si privoščili. Igral je prijeten trio cimbale, hramonike in kontrabasa. Bila je tudi pev- ka. Toda melodije za vse in vsakogar. Ni bilo ekektroni- ke, ni bilo tujih popevk, saj je bilo vse skupaj obarvano z domačo folkloro. Pa vendar je bila tu tudi mladina nav- dušena. Plesali so in skupaj s pevko peli. Skratka prijet- no. V čardi je bilo na mizah jedače in pijače, za kaiero bi bil v baru Celeie ob celo pre- moženje. Aranžer glasbe v bara se je sicer trudil (mislim na izbor plošč), vendar mu ni uspelo. Kvadrofonije ni mogel ob- vladati in ukrotiti, zakaj pot- reben je bil le neznaten gib in že je bilo tu hrumeče grmenje. V^ to ni turizem, niti go- stinstvo, niti zabava, öe gre t« le za denar, bodo doseže- ni nasprotni učinki. Gost se bo zanesljivo vrnil, če mu je bil večer v lokalu všeč in če ni dobil občutka, da ga je nekdo prevaral. Zato gosti- teljeen m treba drvigega, kot malo smisla za gospodarnost Nujen ie ludi posluh za že- lje gostov, da ne rečem še n(îkaj poštenosti in trohico nacionalne kuaure. Potem go- st.u ne bo žal za denarjem in večerom. PEVI UiedniŠivo: O tem »grme- nju« smo že slišali. Moramo reči, da so ga ljudje različ- no sprejemali. Morda so ne- kateri iz teh »oblakov« i)riča- kovali tudi kaj dežja. In ko ga ni bilo, so bili raziičarani. Sicer pa se z vašimi stališči strinjamo, pre2.416,30 din. Naj- nižja družbena ixriznavalnma je koncem minulega leta znašala 2(X) in najvišja 9(W dinarjev. Valorizacija najivišjiih prizna- ■\'alnin je bila opravljena v aprilu leta 1976 za tiste upravičence, ki jim prizna- valnina pomeni edini vir dohodka. M. P. GORICA PRI SLIVNICI: PRED KRAJEVNIM PRAZNIKOM 24. julija bodo v krajevni sikupnosti Gorica pri Slivnici slavili svoj praznik. Nanj se skrbno pripi-avljajo že v teh dneh številni krajani in vse družbeno- politične organizacije v kraju. Slavnost bo obeležena s pomembnim in dolgo pričakovanim dogodkom. Postavili tx> do namreč -temeljni kamen za nov kul- turni dom, v kateiem bodo, seveda, ko bo nared, imeli sTOj prostoir tudi gasil- ci tega kraja. Skoraj ga ni dogodka v kraju, kjer se ne bi v polni meri angažirali pred- vserñ mladinci, ki veljajo za prizadev- ne in delovne. Tudi tokrat bodo, da bi imel njihov kraj lepšo podobo, uredili in počistili okolico in seA^eda sodelovali tudi v kulturnem delu progrania. M. P. PLANINA: AKCIJA KRAJANG¥ IN BRIGADIRJEV Več kot teden dni potekajo na cesti, ki vodi skozi Planino, deloTOe akcije krajanov, ki so se na lastno pobudo odločili, da bodo uredili del cestišča. Ob večernih urah pa krajanom prisko- čijo na pomoč še brigadirji iz vseh treli brigad. Že omenjena gradbena dela opravlja Cestno podjetje Celje ob sofinancira- nju republiške cesine skupnosti, obči- ne Šentjur ter ki-ajevne skupnosti Pla- nina. Zaradi velikega obsega zemeljskih del, ki jih mehanizacija ne more opra- viti, so se krajani rade volije odzvaU vabilu kraje'ïTie skupnosti za delovno akcijo. Krajani, rassd'Çiljenii v posamezne delovne skupine, so izkopavali jarke za kanalizacijo, za napeljavo telefonskih kablov in pripravili teilen okoli spome- niškega parka ob grobnici padlih bor- cev. Skratka: Planina je bila te dni ene samo veliko živahno delovišče kraja- janov in brigadirjev. Vsakdo je želei prispevati svoj delež k prenovitvi kra K zavarovalna skupnost triglav OBMOČNA SKUPNOST CELJE Kakšne so ugodnosti življenjskega zavarovanja pri ZAVA- ROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV, da je postalo pravo ljud- sko zavarovanje? UGODNE ZAVAROVALNE VSOTE, VSAKOLETNA UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH, BREZPLAČNO ZAVAROVANJE OTROK, DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE, so posebnosti, o katerih je vredno premisliti. Zavarovalna skupnost takoj izplača zavarovalno vsoto ob doživetju dogovorjene zavarovalne dobe vam, če bi prej umrli, pa svojcem. Mesečno premijo plačujete do izplačila zavarovalne vsote. Pomnite še to: " Zavaruje se lahko oseba stara od 15. do 65. let. Ena sama plačana mesečna premija zgotovi jamstvo zavaro- valne skupnosti, s tem pa lahko izplačilo cele zavarovalne vsote. UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH Vsak življenjski zavarovanec pri ZAVAROVALNI SKUPNO- STI TRIGLAV prejme po posebnem pravilniku vsako leto tudi delež pri presežkih. Zavarovalna skupnost izplača deleže skupaj Z zavarovalno vsoto, čim večja je premija, čim dalj časa zavarovanec plačuje zavarovanje, tem večji je delež. BREZPLAČNO ZAVAROVANJE OTROK Vsak zavarovančev otrok od izpolnjenega 30. dneva starosti do izpolnjenih 15 let starosti je brezplačno zavarovan za smrt po dopolnilnih pogojih za življenjsko zavarovanje. Ta dodatna zavarovalna vsota znaša 10 odst. osnovne zavaro- valne vsote, toda največ 1.000 dinarjev. DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE Majhno mesečno doplačilo zelo poveča zavarcrvalno zaščito. Po stopnji nevarnosti, so poklici razvrščeni v pet nevarnost- nih razredov; v prvega spadajo najlažji poklici, v petega naj- težji. Mesečna premija je lahko drugačna, ustrezno temu pa se spremeni tudi zavarovalna vsota. ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE JE ZA VAS, ZA VAŠO DRUŽINO ALI ZA VAŠE OTROKE, POT V SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE. v јл niorala ljudi sta ^[jjvem nivoiiu, sede- žni i" brigadirji pa Sicf'i' pa je treba !i^adii'jii krajani iJut'iP ^^ ^ ^ Z. G. (bESEVNA 77 jj pričela lokalma mla- 5, tudi v Šentjurju, ¿obila akciija naziv, dni. V tem času cesto na območju Štirideset mladih f,j,irja in pobratene- Jpožoga. S pomočjo iL ZSM Šentjur je ak- financirala kra- Xitijur—okolica. Ude- c^ bivali v Kmetij- am v Bezovju pri Xojega rednega dela, i^j tudi v intereiinih pravili i>o(poldanske ilniladi sodelovali pri ^ v šent.j^n-ju, iire- na kmetijisiki šoli i^^ji manjših mo- B.M. «DIRJI SO SE IRAT UDARNI so se .skupaj z po- lena šavlija iz Tol- ( Laščani, udeleženci ijakcije »Goričko 77«. I a brigada Hija Ba- iila zaupanje organi- (¡eegli so 158% delov- ; ^da je bila udarna akcijah, v obeh de- iirikrat. Po osem ali I u pa so se brlgadir- tganizirali prireditve ¿ini. lizdalii sc tudi wv in dne^iidh slen- i svojem delu so se i vodstvo akcije in komun.! std. še^t bri- »vprečna starosit je I. pa Si je priborile tóte — nagrado naj- fvîeii p^odročjih. b) je bilo treba vsia- so pozabljeni. Pri- № med brigadirji in |h Petrovcih v Prek- ^ kmalu utonila v •WNIKA L.\PORN.7! fADO MESIČ BOLJŠI rn nedeljo je bila Birje gostitelj letoš- biškega prvenstva v fastopilo .ie 28 posa- cavi jali štiri repub- k Sirbije, Bosne in ^f&nije. Иа sestavljala Rudi Ribiške družine Ramšak (RD Pa.ka je tekmovai ''RD šemipeter). ^ je zmagala •a je bila četrta. V "lagala Srbija pred ^omir Djurdjevic ^■65 metra nov dr- il obtežilnika. tekmovalci se je ^do Aiešič, ki je "•^ga pir\'aka v me- ' metu obtežilnika- ' Peteroboju pa je I, ■Rang pogelšek бВАО: ll^RAZNÍK ' saboto, 23. in v . ® ^ Gornjem gradu ^ praznik. V so- '^је z rajanjem, v ^геј prišli do be- iiz mozirske 'gerili v medse- 'animíYost bo po- ¡'^ z Menine. Na- Sicer pa se ^^editve pričele s čebelarjenja, na- ^ predavanjem, ^vskega zbora iz 1^'trnovanjem ples- ^^jo nagrad. VITANJE VSEM SO OTROCI IZROČILI RDEČE NAGELJNE Krajevna organizacija Rde- čega križa v Vitanju je že nekaj let načrtovala sreča- nje najstarejših krajanov, a je akcija vedno zastala za- radi pomanjkanja finančnih sredstev. Letos pa sta pri- skočili na pomoč krajevna ' organizacija SZDL in krajev- na skupnost Vitanje ter tako pred kratkirn omogočili sre- ( čanje najstarejših krajanov. Organizacija Rdečega križa je povabila na srečanje vse ob- čane, ki so starejši od 75 let. Skupaj bi jih moralo priti na zakusko kar 92, vendar jih zaradi oddaljenosti ali bolezni skoraj polovica ni prišlo. Vse tiste, ki so se sreč.mja udeležili, pa so pri- čakaJi pred vitanjsko šolo otroci, ki so starostnikom pripeli na prsi rdeč nagelj. Srečanje je bilo posvečeno letošnjim jubiiejem predsed- nika Tita, povezali pa so ga tudi z novo delovno zmago v Vitanju. V tem kraju so namreč dobili nov prizidek k osnovni šoii, ki so ga ob- čani zgradili iz samoprispev- ka in zato so vsi želeli, da si tudi najstarejši krajani ogle- dajo nov objekt pri osnovni šoii. Staroste iz krajevne skupnosti Vitanje je najprej pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Silvo Hla- ste«;, nato pa .so najmlajši osnovnošolci pripravili pester kulturni program. Ob koncu so povabljencem. zapeli še člani moškega zbora iz Vita- nja, ki so se po končanem nastopil pomešali mednje in jih tako vzpodbudili, da so skupaj zapeli nekaj starih slo-\'enskih narodnih pesmi. -Srečanje najstarejših obča. nov Vitanja bo ostala odslej stalna skrb krajevne organi- zacije Rdečega križa. Člani organizacije pa so sklenili, da bodo r>a domu obirali tudi vse tiste starostnike, ki se srečanja niso mogli ude- ležiti. FRANJO MAROŠEK RC GRIČEK VABI Bogda.n Povalej, strokovni sekretar pri Zvezi za. šijortno rekreacijo, nas je tc dni ob- vestil o možnosti rekreativnega udejstvovanja v Celju in okolici. Dejal je: »V let(>šn.}i sezoni .smo imeli že številne akcije trim in igre. V akcijah trim je sode 1ол'а1о prek 7500 udeležencev, v igrah pa okrog 2500. S tem pa še iii vse zaključeno. V me secii avgustu bomo ponovili akcijo »Za vitko postavo je plavanje pravo«, in to 27. in 28, avgusta na plavališCu Neptuna. Meseca septembra bo začetek Iger trim v odbojki za žen ske in moške, dal.je oi>čuiska liga v rokometu, tekmovanje v velikem nogometu in akcija trim v hoji. S številnimi igrami nadaljujemo v oktobru, ko bodo potekala tekmovanja > oíTrdo življenje. Vsaj za-R se lahko to trdim. Veliko leti sem &e preživljal kot dninar,! gozdni delavec, največ ¡pal sem kuhal apno. Kamenje zal apnenico sem nosil iz Savi-| nje. Ne veste, koliko tm'ora sem prenosil na glavi, ск^ jutra do večera po teh strmi- nah. Pa dobre volje sem bil. Ljudje so me vabili na svatbe, kjer i?em igral na hramoniko. To so bili veseli in posikoč- ni časi.« In kaj si želite ob stotem roj s! nem dnevu? »Pravijo, da mi bo prišlo takrat čestitat mnogo ljudi. Tega se níijbo.j veselim.« Pa .se pridružimo še mi najlepšim ees!; i tkam Jakobu Ročniku iz Ljubnega ob Sa-j vinji za njegov s/toti rojstni] dan, da bi g;* čim bolj slo-l ve.sno in veselo proslavil. LIZA LIK NEVZDRŽNO JE Pomanjkanje vode v Celju je iz dneva v dim bolj pe- reče • vpra.šanje. Riihle plohice niso napolnile rezervoarjev z vodo, nasprotno vedrai bolj prazni so. Stanje voda je slabo, so nam odgovorili'v tozdu Vo-IT)vod, ko smo jih povprašali, kako je z vodo. čakamo na dež, so nam še rekli, kar za nas Celjane, ni vzpodbudna rešiiev. In kaj so dejali nekateri prizadeti celjski potiošniki, ki vodo plačujejo, nastrežejo pa jo lahko le ponoči? KAROLINA GREGORAĆ: »Pri nas \'Ode poleti ni več mesecev. Sicer ^e to že s.tar problem, ki ga tule na Go- lovcu občutimo že vi'sto let. Voda pride samo ponoči, za- to jo moramo takrat tudi uloviti. Pa kaj — mi smo še dobri, ker lahko za silo dobimo vodo iz starega vod- njaka. Poznam odločbo o prepovedi točenja in pranja avtomobilov ter zalivanja vrtov. Tudi pri taki stvari, kot jc voda moramo biti so- lidarni.« IVANKA POLJANŠEK: »Pre- več je suše in takrat nastopi v Celjii pomanjkanje vode. Zadnji čas je že, da bi se tako stanje popravilo. OtMok o »šparanju« z vodo possnam, samo vprašanje je, če .se ga vsi drže. Vodo lovimo pono- či v розсч1е, čez dan pa je sploh ni. Poglejte vrt — či- sto je ieíbuéen. Nekateri pa imajo vode dovolj, čeprav imajo hiše višje nad nami. Kdo je dovoiul. da imajo ne- kateri lahko hidrofoire, drugi pa ne?« DANIJEL BELINA: »Vodo imamo pri nas, na Golovcu, ves dan samo v zimskeim ča- su V vseh drugih letnih ča- sih pa nam vode primanjku- je. Ne samo poleti, tudi v sušni jeseni. Kako pridemo do vode? Žena vstaja ponoči in jo nasfcreže. Pripeljejo nam jo tudi gasilci s cisternami. Zidnji čas je že, da Celje do- bi ustrezen vodovod, ki bo imel dovolj vode. Pravili so že o novem zajetju, a ne vem kaj bo s tem, čas pa je, da vsi skupaj pohitimo«. ŠTEFAN KURUC: »Sušni časi so, zato vode zamnjkuje. Pri nas v Zavodu — tozd Golovec imamo sicer hidro- for, a руота.пјкапје vode se vseeno čuti. Ne moremo za- livati parka, predvsem pa mo- ramo spo&tovaf" (>dlok o pre- po^'edi prekonicmega točenja vode. To je prav in nam je X)oleti lažje, ker nimamo go- jencev. Celjani se moramo ob tej problematiki močno zami- sliti in poskrbeti, da jo en- krat za vselej spravimo z dnevnega reda in jo uresni- čimo.« MIRA ZAKOŠEK: »Pri nas na Prekorju je voda že več let nazaj največji problem. Vstajam ob štirih ali pa ča- kam do polnoči, da si vodo sploh natočim. Čez dan ne dobimo vode kadar je taka suša kot je zdaj. Pritožujejo se tudi kmetje, ker jdm zmanj- kuje vode za živino, da o travi, s katero knnijo in jo do jeseni nič ne zraste, ne govorimo. Brez dvoma je to velik problem v celjski ob- čini, kjer so zlasti prizadeti ti&ti občani, ki stanujejo na višjih predelih celjske obči- ne.« Resnično, kdaj bomo imeli v Celju dovolj vode, se skupaj z našimi anketiranci vprašujemo tudi mi? Kot je znano so zdaj na potezi organizacije združenega dela, ki so lani še odklanjale vsako dogovarjanje. Če smo v zvezi z vodo že zamudili nekaj vlakov, ker v preteklih letih nismo biU dovolj gospodami in pazljivi, potem zdaj po- ženimo vlak v pospešenem tempu in — takoj, ker se nam odlašanje lahko le maščuje. Z. S., M. S. 14 stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 21. julij 1977 ŠENTJUR ^^ j ^^ ^^ ^^^ ^^ ^^ ^^ OBČINA ZAGOTOVILA KREDITE ZA KMETIJE »v občini obstajajo ob no- vih razvojnih možnostih kme- tijstva tudi možnosti za raz- voj kmečkega turizma.« Ta- ko je med drugim zapisano v srednjeročnem razvojnem planu občine Šentjur. Kmečki turizem v šentjur- ski občini je še na pričetku ZASPAL Z,.\ VUIANOM Miliaeu K02ELJNIK, ki je začasno ^ax-oslen v Zvezni republiki N'imčiji, je vozil osebni avt omobil iz smeri Vranskega proti Celju. V Pon- dorju je zaradi preutrujeno- sti zaspal za krmilom ter zavozil na bankino, od tam pa na iravr-lk ter zadel v drevo. Tičenje je bilo tako silovito, da sta se hudo po- škodovala njegova žena ANA in nekajmesečni sin MI- HAEL, voznik pa je dobil le lažje poškodbe. Vse tri so prepeljali v celjsko bolniš- nico. RDEČA LLC ZA TRČENJE Iz smen Žalca proti Ce- lju je vozil osebni avtomo- bil Josip ŠPOUAR iz Male Gore pri Zagrebu. Pred rde- čo lučjo ПА semaforju v Pe- trovčah jp mrčno zavrl. Za- radi mokrega in spolzkega cestišča ga j9 zaradi tega pričelo zanaídtí v nasproti vozeči avtcmobil, ki ga je vozil Frarc čl!.TIN iz Kopra. Pri nes'-rîSi st.î se lažje po- škodovala voznik Špoljar in sopotnik v Cetinovem avto- mobilu Кчге! SALOBIR iz Grobelna. svoje razvojne poti. Vendar pa bodo kmetije lahko že v jeseni sprejele prve goste. V preteklih letih so tekle inten- zivne priprave. Tako so si v lanskem letu zainteresirani kmetje ogledali nekaj kme- tij, kjer se ukvarjajo s kmeč- kim turizmom. Ne smemo namreč pozabiti, da so za uspešen razvoj kmečkega tu- rizma potrebni trije izpolnje- ni faktorji: dobra cestna po- vezava, pitna voda in skrbna gospodinja. Občina Šentjur je poskrbe- la, da So kmetje dobili kre- dite. Kmečki turizem pa bi lahko zaživel mnogo hitreje, če bi lahko ustrezne kredite dobili tudi nekateri gostilni- čarji na deželi, ki se ukvarja- jo s kmetijstvom, žal pa za obrtnike tako ugodnih dolgo- ročnih kreditov ni na voljo. Zato je proces prodora kmeč- kega turizma, zlasti v južnem d^lu občine, počasnejši. .Med kmeti, ki so že pričeli preurejati svoje kmetijo, je tudi Franc Masten iz Hotunj pri Ponikvi, ki se ukvarja z intenzivno živinorejo. V svo- jem hlevu ima stalno od 25 do 30 glav živine. Prevladuje- jo prj)rJvsem krave, saj je zbi- ralnica mleka prav pri nje- govi riiši. O tem, da bi se začel ukvarjati s kmečkim tu- rizmom, je pričel razmišljati pred tremi leti, takrat, ko je njegova družina živela še v stari prostorni kmečki hiši. Potem pa je to staro hišo po- rušil potres in treba je bilo misliti na novo, v kateri bi lahko uredili tudi sobe za go- ste. Turizem bi tako jx)stal dodatni dohodek. Turisti bi na kmetiji Franca Mastena lahko dobili prenočišče in hrano, poskrbljeno pa bi bilo tudi za rekreacijo. Na po- sestvu sta namreč dva ribni- ka, ki ju še urejajo, in ribi- ška koliba. Bližnji gozdovi so bogati z divjačino, Franc pa je razmišljal tudi o tem, da bi kupil jahalnega konja. Problem je s sredstvi. Banka je sicer ponudila kredit, ki pa sc ga domači zavrnili. Bo- jijo sc namreč, da ga ne bi mogli vračati. S tíikxmi problemi se sre- čuje pri urejanju svoje kme- tije Franc Masten. Občina je obljubila, da bo še nadalje podpirala razvoj kmečkega turizma, tako da bo dajala zainteresiranim kmetom dav- čne olajšave. Veliko si obe- tajo tudi od povezave s Celj- sko turistično zvezo, od ka- tere pričakujejo precej rekla- me in prve goste. MOJCA BUĆER MORDA SE NE VESTE ... da je bila lani spo- razumno z zdravstvenim domom v Celjiu podpisana s Hmezadom pogodba o ustanovitvi obratne ambu- lante za delavce delovnih organizacij celjske občine, kjer vam je zagotovljen boljši zdravstveni nadzor pa tudi storitve so hitreje opravljene. Zdravstveno osebje je seznanjeno s po- goji dela delavcev, torej tudi s pogoja delavcev v Dobrini in tako tudi v Hmezadu ... ... da menijo kmetje v konjiški občim, da bi bilo treba za hribovske prede- le in višinske kmetije nu- diti višje in dolgoročnejše kredite. S tem bi v tem območju izboljšali stan- dard kmetov in zagotovili večjo naseljenost, socialno varnost in proizvodnjo. ... da so v šmarski ob- čini v zadnjih sedmih letih modernizirali 323 kmetij, obnovili 108 hektarov ri- bezovih nasadov in 250 hektarov vinogradov. Na omenjenem območju je okoli 800 traktorjev, 180 samonakladalniii prikolic in 1000 motornih kosilnic ter dvajiset strojnih skup- nosti za proizvodnjo in spravilo sena in silažne koruze . .. ... da celjska občinska kmetijska proizvodnja le deilno pokriva potrebe po hrani. Le deset odstotkov žita pridelamo, 44 odst. mesa, s perutnino smo do- bro preskrbljeni, potrebo- vaU pa bi še 59 odst. mle- ka, ki ga trenutno odkupi- jo le okoli 25 odst. celot- ne proizvodnje. Vendar povečanje mlečne proiz- vodnje ni problematično, precej slabše smo založeni s povrtninami in sadjem. TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD ponovno razpisuje naslednji prosti delovni, mesti: 1. VODJE OBČE KADROVSKE SLUŽBE 2. VODJE FINANČNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev po zakonu ter pogojev po družbenem dogovoru morajo kandidati izpol- njevati še naslednje pogoje iz s-unoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih: za delovno mesto pod 1.: — pravna fakulteta — vsaj 3 leta prakse — moralno politična neoporečnost — sposobnost organizirati in voditi poslovanje zadevne strokoAme službe za delovno mesto pod 2.: — ekonomska fakulteta — vsaj 3 leta prakse — moralno politična neoporečnost — sposobnost organizirati in voditi poslovanje zadevne strokovne službe. V skladu s 25. členom družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občmi Žeulec lahko izjemoma kandidirajo tudi osebe, ki imajo viš- jo strokovno izobrazbo ob upoštevanju vseh ostalih razpisnih pogojev. Pol^ razpisa vodilnih delovnih mest objavlja še naslednji prosti delovni miesibi: 1. ANALITIK (ponovni oglas) Pogoji: diplomirani ekonomist ali ekonomist s prakso. 2. VODJA INVESTICIJSKE IZGRADNJE Pogoji: gradbeni inženir; zaželena praksa Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju po- gojev naj interesenti pošljejo na naslov: Teks- tilna tovarna Prebold. Kandidati za razpisana delo^ma mesta naj pri- ložijo še življenjepis ter potrdilo o nekaznova- nju. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi raz- pisa. Stanovanje po dogovoru. fit. 29 — 21. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 Revolucija v ogrevanju Po CKieaiah strokovnjalijov ima prav pri razvoju ogrevalne in hladilne ter klima tehnike EMO najholjiše perspek- tive, tudi najhodj jasno in dodelane raz- vojne usmeritve. Gre za dogTajevanje f>ozitivnih izkušenj v tozdu kotbjegrad- nja, tozdu radiatorji in tozdu TOBI. Razvojne usmerit\'e na tem področju so znane in jiasne. EMO. ne bo vztrajal na starih (zastarelih) načinih ogrevanja oziroma hlajenja in klimatizacije. Treba je naprej s časom in zmnjem. Osnovne zakonitosti na tem področju narekujejo vse večje potrebe delovnih ljudi in ob- čanov pa tudi energetska bilanca Slove- nije in Jugoslavije, ki opozarja na smotrnost pri izrabi vseh oblik ener- gije. Razvoj na področju ogrevalne in hladilne ter klima tehnike zato v EMO temelji na uvajanju novih proizvodov, ki vključujejo vse več lastnega znanja ter vse sodobne tokove ogrevanja in hlajenja. Posebej veJja opozoriti na to, da v načrtih upoštevajo plinifikacijo, raziiiskujeijo pa možnosti uporabe sonč- ne energije in drugih energetskih virov, ki bodo .povsem nadomestili tradicional- ne. Ne bo odveč, če povemo še to, da so radiatorji EMOTERM prava revolucija pri raavoju ogrevalnih teles, da temelji razvoj na brezcevnih sistemih ogrevanja in sliednijč tudi, da so EMO radiatorji še vedno najcenejši v Jugoslaviji. Tudi pri novih sistemih klimatizacije in" hlajenja beležijo '."еЛшке uspehe. Še posebej v tozdu TOBI, M se bolj usmer- ja na proizvode s področja hladilne in klima tehnike. Omeniti velja vsaj njiho- ve sobne klimatizatorje, hladilne oma- re in sušilnike za perilo. Konec drobnjakarstva v tozdu kiontejner, ki ga po po- membnosti danes ix)vsem upravičeno postavljajo na drugo mesto v EMO, strokovnjaki delovne organiiaaoije sami in v sodelovanju s strokovnjaki razvoj- EMO je brez dvoma ena najpomembnejših celjskih delovnih organizacij. Vseskozi je bil nosilec razvoja na svojem področju proizvodnje in njegovi dosežki so bistveno vplivali na celotno gospo- darsko bilanco Celja. Vse do pred nekaj leti je EMO v svojih prizadevanjih uspeval. Pred leti pa je, zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov naglo opešal v svojem razvoju, dosegal rezultate, ki delovni organizaciji niso bili v ponos. Strokovnjaki ocenjujejo, da so letos z dediščino polpretekle dobe dokončno opravili. Leva iz za- ščitnega znaka brusita kremplje — to je prispodoba, ki označuje premik v miselnosti in dejavnosti EMO v zadnjem času. Prodornost, tržna usmerjenost, pozorno razvojno delo in odprtost za sleherne dohodkovne povezave in vse koristne novosti — to so temelji, na katerih EMO gradi svoj lepši jutri, v katerega danes čvrsto verjamejo tako vsi delavci kot vodstvo in Celje kot celota. Pričujoči zapis naj bo le v dokaz živahne dejavnosti v vseh temeljnih organizacijah združenega dela EMO, dokaz razvojnih možnosti in jasno začrtanih usmeritev v proizvodni In poslovni politiki. no-razitskovalndh institucij iščejo in od- kirvajo nove programe za proizvodnjo, ki bo pomenila konec drobnjakarsitva v tem tozdu. Ko namreč zaradi znanih razlogov v proizvodnji kontejnerjev le ni šlo po načrtih, so skušali ta toad re- ševati z vrsto dopolniilnih programov, kair pa se je sprevrglo v nesmotrno op- ravljanje drobnih del, ki niso imela prave perspektive. Danes je 'povsem drugače. Mirno lahko trdimo, da je praiv program »radiiUiS«, to je program gradbenih elementov iz valovite pločevi. ne, ki v Jugoslaviji še nima svojega proizvajalca, izijemno zanimiv in per- spektiven. Takšni gradbeni elementi so naonreč nepogrešljivi v vseh vrstah niz- kih gradenj, ki jih tudá znatno poceni- jo. Ob tem programu in seveda ob pro- gramu kiontejnerske proizvodnje, snuje- jo še celo vrsto drugih proizvodnjih programov, ki bodo prodonni in tržno zanimivi. Na teh dejstvih utemeljujejo trditve, da je prav smotrno izkoriščanje proizvodnih zaniog-ljivosti v tozdu kontej- ner ena največjih razvojnih možnofiti EMO. Tradicionalna kakovost Tako bd najkrajše ozsnačiLi pester in zanimiv proizvodni program toada orod- jarna. Tu nastajajo vse vrste standard- nih, zahtervnih in tudi specialnih orodij za najrazličnejše potrebe. V naslednjem obdobju bodo prav s posodobitvijo in ojačanjem proizvodnje v tem toizdu na- redili še korak naprej in akrepih že se- daj plodno sodelovanje z industrijo, ki pri njih naroča potrebna orodja. Med glavnimi partnerji so tudi tako znane delovne organizacije kot so Gorenje, IMV in druge. Mar to ne pove dovolj? Lep in zanimiv design, sodobnost v oblikah, tržna prilagojenoet in dober iz- bor oziiroma asortiment, to so zakoni- tosti, ki so proizvodnjo tozda posode v EMO vnovič ipopeljale v sam vrh svetov- nih proizvajalcev. Leva na dnu EMO posode pomenita veliko. O Lom so se najbolje prepričali letos, ko so močne- je kot kdajkoM prodrli na svetovni trg, še posebej na Bližnji Vzhod in v Evro- po. Samo v Evropi predsitavlja ponudba EMO šest odstotkov, na domačem tr- žišču pa EMO proda 45 odstotkov po- sode, ostanek pa vsi drugi proizvajalci. Zadnje raziskave so pokazale, da lah- ko s kakovostno obdelavo gibanj na tr- žiščih in doslednim spoštovanjem po- treb, želja in zahtev kupcev v določe- nem obdobju posoda EMO pomeni ve- liko perspektivo. In zaito trditev, da bo posoda EMO igrala še vedno vlogo tako na domačem kot tuijem tržišču ni pretirsma. Slediti potrebam Tozd ocipresiki s svojo specifično pro- izvodnjo za potrebe težke avtomobilske industrije ter tozd frite s svojo proiz- vodnjo predvsem za potrebe industrije bele tehnike, posode, v zadnjem času pa tudi keramične industrije, ki kct najpo- membnejši nalogi zastavljata dosledno spoštoranje potreb naročnikov in part- nerjev. Tradicija in dokazana kakovost sta najmočnejša aduta v teij proizvodnji in odlična osnova za iskanje novih kva- litet in novih možnoisiti za sodelovanje tako doma kot v svetu. Pot je jasna Zapis o EMO moramo ned-v^Mnno skleniti z neliaterimi spoznanji, ki so pogoji'la nov obraa največje celjske de- lovne organizacije in obmála nijene do- tedanje slabosti v prednosti. Predvsem je pomembno apoananje, da je EMO heterogena delovna organi- zacija, pri kateri je treba vse različne programske dele v proizvodnji obravna- vaiti in gojiti na specifičen način. To sipoznanje je pogojilo skrbno raizvojno delo, ki je vsaj v obrisih že dalo prve rezultate in nakazalo tudà no- ve, jasne pot.i dela. EMO je danes pred pomeanbniimi na- ložbami, s katerimi bodo dokončno opredelili svoje mestx) v gospodarskem prosotru Celja, območja, Slovenije, Ju- goslavije in tudi saleta. Najpomembnejši bo prvi program, s katerim bodo uredili vse potrebno za nov »radiius« program. Sledila bo na- ložba v proizvodnji specializiranih kot- lov večjiih dimenzij, zatem pa naložba v now orodjarno. Tudi TOBI bo prišel na vrsto, saj njegova proizvodnja zahte- va sodobnost, še posebej glede na lepe perapektve, ki jdh obetajo programom ogre\'alne, hladilne in klima tehnike. Glede na svoje razvojne potrebe gr:- EMO tudi v organizacijsko in samou- prannno preobraizbo, v kateri bo tako posloTOo kot kadrofvsko okrepil svoje tx)2de, .doslediK) pa bodo upoštevali marketinško koncepcijo v procesu or- ganizacijske preobrazbe. Usitanovljeaie bodo temeljne organizacije posebnega pomena za podiročje razvoja, trženja, \'-zd'i'ževanja in energetike. Delavci, ki bodo ostali v skupnosti skupnih služb pa bodo neposredno od- visni od usode in usi>ehov tozdov za ka- tere bodo opravljali svoje delo. Prav te organizacijske in samouprav- ne spremembe bodo v povezavi s sana- cijo zagotovile potrebno učinkovitosit in prilagodljivost pri obvladovanju posa- meznih proizvodnih programov in raz- voja kot temelja napredka EMO. Negativne izkušnje iz polpretekle dobe so dokončno odprle vrata za vse novosti in kakovostno sodelovanje nav- zven na temeljih dohodkovne povezano- sti in določil zalcona o združenem delu. številne povezave, ki jih EMO že goji kot tudi vse nove načrtovalne povezave ne bodo formalne, gx>jili bodo namreč le dohodko^TTo opredeljene in jasne od- nose s svojómi partnerji. Sodobnost in design ter dosledno spoštovanje želja in potreb kupcev postajata oto izbranem asortimanu osnovna zakonitost proizvodn.je v tozdu Pnsodc. Tudi tozdu Kontejner, ki je doslej Imel izjemne težave, obetajo lejjše persipektive. Še posebej po uveljavitvi novih proizvodnih programov, ki predstavljajo revolucijo v nizkih gradni,iah. E^IO ratUatorji so že pojem kakovosti in sodobnega načina ogrevanja. Ob t^m velja povedati še, da so najcenejši v Jugoslaviji in da je bil ta tozd med uspešnej- šimi v EMO lani. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 29 — 21. julij" 197: IZLETNIŠKI KAŽIPOT MIZICA POGRNI SE — ALI KAJ ZNAJO PRIPRAVITI MERXOVI GOSTINCI Kaj je lepšega, kot v po- letnem ali prostem dnevu kratek izlet v naravo! In, kaj se ob taki priložnosti ne prileže dobra jed p>o želji in pijača, seve, tudi? Ročeno — dogovorjeno! Toda, kam? Uganka tokrat sploh ni tež- ka. Odkar je trgovsko podjet,- je Merx — Tozd gostinstvo od šentjurskih lovcev prevze- lo v najem njihov dom, skr- bi odpadejo kar same po sebi. Dva meseca bo tega, kar je lovski dom prenovljen m preurejen in medtem je pri- jetno presenetil že marsika- terega slučajnega gosta ali turista, pa tudi vse tiste, ki jih je do doma privabila re- klamna tabla v Šentjurju. Najbolj so tako izletniško točko kajpa pogrešali šent- jurčani in okoličani, ki zdaj še kako radi zahajajo tja na obronek gozda, da bi ob do- bri jedači in pijači na pro- stomi terasi prisluhnili ple- sne zvoke ansambla Korone, ali pa se med sprehodom {Х) gozdu naužiU svežega zraka. Naravni zrezek z gobicami, denimo, bo potem še bolj teknil! Seveda pa nikakor ni treba, da bi bile vaše gur- manske želje ob obisku lov- skega doma nad Šentjurjem omejene Prijazen in kuhal- nice vešč kuhar ter oba nata- karja vsakemu gostu že z obraza preberejo, kaj mu pri- ja, česa si želi. In zaradi do- brega sodelovanja s tamkajš- njimi lovci bo marsikomu teknil fazan ali morda srna. Občasno, odvisno od lovske sezone in tudi sreče seveda, boste lahko izbirali še med drugo divjačino. Majhna odmaknjenost lov- skega doma nad Šentjurjem prija številnim gostom, ki jih vsakdanji mestni vrvež in tempo utrujata. Dvajsetminutna peš hoja do lovskega doma je laliko izvr- sten trim za celo družino. Jed in senca pod pisanimi sončniki na vrtu doma, bodo nato le še izpolnili pričako- vani pMDČitek dneva. Kajti lovski dom nad Šent- jurjem vas vabi vsak dan, razen ob ponedeljkih, da ga obiščete, se prepričate o vsem, kar zdaj prebirate in še o tistem, kar smo morda pozabili. Posebno prijetno je posedati pred domom, ali v katerem od prijetno urejenih prostorov doma, zdaj, v po- letnih mesecih, ko so večeri topli in prijetni, ko se iz roštilja na zgornji terasi va- bljivo širi vonj po čevapči- čih, ražnjičih in mesu na ža- ru, ansambel pa igra vašo najbolj priljubljeno melo- dijo ... Ko boste dom prvič obi- skali, se boste k njemu prav gotovo vračali ob vsaki pri ložnosti, zlasti pa tedaj, ko bo kdo razmišljal, kje orga- nizirati praznovanje za večjo, sestavljeno družbo. Seveda boste takoj pomislili, da je za taka skupna, kolektivna praznovanja, poroke in za druge priložnosti, najbolj pri- meren lovski dom nad Šent- jurjem. Kajti, kot rečeno — dostop do njega je več kot prijeten peš in omogočen tu- di za vse prijatelje avtomobi- lov. Parkirišče pred in za dorriom zagotavlja, da je pcdjetje Merx mislilo na vse: najprej seveda na prijetno urejeno no¿ranjost in zuna- njost doma, urejeno parkiri- šče, primeren odpiralni čas od 9. do 22. ure vsak dan razen ob ponedeljkili — pred- vsem pa na dobro pijačo in jedačo. In kaj vse to ne predstavlja prav tistega, o čemer tolikokrat sanjamo ii SI želimo? Zdaj imamo! Stre Ijaj iz Celja, le kratek vzpoi nad Šentjurjem — peš ali ¡ avtomobilom, katerikoli dai v tednu razen ponedeljka vas bodo nadvse prijaziK sprejeli in po želji postregl na lovskem domu nad šent jurjem. Tozd gostinstvo Men želi Šentjur in okolico pri bližati izletniškemia curizmu 'novitvanii v Savinj- skih, Julijcih in Paklenici. Morala sta še udariti piko na i v stenah Mont Blanca, saj kandidirata za jugoslovansko odpravo »Everest 79«. Od 5. do 8. julija sta zmo- gla i>eto ponovitev ameriške diretissime v zahodni steni Druga kljub izredno slabim vremenskim pogojem in opre- mi, ki za tak vzpon še zdaleč ni primerna. Američani in tu- di naveze, ki so smer že po- novile, so imeli s seboj naj- modernejšo opremo in pripo- močke ameriške alpinistične industrije. Taka oprema nam zaradi visoke cene seveda ni dostopna in sta morala tako Knez in Zupan namestx) speci- alnih zagozd, bongov in raz- ličnih »obešalnikov« uporabiti svojo skrajno izpiljeno tehni- ko prostega plezanja, pri če- mej sta рк) pripovedovanju alpinistov, ki so opazovali vzpon, tudi precej tvegala. Po treh dneh počitka pa sta 11. julija ob 22. uri vsto- pila v zloglasni Mrtvaški prt v steni Grandes Jorasses. 1000 metrov visoka ledena bariera v vzhodnem delu severne ste- ne je bila po mnenju vseh al- pinističnih krogov še do pred dvajset leti nerešljiv problem, ki lahko zamika le samomo- rilce. Tako samotarju Ronal- du Trivelinu sploh niso ver- jeli, ko je objavil svoj vzpon preko Mrtvaškega prta. P4)tr- ditev tega vzpona so dali šele Desmaison s ponovitvijo v zimskih razmerah in češki al- pinisti z vzponom v letnem času. V treh dneh leta 1970 so smer izplezali Mojstranča- ni Ažman, Brojan in Kofler. Celjana Knez in Zupan sta smer pono\ala v eni noči in bUa zjutraj, 12. julija ob 7. uri že na grebenu l'Hironde- lle. 10 ur za vso steno je izje- men čas, pri čemer moramo povedati, da sta zaradi slabe- ga ledu in vode pod njim za- bijala kline samo na varovali- ščih. S tem sta občutno skraj- šala čas, zvišala pa nevamos/ do skrajnih meja. Čez dan grozi v smeri padajoče kame- nje, zato verjetno tudi nista to'egala bivakiranja. Že po dveh skrajno težkih turah, ki so lahko ponos vse- mu slovenskemu alpinizmu in so najtežje letos preplezane ture v Alpah, sta oba plezalca ostala v pogorju Mont Blanca, od koder lahko pričakujemo še kakšno veselo vest, če vre- me ne bo prehudo nagajalo. V soboto sta odšla na pot še Celjana črepinšek in Zupane, ki sta vzela s seboj dodatne kline, saj sta Knez in Zupan glede materiala že poklicala na pomoč. Na, sliki: Zahodna stena Druja s klasično smer- jo (K) in direttissimo (D). Križci ocanačujejo bivake. CIC U PRIPOROČA Tokrat smo obiskali prodajno enoto lADIO v Stanetovi ulici, kjer vam je na voljo največja izbira glasbil in glasbenih kaset. Med proizvajalci glasbil najdete svetovno znana imena, kot so: YAMAHA in HOHNER. Morda pa boste našli med večjo izbiro glasbenih instrumentov takšne- ga, ki vam bo po volji in imate morda se- daj, v času dopustov kaj časa, da bi se morda celo naučili igrati. PREBOLD: POKIOC HRiBOVSKlil KMETIJAM Pobudi občinskega sindikalnega sveta Žalec, da naj bi v obdobju štirih let z namen- skim združevanjem enodnevnega zaslužka vseh zaposlenih v občini povezali s cestami vse hribovske kmetije, so se odzvali tudi mladi iz žalske občine. Dve nedelji zapored so se zagrizli v delo na cesti, ki povezuje hribovske kmetije s Preboldom. V organizaciji osnovne mladinske organizacije v Preboldu so mladi iz vseh krajev Savinjske doline prekopali cesto ter položili v jarke betonske cevi in opravili še druga dela. Sicer pa je solidarnostna akcija vseh delovnih l,judi in občanov žalske občine z ude- ležbo mladine pridobila na svoji veljavi. Vsekakor pa bo 167 kmetij, kolikor jih še nima cestne i>ovezave, dobilo s to humano akcijo okno v svet. Tudi i» zaslugi mladih! DARKO N.ARAGL.\V Stasa Gorensèk Tudi, če ste aa poletno modno se- zono svojo garderobo popestrili le z enim ali dvema novima oblačiloma, lahko marsikaj s<;.>rite za svoj prijet- nejši in modnej.4i izgled. Nobena skrivnost ni več, kaj vse se da pričarati s pravilno izbranimi modnimi dodatki, pa vendar tako malo žensk uipošteva to ugodnost. Tako lah- ko na primer i»ti obleki z raaličnimi dodatki popolnotna spremenimo izgled, in kakšni so ti dodatki letošnje po- letje? Spet so zelo aktualni pasovi, ki se po daljšem ča»u nosijo nekoliko dru- gače- namesto ▼ višini pasu se nosijo ohlapno, včasih tudi na bjkih. K šport- 'Üm oblačilom usnjeni, k platnu in ob- lekam pa spleteni pasovi iz pobarva- nih vrvi. Zelo modni so tudi cvetovi, včasih so pripeti tudi v lase. Pa majhni siam- '^t.i klobučki, pisane zapestnice, na- '^esto ogrlic barvasti trakovi s ke- ramičnimi kroglicami in še in še ... S. G. ANEKDOTE Domišljav nemški pesnik je rekel v na- vzočnosti znanega dunajskega humorista Saphirja: »Moja dela se bodo brala, ko bosta Schiller in Goethe že davno pozabljena!« Saphir je pritrdil: »Gotovo. Tedaj poprej ne!« • • • Francoski pesnik Paul Verlaine (1844 do 1896) je živel neurejeno in bedno, bü pa je dobra sočutna duša. Nekoč je vztraj- no prigovarjal prijatelju zdravniku, naj sprejme v bolnišnico nekega pesnika, ki je bil bolan samo tložena za ska- kanje, saj je vse višine do 183 cm premagala v pi-vem skoku, 183 cm pa v drugem. Mladi Rok Kopitar je posta- vil na 400 m ovire z 52.5 nov mladinski republiški rekord. Imenovana sta prejela poka- la od TKS Celje in ZSMS Celje kot najboljša Celjana, Wells pa kristalno vazo iz rok Milke Skokove kot naj- hitrejši v memorialni disci- plini. Prireditev je ob sonč- nem vremenu vzorno izpeljal AD Kladivar, prenašala pa jo je tudi RTV Ljubljana za vso jugoslovansko omrežje. O Celju in tartanskih atlet- skih napravah ter gostoljub- ju so številni gostje iz ino- zemstva govorili le v presež- nikih. Lep uspeh za Celjane! K лтг. V teku na 3000 metrov ,ie nastopilo 34 tekmovalcev. Zmagal je odlični italijanski tekmovalec Ortis, ki je v finišu imel nekaj več moči od domačina Stanka Lisca. Mladinska driaviia prvaliinja v skolni v višino Mojca Jager, ki ¡w te diiî /a-^lopala Jugoslavijo na mladinskih atletskih balkanskih igrali v Romnniji, ju skupaj 7. Branko Stane .še vodno nekoliko v .senci о<1ИС.че Stanke Lovše. Toila mladi tekmovalki Kladivarja .se iz let« v loto dviçulôta pri re/iiltatu. Tokrat sta bili z rezultatom 165 enaki. Lovšetova pa je izciačila republiški rekord s 1S3 centimetri. Foto: T. T.VVČA* POKAL CELJSKIM SAHISTOM Tudi oelijäki šaliisti so se priikljuióili liertošinj'im pra- znovanjem mosta C^lja. Na že tradioiomlná tjumix v hitropotezinem šahu so povabili vse naoibolijše ša- histe vzhodrte Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo kar sedem ekip. V aam-mivih in leipih dvokrožnilh borbah je zmagala t>oikrat ekipa Ce- lja v kateri so uspešno igrali Franc Pešec, Robert Cegler, Mile Markovič in Milan Ojistrež. Zbrali so 37 točk. Sledijo: Maribor 28,5, Velenje 28, Tesno 23, EMO 20, Sempeter 15,5, Nazarje 12 toök. Najilxìljée ekipe so prejeLe pokale. J. K. STRELJANJE: i^EPREMAGUlVI CELJANI Pod pokroviteljstvom TKS je občinska strelska zveza izvedla masoviK) strelsko tekmovanje z zračno puško se- rijske izdelave v počastitev občinskega praznika in dneva vstaje slovenskega ljudstva. Na strelišču v Celju se je zbralo 13 ekip. Planirano je bilo tekmovanje z malokali- brsko puško, vendar pa so morali strelski delavci v Celju zaradi pomanjkanja dragega malokalibrskega streliva iz- vesti tekmovanje z zračno puško, čeravno ni sezona za zračno puško, je bilo vseeno doseženih veliko dobrih re- zultatov. Med ekipami so zmagali člani SD »CELJE« s 1079 krogi, sledijo pa: SD »OKROGAR ŠKVARČA« — Za- gorje 1055, Mestna ekipa Žalca 1036, SD »KOVINAR« — Štore 1035, SD »CELJE« II. 1033, SD »TONE BOSTIČ« — Zidani most 1007, SD »BRATOV DOBROTINŠEK« — Voj- nik 997, SD »А\'ТОд 987 itd. Pri posameznikih smo bili priča izredno izenačeni borbi xa sam vrh. Zmagal je Sta- ne Kramžar iz Zagorja z zelo dobrim rezultatom 275 kro- gov od 300 možnih. Sledijo pa: Jože Jeram 275, Boris Gorišek 274 (Zidani most), Marjan Dobovičnik 274, Vili Dečman 272, Roman Kajtna 270 (Zidani most). Zoran Lah 270, Ivan Kočevar 268, Tone Jager 267, Tone Pihlar 266, Alenka Jager 264, Ervin Seršen 263 itd. Prve tri ekipe ш najboljši trije posamezniki so prejeli pokale, katere je prispevala TKS v Celju. Strelci so s tem tekmovanjem dali velik prispevek k čim slavnejšemu praznovanju na- šega mesta. Po nekaj mesečni izredni aktivnosti je sedaj za strelce napočil zashiženi počitek. TONE JAGER N SCBâTKO, Bíikmmm Dva mlada celjska šahista, Tonnaž in Matjaž Шкас, sla te dni sodelovala na mladin- skem republi.škem prvenstvu v Kočevju. V moćni konku- renci sta doisegla lep uspeh. Tomaž Mikac je osvojil med Ijetdesotimi saâisti zelo dobro deveto maslo. Zbral je 7 in pol toćke. Petkrat je zmagal, petlcral i-emiziral in tri parti-^ je izgubil. Njegov mlajši brat, še pionir Matjaž pa je bil s petimi tKxjkami .štirideseti. Stiri mlade celjske atletinje so sodelovale v državni repre- zentanci JuKO\lavijc na med- narodiiem troboju Itali.ja — liolgarija — Jugoslavija v mc- slccu Uibbieiiu. Dosegle so do- bre rezultate. Zvonka Blatnik, Ida Bundarlc in Mojca Ja- ger so bile četrte v teku na 800 m, l.iOO m iu skoku v vi.MUo, Marjanca Kopitar pa peta v teku na 100 m ovire. Rok Kopitar, mladinski re- prezentaiKt, je tik pred Sko- kovim memorialom dosegel no* republiški rekord za čla- ne in mladince v teku na 2CÜ m z ovirami. Rezultat 24,4 po- trjuje, da je tek čez ovire njegova specialitetii. Tudi plavalci Nopimia se bodo danes popoldne priiijju- čill praznovanju 0bciiisii0f;.i , praznika. Na plavali.šcu .Nep- tuna prirejajo odprto plu.aUiu prvpn.stvo Clelja na itateri-ni bodo poleg domačinov tekmo- vali še plavalci Velenja, zal- ea in celotnega celjskega ob- močja. V tekmovanju za prehodni pokal šaleškega druál va Vele- nje vodi Milan Goršek z točkami pred Vedenikom in Špehom, ki sta zbrala 42 točk. Na mrnirju v mesecu jiiniju je zmagail ponovno Goršek, pred Ši>ehom in Než- manom. Na pokalnem telunovanju republiških in pokrajinskiii re- prezenlanc, ki Imi v solwto in nedeljo v Mariboru, bo v re- publiški reprezentanci Slove- nl.je tekmovalo atletov in 10 atletinj celj.skega Kladivar- ja. Iz Velenja pa trije atleti In Švercerjeva. Na letošnjem republi.škom prvenstvu v akrobatiki v Slo- venjgradcu sta sodelovala tudi dva celjska pilota. Peter Kar- ner je osvojil šesto, Franc Pe- perfco pa deveto mesto. Naj- boljši bodo imeli v nasled- njih dneh državno prvenstvo v Zagrebu. V Trim tekmovanju je bilo na sijoredu štafetno plavanje. Pri ženskah je zmagala ekipa C.'inkarne prod Ingradoai in Savinjo. V zmagovalni ekipi so plavale Zapušek, .Ščuka in Zupane. Med moškimi pa so najboljši: industri.ja — Zlatar- na, Toper, Cinkarna; (iradbe- ništvo — Ingrad A, Ingrad B., Geodetski zavod; nruži>ene de- javnosti — Ljubljanska ban. ka; SKIMC; storitvene dejav- nosti — Kovinotehna, Tehno- mercator in promet — zve/e: ГТТ Celje. Železai-na štore je ponovno potrdila v Trim tekmovanju, da ima najboljše strelke. Troj- ka Kavka, Maleo in šprajcer Je nadmočno zmagala mod ekipami. Vrstni i-ed naj- boljših pet: železarna 46-2. Metka 454, Kovinotehna 4''". Cinkarna 4ilO, Tehrvomoro-^tor m. fit. 29 — 21. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 ZLATARNE-CELJE Neločljivo sta povezana. Celje in zlatarstvo. 1л ko teče beseda o zlatarjih, njihovem delu, nakitu in drugih izdelkih, se nehote vmes poveže tudi mesto ob Savirvji. Tu ima zlatarstvo svojo dolgoletno tradicijo. Prav tako ugled, dobro ime. Začetki zlatarske dejavnosti v Celju segajo v drugo polovico 18. stoletja. Zlatarna Celje pa je bila ustanov- ljena 1946. Po tem letu se je hitro razvijala. Med leti 1970. in 1973. so se združila do tedaj samostojna zla- tarska podjetja, 1л sicer Zlatarna Celje, Atelje za zla- tarstvo Ljubljana, Zlatarstvo Trbovlje (vsa tri v letu 1970), r>ato še Aurodent Ljubljana 1971. leta in Aurea Celje v 1973. letu. Tako je nastala sedanja delovna orga- nizacija ZLATARNE — CELJE, CELJE, ki je posebej zna- na po proizvodnji kvalitetnega zlatega in srebrnega na- kita, poleg tega pa še po proizvodnji drugih izdelkov iz plemenitih kovin, kot so: loti, kontakti, laboratorijski izdelki iz platine, zobno zlato, auropal, značke, plakete in drugo. V delovnem kolektivu Zlatarne Celje združuje svoje delo okrog 800 delovnih ljudi. Na domačem tržišču se del prodaje odvija preko lastne prodajne mreže, kar opravlja TOZD Trgovina pre- ko svojih prodajaln širom po Jugoslaviji, del pa se od- vija preko drugih trgovinskih organizacij združenega de-, la, s katerimi imamo skle'^jene samoupravne spora- zume. Močan je tudi izvoz, saj gredo izdelki delovnega ko- lektiva v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo, Švico, Dansko, Švedsko, Kanado in Združene države Amerike. Z dokončno preselitvijo v nove prostore predvideva- mo povečanje proizvodnih zmogljivosti. NAŠE PRODAJALNE Najdete nas povsod ali skoraj povsod po naši domovini. To pomeni, da smo približali izdelke našemu kupcu, če nas ni v kraju, kjer živite in delate, nas boste našli v neposredni bli- žini.. Sicer pa poglejte. Naš spisek prodajaln je dolg in zajema kar enaintrideset mest, kjer lahko kupite naše izdelke. LJUBLJANA: Mestni trg 19 in Wolfova 3, MARIBOR: Grajski trg 19, CELJE: Prešernova 2, TRBOVLJE: Rudarska cesta, SLOVENJ GRADEC: Meškova 12, ZAGREB: Petrinjska 4, Hotel Intercontinental ter na Savski cesti, OSIJEK: A Cesarea 34, KARLOVAC: Novi centar »Podhod- njak«, SPLIT: Titova obala 19, ZADAR: Sarajevska 3, BEOGRAD: Terazije 1 in Pešački prolaz, NIŠ: Ulica pobede 16, KRALJEVO: Leninova 21, ZAJEČAR: Maršala Tita 4/VII, ŠABAC: Kara- djordjeva 16, NOVI SAD: Dunavska 14, SUBOTICA: Trg slobode 1, KOSOVSKA MITROVICA: Ulica maršala Tita 79, SARAJEVO: Gazihusrefbegova 3 in Gazihusrefbegova 20, DOBOJ: Ulica Moše Pijade 2—16, TUZLA: Ulica Majeviča 8, BANJALUKA: Ulica braće i sestara Kapor 6, TITOGRAD: Ulica slobode 34, SKOPJE: Ulica 11 oktomvri 4 in Ulica 10в A, broj 47, BITOLA: Ulica maršala Tita 111/9 ter VRANJE: Karadjordieva B. B. XI. ZLATARSKA RAZSTAVA Tradicijo ohranjamo. Tudi v prirejanju zlatarskih razstav. Z njimi smo se uveljavili doma in po svetu. Prav tako s sodelovanjem na podobnih razstavah v tujini. Letošnja celjska zlatarska razstava bo že enajsta po vrsti. Urejena bo v času desetega sejma obrti od 23. septembra do 2. oktobra. Tudi tokrat bo v lapidariju Pokrajinskega muzeja. Torej, v tistem okolju, ki je edinstven in kjer starodavni kamniti spomeniki še bolj poudar- jajo odlike in lepoto nakita in drugih izdelkov naših temeljnih organizacij združenega dela. Letos ubiramo nova pota. Txidi na razstavi. V glavnem bo posvečena nakitu za vsak dan. Tako bomo še bolj poudarili, da je nakit stalni in zvesti spremljevalec naše delovne žene. Glede na ceno tudi dostopen! In še nekaj — v ocenjevanju razstavljenih izdelkov bod'o imeli svojo besedo tudi obisko- vaici razstave. Tudi v tem novbst. Na vsak način prijetna. Za vsakogar. 20 stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 21. julij 197 fit. 29 — 21. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 21 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 29 — 21. julij 1977 NOVI TEDNIK — stran 23 SMRT V VALO¥IH Bilo je vroče, soparno, težko je pritiskalo k tlom. V Šmarčnem pri Sevnici so na njivi delali, tudi fantiča Rajko in Mirko, Simončičeva dva. Kaj kmalu nista več zdržala, pot jima je lil po vsem telesu. Zapodila sta se v vodo, zabredla v vrtinec in Sava ju je pogoltnila. Vse je šlo na hitro, pre- hitro je bilo vsega konec. Enega nesrečnežev so na- šli še isti dan, 1. julnja, drugega pa je Sava na- plavila v 2Jagrebu. Pet dni pozneje sta se v bližini griškega mostu kopala Marko in Janez Koder s sestro iz Pongra- ca. EK-e uri sta minili od poldneva, ko sta se začela potapljati. Klicala sta na F>omoč, ki pa je vsaj Mar- ko nii bil več deležen. Uto nM je, Janeiza pa so še ko maj živega potegnili na suho. Le malo je manjka- lo pa bi se dan za oba dečka usodno končal. Podobnih primerov je bilo lani več in vendarle se še dogajajo. Ni zato zaman klic k previdnosti. Nikar ne spuščajte otrok samih na obrežja rek, ki jih vse premalo poznamo, četudi živimo ob njih vse življenje. POŽARI V CELJU OGENJ V SIMONČIČEVI, VOJKOVI IN KOVAČ^ČEV! Celjane je v zadnjem me- secu razburila vest, da je v kletnih prostorih stanovanj- skih blokov v nekaterih uli- cah izbruhnil ogenj, ki ao ga podtaknili nezaoanci ali nez- nanec in ki je povzročil kar precejšnjo škodo, na srečo pa človeška življenja niso bi- la ogrožena. Kljub nenehne, mu angažiranju delavcev Uprave javne varnosti v Ce- lju storilci še niso znani. 2e lani je prvič zagorelo v Simončičevi ulici 3. V za- četku novembra je vzbuhnil plamen v kletnih prostorih, kjer je bil uskladiščen papir in se razširil v ostale tri shrambe. Zgodilo se je po- noči. Prav tako ponoči je pla- men začel lizati kleti 28. apri- la. letos v Simončičevi 1. Po- škodovana sta büa dva bo- ksa, škode pa je bilo za okoli 2000 dinarjev, v prvem pri- meru pa okoli 1500 dinarjev. Le malo pozneje, 1. junija, tudi v večernih urah je bil podtaknjen ogenj v Vojkovi in zmova v Simončičevi uli- ci št. 8 in št. 2. Neznanec si je spet izbral kletne pro- ] store in se za spremembo preselil še v Vojkovo 13. ško- da je bila nekoliko večja. Isti večer je zagorela še zaščitna prevleka za avtomobil (cera- da), vžgak) i>a se je tudi vo- zalo. Preplan se je tako iz Simončičeve ш Vojkove ulice prenesel še v Trubarjevo, kjer je avtomobil bil par- kiran. Lopovščin pa še ni bilo do- volj. Samo pet dni je bilo treba, da se je znova poka- zal ogenj, tokrat v opoldan- skih urah v Kovačevičevi 6. 6. junija je zgorelo šest dr- varnic in ostali škodi so pri- pisali še 50.000 dinarjev. Veriga požigov pa se je na- daljevala še isti dan. Nekaj po polnoči je zagorelo v Voj- kovi 6. Znova v kletnih pro- storih. Zlikovec je mogel pri- ti le skozi okna, vhodna vra- ta so bila namreč zapita. Zgoreli sta dve shrambi s premičninami, škodo so oce- nili na okoli 40.000 dinarjev. Ugotovljnno je bilo, da je bil ogenj namerno p^odtak- njen. Motiv ni znan, obstoja- jo pa določene variante. Kri- vec je zaenkrat še na svo- bodi, zato je previdnost na mesitu, saj p(rinašajo požari tudi neposredno nevarnost za človeka, ki se je mogoče niti ne zavedamo. Zal moramo ugotoviti, da je mnogokje botroval raz- širitvi požarov tudi nered v kletnih prostorih Mnogokje namreč hranijo v teh kleteh vnetljive snovi, tudi posode z bencinom, nafto in p>odob- nim. Ničkoliko je papirja, smeti rn podobnih materi- alov, ki so hvaležna snov za vžig. Največkrat ti prostori niso niti zavarovani, vsaj pri- memo ne. Vse preveč zaupa- mo, vrata puščamo odklenje- na, okna odprta Prav bi bi- lo, da bi bili občani poaomi do sumljivih oseb, ki se zza- sti v večernih urah vrte okoli blokov in da bi vsako spre- membo javili upravi javne varnosti in pa seveda tudi vsako najmanjšo podrobnost s požari, бе taka maletdiost bo preiskovalcem olajšala de- lo. MILENKO STRASEK Kwak je zastal. Tudi be- seda je zamrla. Zdaj smo ho- teli biU budi v mislih sami. Pohitetle. so daleč nazaj. V oktober 1941. leta. Zgodil se je strašen zlo- čin. Začelo se je 19. oktobra 1941. leta. Nemci so v treh vaseh okoli Kragujevca ustre- lili nekaj sto domačinov. Streli v Iličevem, Maršiču in Grosnici so bili napoved tistega, kar je šele prišlo. Kot kazen za Jjudi, ki so ljubili svobodo in se odločili zanjo boriti. In potem 21. oktober. Kra- gixjevac je zatrepetal. Nem- ci so prignah na tridset raz- ličnih mest, v skupinah po nekaj sto ljudi, več kot se- dem tieoč pi^ebivaloev tega ponosnega mesta delavcev in rodoljubov. Oglasile so se pu- ške, mitraljez]. Do tega . tre- nutka živa telesa so padala v smrtnih krčih. Med tistimi, ki so morali da- ti tisti žailosbnii dan svoje živ- ljenje, je bilo tUidi tristo di- jakov domače ginuiaaije in z njimi vred osenmajsit pro- fesorjev. Toda, za zločince to ni bilo dovolj. Na mori- šče so zvabili tudi petnajst otrok, čistilcev čevljev, češ, da jim obodo osnažili krva- ve škornje. Streli so poko- sili tudi ta telesca, stara od deset do dvanajst let. Kragujevac je zajela ža- lost. Mesto je imelo tedaj okoli 40.000 prebivalcev. Na skoraj vsaki liiši je visela črna zatava. In ne samo po ena. Tudi po štiri. Celi generaciji mesta je bil to zadnji dan življenja. Zlo- čin je bil izvršen med sed- mo in štirinajsto uro. PIŠE MILAN BOŽIČ Le redki, ki so jiii prignali na morišče, so preživeli. Ne- kateri od teh še danes živijo v Kragiijevciu. Na mestu, kjer so nemški nacisti izvršili ta zločin, kot zastrašujoče opozorilo rodo- ljubom v Srbiji m drugod, v šumaricah, je zdaj spo- minski park, ki obsega oko- li 320 ha. To je park »Ki-a- gujevsld oktober><. V njem je urejenih vseh trideset gomil, vseh trideset krajev zločina. Mn-ogi med njimi imajo spo- .menike, ki govorijo o ti&tih, ki so tega oktobrskega dne dalli življenje za svobodo. Med spomeniki so tudi zlomljena krila, spomenik padlim dijakom. Simbol na silo prekinjene mladositi. In prav tu je vsako leto v okto- bru spominska prireditev »Velika šolska ura«. To je pri- reditev mladih. Sicer pa je ves park spomenik množič- ne tragedije in izrednega ju- naštva. V parku pa od lani stoji tudi muzej »21. oktober« .Zna- čilen je po svojih tridesetih kupoiah, ki simbolizirajo tri- deset grobnic na tem prosto- ru. V njem hranijo okoli 9.000 dokumentov. Sicer pa je muzej spomenik in doku- ment revolucionarnega razvo- ja delavskega razreda v Kra- gujevcu, pa tudi zrcalo boja prebivalcev šumadije za svo- bodo. Enaindvajseti oktober ima poseben poudarek. In tudi intepretacija teh dogod- kov je izvirna in takšna, ki opozarja. Navzlic zločinu, ro- doljubi niso sklonili glav. Zločin je rodii še večji upor. Spominski park v Šuma- ricah in muzej v njem sta objekta, ki ju obiskovalec KragTijevca ne more prezreti. ШШШк Ш PLOČEVINKA Približno pred mesecem ini je pozno popoldan ob Savinjii, v bližini vrtnarije Medlog, odjeknila precejš. nja eksploznja. Vsak, ki je v tistih urah hodil mi- mo obrežja, je lahko opa- зМ na pretežno kamni- tem bregu, okoM 50 cm^ velik krater, ostanek eks- plozije neznanega pred- meta, za katerega so po- zneje delavci lîprave jav- ne varnosti iz Celja ugo- tovili, da ná nič drugega kot namdna spray dezo- dorcnt pločevinka, ki^ je eksplodirala! Nekdo je pločevinko odvrgel, sonce je nenelino sijalo na drob. no reč in jo segrelo do 50 st-^pinj C, to pa je bilo dovolj, da je eksplodirala. Dogodku je tokrat bo- trovala sreča: nikogar ni bilo v bližini. Do podobne nesreče pa kaj lahko pride tudi v stanovanju, zato je naj- brž treba poudariti, da takšni spray razpršilci so- dijo vse prej drugam kot na mesta, kjer ' je vro- če in kjer se zadržuje- jo ljudje. In še to: po- jasnila proizvajalca na po- dobnih predmetih so zato, da jih preberemo In se ravnamo po njih. MST Ф Ženski las zgane celo slona. • Celo las ima svojo senco. 9 žene ljubijo frizure, moški lase. O Nebo krasijo zvezde, moškega brki, žensko lasje. Muzej »21. oktober« v Kragiijevcu NEVARNA DIRKA OKOLI ZEMLJE (J) NAPADI OD ZGORAJ iN OD SPODAJ Veliki sili, Sovjetska 2г\'е- za in ZDA, že nekaj let redno lansirala vojne sate- lite za telekomunikacije, navigacijo, geodezijo, me- teorologijo, kontrolo ocea- nov, odikrivanje nuklear- nih eksplozij in opazova- nje s FK>močjo fotografira- nja ter elektronskih na- prav vseh vrst. čeprav je ta aktivnost manj гтапа kot vesoljska raziskavanja znanstvenega pomena, je vesolje predvsem — teren vojaških detjavnosfci. Več kot polovica od 2.000 sate- litov, ki sta jih lansirala ZDA in ZSSR v zadnjih dvajsetih letih so — voja- ški sateliti. O tem piše v francoski reviji »Science et vie« Pierre Laugereux. » Pred desetimi leti je bill v okviru OZN podpisan mednarodni spora2?.im o demiliitarizaciji Vesolja in vesoljskih teles, s katerim je ptepovedano lansirati v orbito orožja za množično uničevanje in še posebej nuklearno orožje. Toda, znano je, da tudi to ni preprečilo nadaljnje poiz- kuse. Sovjetski strokovnjaki so pred nekaj leti pričeli v vesolju s poizkusi z »ofen- zivnim« orožjem — »POBS« (Fractional Orbi- tkiig Bombing System). Gre za neko vrsto пг1к1еаг- ne bombe, ki bi s pol kro- ga okoli Zemlje lahko na- padla ZDA »od zgoraj« in »od zadaj« — z Ziahoda. Ti eksiperimenti so bili hitro prekinjeni in jiih niso — kolikor vemo — obnavljali. Toda od pred desetih let Savjeti eksiperimentirajo z novim ofenzivnim orož- jem, ki je prav tako ne- varno. To so sateliti—-anti- satelibi. Te diai pa je svet pretresla vest o ameriški nevtronski bombi, ki ubi- ja vse — živo, ni pa ru- šilna. Prav pretresljiva je taikšna »usmiljenost« ame- riških- vojnih načrtovalcev! + Prvi scvjeteki sateliti — anbiisaitelitá so bili lansira- ni oktobra 1968. Poizkusa so tekli tri leta, zaustavili pa so jih leta 1970 in pre- kinitev je trajala štiri leta. Februarja lani so poizkuse obnovili — razlog neznan! Lansirali so štiri sateli- te — prestrezmike, ritem, ki prej nikdar ni bü ustvarjen. Cprihodnijič dalje) DOKUMENTI: »CELJE IN SLOVENSKO DENARNIŠTVO« TUDT NARODNI DOM PIŠE GUSTAV GROBELNIK Koincidenca, ki je vredna, da jo zapišemo: v trenutku, ko obnavljajo naš Narodni dom, kot pomnik boja na- prednega slovenskega mešča- na in gospodarstvenika za na- rodno, socialno in gospiodar- sko samostojnost pod reži- mom velikonemške avstro- ogrske monarhije 19. stoletja, je izšla v založbi celjske p>o- družnice Ljubljanske banke, a izpod peresa našega zgo- dovinarja prof. Janka Orož- na, knjižica CELJE IN SLO- VENSKO HPvANILNIŠTVO. Celjski Narodni dom je nam- reč zrasel kot gospodarski uspeh 1881. ustanovljene kre- ditne zadruge. Bila je to Po- sojilnica, ki jo je ustanovil in ji nekaj časa tudi ravnate- Ijeval Miha Vošnjak (1837— 1920). Milla Vošnjak je prav v slovenskem, v zadružni ob- liki organiziranem denarni- štvu uvidel eno najučinkovi- tejših sredstev za »slovenski gospodarski razvoj in velja- vo«. Mihaelovo praktično, or- ganizacijsko stran zadružni- štva je doix)lnjeval z narod- no-političnim delom njegov starejši brat dr. Josip Voš- njak (1834—1911); p>rof. Jan. ko Orožen ju zato upraviče- no predstavlja kot »prava ustanovitelja slovenskega za- družništva.« Ni torej naključ- je, da sta založnik in avtor izdala ta spis »kot spomin na brata Vošnjaka in njune sodelavce.« Pn tem pa avtor kot natančen interpret naše zgodovine, ni mogel pustiti ob strani ustanavljanja in razvoja zadružnih hranilnic in posojilnic po ostalih slo- venskih, narodno ogroženih centrih (Maribor, Ptuj, Gori- ca), pokrajinah (Koroška, Istra) pa na podeželju in tu- di ne množičnega vznika na- bavno-prodajnih, kmetijskih, obrtnih in drugih gospodar, skih zadrug, saj je njih usta- navljanje spodbujal in tudi poslovno povezoval prav Voš- njakov zadružni pokret. K<* čno je pisec razgrnil prf bralca usodo našega kredi nega in gospodarskega ^ družništva za časa atare J* goslavije, nato med oktij* cijo in po osvoboditvi. V kratkem: v knjižni Izd^ Orožnovega spisa »Celje f slovensko hranilništvo« P^ dravljamo novo mecensko ž* sto celjske podružnice Lj^ Ijanske banke na podroćJ lokalnega zgodovinopisja, . samem tekstu pa priznanj vreden faktografsko natan^'^ opis poti našega hranilništj od spodbudnih začetkov V» njakovih zadrug, vse do preobrazbe. Kulturnozgodovinski vi^ bo uvrstil našo edicijo za o"! iz ieta 1973, (Denarništvo Celju) kot njen organski df: gi del, zato je uređ^ Aleksander Videčnik posl'^^ za uredniško in obliko^ podobnost obeh knjižic. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih orgmizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjic®' Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, Naročnina in oglasi: TrS V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Milan Seničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Staiuejčič, Zà^^ ka Stopar, Milenko Strašek, Janez VedeniK, T'>ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja oa ĆGP »Doi'>«, Ljubljana ^ Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inozenist^ jecenadvojna^^