283. flevnRn. o Ljubljani, t fetrtek U. decemlra 19ZZ. Uto u. ^■jfl^^L ^^^^ ^^^^h ^^^^H ^^^^b ^^^^| ^^^^m ^^^^m H^B ^^^^^^^^ ^^^H ^^^^^^ ^BB B^B^B^^B^B/ ^B^BJ B^B^B^BA B^BJ ^B^B^B^BA B^B^B B^B^B B^B^h B^B^B ^^^^h BJhmS H3H B^BB bVI B^bI BB^h B^bV bB^BB^I B^bI B^bI B^H ^BB^H BBa ^BBb B^bI ^BB^B, B^bI ^BbI ^BB^bI B^Ba ^BBM B^BA ^BBm ^bH Bm^P HSb M-jiS Em^^^BB^^ ^B^B^^^^B ^BaSbS^f ^BB^H BB^^^BB^BbI B^BB^H ^bSb BB^bS^BB^F BB^BBh ^BB^BbI ^BSbBI ^BB^BbI ^BBs BB^BJh B^BB^B B^^^BBfl ^Bh^b ^B^E?^B^ ^B^mx3^2&r Izhafa T«*k dan popoldno, lsviaail n«cUli* ta praznika. jnserati s do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst i t D 50 p, večji interaU petit vrsta 2 D; notice, potlano, izjave, reklame, pr-klici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 d. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilozi znamka za odgovor. tlpravnUtvo „SIot. Naroda" ln „Naredna tiskara«" EnafUva olica *t 5, priUlćao. — TeUIon it. 304. UredoUU* „tlo*. Nareda** K«affl«va aiioa it S, L aadttrojl« Tela?«* *U*. a«. Dopisa sprafesia ls psd^lssa« U *«*••*«• fraakowaM« gaf* Rok©**«*" — nm vrata, -fnjaj ■V Posamaine Stevilk«: ~VB v JugoslavIH vs« dnl po Oln 1-— * Inozemstvu navad/t* dni Oln 1, n«d«IJ* Din 1*25 Poitnina platana v gotovini. „Slov.Mki Narod- velja: v Ljub,^f 'r^^CT—| v Ioo"»"" 12 mesectv...... Din 100— ! Din W4— Din 216 — 6........f-0- ! . 72- . 108--i io__ li'-~ 1S — rri mortbltn««! povUtanju m im* daljŽa njro^nint doplatiti. Novi nAročmki na; polljcjo v prrtf »»roCnino vedao .-jvigS" po nakaiHci. Na «amo fHfmena narobila br»/ fxwla?ve d*n*r:a se ne mor«mo nt\f*\S. A!i je naša kraljevina stara ali nova država? IL Kakor je prof. Pitamicvav-s t r i j s k e m uglednem strokovnem iistu za javno pravo podal pregled določil vidovdanske ustave, tako je sedaj prof. Žolger v nemškem časopisu »Jahrbuch des oifentlichen Rechts der Gegemvart« predočil na-šo ustavo in to nekoliko obširnejše, pa še pridodal dobesedni prevod naše ustave na nemškem jeziku. Prof. 2 o 1 g e r razlaza najprej zgodovino postanka naše države, razdeljujoč jo v razne etape, ki temelje na državnopravnih priključitvah (crnogorski sklep za priključitev bi bil moral imeti datum 26. (ne 13.) novembra 1918, da priđe tako časovno za sklep zagrebšketra Narodnega veća z dne 24. novembra 1918). Raz stališča mednarodnega prava prihaja pisa-telj do trditve, da je država SHS na novo stvorjena država, nastala v istem hipu, ko so po prejšnjih pravnih redih ustanovljeni organi svoje delovanje ustavili, a so počeli po no-vem pravnem redu v življenje pokli-cani organi svoje opravilo . Nasprotno mnenje zastopa I s s y: Pie nriv. Rechte und Interessen im Friedensvertrag. Prof. 2 o 1 g e r prinaša v svoji razpravi nadalje skoro izčrpno vse-bino zakona o volitvaK za konstitu-anto, oznanjujoč ta zakon kot sintezo volitvenih načel, ki so veljala pred postankom kraljevine SHS v Srbiji in izven Srbije. Govoreč o ustavi sami označa organizacijski princip po ustavi ne za federalizem, niti ne za centralistični unitarizem, amnak za srednjo crto močne decentralizacije uprave. Od podobnih misli grlede vsebine ustavne listine bi le omenil sledeče: Prof. Žolger se ob-rača zoper določilo, da je naša država »ustavna« itd. država, dokazu-joč nelogičnost tega pridevka; dalje obžaluje, da je ustava prinesla sistem ene komore, in misli, da bi bil senat, ki bi bil izvoljen iz skupin in-teresovancev, ki delajo in prisvajajo na prospodarskem in kulturnem polju, prvič: neposreden interesent za to, da se ustvarja pozitivno zattonsko delo, in zato nasprornik politike ste-rili^eta: drucnč: torišče praktično in teoretično preiskušenih veščakov, kl bi mogli biti izredno pospešujoč element pri Iegislativnih nalogah. Ugo-tavlja, da ni nobenega določila, da bi morali biti ministri elani narodne skupšeine in da more ministre tuđi kralj odpuščati iz službe. Slednjič tuđi povdarja, da ustava in zakono-dajna praksa strogo razločujcti čin, s katerim zakon nastane (formalna pravna moč) in pa čin razglasitve; ob prvem stopi zakon v veljavo, pri drugem pa dobi splošno obvezno moć. Dr. M. D, Dr. fvan t ol g er: Die Verfassung Ju-goslaviens. Sonderabdruck aas *Jahrbuch des dffentlichen Rechts der Gegemvart«. Bd. XI.. 1922. I. C. B. Mohr (Paul Sitbeck). TU-btr.~en; str. 182 — 217. „Satan še ni neliai ukvarjati se z Evropo." Lloyd George postaja vedno ži-vahnejši, odkar je zapustil sedež mi-nistrskega predsednika in odkar so minule volitve zanj neugodno. \es je v ognju in neprestano piše in govori vedno ostreje nele proti nekaterim domačim razmeram, marveč v glav-nem proti Francozom. Na piki Ima trenotno zlasti Poincareja in Cle-menceaua. Lloyd George pop rasu je: »Kdo je oviral evropski mir?« V listu »United Press« odgovarja na Cle-menceaujeve odgovore v Ameriki in meče na Francijo krivdo, da se ni iz-VTŠil znani jamstveni pakt. Lloyd George pravi, da je bil korak na poti, ki je imela voditi k pravemu pomirje-nju, sijajen in nemška vlada je bila povabljena, da posije na konferenco v Cannesu svojega glavnega ministra, da se doseže praktična ureditev perečega reparacijskega vprašanja. Na povabilo se je Nemčija t?koj od-zvala in v Cannes je prišel Rathenau v spremstvu treh mintstrov in večie-ga števila finančnih izvedencev. Po-gajanja so se vršila zelo uspešno in ako bi bila trajala še teden dni, bi bila dala najbrže rezultate, kateri bi bili mogli pomiriti narode in jih sprijazniti med seboj. Toda satan še ni nehal, ukvarjati se z Evropo. Ministrski kriza v Franciji je strmoglavila vse naše nade. Konferenca je bila prekinjena bas, ko se je imela ugodno završiti. S franeoske strani se je glede pogodbe izjavilo, da brez vojaških konvencij ne more služiti nobeni svrhl. Mi smo odklonili nod-pis za konvencijo tokera znanja. Evropa je že preveč trr>rla v^led vo-jaških konvencij, tako da ni bilo r>o-trebe, ponavljati bridko preiskušnjo. Pakt z Anglijo leži v kosu, toda mi ga nismo vrgli vanj. Clemenceau je imel nasloviti svoje pritožbe v Parizu na ljudi svojega plemena in ne v Ncwyorku na naslov Angležev. Z jamstvenim paktom je padel ves napor za mir v Evropi. Poincare je radi tega Lloyd Ge-orgejevega članka zelo razjarjen in napram poročevalcu »Journala« je izjavil, da Lloyd Geurge v svojih ob-dolžitvah pozablja na to, tla ni nik-dar odgovoril na pravične in pozitivne njegove predloge. »Journal« pravi, da je hotel Llovd George v Cannesu pravzaprav napraviti veliko kupčijo, kajti zahteval je v zamenja-vo za jamstveni pakt, da se ima Franciia odreci vsaki posebni akciji proti Nemčiji, da se ima razorožiti na kopnem in na morju in se pogajati z Nemčijo in Rusijo. Tekst pakta ni vseboval nikake točne obveznosti in Poincare ni nikdar odklanjal svojega podpisa, izjavil je samo, da ne bi podpisal nič drugega kakor pakt, ki ne predstavlja gole zvijače. Pariško časopisje protestira proti Lloyd Georgejevemu ugovarjanju zelo oštro in vidi v njem nove manevre v svrho, da bi se razbila seda-nja londonska pogajanja. Lloyd George bi se hotel tako osvetiti Franciji in spraviti v veliko zadrego se-danjo konservativno angleško vlado. Taki prepirl med tako odličnim! državniki, kakor sta Lloyd George in Poincare! Lloyd Georgea je svet visoko cenil, sedaj pa ta mož gostobe-sedno mesa sedanji že tako hudo zapleteni položaj še bolj, da bi se Evropa le še od dal je vala od poti do svoje obnove. Ali sploh smemo še upatu da bodo veliki evropski oblastniki preobrazili Evropo in jo spravili v normalnost? Najbrže bi bil tak up povsem nesrečen. Vedno bolj priha-jamo do spoznanja, da na vodilnih mestih ni pravega in ni resnega pre-sojanja razmer. Trpeči narodi kliče-jo po odpomoči in po krenitvi do zboljsanja našega življenja, po po-mirjenju in spoprijaznjenju med ljudstvom, veliki možje, ki hočejo voditi Evropo, se pa pričkajo in prerckajo, kakor ženice na sejnršču. Pač žalostna slika s torišča. na kate-rem hočejo stvoriti temelje za novo Evrono. Mi Slovani moramo nrslitt pri teh oknlnostih le na kol'kor mo-eoče najte^nej^e zvere med seboj. V našem skupnem slovanskem delu živi naša obnova in naša bodoenost! To np*e skrpno delo ubije satana, ki se še r kvar ja z Evropo. i Z&dnja faza vladne krize. PAŠIĆ V AVDIJENCI PRI KRALJU. — KRIZA SE RrSl V DVEM rX7H. RADIKALCI HOCEJO IMETI VOLITVENO VLADO V SVOJIH ROIvAM. — Đ«osradf 13. dec. (Izv.) Politična situacija se tekom včerajšnjeza dneva bistveno ni prcokrcnila.. Splosno vlada še vedno nezotovost. Vr5e se še razni manevri med demokrati in radi-kalci, ki onemo^očajo hitro rešitev krize. Včeraj je bil že šesti dan, odkar je Nikola Pašić sprejel mandat za sestavo vlade, a njegovi razgovori z voditelji strank so ostali ic vedno na mrtvi točki. Glavni politični Čin včerajšnjc^a dneva Je bi-o posvetovar.je j^avnega odbora radikalne stranke. V pred*=ed-stvu mini«;tr!«;krjra sveta ?o se dopok'ne sestali vsi radikalni ministri in člani rlavnejra odbora. Po^vctovanja so bila doljrotrajna. V klubu je prevladalo splošno prepričan je, da naj Pašić v dru-*iČ vrne poverjeni mandat, ker se je konstatirala nemo?nost mdaljnesra so-delovanja z demokrati. Pašić je okoli 12. odše! na dvor. O avdijenci se je taVoj popoidn« v parlamentarnih in političnih kro^ih razširile vesti, da je Pašić vrnfl mandat. PaStćeva »Tribuna« sama je popol-dne javila, da je sr. Nikola Pa^ić po seji radiValneea odbora od?el na dvor. Radikalnemu odboru je Pa*n* poročal, da mu je nemoe-oče sestaviti koalicijsko vlado na sec^rjih teme^iHi. Razvoj krize ntijno zahteva šesta vo volfrvene vlade, ker Je to edino možna solucija. Obenem se je v parlamentarnih krogih trdovratno zatrjevato, da ima PaŠić namen razcepiti demokrate in da ima v sedanjih poetičnih mrmentih edini cilj to, da radikalna stranka dobi mandat za sestavo volitvene vlade in da ra-dikalci izvede jo volitve. Proti večeru pa je bilo ucotovljeno. da je z. Nikola Pašić kralju poročal o uspen^h dosedarjih razrovrrov s stran-kami. PaŽić fe končno kralju na njegovo rd!^Čn?> 7f*'o zji^rdH, di c*stavl v!a-do t»k*>wi ćreM rtnt ?n jo prtdlnž! kršila t p^rrfflo. Z O7irom na to, da je d?nes na d^-nm Vr«tra slava, bodo poTUična po^vr+ovanja in pokajanja djines izostala. 5VET^7»» PFTriTfPVlC T\ PA^IČ. ?vetorar Prfbičevfć je včeraj ob K\ f>:•!.-ni P^ffoa. Mrtd r:**v* se ie vršH (joT^nfr-^^n r?7?:^vor. Pnbi.xcvi je bil ob 1 •.45 sprejet v avdijenci pri kraliu. Avdiienca je tragala dobre Četrt ure. To i avdv^-nco snravljaio politični krogi v zvezo s sedanjo kriza. — Eeccra:1, 13. dcc. (Izv.) Listi Svetozarjt Priiiićcvića skušajo javn.ist informirati v tem smislu, da vlaia v demokratskem klubu pr>polna s-^Us-noRt in enotnost. Demokratski klub včo-raj ni imel seje, pač pa so posamni elani kljba imeli sestanke, na katerih so razmotrivali o sedanji fazi vlaJne krize. Po izjavah pekat'*rih demokratom situacija Še nikdar ni bila tako jasna kakor sedaj in da bi kriza ne smela trajati riiti 24 ur. Većina demokratskih p:>-slanccv je pripravljena podpirati vlado in so baje vsi mnenja, da je edino le delazmožna radikalno - domokraukj koalicija. DAVIDOVIC ZA NADALJEVANJTZ RAZGOVOROV S rTT^VATSKLM BLOKOM. — Zajjreb, 12. dec. (Tzv.) »Slobodna Tribuna« javlja iz Beograda, da je g. Ljuba Davidović v svojem in svojih tovarišev imenu izjavil, da nadalju]« razjfovoro s Hrvatskim blokom tudl t slučaju, da Pašfc sestavi vlado. Dan kateri manika vsak^ga naptiba. Kot i-V«!ec Bog:a je mnogo večii in univr-r^lTie^i, n^tjo ^^i-^cani a-rist^1 -nt-< ff"r"f Tohtoj. Vrndar ie zvez-da Tr-Vfcsa d^kai let n^'oliko zatem-nfev.-»H DostnfevsVfgs in Š*le prav zadnja Ista s" svetu, tuđi v Ru^in. zac-n'*a odpiratt pravi p^fi^d na veličino Fjo-dorm M?ha"'loviča Dostojevskega. Do-stoi-vskij je pravcati »mahatma«. t j. vtelršen.ie b^'nnsiva. knkor Budcfha, Jezu*. Jan»z Krstnik. T^ki liudje se člo-veštvu poraiajo v redkih dobah. kedar so d"še v najTiuiši stiski in zmedi. Zanimiva je Oostoievskfta odvratnost proti katolicizmu. Katoli rizem. ver-sk» izVri^talizacija umstTenih Romanov, je božanstvo popnlnoma pozunanjil, pri-lagodil trivijalnemu, na vnaniostih vise-črmn poimorsni'i romansHh narodov. Katr-le. S tem je katolicizam Boga sp^oh ubil. Tako sodi. ne ravno napačno. D^sto'evskij in katolicizem rmi »e Antikrist, iz kate-rega so se rodile š? dnT^e brez ličnosti kakor socijalizam in komunizem. ki sta slepa ravno za vse ono, kar more čio-veka res spasiti in mn dati dušni mir. Napaćen je pa Do^to^ev^kcga za-Vljučcrk, ko stavi a ka+^IišVcmu Antikristu nasproti nuVo p-avos1av;c. češ to je pravo staro Ur§ran^tvo. Ker yz Rus ; na dnu duš- kors?rvativ;n. pri a Dosto- | jevskeirtu »kra'ni krr , srčnost k'nib tatar^kcT^ii gospodstva kljub strašnemu t!ačn-.stvu, kljub orgijam carskesa desnoririra in jo bo ob-varoval kljwh org'-'am boljševizma. Zato bi morali pa tuđi reči, da si ic svojo krščansko dnšo zv?] ruski n«*»md obraniti neokrnjeno kl'nh p:avoclavni cerkvi. V tej točki je Tolstoj zri mnnio jrlnbje nego Dasnj-v,Vij ter je zameta-val Vonfesiie ^r-ln^. Pr^rcšil pa je, ko si ie wm i!st\a-il č>tn konkretno edino-z\ eii^cva'no kmfesijo, D )stncv«;kij te nana1-:* n! napravi!. 5evc.Ia. h\ k:h rck>l. kaVo tuJi, če te ic od'.v^il za pravoslavit? A trkaj je ravno »pes zari* v grma*. Dostojevskij priznava v pravo^avm neV > nra^'-sn-ftvo. kar nn;a rrsk^mu Vont^rva'iv-nc-nu natrnjeniu. V resnici pa h tudl Drstojevskrjra ver^tvv^ r:konfesijonal-mo krščanstvo, kakor Jezusovo. On je popolen altruist; njegov! »junaku, za katerimi tiči njegov la^tni jaz, *m*gujejo s popolnim razdanjem samih sebe, s svojo brezkra.'no dobroto do drugih ln z zani\*ovanjem vsakcia sa-moljubji in cgo'zma. Ne mučijo pa dru-lih z zahtevami ali grožnjami, sploh z intoleranco. (Dahe prih) Stran 2. '^l-.OVitN.sKi Ti A U * > M* vdansko ostavo. Glavni odbor velesrbske stranke se to prltoM pri notranfem ministru, kl pa prltožbl ni nsodtt. Sedaj ie velesrbska stranka naslovila na kralja odprto pismo, v kate-rem se pritožuje, da se stranki zodl krt-vica na Hrvatskem, ker so dovoljerđ shodi in sestanki Radićevi stranki ka-too program feiA flA&taa ffSBEgfa^ vldovdanskt ustavi. Mtalstrstvo notra-njih zadev ugotavlja, da so shodi Radi-ćave stranka na Hrvatskem ravno tako prepovedani Masarykovo pismo poslanika Kalini — ĐtoBrad, 13. dec (Izv.) Ceško-sknrasTd zunanji minister dr. Beneš je odobril Sestmesečni dopust ČeSkoslova-$kemu poslaniku na našem dvoru Anto-ninu Kalini radi tefke bolezni. Poslanik Kalina od po tu je danes v Praga, kjer te podvrže operacljL Včeraj je prejel poslanik Kalina pismo predsednlka Če-ikoslovaške republike dr. Masarvka, ki se glasi: »0. poslanik! To pismo prejmete z zamudo, ker sem pričakoval povratka dr. BeneŠa, da kontrasignira to pismo. Njegov podpis ni samo formalnega značaja, marveč je izraz njegovega stvar-nega odobrenja. Vam se hočem toplo zahvaliti za Vale prizadevanje povodom zaključka pogodbe s kraljevino Srbov, fTrvatov in Slovencev. Ta hva-ležnost se tiče splošno Vašega dela v Beogradu in v kraljevini. Vesel sem, da je bila med Vami in ministrstvom zuna-njih del vedno vzoma soglasnost. želim Vam vse*a dobresra, predvsem pa zdravja. Masaryk 1. r. Dr. BeneS, 1. r.c Politične vesti. — PašK vrne mandat, Davklovlć na vidiku. »Epoha« poroča: »Kakor vse kaže, bo Pašić vrnil mandat, ki ga je sprejel od krone, da sestavi vlado. Nato bo pozvan Davidovfc h kralju, ki mu bo poveril mandat da skuša on sestaviti poslovno vlado. Zdi pa se. da tuđi Da-vidoviću ne bo mogoče sestaviti poslovne vlade«. Drugi listi pa pišejo, da ni znano, ali bo kralj razun Pašiću poveril Še kakšnemu drugemu državniku mandat, za sestavo nove vlade, vendar pa se po dosedanji parlamentarni praksi pričakuje, da bo to storiL V tem sluča-ju bi se obrnil v prvi vrsti na Protiča. to pa samo v slučaju, ako bi se radikalni klub izjavU za njegovo politiko. Ker pa takSna kombinacija v radikalnem klubu še ni lahko mogoča, sodijo v parlamentarnih krogih, da bo kralj pozval Davidovića in mu poveril sestavo poslovne vlade pod tistimi posoH kakor Pašićo, = Pa§!ć sestavi voHtveno vlado? »Balkan« piše: »Pašič je skušal sestaviti poslovni kabinet, ki bi imel nalogo, da izvTŠi dela skupSčine in nato razpiše nove volitve. Konferiral je s Sefi vseh skupin zahtevajoč. da povedo svoje mi§-Ijenje o izhođu iz dana§nje situacije, vendar je prišel do prepričanja, da se koalicija z demokrati ne more obnoviti. Pri demokratih je opažati silno razdvojenost in ta za rađikali najmočnejla | skupina v parlamentu je nesposobna, da vloži vse svoje sile v koalicijo. Z ozi-rom na to prevladuje mnenjc, da bo Pa-l\t vrnil mandat Z drjge strani, ra smo izvedeli, da Pašič mandata ne bo vmil in sicer zato ne. ker je na temelju svoje ostavke dobil že nov mandat, da sestavi Tolilni kabinet in da razpcsti sedanjo narodno ski - '^Ino. i = Ljuba Davldovlć o položaju v | detnokratskem klubu. Ljuba Da vidovit je na seji demokratskega kluba dne 5. t. ; m. podal to-ls izjavo: »Dovolite mi, da Vam podam izjavo, ki je zame težka, za ' stranko pa potrebna. V na5i stranki ie stanje težko. To stanje hočumo ozdra- i viti z resolucijami. To smo že enkrat j poskušali, toda brez uspeha. Dne 12. j novembra smo sprejeli neko resoluciio j v svrho, da uredimo razmere v stranki. ] Toda kljub resoluciji so se razmerc v stranki poslabšale. Resolucije ne poma-gajo. Jaz sem nasel ozdravilo in ga Vam nudim. Sprejmite ga, ker se sam^ tako more ohraniti jedinstvo v strankL Zatrjuje se, da obstojata v naši stranki dve taktiki, nekateri pa pravijo, da ob-stojata ćelo dve politikL Ako bosta v stranki obstojali dve politiku je čisto gotovo, da priđe do razkola v stranki. Jaz kot nosilec ene politike se umikam, da bi omogočil uveljavljenje druge politike. S tem prepuštam polno odgovornost predstaviteljem te politike. Odpo-vedujem se s tem vsem častnim me-stom v strankL Ne morem več nositi odgovornosti za strankino politiko, ki jo stranka izvaja preko vlade. Nikdar nl-sem mogel vplivati na politiko tako, kakor sem imel pravico kot pređsednflt stranke. Z resolucijami w je omejevala svoboda strankinega načelnika ▼ tre-nutkih težklh križ, kadar M moral strankin ief imeti najSirSo svobodo. Re-solucije vodijo stranko ▼ politično od-visnost, načelnika stranke pa v politično robstvo. OsUiam Je nadalje t kluba In v stranki, da obranim jedinstvo strati-ke. Prijatelje, kl so odobravali moje do-sedanje delovanje, razres^ivam vseh o-zirov napram meni, da se lahko svo-bodno opredelć. Prosim jfli, da vedno čuvajo strankino jedinstvo. Deloval sem iskreno za zbllžanje s Hrvatskim blokom. Nisem tef a delal niti radi Hrva-tov, niti radi Srbov. Veroval sem in 5e I flajMtt JCKuj^v da || ibližanja x iatoah su države. Tuđi sedaj bom kot prostak v stranki to akcijo na dalje val. ne da bi pri tem stopal iz okvira strankinega programa«. = Prlbfcević bi rad Davidovića Iz-dsmll iz stranke. * Epoha« poroča o tem-le značilnem incidentu, kl se je v pone-deljek dogodi 1 v demokratskem klubu: »Ko je Davidović v ponedeljek Čital novinar j em svoj odgovor na brzojavko Hrvatskeia bloka, je Svetozar Pribiče-vić pripomnil, da je ta odgovor došel v zelo neugodnem trenutku, ker otežuje položaj demokratski stranki, da ne more igrati v tem važnem momentu one vloge, ki ji pripada po njeni moči v razpletu vladne krize. Davidović je Pribičevića zavrnil povdarjajoč, da dela to, kar se mu idi pravilno in pravično, dosledno svoji izjavi, ki jo je podal v demokratskem klubu, ko se je odpo-vedal predsedniStvu kluba in stranki. Pribičević je na to pripomnil, da je Sto-jan Protić, ko je priSel v spor s svojim klubom, izstopii iz stranke. Nato je Davidović odgovori!, da on ne misli izsto-piti iz stranke, v kateri je bil vse svoje življenje in v kateri delal za bUfcur naroda in stranke. Ako bi klub smatral, da on škoduje stranki, po tem naj izvaja konsekvence in ga izključl Iz stranke.« Ta duel med obema prvakoma demokratske stranke je vzbudil v vseh političnih krogih veliko pozornost. = Radlkalcl bi Stolan Protić. Opetovano smo že govorili, da imajo radi-kalci v trenutku težkih križ vedno dvoje želez v ognju — Pašića in Protića. Ako se jim ne posreći s PaSićem izvesti svojih načrtov, imajo takoj v oza-dju pripravljenoga Stojana Protića. Tuđi v tej krizi je tako. V podkrepljenje te svoje trditve navajamo beogradsko »Vreme«, ki piše: >V radikalnih krogih se pojavi ja preče j močna struja, ki smatra iz taktičnih razlogov za potrebno, da se posvea čvečja pozornost akciji Stojana Protića. Ako bi se pokazalo, da je vidovdanska politika doživela svoj poraz in ako se krona pokaže naklonjeno novi orijentaciji, ki jo pripravljata Protić in Davidović, potem bi morali radikalci po nazorih te struje pravoča-sno sebi zasijrurati vodstvo v novi situaciji. To pa bi jim bilo mogoče do«eči edino potom Stojana Protića, bi s tem Protiću omofočil vodilno v!oro v no-vem poliričnem kurzn ?n potisnil na stran Ljubo Davidovića. Ako bi se izka-zala politika Stojana Protića ra edino mogočo, je računati s tem, da bi se Pašić začasno umaknil iz političnera življenja, ves klub pa bi se pridružil Protić«. Za mišljenje te struie je karakteristična pisava novosadske »Zastave«, trlavner* organa vojvodinsVih radika-!«v, Tci Te «"cslei vedTio *^«1a na ?rtr«^i Nflcale ^516t: »Prfbičević nai 5« »ave-da. da ni5t« r»dikalw« stranka i« radi-ksTni prslan^ki Iclrb sredstvo za dosesro TijtErovih cil;ev, rlasti ne po l^tvi neke-fa veleurlednera ?H5wt rad!Va1r!era Muha, ki je pevdarjal da radikali lahke imajo za voditelja tndi S+oiana Protića, ako b! to zahtevatt dorodki In interes? dn'rve in strrnke. Prlbicevć je neznatna trenotna sila, ki nudi pomoć rndf-ka]ni stranki, katera pa tej stranki ni n?o»>ho^no notrebna.« 5O!et!?ioa „dasbens Matice". Kakor že javljeno, proslavi Olasbe-na Matica v Ljubljani 50 letnico svojega delovanja v petek, soboto, nedeljo in torek, to je 15., 16., 17., 18. in 19. trn. V petek ob 8. uri zvečer vr5i se v dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnim trjru predavanje dvornega svetnl-ka in priznanega s:!?^bencga zgodovl-naria dr. Josipa Mantuaniia o temi »Dc-lovanje Olasbene Matice in njen pomen za razvoj slovenske glasbe«. Posebne vstopnine za to predavanje ni. pobirajo se Ie prostovoljni prispevki v kritje stro-škov. V soboto 16. tm. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union veliki sinfoničnl koncert združenih orkestrov orkestral-nega drultva Olasbene Matice in orkestra Narodnega gledaliSča pod vodstvom kons. prof. Karla Jeraja. Nedelio, 17. tm. ob 10. dop. v Filharmonični dvj-rani izredni občni zbor, popoludne ob 4. uri vokalni koncert pevskega zbora Olasbene Matice s sodelovanjem ge. LovŠetove, j. Betetta in Ravnika pod vodstvom Mateja Hubada. V torek, dne 19. tm. ob 8. uri zvečer v Filharmoničn! dvorani produkcija gojencev konserva-torlja Glasbene Matice. Na obeh koncer-tlh se lzvajajo izključno slovenska glazbena dela, natančneie sporede priobči-mo jutri. Predprodaja rstopnic za jubllejna koncerta Olasbene Matice, ki se vrSita t soboto In nedeljo )• od danes naprel v Matični knjigirni na Kongresnem trsu St 9, poslopje Fllharmonlčne družbe. Sedeži po 18, 15, 12, 10, 8 In 6 Din. Zunanji posetnikl na) ntroče vstopnice po dopisnici naslovljeno na Matično knjl-garno ali na Glasbeno Matico. V dopisnici naj tuđi navedeja kedaj in pod ka-terim imenom dvignejo naročene vstopnice. Občinstvo prosimo, da kupuje vte Mtoftnic* x ftredftrodaii. Gcepodarstvo. —I Zjgrebiku proUuktoa bona. Za* greb, 12 .dec (Izv.) Ncgotovost na deviz-nem trgu je prešla tuđi v trgovino in se to opaim tuđi pri zaključkih produkme borrc Živahnost pošlov se nikakor ne more oživili. Redni in živahni promet ovira pred* vsem pomanjkanje gotovega denarja. leu-denca cen Je neiasna in neizražena. Danes notirajo: Pšenica ba^ka postaja 400, oves postaja Sombor, 2S0 do 305. iećmen franko Zagreb 290 do 312Vk. Koruza stara, Novi Sad 327Vt, koruza za mare, april 232% do 255. Beli iižol Zagreb 360, češplje etuirane po 25 kg ravoi franko Zagreb 95 100, 625. Kristalni sladkor stališče Zagreb 157'/• do 160. —t Zagreb«kl trg. Zagreb, 12. decembra. Ccne v kronah. za 100 kg, postav-no bačka, odnosno vojvodirsska postaja. notirajo; pšenica (76 do 77 kg) 1600 do 1640, stara koruza 13'JO do 1400, nova, umetno suSena 11C0 do 1120, v rrnlh 800 do 850. rž (71 do 72 kt) 1400 do 1450, ječ-men za pivovarne 14'K) do 1500, za krmo 12oO do 1350, oves 1080 do 1120, pisani fi-iol 1450 do 1500, bc!i 1400 do 1500, pSc-nična moka »0« 2375 do 2450, »2« 2275 do 2350. *4« 2!75 do 2250, za krmo 950 do 1000, drobni otrubi 750 do 800. debeli 900 do 1000. Tendenca neizpremenjenii. —g Novosadski blagovna borza, 12. decembra. Nova Sad, 12. decembra. Ce-ne v dinarjih: picnica baška 4iK), baratska 390, Jcčmcn ba&ki 285, oves baški 277.50, star* baška k^ruza 320, nova 190 do 212.50, fičol 352.50, picnična moka »00« 578.75, »0« 575, »2« 550 do 553.75. »6c 465. — Z Na3 noT nacrt za reparacije. Ker so vsa ministrstva na zahtevo ekonomsko - finančnega komiteja podala svoje poizvedovalne spise za račun re-paracli iz Nemčije za bodoče dve leti, ie dobilo justično ministrstvo nalogo, da izdela celokupni nacrt. Celotna svota naših zahtev znaša okeli 900 milijo-nov zlatih mark. — Z Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Pri-redil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik v LjubljanL Založila Jugoslovan-ska knjigama v Ljubljani. Cena Din 12. Malokateri na5ih sadiarjev zna gojiti tn pravilno ravnati z breskvifo i> marelico, ki rodHa izmed vseh na§ih sadnih ple-men najplemviitejSi sad. Knjiga je vsled tega za naše sadjarje eminentne važnosti. Peča se v vrsti z negovanjem in pridelovanjem breskve, v drugi vrsti pa x vzgajanjem marelice. Obsega izredno zanimiva poglavja in je okrašena z 22 slikami in dvema barvinima prilogama. Knjigo priporočamo vsem, ki imajo priliko gojiti to žlahtno drevje, ozlroma se zanimajo za sadjerejo. — g Prodaja starega ieleza. V pi-sarni Pomorskega arzenala v Tivtu se bo vršila dne 20. decembra t. 1. ob 11. uri dopoludne dražba 93 ton starega že-!eza« nahaiajočega se v Pijavici v Boki Kotorski. Predmetni oglas je v pisamt trgovske in abrtniške zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. — g Prodaja odpađkov. Dne 21. decembra t. 1. ob 9. uri dopoludne se vr§i pri Vojni odeĆni radionici v VevČah pri Ljubljani dražba 50241 kg odpadkov od usnja (ponoScne rojaSke obuK*e). Predmetni odaš je v pisarnl trgovske In ebrtniške zbornice v Ljubljani Interesent un na vpogled. — g Dobava dry. V pisame intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in ob istem času v pisarni komande Mariborskega vojnega okruga v Mariboru se bo vršila dne 19. decembra t. 1. ob 10. uri dopoludne ofertalna licitacija glede dobave drv za jarnizijo Ljubljana (1000 m1) in za garnizijo Maribor (1000 m") za čas od 1. februarja do konca maja 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — g CeškosiovaSki sladkor pri nas. Leta 1920 smo uvozili iz Češkoslovaške 14.736 ton kockastega in 202 ton kristal-nega sladkorja, letos pa 5S64 ton kristal-nega in $06 ton kockastega sladkorja. Uvoz je padel za preko 50 %. ~ z ItaHanski protest Italijanska vlada je podala v Beogradu protest proti temu, ker je naša vlada zabranila uvoz raznega blaga iz Italije, zlastl tka-nin, ter pozvala trgovce, da naj si to blago naročaio Iz čehoslovaške. — z Elektrifikacija angteSkth lelez-n!c. Dve največji strojni tovami Arm-strong WTiitworth in Brltish Thomson Honston Company Izvedeta skupno e-lektrifikacijo angleSkih železnic. —- g 2ensk» vrtnarska šola t PragL S. januarja se otvori v Prag! ženska vrtnar-ska lola. PogoJI za sprelem so nastopni: 1.) dovrleno 16 leto starosti, 2.) rdravnlSko \z~ pričevalo. krstnl ali roistni In domovinski list. 3.) lastnoroCno pisano currlculum vitae 4J absolutorll celc ali vsa| tričetrtlnske srednje Jolc ali pa z odličnim uspehom do-vrScna meščanska ali gospodin'ska Sola In 5j reverz starScv, da bodo vzdrževalt dlja-klnje na lastne strnSke. Prlspevk! «in5ajo ra lolske narnene 150 KC letno, za Inventar bi nčne potreblčlne 100 KC letno, st:inovan)e !■ druce domače potrebSčlne 500 Kč meseč-no. Prosule na] st vlagajo na naslov »Dlvčl »ahradnlcka ikola. Praga, Krč. — Cevtn za zimsko Treme, močni, topTl, posebno priporočljtvl ta cg. oflcirie, lovce ifd.. se dobe na glavni založi tovarn Peter Kozina 6t Ko.t Liubllana, Breg 20. J^upuitt p« Ookler ic i4lo^ iraia, w Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-USCA V LJUBLJAML DRAMA, 5reda\ 13. dec: 2ivi mrtvec. Red D. Cetrtck. 14. dec: Idijot. Začctck ob pol S. Red B. Petek, 15. dec: Kralj na Betajnovi. Red C Sobota, 16. dec; Svatba Krcčinskega Red A, OPERA: Sreda, 13. dec: Carmen. Red A. Cetnek, M .dec: Goreniski slavček. Red C Petek, 15. dec: Madame Buitcrlly, gesto vanjc gospe Ade Poljakove. Red E. Sobota, 16. dec: Zaprto. Nedelja, 17. dec: Jenufa. Svečana predstava v proslavo rojstneca dne Njegoveca Veličanstva kralja Aleksandra L Izven Ponedeljek. 18- dec: Zapno. • • • — Svečan! predstavi v proslavo rojst-neea dne Nj. V'cl. Kralja Aleksandra I. se vršita v operi in drami v nedeljo dne 17. t m. V operi se poje krasna Janačkov* opera »Pastcrkinja Jenufa« z kr. Thierrv-Kavčnikovo, Lewandovsko, Sovilskim in Si-mencem v glavnih vlocah. V drami se vpr.-zori rnamenita Carkarjcva drama »Kralj na Betajnovi« z gg. šaričevn, Wintrovo. Skr-binSkcm. 2eleznik( m. Lipahnm in Ločnikom v glavnih vlosah. Začetek operne predstave cb pol 8., dramske cb 8. — Gostovanje gospe Poljakove. Na vsestransko izraženo željo gg. abonentov, da bi bili deležni tudl predstav, pr! katerfh sodelujejo zanimivi umetniki drugih rdrov kot gostje, se Ie pledaliSka uprava odločlla, d ase vr5i v petek, dne 15. t m. v op«-r1 »Butterflv«, grstrvanje gospe Ade Polja-kove za red E. Uprava bo skušala doseči, da se vrSi v petek. dne 15. t m. v operi abenmaje. Ako pa bi bilo to nemojroče, bo pa pridobila za ostale abonmaje tekom »e-aone gostovanja drugih umetnikov. — Jubilej beogradskega narodnejca gledališča. Je preci koncem letošniega leta priredi narodno gleđališče v Beogradu proslavo svojega petdesetletne-ga obstanka in delovania. Proslava bi «e morala vršiti že pred tremi leti. ker pa so takrat gledališko poslopje popravljali in je bilo to delo končano sele letos, je morala biti svečanost odgođena. Iz navadne dvorane, takozvane »Kneževe pivarne«, je Sla srbska gledaliSka umetnost preko druge dvorane »Srbske kronec v »SuŠićevo dvorano« In tu je dal knez Mihajlo upravitelju glednlišča Džordževiču 26. maja 1868. 1. tri dnl pred svojo tragično smrtjo svečano obljubo, da bo sezidal gledaliŠče. »ki jth bo popolnoma zadovoljilo«. Njemu se ima Beograd zahvaliti, da je dobil že leta 1£65. v gledališke namene veliko mestno bolnišnico. Kmalu po tej obljubi so nasledniki kneza Mihajla odredili, da se Izda narodnemu gledališču 6303 dukatov. Tako je bil 19. avgusta 1. 1S6S. položen temelj danaŠniega narodnega gledaliSča. Zgradba je hitro napredovala in 30. oktobra 1569. leta se je vrSila prva slavnostna predstava. Igrali so kot prvo predstavo »Posmrtno slavo kneza Mihajla«, ki jo ie spisal nalašč za to priliko Džordže Maletič. Od takrat je srbska gledališka umetnost od dne do dne bolj napredovala in dosegla lepe uspe-he, tako da se lahko narodno gledalište v Beogradu primerja z mnogim! gleda* lišči drugih narodov. Glasbeni vestnik. — Spored slnfonlčnega koncerta orli»-stralnesa društva Glasbene Matice t Ljubljani s sodelovanjem g. Ivana Levarja in članov orkestra Narodncga gledalšča v Liubljani, kl se vrSi v soboto, dne 16. dec ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Union pod vodstvom kons. prof. g. Karla Jeraja. 1.) Dr. Benjamln Ipavec: I. stavek serena-de za godalnl orkester (Aliegro moderato). 2) Stanko Premrl: Božična suita, za veliki orkester. (Prvič izvaiano). a) Preludij (Advent, pričakovanje OdreSenlka). b) Noel: (BožiČ, rojstvo Kristusovo) c) Pastoralni Scherzo. 3.) Anton Lajovic: Adagio. za veliki orkester. 4. Karei Jera): Lepa Vida, Mclodramska skladba v nar. tonu. Deklamira g. Iv. Levar. 5J U M. Skerjanc: Od-lomki iz godbe k >2lahtnemu meščanu«: a) Adante molto, b) Pocco marzaile, c) Lento, č) Tempo di Menuetto. d.) Galop. 6.) Emil Adamič: a) Tatarski ples iz »Tatarske suite« b) Mož z medvedom. Iz suite »Iz moje mladosti«, c) Scherzo. (Potrkan ples) (PrviČ Izvajano.) Omenjene skladbe so vsa izvirna slovenska dela domačlh skladate-l]ev, izmed katerih dve do sedaj še ništa bili izvajani, vse druge pa v zasedbi, ka-k :$na bo sedaj, $e na nobenem koncertu nlso bile Izvajane. Predprodala vstopnic t MatlCnl knjtearnl na Kongresnem trsni. Sedeži po 18, 15, 12. 10, 8 in 6 Din. StojlSča 3 In 2 Din. — Odbor Zreze «Iov. peTSkth fbr»roT pozivlja vse včlaniene zbore, da poSIJeJo na slavnostne prireditve povodom pomemb-nih jubllejev 501etnice »Glasbene Maticec in 30lctnice pevskepa zbora »Glasbene Maticec svoja zastopstva, ki naj se ud~leZe vseh priredltev, ilasri pa Izredne^a občne-fa zbora v nedeljo dopoldne In komerza > nedeljo »večer (rbakrat v PilharmanlCm dvorani); člane In članice ljubljanskih pev-skih zborov pa vnbi, da prlnoStevilno pnse-tijo v petek zvečer predavanje o pomenu »Olasbene Maticec za razvoj slovenske iltsbe v Filharmoniji, v seboto zvečer In * nedeljo popoldne. pa slavnostne koncerte jl »Uoioiiu«! -* — 5tcv. 283 •S i . 11 V r N > * i N a t < H i« ripadajočo molitvijo in z molitvijo a kralja. Nato se bo na koru zapela Iržavna himna. Oblastva in uradi se ideleže slovesne sv. maše in njcj sledečih cerkvenih obredov. Vsi državni uradi in javna oblastva naj raz-^besijo na svojih poslopjih državne nastave. Tuđi zasebniki se pozivajo, da okrase svoje niše z državnim! in narodnim! zastavami. Po službi božji v stolnici bo g. pokrajinski na-mestnik v namestniški palači spreje-mal čestitke in poklonitve predsed-nikov oblastev, uradov in korporacij. Q. pokrajinski namestnik priredi v proslavo rojstnesa dne Njegovejra Veličanstva kralja tuđi slavnostni zajutrek ob 13. — Odlikovanfe »Glasbene Matice« v Ljubljani. Z ozirom na 50-letnico Glasbene Matice je Nj. Vel. kralj Aleksander f. odlikoval druStvo z redom Sv. Save II. razreda v znak najvišjega priznanja za njene zasluge na kulturnem polju. — Odlikovani Sokoli Na praznik narodnoga ujedinjenja je kralj podpisal ukaz, s katerim se odlikujejo sokolski đelavci. Z redom Sv. Save IV. razreda ^o odlikovani: načelnik JSS dr. Viktor M u r n i k, podstarosta JSS dr. Laza Popović, podnačelnik JSS Miroslav Ambrožić, dalje Franje A Ž m a n, dr. Ivan V a § i ć, Nande MaroU dr. Pa-vel P c s t o t n i k, Alojzij A r h in še nekateri drugi. Dne 4. t.m. je kralj podpisal ukaz. s katerim se odlikuje z redom Sv. Save IV. reda češkoslovaški Sokoli: Vinccnc Stepanek, podstarosta ČOS, Josip Čada. voditelj če-škoslovaške narodne tekmovalne vrste, Bogomil H a v e 1, član tehničnega odbora ČOS. dr. U r b a n Jaroslav, tajnik in Milada Mala, načelnica COS. — Izjava. Dne 27. maja t 1. smo objavili med dnevnim! vestml pod naslovom »Radovljiški župane dopis, ki je za K. Vinka Resmana, Župana v Radovljici, žaljive vsebine. Obžalujemo, da smo ta dopis priobčili in iziavljamo, da nimamo povoda e. županu Resmanu kaj nečast-nega očitati. — Uredništvo »Slovenske-ca Naroda«. — Predlog za odpravo »I« ▼ dclcf-nlku. Dr. Anton Novačan je jel izdajati v Rodctovi tiskarni v Celju list »Republikance«, kot glasilo slovenske republikanske stranke. V drugi Številki tega lista je priobčil članek, v katerem se zavzema za to, da bi odpravili iz slo-venskega pravopisja pisavo, tvorno pre-teklega deležnika s črko »I« in jo nado-mestili s črko »o«. Predlaga torej, da bi v bodoče pisali mesto »veroval« — »ve-rovao«, mesto »delaU — »delao«, mesto spisal* — »pisao«, mesto »čital« — »čitao«, mesto »hvalil« — »hvalio«, mesto *Jjubil« — »ljubio«, mesto »sedel« — »sedeo«, mesto »čul« — »čuo« itd. Dr. Novačan se bo v svojem »Republikancu« dosledno ravnal po tem novem pravopisu. Ako bodo pa niegovemu vzgledu sledili tuđi drugi, to je pa da-rtes 5e veliko vpraSanje. Eno pa je res, da bi se znatno približan* srbohrvaščim, ako bi nadomestili na5 »1« v deležnikih z »o«. Dr. Fran HeSlč predsednlk poflsko-jugoslovenskega društva. Dne 9. decembra se je vršila v Zagrebu, v prostorih hrv. književnikov seja poljsko-jugoslo-venskega društva, na kateri je bil Izbran prof. Ilešič za predsednika. Seji Je prisostval tuđi poljski generalni konzul dr. Gruseka v Zagrebu. — Razobešenje zastar po Solsklh po-slopfh. PiSeio nam: Nekje v Sloveniji je ukaza! krajni folskl svet šolskemu voditelju, da ima razobesitl na Telovo na Solskcm poslopju slovensko zastavo, kar se Je neki tuđi izvrSHo. Nastane vpraSanie, ali so lol-ska vodstva v celem doižna pokoriti se v te] zadevi odredbam, odn. zahtevam kraj-nih Solskih svetov ali ne? Vsekakor bo moral tu napraviti red viši« Solskl svet kot v to kompetentna naJviJja lolska oblast ▼ Sloveniji, tudl zato. da se napravi samo-lastnostl nekaterih krajnih lolsklh svetov po dežell konec — Smrtna kosa. V Ljubljani Je umri profesor na I. državni gimnaziji g. Pran Vcrblc, star 42 let, v Ozalju v Hrvat-skem Primorju pa ga. Marija Hayne, stara 87 let. Blag jima spomlnl — »Postajalilče« Dravlfe. Pttejo nam: Na železniških štirih tfrih tega med vojno od zloglasne avstrljske vojne uprave Izsi-IJenega >postajaMSča« se nahajajo Je danes ražen na pol razbit na pol trohnen vozni materijal, ćele garniture, les, lelezle. tračnice in razni deli razstresenl po ti eh. Vse to reprezentira za naio železniSVo upravo kapital na blagu In na đenarju. ZakaJ se ne odstran, ne proda ali ne porabf? — Grenil trcovcev v Ljubljani naznaka svojim članom sledeče: Davčna admtnl-stracPa v Ljubljani ne razpoSfiJa več plačfl-nth na 1 okov za različne davke, ampak samo razglaSa v Uradnem listu, da to pred* piši davkov v vpofled d?y£aim obvtzan- cem skozl 15 dni. in da Imalo prizadetl pravico prltožbe skozl nadaljnih 15 dni. Na ta način pa davkoplačevalec le težko cbdr-ži evidenco o zapadlj plačljivostl davkov In mu narastejo nepotrebni treški. Pripo-ročamo vsem trjovcem, da zaprosio za vsak davek prepis davčneca predpisa. Tro-Ski za to so tako im/enkostni, da ne pri-dejo v nikak poštev proti škodi, katero trpi davkoplačevalec, če nima evidence o predplsanih mu davkih. — Pozor trgovci! V smislu člena 3 pravilnika za IzvrSevanje zakona o pobijanju drasinje vsem življenskim potrebščinam in brezvestne Spekulaci>, kl Je ob avljen v Uradnem listu z dne 25. septembra t. I. St. 99 morajo vsi prodajalcl živliensklh PotrebSčin na debelo In na drobno označiti cene posameznim potrebščinam po vrsti blasa in na udomačeni način prodajati in sicer tako, da označeno ceno vsakdo lahko In razločno vidi. Pole« tega mora Imetl vsaka obratovalnica vsaj cenovnik. Toda ob vsem tem mora biti na vsakem predmetu Izloženem bodisi v cbratovalnLi, bo-aisl pred obratovalnico, v oknu (izložbi) razločno označena cena. Gremij triovccv opozarla na to svoje člane, z dostavkom, da v slučaju krivde ne more nastop.-itl proti odmcrjenl kazni n'kdo, tuđi ne trC. orsa-nizacija, ker je z^kon mogoče premenitl le potom parlamenta. Luksuzni predmeti so izvzeti od označenja cert Kaj se Steje med uksus je natan^no navedeno v Uradnem listu z dne 31. januana 1921. St. 11. — Kr. Šumska uprava v Kcstanjevid na Dolenjskem odda na Opatovi tori približno 1500 plms bukovega porabne^a I?sat ki se spravi po žičnlcl v bli?;no vaši Ore-hovec do konca Jullja 1923. Pismene, pred-pisano sestavljene z 20 Din kolckovane po-m:dbe s priprmbo, da so prnudniku znani splo?ni In pesebnf pogcjl za predajo lesa In da se jtm podvrže„ nnj se vlo2"Io z 10% JamSčino do 22. de-embra 1922. do 10. po-prldne pri upravi. Na ovitku se mora navesti: »Pcnudba za bukov les na Opatovi goric. — Ne vmešavaUe so ▼ vojake ra-deve! Pol. ravnateljstvo obiavlja: »V intresu vzdrževan:a reda in discipline v vojski so oficiri in vsi vo/aSki pređno-5tavljeni obvezani, svoje slu^brne đolZ- j rosti izvajati ne samo v službi in v vo- j jašnicah, temveč tuđi izven službe in [ vojašic, tr v vsakem po^dlncm slučaju : kršenja discipline in ugleda naše vojske I od strani vojaških oseb nastopati tuđi na cesti in v javnih prostorih brez od-loga proti krivcem. Dogodilo pa se Je v zadnjem času večkrat. da so oficirji po- j edine vojake na cesti zaustavili — bodi- ! si radi nepozdravljenja, nedostojnoga j obnašanja, nepredpisane ali raztrgane obleke ali iz kakršnihkoli dmg:"h razlo-gov — in da so se ob takih prilikah ne-poklicane osebe zgražale nad tem In skuSale na licu mesta Intervenirati v j prilog zaustavljenega, otežkujoč pređ-postavljenemu izvršitev njegove službene dolžnosti !n spravljajoč ga v zelo neprijeten položaj. Da bi se slični nelju-bi dogodki tako v interesu ugleda naše armade, kakor tuđi v interesu občinstva samega v bodoče enkrat za vschj pre-prečilu pozivamo občinstvo, naj se vzdrfuje vsakega umeSavanta v vo?a5-ke službene posle in naj voiaške funk-cijonarje ne ovira pri izva;an?u njih službenih pravic In dolžnosti, ker z gori opisanim vedenjem samo pomaka našim notranjim sovražniVom in destruktivnim elementom ru§iti red in disciplino v vojski ter zavirati tmdapolno in nad vse uspešno delo poklicanih vo-jaSkih predpostavljenih.c — 2npnlk Oabriek žrter nefree>. Snd-na komis!Ta, kl !e IzvrSUa obdukcijo žrpnl-ka Gnbrška, Je doimala, da na trtiphi ni opnzttt nikakfh nasilnih zna kov poSkodb in Je imel tuđi ves denar pri sebi. Oabriek se je moral ponesrečltl. — Tarifna komisija saveza grof. radnika nam Je poslala z ozirom na notlco >Kdo je vprizorll stavko v nn5l tfskarnl?« v štev. 278. z dne 7. dec. t. I. tnle pismo, ki ga cbjavljamo: Dne 4. decembra t I. je Tarifna Komisija SGRJ podr. Lhibljana Iz-ved!a 2urno protestno stavko v N. tfskami, ker je ta tiskarna 5 tem, da ni upoJtevala določbe tarifa, katera prepovednle ob ne-deliah vsako delo, krši'a tarlf. Za to krši-tev Tarifna Komisija SGRJ podr. LJubl'ana ni izvedela potom ovadbe »DeinfSke tislcar-ne«, ampak so za nio zaznall ClanI T. K. snml. ker so opazili, da so se v nedelio 3. t. m. ob 8. uri zveCer razpečavall letakl z Izldom občlnskih volitev. Za Clane T. K. Je bilo jasno, da se je morat letak tiskati Istega dne po lestl uri zvečer. V kateri tiskarni se Je letak tlskal, je bilo razvidno Iz pod pisane firme. Namirivanje, da T. K. Izvaja konsekvence na podlaci ovadb ka-kih drugih podjetij ali političnih strank, s katerim nima In noCe Imetl nobenlh stlkov. Je popolnoma neosnovano. To postopanfe T K. v navedenem slučaja ttpravičuje tudl svoječasnl protest, kl le bfi poslan »Dni-Itvu tiskarnarjevc ob slični krSItvt nedelj-skega počftka. To tarifno krSitev radi ne opravičuje de'stvo, da le delo fzvrSIl Todja tlskarne. kl nf Član OSRJ. DaMe te nere-inlčna trdltev, da Je T. K. zahtevala, da »Slovenski Narode v ponedeljek dne 4. t m. do pete ure popoidne ne srne Izftl. 2urna protestna stavka je bila proglalena od 3.-5. popoidne, ker pa se ravno ▼ tem času tiska »Slovenski Narod« so na pro-Snjo vodstva »Narodne tiskar ne«, delegati T. K. dovollll, da se »Slovenski Narod« lahko dotlska. Toliko smo prisillenl pojasniti, da ne bo javnost mnenja, da stoji organizacija SGRJ pod vplivom kake politične stranke. —• Odlocao pa protestiramo^ da bi se pcpolnoma neodvisno, stroso stro-kovno organizacijo erafičneea deiavstva vlačilo na tak način v politične bo.e in borno uKrenili vse potrebno, da se to v pri-hodnje ne bo moglo nikoli več dogodi i 1. Savez Grafičkih Radalka-ca Jugoslavije, podr. Ljubljana. — li Amerika. V gostiinl John Volka v Chicagu je bil pretekli ma>cc ustrcl.cn od stražnika Slovence Anton Tnny. Straž-n:k ca je ustrelil v silobranu. Tony Je bil pred nekaj leti ▼ norišnici. — Tatvlne. V Crnomlju Je bflo dne 25. nov. viomljcno v barako tvrtike Bune & Kičmene ter Je bil odnesen aviomagnet vreden 40.000 K- — V kaverni »Evropa Je bila bančnemu uradniku franu RamovSu odnesena 8000 K vredna crna sukiua. Tat-vine ie sumliiv neki 30 letni mcškl, kl so ga opazili, da Je na rokah cducscl suknjo iz kavarne. — Žrtev mariborske ekcplorlje. Na?c poročilo o smrti ponesrečenega Ćutiča se je med tem potrdilo. Crfič Je umri v s< boto zvečer. Pogreb se je vršil v torck iz mi iva-Inice javne bolnice na glavni kolodvor, cć koder ga prepeljcjo na pokopališče Sv. Petra pri Gradcu. Cutič Je torej tretja žr-tcv te strašne nesreče. — D?« tramvajski nesreći v Zagreba. Kro?a5kl pomočnik Adam Za'cr Je v nede-To zvefer. ko se Je pePil s tramvt'em ćo-mov. radi vrat. ki so se odnrla nrnidomn padcl z voza in prilctcl na j!avo. Izgledalo }e da ]e prškodb4 UhWna II.« vabi vse svoc člane, članice In po niih vpe!;ane c ^tc na družabnl večer, kl ca priredi dne 10. decembra t. 1. ob pol 6. zvtCer v pustili.i p.i Kavčiću na Privozu. TUBISKKA !K SFGRT. __ Izleti ▼ Zasavje. Z ozirom na 1cto- Sn'c za turiste iako ugodna golomrazo vrc-me opozarjamo na nekarere lepe tv.di Se s?-daj zelo primerne Izlete, ki s^ prcdvscm; Llsca 947 m Iz železniške postaje Kreg Ltz ra/bor In Sv J« St (k.'uč za Jurkovo kočo) a!i \z Sevni e J uri 30 Vel. Kozje Iz #p. Zidani most 2 uri 33 min. M r z ! i c a 1119 m Iz žp. Kmstnik a'i Tibovlje 3 ure. Kum 1219 ni Iz 2p. Zid:.nmost Hrastnik, Trbovi;e a!i Zagore cb ^avi 3 ure. Sv. Gora 849 m z žp. Sava pri Litl.i 2 uri, J a n č j e 793 m U in. Lazc 1 ura 40 min. (TPR.) __ S mu carski propagandni Izlet!. JZSS namerava priredU v Ict^šni zimsM sezoni dva velika propagandna ^rnuč. fzle'a v dru/.bi z brati Hrva'! i. t. o no^i;u po Po-horskem frebenu mimo RuSke koče I2:9m in v Jnnuarju 1923 iz!et v »domovino slo-vensketa smnčarstva« na Bloke ter će:* SMvnlco v Cerknfco. Podrobne $f načrtf iz-Ietov bodo še sledili Interesenti nai se b1a-rovoll;o čfmpreje pri avlti ra J»jroslov. Zfmfportskf Savrr, I jubljana. NarcUri dom i:portna soba — TPR. — Smuškl film. SmuČT'e in turiste epozarjamo. da do;de lS. a'i 19. t. m. v Ljubi]?no. Kino Ideal, smuški film. k1 vzh*:-Ja veliko farirnane po vsi Cvrrpi. Pred-vsem vabimo, da s! ogledajo to predstavo tudl vsi ori »turisti na odpoved« in obZin-stvo, kl imalo Se sto In sto predsodkov o smučarskem Sportu, da uvldTo, kaj vse se znrTe na smučeh in d^be tem p?tom nekoliko vpo«r'c?n v Vrasotn zlrn^Ve rarnve. Građanski (Zagreb) : Jugoslavija (Beograd) 4:3 (3:2), Gradjanski je 1 predavnn'e radi 5%letrih jubi^e'nih slavnrstl «niasbcne Matice* odpnde. Z ozirom na veTIVe za?Ui?e tejra društva nn kul-tunem poliu. katerih smo v obilni meri i Primorci deležnl. priporoča odbor »Soče« svojim Clancm raj se Jubficjnfh prlređitev »Matice«, VI se bodo vrSJIe 15. 16. In 17. t. m. v kotlkor mo«oče veTIkem Itevilu udeTeže. Prlhodnje predavanje se vrli v soboto 2.1. t. m. — Klub esperantlstOT r Lfabf'ani. V proslavo ro'stncga dne dr. Zamenhcfa, fz-naTdftella esperantskesra Jezika, priredi podpisnni k!i:b za svoje Čbne In r>rl:r»tel'e esperanta v pe*ek dne 15. t. m. ob 2"). uri v salonu pri »Levu« na Oosp^vetski ce^tl na to nnnr;§nfoče se pred-ivn'e. Vstrp^ina 1 D. — Pottk za teČa' B se vr51 v«?-d tr^a v četrtek dne 14. t. m. od '9.3D do 2\.V0. Borzna poročila. — Curfh, 13. dec. (Tzv.) 14, 14.10, Pnriz 5 215. 5.2S5. Lcndrn 33S5\ 343.50. Hcrlin 0.94. 1.14. Drraj 1.125. 1.175. Prn?:a 234 50, 237.50. Trst 371, 375. Netvvork 74. 75. Hu-dfmpr$fa 3.10, 3.40, VrJu*c: dol-r 73. 74, lira 367, 371. iurtt 5*erTrrff 333.50 3?fi 50 nv-strfska krona 1.14, 1.19, franc. frank 5 1S5. 523.50. — CorTi, 13. dec. (Trv.) Dan-^Snja prrd-bona: Zagreb i/iS. PerMn 6*'„, I>tnal 0.0075, Prara 1^65. DudlmpcS'a 0.2\ Mlbn 26.35, London 21.40, Pariz 37.35. Newyork 5.W?5. BitlcareJlta 320. Srff^a 3.95. (iajnoveiša Rorcnila. r.lala Gfitanta in cvctrlj^ks nmnicijsks tovarns. — Pariz, 11 dec. (Izv.) Ju2os!avlja in Rumiinska žc dcij časa delujete pri vrhevnem zavezniškem svetu na to. da se dcvrli Izdclovcnjc munljijs v av-strh^Klli tovarnah na račun mele an:an-te. izdclDvcnie n:un"cl.ic bi ht!^ pod kon-trol? oficir cv - strokovnjakov držav ma?e nntan'c. Gršk3vstcpi!avn±antada? — Atene, 12. dec. (Havas) Po ro-rcC'lu listov jo srbsko - gr^kn pnjrf^Jba, l.i 1 f.nca 16 .m:;j:i H_V., mo!^ p:da!;ša-na za eno !cto. Roinunslva, Ju.Ti?!aviia in Gr^ka fcodo po pcroč'Hi listov tvcrLo ju7m skup'm male nntante . ČESTITKE NA§^ VI ADE ŠEFU POLJ?\E HEPUBLIKC. — Beograd, 13 .dec. (Izv.) Ncvo-izvo^jenemu predsedniku Poljske republike ar. N a r u t o w i c z u sta čestitala mini^trski prcJscdnik \T;o!n Pašić in zunnnji mini.stcr dr. Ninčil V brzojavni čestitki izrada Pa^ić š*cTjo, da ^c do-redanji prsrčni odnn^r.ji med obema državama ?c rir/j po^V;bc. Dr. NinCii pa jo v brzojavki izreke1 nado, da se čim nnjbr!j irrđe prisrčnl odrošaji med obema dr'avamn, fklenjeni v Cicnnvi, ter se doseže pcpoln prijateljski sporazum. Izorerfi v Varsavi. VZPOSTAVITEV MIRU? — Varšava, 12. dec. (Izv.) Pri vfe-ra janjili dcmonstracijnh 50 nacijcnali-sti pograbili socijnlističncjra po^lanca Da.sz\Tskc^a in Lirnar.nvskcjra ter ju odvedli izprcd 5ejma na glavni stan po'jskih nacijnnalistov, kjcr sta morala O5tati do večera. Ko je delavstvo po tovarnah začu'o za to nasHjc, je takoj v masah zapnsti'o dc!o ter oboro?cno rače!o korakati proti nacijonalistom. Red v me«Hi ?e ni vzrostrvTjcn. — Var?ava. 12. dec. (Jzv.) Poljska brzojavna aprcntura ujrotav'ia naprnm vc^tem, da nemiri in izgredi ?c daTJe trajajo, na podlaci uradn:h pornjii, da je rov«ođ mir in red prpo'noma vzpo-ftavlten. V vntfov rn;tTr. Donisi. — Iz S*?čne rui Dolcn'sftcni nntn pT?©. fo: Napovcdanf semenj ne bnđe dne 20. decembra t. 1.. knkor )t bVn pomotoma ob-fav! eno, ampnk 27. ćecerrbr* t. 1., to Je na din sv. Janczn Evangelista. To v znan'e IH ravnnn'e. — V noči pra^nfka Mnr. Devlce-(S. decembra) so se hoteli tatovi vtlhota« pli na Brezovcu prj Stlčnl v hfšo posest* nfVa J. Q., da bi od tnm odnesi! hranjeno ado, a čuječa deVIa je s pomočio sosedo-vih tatove preprdfla, đa $0 Jo popihall. ob-ŽaluloČ. da ne bode žtrancev za praznike. — Vod'a nr-Seca men;5kec:a samostana pa-ter • pri:or Av^uŠtin, doktor bososlovja, je Imenovan za prnvcjra prioria regens sa-mostnna z oparskimi pravicaml. Prijor Je nc!okran:ec. Da!;e nam pi^e;o: Električna rarsvetl'ava, ki ie bfla nnd mesec dni prckinjena radi pogrebnih rcp?ratur, se le zopet v vseh iokalih vzpostavfla. — Vremo Je že več Časa krasno: sfeer Je mrzlo, a ni snejra In tnilo solnre si'e kal prtjetno, da Jo vesele. Cc!r> pMčice prepcvafo po gozdu in vldci sem že Ic^kcv cveletl. — Vesele praznike vsem. ki so dobre voPc! Poizvedbe. — ZjriVI se le pes vofčje pn«me. S1I5I m fme »Cuk«. K^^r ve za n:cj:a. nal s:a r^'e rroti razradi g. JcSkotu Jebačinu, Do!cn:sVT rrsta. — Na?!a se :c zfnfa ^pcs'n^ca. Dobi ^c nrf trjrovs' crnu vrtnarju Anton Ferantu, Ambro^ov trt* 3. — Zsu*1 la se Ie žert^kn tira od Vldov-r*^nske ceste 5t. 2 do fjospnsvetske ceste črt r";'nf~e. PrS'cn n^di'clj nni io odda na po'fcf'1. Olelweisf!va ce«:^n, proti nn^rradl. Ustnlc*1 uredništva. G. R. S. v ?-'?*!. Pismo sr"> pre*c!lt n^povedanee« pod'i^'ka pi nes rismo dobii. Stvr>r brmo skušali urediti pri prvi prlPki. — Uredništvo. RAS7O PUSTOŠI FMStiK, Odsnvorni nrrdn;k:. Vatrnfirt Knnitnr. Nosile zaredi nj i bovih ve 1 i kih pr ednosli PALMA peinike^^n pof-plalo Stran 4 »S IOVCNSM NA U i U>« diK» **■ decembra 1022. r*CV. l"^5. Sinlia Knuvald ro). Eayn« naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov vsem sorodnikom, pri-I jateljem in znancem, da je njena ljubljena mati ozir. stara mati, gospa MARIJA HAYNE 5. tlad trgovce •Sče meblovan© sobo s posebn m vh* dom in električko razsvetlja-o. Na-lov na opravo Slov. Naroda pod .Mirko I Stffawowtt 10684« 10^841 100 litru prvovstr^a malinoveša seRs (HiBibecrsaft) na 1 IHcr soka 1 k» slad-koTJa v steklenicah po 6 litrov. Pocntdb« na I. Gtiček, Hrastn k. 10943 na najlepšem trgovskem prometnem kraju v Ljubljani na predaj. Naslov pod .Centrala 10939* na upravo Stav. N.noda. 10939 Išče se Din. 15O.000-— posojtin proti 16 1o obiesti in garanciji. Ponudbe pod .Ren-tab'lno 10942' na upravo S'ov. Narodi avt© Fiat, italijanskl, 3 tonski, s poloogums-stlmi obroci, v dobrem stanju, r.aptodaj. Jngo-Avto, d. z o. z., Ljubljana. 10^21 Porabljeni za izdelovanje vsakovrstnih cementnih izdelkov, stresne, zidne opeke in za kanalizacijo s e i š č e j o . Ponudbe z nazna-nilom relikosti in cene vsakega modela posebej na I VA N M I R K O V 1 Č , posterestante, T r b o v 1 j e . i O S 5 L J E nove, omare za obleko, postelje, miže itd. po nizki ceni na prodaj. Koritkova ulica no-ra hiša V o m a t . *DRVA žagana suha mehka 1*15 K 1 kg, na prodaj. K U P B H več voz gnoja takoj. F R . PUST, Streliška ul. Druga popolnoma vešča v vseh prikuhah in mo-čnatih jedilih se pod dobrimi pogoji za stalno sprejme. Reflektira se na res verzirane in starejše moči. Ponudbe s prepisi spri-čcval na naslov CIRIL TRATNIK, restavracija na držn nesn kolod\fo»ii, ZAGREB. 10918 fl%n\n\ stroj malo rabljen, prodam. Bezlaj« CpIov-Ika 61 (ReinJnghaus) od 12.—14. 10926 PrrtiTše r>o aek> lizlci c-ni dobro ohranfcti avto kožuh. Naslov: Vrhovčeva ulica 11 priUično dfsno. 10938 1000 ilinarleu dobi, kdor mi pres'^rbi nerrcbkn'ano sobi. Ponudbe pod .Pfazna soba 10866* na upravo Slov. Naroda. 10866 Izorpa slov. nealka steao-grajiaja ia strojepiska ište stužbe. Ponodbe pod ,M. P. 109?2-na upiavo Slov. Naioda. It922 Velika hlsa sredi mcsla, pripravna za vsakn obrt, se proaa. Kupcu se od«to'>i stanovanie. Naslov pove uprava SI. Nar. 1CP33 Fiiiš! Lepa kolekcija zn*mk vseh delov sveta se po ugodni rem prodn. Ponudbe pod .Album 10932" na upravo Slovenskega Naroda. 10O32 Kapi ss dobro ohranjen željen štetfilnik. Ponudbe pod ,S*edilnik 10^23" na upr. Slov. Majoda. 10923 iosp3 'mn jtraounnlB ^će službr* kyt gotpodinja. Gre brez-pla^no, samo da »ma sianovanje in vso os'r.rbo z^ise in za otroka. Ponudbe pod .Delo 10931' na upr. SL Nar. 10931 gukova 9rva rd va^onske dobave wwej se knp^o« Obvezne ponudbe na St. Praznik, Ceijc, ___________10945 proBi se hiša z gosMlmMtf) obrtjo na prometnem krajn v Ljubljani. — F»smene ponudbe pod .M. M.* poštno kžeče, Ljubljana. iiliiT išče kapelnik«. Ponudbe pod .Orkester —10937" na upravo SL Nar. 10937 Kancllst išče shižbe za popoldanske ure (^>d 15. dabe.) Prevzame event vsako vrstna stati-t.čna in dm^a dela tudl na dom. Nastop službe in pL"ča po dogovoru. Ponudbe rod „J. P. 2-i— K909* na nor. Slov. Naroda. 10909 Protfsni hlšo z vriOTr. na. zelo pri?aznem kraja, pred 12 leti nova, lepa, S sobe, od glavne ceste 80 korakov, s s^nčn^Mm vhodom. poleg koncesija z vinom čoz ulico. 5 minut do ko5odvorfl. Ceni 125.000. Naslov pove uprava Slov. Nar. 10912 2S vreč pokvarjenc p§enJčne moke, katera je porabijiva le za in .ustrijske svrhe, se bo izvršUa dne 16. t m ob 11. v s MiađiSču južna Železnice v Ljubljani. 10929 SvsnaBstrcpna trgovska hiša v sredini Ljub'jane, trgovina z mešanim hUgom. trafika, sk!«dl5*e, hlev z-i konje se za 400.000 Din. proda. Karoi Breznik, Celje, Dolgo polje 1. 10946 Za prevažanje toverov po zmernih cenah se priporoča Jugo-A«to9 d. z o. z., Ljubljana. Telefon ■_xpv. 736. 1092« sveže bUgo povsem zrela dobiva se povsod I. hrv- teormifco salame, suser.eea mesa ta masti M. GevrHović Petrinja. MGS i 10 . \?ETHIMjy strol.j. asilen, zancsljiv, prost vo.'a^či* ne, žvli prcmcriiti nu - . — > • ^ v pove ;:irava »Slov. Na-oda »BrowniTiga#puška, kal. 16, brezhibno delujoča in ▼ izvrstr.vm stanju. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«-. 10919_____________ ____ GOSPOD, ki se je zglasil na inserat pod »St. 107« v »Slov Narodu*, na i hlagovoli dvij*» niti pismo pod »St. 5, poštno lcžcCc, Ljubljana«. 10r'!? Sprejne 83 gos^eda (kct sGsfanovalGa) na stanovanje in hrnno. Naslov po\v uprava »Slov. Naroda«. 10°l(- PRAVNUČ s prvim irpitom in ahsnkitoriirm, vc^ v^ch niaarniikih poslov, želi primeme službe, najraje v advokatslu ali notar« Pomidbe pod »DFLO-r na irpravni^vn j>Slov^<-V.er;a Naroda^. ]fri]?. Z«__ I •• 3 llildl\O ^«S^.s|^y Velike množine zlnsa'tefja blaga ravnokar došle. 3 8 5 ti'^hnnrr1) Lisbliana H.Žay,DtlLčD2rng mestnl trg 12 Pl JBapaJem kote Hsč e, jKr faune, hrtOipolhe, z^\-ft tis;karni^*- Za tsc dokaze srčnega sočutja in za ljubeznjivo spremstvo na zadnji pofi našega predragega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda gostilnKaria in posestnika izMtamo ^scm dragim spremijcvalccm naio iskrene hvalo. Posebej pa se zahvaljujemo čast. duhovščini, gostilniški zadrugi in stanovskim tovanSem, si. pevsketna društvu „Slavec** za tolažbepolno petje ter vsem ljubeznivim darovalcem prelepth vcncev in šopkov. L|Blđ|MMIg dne 13. decembra 1922. Žalnjoćl ostalL