85 let prevajalke, pesnice in publicistke Jolke Milič Po vili Olivo na vrsti obnova goriške pokrajinske palače / 15 V goriškem centru Bratuž praznik mladinske gledališke ustvarjalnosti Primorski Staviti velja na arabsko pomlad Martin Brecelj Če bi hoteli poiskati dogajanje v bližnji preteklosti, ki bi bilo primerljivo s sedanjim revolucionarnim valom v arabskem svetu, potem bi lahko pomislili na leto 1989, ko so množični protesti enega za drugim odpihnili komunistične režime v srednji in vzhodni Evropi. Zanimivo pa je, kako drugače se Zahod odziva na sedanje dogajanje v primerjavi z onim izpred dveh desetletij. Če je tedaj, kljub nekaterim komunističnim enklavam v svoji sredi, brez nadaljnjega podprl množice demonstrantov, zdaj gleda s precejšnjo nezaupljivostjo na to, kar se dogaja na ulicah Tunisa, Kaira, Amana, Sane in drugih arabskih prestolnic. Previden odnos narekuje več tehtnih razlogov. Tako moramo npr. upoštevati, da zdaj padajo režimi, ki so bili večinoma v dobrih odnosih z ZDA in Evropo, ne glede na njihovo avtoritarno ali kar diktatorsko naravo. Poleg tega in mogoče predvsem pa se Zahod boji, da se ne bi zdaj v arabskih državah ponovilo to, kar se je leta 1979 zgodilo v Iranu s Homeinijevo revolucijo. Sicer pa tudi iz lastne izkušnje dobro vemo, da niso vse revolucije demokratično usmerjene. Nezaupljivost je ne nazadnje tudi posledica na tem koncu sveta vse bolj razširjenega gledanja, po katerem zgodovinski razvoj ne sovpada nujno z vsestranskim napredovanjem, kot naj bi dokazoval še zlasti kitajski primer. Previdnost je seveda na mestu, a Zahod bi naredil hudo napako, če bi se iz navedenih in podobnih razlogov postavil v bran »prijateljskih« arabskih režimov, kot recimo predlaga Izrael vsaj za Mubarakov primer. Stavil bi na konja, ki je očitno obsojen na poraz. Sicer pa po splošnih ocenah gre za demokratično navdahnjene proteste, v katerih islamski fundamen-talizem nima vodilne vloge. Nasprotno, verski fanatiki bi verjetno pridobili na teži, če bi se Zahod od protestnikov distanciral. Prav zaradi tega so Obama, Sarkozy, Mer-klova, Cameron in drugi zahodni voditelji (Berlusconi tudi tokrat po svoje solira) dokaj odločno podprli voditelje protestov. Na Zahodu danes vse bolj razširjen pesimizem glede zgodovinskega uveljavljanja njemu lastnega razvojnega modela pa je očitno odraz krize, ki jo ta čas preživlja naš del sveta. A ta kriza je - paradoksalno - prej posledica uspešnosti kot neuspešnosti našega razvojnega modela. Prav globalizaci-ja, ki je legitimen otrok Zahoda, našemu delu sveta jemlje dosedanji priviligiran položaj. In to najbrž odslej vse bolj tudi v odnosu do arabskega sveta. dnevnik SOBOTA, 5. FEBRUARJA 2011 Št. 30 (20.045) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Ukrep o davčnem federalizmu na občinski ravni bo moral spet v parlament Predsednik republike zavrnil vladni odlok Opozicija meni, da Berlusconijeva vlada ogroža ustavno zakonitost narodni dom - Sinoči v nabito polni dvorani Predpremiera dokumentarno igranega filma Streli v Bazovici TRST - Nabito polna velika dvorana Narodnega doma se je sinoči poklonila štirim mladim primorskim rodoljubom - Ferdu Bidovcu, Alojzu Valenčiču, Franju Marušiču in Zvonimiru Milošu. Dokumentarno- igrani film Streli v Bazovici po scenariju Jadrana Sterleta, v režiji Tuga Štiglica in produkciji novomeškega Studia Vrtinec, se je verodostojno poglobil v zgodbo štirih bazoviških junakov, ki so se uprli italijanskemu na- silju in raznarodovanju, svoj upor pa plačali z življenjem. V galeriji Narodnega doma pa so nato odprli razstavo fotografij Jožice Zafred, ki jih je posnela med snemanjem filma. Na 9. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano ne bo razglasil izvršilnega odloka za uvedbo davčnega federalizma na občinski ravni, ki ga je vlada odobrila na vrat na nos v četrtek zvečer, potem ko ga je dvodomna parlamentarna komisija zavrnila. Po oceni državnega poglavarja se mora ukrep vrniti v parlament. Severna liga je poudarila, da se ukrep vsekakor ne bo spremenil, odobren bo le nekoliko pozneje od predvidenega. Opozicija pa meni, da Berlusconijeva vlada zdaj že ogroža ustavno legalnost, in je pre-mierja znova pozvala, naj se umakne. Na 6. strani Roparja izdale biološke sledi na skuterju Na 2. strani Surovine znova segrevajo inflacijo Na 4. strani Ali naj Italija razveljavi priznanje Titu? Na 7. strani Na Goriškem največ utajevalcev v deželi Na 14. strani Cestninsko postajo pri Moščenicah bodo širili Na 15. strani egipt - Množični protesti Tudi po »dnevu odhoda« Mubarak ostaja na položaju KAIRO - Na ulice egiptovskih mest so se ob včerajšnjem »dnevu odhoda« znova zgrnile ogromne množice protivladnih protestnikov, ki zahtevajo takojšen sestop predsednika Hos-nija Mubaraka z oblasti. Število pro-testnikov sicer naj ne bi doseglo torkovega milijona. Med Kairom in Washingtonom pa medtem potekajo intenzivna pogajanja o Mubarakovem odstopu, vendar za zdaj brez uspeha. Pojavila se je domneva, da bo oblast prevzel podpredsednik Omar Sulejman, vendar je premier Ahmed Šafik včeraj javno izključil to možnost. Na 13. strani UL. GINNASTICA, 7 - TEL. 040/774242 L. SANT0RI0,4 - TEL. 040/772770 I )onnaOro 2 Sobota, 5. februarja 2011 ALPE-JADRAN / POGOVOR - Ob 85-letnici prevajalke, pesnice in publicistke Jolke Milič »Sem znana antijubilantka, zato ne bom nič praznovala« Čas, ki ga porabi za prevajanje, je zanjo nekaj najlepšega, kar jo je doletelo SEŽANA - Prevajalka, pesnica in publicistka Jolka Milič danes dopolnjuje 85 let, a kot je povedala v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo, obletnice ne bo praznovala. Sem znana antijubilantka, je dejala. Čeprav meni, da je prevajanje predvsem trud za pesnikovo slavo, se ji zdi čas, ki ga porabi zanj, najlepše, kar jo je doletelo. Miličeva, ki ne praznuje "ne visokih ne nizkih ne kvadratastih ne trikotnih in ne okroglih obletnic", je v svojem znanem slogu zapisala, "da ji ob rojstnem dnevu ljudje lahko pošljejo le sožalno pisemce z vrsticami iskrenega in globokega obžalovanja, da jo je doletelo". Danes so čestitke ob visokih jubilejih po njenem mnenju anahroni-stične: "Nekoč, ko je prežala smrt iz vseh kotov in je bil pravi čudež, da je kdo dolgo živel, so bile čestitke, da je dosegel tako visoko starost, resnično nekaj vredne. Velik razlog za kolektivno veselje. A dandanes, ko zaradi že preobilne prehranjenosti, zdravstva in seveda zlasti ... konzervansov v živilih, ki jih jemo, in če konzervirajo hrano, morajo nujno tudi nas, saj smo konec koncev 'komestibilni', že večina dosega visoko starost." "Stoletnikov je kot listja in trave, 70-letniki so še poskočni mladeniči, 50-letniki pa še mladci in 30-let-niki komaj dozoreli najstniki. Zaradi tega je zdravstvo oziroma Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaradi pokojnin čisto iz sebe, menda nese ob vsaki smrti starejših zahvalno svečo sveti Matildi na oltar s prošnjo, naj se podviza še pri kom in naj ne skopari s koso, ker bo šla drugače njih ustanova na boben, saj ta stara golazen, ki ji niti na misel ne pride, da bi odšla na oni svet pravočasno, to je čimprej, je tako rekoč nenasitna. In vsak dan dražja. Kam z njo po najkrajšem kanalu," se sprašuje Miličeva. Miličeva je v prvi vrsti strastna prevajalka ali, kot si pravi, "(med)kul-turna spletična", ki plete niti med pokrajinami italijanskega, španskega, francoskega in slovenskega jezika. Podpisana je pod več kot 60 prevod- prej do novice www.primorski.eu] nih monografij, od konca leta 2009 do sredine letošnjega leta bo izšlo skupaj 12 knjig z njenimi prevodi. Mojstra od dobrega prevajalca po njenem mnenju loči nekakšna obsedenost vsaj do dveh jezikov, literatur, "da se ti zdi čas, ki ga z njima zgubljaš in zgubiš, najlepše, kar te je doletelo, ne glede na finančno skoraj nikakršno donosnost". Kot je povedala za STA, je prevajanje sicer izrazito trud za pesnikovo slavo, saj na prevajalce največkrat pozabijo, ljudje pa se jih spomnijo ob kakem visokem (kletem!) jubileju. Najpogosteje presaja besede med italijansko in slovensko poezijo. "Sem velika ljubiteljica poezije, a niti malo ne sodim med vihanoske in izbirčne Metke, redko kaj mi ni všeč. Naj še tako kritizirajo naše in šolstvo po svetu, vendar je naučilo pisati več kot dostojno in pogosto zelo zanimivo kar cele trume ljudi, da jih je na splošno prijetno brati," je povedala Miličeva. Prevajalca mora po njenem mnenju prevevati tudi nekakšna al-truistična želja, da z drugimi deli lepoto, ki jo sam doživlja. Miličeva se strinja z Wittgen-steinovo maksimo, da so meje našega sveta meje našega jezika. "Saj brez njega ne bi bila sploh to, kar sem, Slovenka. Kaj bi bila? Ne vem in se s takimi virtualnimi problemi ne trapim. Smo pa Slovenci na splošno eden redkih narodov, ki se svojega jezika sramujejo, namesto da bi bili nanj ponosni. Z jezikom počenjamo kot svinja z mehom," meni Miličeva. Pogosto sodeluje tudi v živahnih polemikah v različnih medijih. Na vprašanje, kaj misli o spletnih forumih in njihovih anonimnih piscih, je dejala, da po njenem mnenju anonimno pisanje ni vedno negativno. "Le ko gre za očitno obrekovanje, ovajanje ali načrtno poniževanje, mi gre močno na živce. Ko vidim za njim negotovost, boječnost ali sramežljivost, si mislim, da bi morali povabiti ljudi na kakšen brezplačen tečaj, kjer bi jim dopovedali, naj si upajo povedati javno svoje misli, brez strahu da bi jih kdo zgrda utišal, ker imamo čisto vsi pravico, da mislimo po svoje in celo da se motimo. Je pa neka druga vrsta anonimnosti, ki je meni celo zelo všeč - če je res, ali je pomembno, kdo je to povedal," se sprašuje Miličeva. Urban Tarman/STA Jolka Milič pravi, da svoje 85-letnice ne bo praznovala, ljudje pa naj ji raje pošljejo sožalno pisemce z izrazi obžalovanja, »da jo je doletelo« kroma AKTUALNO - Spletni Primorski dnevnik Podpora »zaprtju« nepremičninskega trga Velika večina sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika soglaša s predlogom zaprtja nepremičninskega trga za tujce na Krasu v Sloveniji. To je podpora civilnim iniciativam Kras in za Primorsko, ki s tem v zvezi zbirata podpise pod peticijo. V njej predlagajo, naj Slovenija do 1. maja letos zahteva od Bruslja t.i. zaščitno klavzulo za zaprtje nepremičninskega trga za tuje državljane. Kraški civilni iniciativi sta peticijo, ki doživlja velik medijski odmev v Sloveniji in tudi pri nas, predstavili v sredo na zelo dobro obiskanem srečanju v Sežani. V razpravi, ki jo je vodila novinarka RTV Slovenija Mirjam Mu-ženič, so sodelovali zgodovinarja Branko Marušič in Jože Pirjevec, pisatelj Boris Pahor in okoljsko-urbanistični izvedenec Anton Prosen. Ali je zahteva Civilnih iniciativ Kras in za Primorsko po »zaprtju« nepremičninskega trga za tujce na slovenskem Krasu utemeljena? 69% 31% 141 -Da « www.primorski.eu V oddaji Brez meje gostja Anja Medved KOPER - Gostja današnje oddaje Brez meje bo Anja Medved, uveljavljena filmska ustvarjalka, ki je v zadnjih letih prevzela slovensko in mednarodno občinstvo z različnimi dokumentarci in video inštalacijami. Njeni dokumentarni filmi, ki so pogosto nastali v soavtorstvu z Nadjo Velušček, so bili predstavljeni na številnih festivalih in so prejeli vrsto nagrad. Anja Medved je stalna sodelavka čezmej-nega kulturnega združenja Kinoate-lje v Gorici in Novi Gorici, to je v mestih, kjer je ustvarila številna dela na temo čezmejnosti, preseganja mejnih pregrad in povezovanja tam živečih ljudi. Med njena zadnja dela sodi dokumentarni film Pogledi skozi železno zaveso - spovednica tihotapcev, ki je bil deležen priznanj na festivalih v Tolminu in Vicenzi, januarja letos pa je bil predstavljen na tržaškem filmskem festivalu. Oddaja, ki jo vodi Mitja Tretjak, bo na sporedu danes ob 18. uri na TV Koper Capodistria. Delavec slovenskega podjetja poškodovan v Vidmu VIDEM - V Carlinu (Videm) je jeklena gred poškodovala 36-letnega Slavka Lazarevica, ki ima stalno bivališče v Lignanu, zaposlen pa je pri slovenskem podjetju Montaža Škrban iz Maribora, ki je na neki zgradbi postavljala sončne kolektorje. Pri delu je Lazarevicu na desno nogo padla težka jeklena gred. Odpeljali so ga v bolnišnico v Palmanovi, kjer so ga zadržali na opazovanju. Sanader znova zanikal obtožbe o pranju denarja SALZBURG - Preiskovalci avstrijskega urada za boj proti korupciji so včeraj v Salzburgu zaslišali nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja v zvezi z obtožbami o pranju denarja v Avstriji. Sanader, ki je od 10. decembra lani v priporu v Salzburgu, je te očitke znova zavrnil. Sanaderja so v zvezi s sumom pranjem denarja, glede katerega je prijavo zoper njega podala ena od tirolskih bank, na zahtevo za korupcijo pristojnega tožilstva na Dunaju prvič zaslišali že 23. decembra lani, in sicer prek videokonference. Sanader je že takrat vse obtožbe zanikal, to pa je ponovil tudi včeraj. Na njegovih računih oziroma računih njegovih družinskih članov v Avstriji naj bi sicer ležalo okoli 1,3 milijona evrov. "Gre za denar, ki ga je zaslužil pred političnim udejstvovanjem na Hrvaškem s podjetniško dejavnostjo. Denar tudi ni povezan z očitki hrvaških oblasti," je včeraj dejal odvetnik nekdanjega hrvaškega premiera Werner Suppan. ČRNA KRONIKA - Zoper domnevnega roparja novogoriške in koprske zlatarne podali kazenski ovadbi Izdale so ga biološke sledi na skuterju Zlatarni oropal 31 -letnik iz Pistoie, ki je v ponedeljek na Obali skupaj z 28-letnikom iz Verone bežal pred policijo - Znane podrobnosti, sostorilce še iščejo POSTOJNA - Zlatarni v Novi Gorici in Kopru je oropal 31-letni Italijan iz okolice Pistoie, medtem ko sostorilcev še niso izsledili. Izdala ga je biološka sled na skuterju. To so v obsežni preiskavi ugotovili no-vogoriški in koprski kriminalisti, pomagali so jim tudi italijanski policisti, zlasti tržaška kvestura. Postojnski kriminalisti pa so sredi Postojne prijeli 37-letnega državljana Bosne in Hercegovine, osumljenega oboroženih ropov pošt v Planini in na Črnem Kalu, ki je trenutno v priporu. O preiskavah je tekla beseda na skupni novinarski konferenci v Postojni. Zaradi sodelovanja pri ropu zlatarne v Kopru 28. januarja so koprski kriminalisti v četrtek kazensko ovadili 31-letnega italijanskega državljana iz okolice Pistoie. No-vogoriški kriminalisti ga bremenijo tudi oboroženega ropa zlatarne v Novi Gorici 25. januarja letos. Rop v Novi Gorici je delno spodletel, saj sta morala storilca med begom odvreči torbo z večjim delom ukradenega nakita. Zaradi tega naj bi se tolpa odločila za drugi podvig, tri dni pozneje v Zlatarni Celje v Čevljarski ulici v Kopru. Drugi rop je uspel, trije moški s čeladami in eno pištolo so prejšnji petek na dveh skuterjih, ukradenih v Trstu, nato pa z avtom, pri belem dnevu zbežali z več kot 100.000 evrov vrednim plenom. V ponedeljek pa je 31-letnik v Portorožu verjetno naklepal nov rop. Uslužbenka zlatarne ga je opazila, ko si je ogledoval izložbo, poklicala je policijo in začel se je »filmski« lov na avtomobil seat ibiza, v katerem sta bila 31-letnik in 28-letni pajdaš iz Verone. Koprski, piranski in izolski policisti so pri Žu-sterni postavili blokadi, na koncu sta osumljenca poskusila pobegniti peš, a so ju prijeli. Eden od dveh je bil lani že obsojen zaradi vloma v portoroško zlatarno, doletela pa ga je le pogojna zaporna kazen. Tako so pred dnevi poročale Primorske novice. Dvojica je imela v Kopru stanovanje v najemu, biološke sledi na skuterju, ki so ga roparji zapustili v Kopru (delno analizo DNK je opravil Nacionalni forenzični laboratorij), pa so izdale 31-letnika, ki naj bi bil vpleten tudi v novogoriški rop. Kot je povedal šef koprskih kriminalistov Dean Jurič, sumijo, da bi bil lahko 31-letnik vpleten tudi v druge vlome in tatvine na Obali, med drugim v poskus tatvine v portoroški zlatarni 21. januarja. Sostorilce še iščejo, pri ropu v koprski zla- tarni so sodelovali najmanj trije roparji, pravi Jurič. Po njegovih besedah si veliko obetajo od sledov, ki so jih zbrali na krajih vlomov in ropov, od DNK analize prstnih odtisov, od sledov, najdenih na krajih kaznivih dejanj ter na vozilih. Računajo pa tudi na sodelovanje z italijanskimi kolegi, prek katerih nameravajo sledove povezati s konkretnimi imeni, poroča STA. 25. januarja popoldne sta dva moška oropala zlatarno Šulin sredi Nove Gorice (na sliki) in odnesla za nekaj tisoč evrov nakita. Oborožena sta bila s pištolo, v zlatarno sta vstopila z motorističnima čeladama na glavah. Kot pojasnjuje Milovan Ipavec, vodja novogoriških kriminalistov, je nato eden od roparjev s pištolo grozil uslužbenki zlatarne in jo prisilil, da se umakne vstran, drugi pa je grabil plen. Z nakitom večje vrednosti je napolnil eno od večjih platnenih torb, ki jih je imel s seboj, v drugo, manjšo, pa je dal nekaj drugih kosov nakita vrednih nekaj tisoč evrov. Roparja sta nato stekla iz lokala, se usedla na skuter z italijanskimi registracijami in odpeljala v smeri proti Solkanu. Ker je večja in težja torba roparja pri begu ovirala - zaradi teže je moški na zadnjem sedežu skuterja ni mogel držati in je zato drsala po tleh in tako zmanjševala hitrost vozila - sta jo po nekaj metrih odvrgla in zbežala z manjšim plenom. Policisti so kasneje na parkirišču na Ulici Gradni-kove brigade našli skuter in kriminalisti domnevajo, da je roparja tam čakal nekdo z avtomobilom in ju odpeljal. Novogori-škim policistom in kriminalistom so pri zbiranju obvestil pomagali tudi italijanski varnostni organi. Ugotovili so, da je bil sku-ter tik pred ropom ukraden nekemu Italijanu iz Gorice. Ker se je čez nekaj dni v Kopru ponovil podoben rop, so se novogori-ški kriminalisti povezali še s koprskimi kolegi. Po ponedeljkovem avtomobilskem lovu in prijetju osumljencev v Kopru, so no-vogoriški kriminalisti zbrali dovolj dokazov, da je rop v Novi Gorici izvedel 31-letni Italijan. Obenem so ugotovili, da je moški konec leta 2009 v Novi Gorici poskusil izvesti vlom. Novogoriški kriminalisti so zoper Italijana podali kazensko ovadbo, drugega storilca še niso prijeli. (km/af) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 5. februarja 2011 3 koroška - Dvojezični krajevni napisi Pozitivni odmevi na prvi pogajalski krog Ostermayer se je prvič srečal tudi s predstavniki EL - Zeleni optimistični, Feldner hoče transparentnost CELOVEC/DUNAJ - Četrtkov prvi krog pogajanj državnega sekretarja Josefa Ostermayerja s predstavniki političnih organizacij koroških Slovencev in deželnim glavarjem Gerhardom Dorf-lerjem o ureditvi dvojezične topografije in »paketu za manjšino« je včeraj še močno odmeval v političnem življenju Koroške kot tudi v vseh koroških medijih. Čeprav ni bilo konkretnih rezultatov, je bila ocena prvih pogajanj pozitivna, obenem pa vsi opozarjajo, da je bil to šele začetek. Slovenska Enotna lista (EL), s katero se je Ostermayer po pogajalskem krogu v Celovcu prvič uradno sestal na občinskem uradu v Železni Kapli, je v pogovoru z državnim sekretarjem poudarila, da je »čas zrel za velikodušno rešitev« tako glede dvojezičnih napisov kot tudi glede ostalih odprtih vprašanj manjšinske zaščite. »Nenazadnje gre pri dvojezičnih napisih predvsem tudi za ohranjevanje pomembne kulturne dediščine v južnokoroški regiji,« je še pristavil njen predsednik Vladimir Smrtnik. Ostermayer je bil na srečanju s predstavniki Enotne liste gost edinega na slovenski samostojni listi izvoljenega župana Franca Jožefa Smrtnika, poleg lokalnih zastopnikov EL pa je bil prisoten tudi selski podžupan Nanti Olip. Kot je dejal predsednik EL Vladimir Smrtnik, je EL zavestno predlagala kot kraj srečanja Železno Kaplo, ker velja ta občina za zgleden primer dobrega sožitja in spoštovanja javne dvojezičnosti. V tem smislu je predstavil svojo občino tudi župan Franc Jožef Smrtnik. Manjšinski govornik Zelenih v avstrijskem parlamentu Wolfgang Zinggl pa je menil, da je »zelo razveseljivo, če zaveje svež veter v zvezi z vprašanjem dvojezične topografije na južnem Koroškem.« Po njegovem je to vprašanje na žalost postalo simbol »za sramotno ravnanje Avstrije z manjšinami« in ob tem izrazil pričakovanje, da so končno tudi tisti, ki so se doslej zoperstavljali rešitvi, spoznali, da je treba nekaj ukreniti. Ob tem je še dodal, bi bilo žalostno, če bi samo zaradi ljubega miru začeli ponovno zmanjševati pravice, ki jih je manjšini dosodilo ustavno sodišče. Koroški Heimatdienst (KHD), katerega predsednik Josef Feldner je tudi član tako imenovane konsenzne skupine, pa je poudaril, da je s sodelovanjem v omenjeni skupini že opravil svojo »domačo nalogo«, ko je v zadnjih letih pomagal odpravljati »prastrahove« na Koroškem. V tiskovni izjavi pa Feldner obenem zahteva, da bi se nadaljnji postopki oz. pogajanja odvijala tran-sparentno, tako da bi bilo prebivalstvo vseskozi na tekočem. Samo tako bo zagotovljeno tudi razumevanje oz. široka podpora dodatnim dvojezičnim krajevnim tablam na južnem Koroškem, je še dejal Feldner. Ivan Lukan Josef Ostermayer (tretji z desne) v krogu predstavnikov Enotne liste slovenija - Zaskrbljenost ministra za Slovence v zamejstvu Po Žekševem mnenju razprave o arhivih škodijo Slovencem v Avstriji www.pri klikni in izrazi svoje mnenje Ali se strinjate z ohranitvijo tržaških in goriških rajonskih svetov? O Da O Ne O Samo kraških O Da, a v zmanjšanem številu LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš izraža zaskrbljenost, da se slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem v razpravi o arhivih "po nepotrebnem vpleta v notranjepolitične razprave v Sloveniji". "Te razprave negativno vplivajo na pogajalska izhodišča in slabijo položaj manjšine v odnosu z avstrijskimi oblastmi," je zapisal. Po ministrovem mnenju gre za skrajno neodgovorno in nedržavotvorno dejanje. "Očitno je, da napredki v reševanju manjšinske problematike v Italiji in v Avstriji, določenim tako v Sloveniji kot Italiji in Avstriji, niso po godu," je zapisal v izjavi za javnost. Predsednik SDS Janez Janša je namreč med razpravo o zaprtju dela arhiva Minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš kroma nekdanje Službe državne varnosti dejal, da je predsednik republike Danilo Türk lagal, ko je za medije dejal, da je za t. i. bombni atentat Udbe v Velikovcu v Avstriji leta 1979 vedel le iz medijev. Türk naj bi bil namreč po navedbah Janše o napadu neposredno obveščen kot takratni funkcionar Socialistične zveze delovnega ljudstva, zadolžen za zamejce, dokaze za to pa naj bi Janša prestavil naslednji teden. Türk je v sredo zagotovil, da ni bil vpleten niti ni kakorkoli sodeloval pri pripravi bombnega atentata. Izrazil je tudi "odločno nasprotovanje takšnemu destruktivnemu političnemu delovanju, ki za dosego dnevnopolitičnih ciljev zavestno zlorablja dogodke iz preteklosti in z njimi manipulira". (STA) trst - Mantica Sestanek o stanju dveh manjšin Vladni podtajnik Mantica TRST - Podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica se je pred obiskom Reke, kjer se je srečal s predstavniki italijanske manjšine, v Trstu sestal z deželnim odbornikom Eliom De Anno. V deželni vladi De Anna odgovarja za mednarodne odnose in tudi za jezikovne ter narodne identitete. Mantica in De Anna sta obrav- Deželni odbornik De Anna navala položaj Italijanov v Sloveniji in Hrvaški ter Slovencev v Italiji v luči julijskega tržaškega srečanja treh predsednikov in Koncerta prijateljstva. Sogovornika sta pozitivno ocenila nedavni obisk slovenskega predsednika Danila Turka v Italiji. Predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva je potrdil, da je srečanje koordinacijskih odborov vlad Italije in Slovenije napovedano za 17. februar v Rimu. Razen seveda, če v Italiji ne bo prišlo do političnih zapletov, podobnim tistim lanskega decembra, ko so sestanek v zadnjem momentu odpovedali. Delegaciji obeh vlad bosta vodila zunanja ministra Franco Frattini in Samuel Žbogar. 4 Sobota, 5. februarja 2011 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po nedokončnih podatkih statističnega zavoda Istat Rast surovinskih cen segrela januarsko inflacijo Najbolj so se podražila motorna goriva in živila - Prenovljena inflacijska košarica PRISTANIŠČA - Razprava na tržaški Trgovinski zbornici Trst je zamudil veliko vlakov, a ni izgubil razvojnega potenciala TRST - Z novim letom se je začela inflacija segrevati tudi v Italiji. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil zavod Istat, se je inflacijska stopnja januarja letos dvignila na 2,1 odstotka, potem ko je decembra lani znašala 1,9 odstotka. Gre za najvišjo stopnjo inflacije od decembra 2008. V mesečni primerjavi se je dvignila za 0,4 odstotka. Največjo težo pri januarski inflacijski rasti so imele podražitve motornih goriv (+11,3% v letni in +3,5% v mesečni primerjavi) in sveže zelenjave, ki se je v mesečni primerjavi podražila v povprečju za 12%, v letni primerjavi pa za 11,7 odstotka. Sploh so živila in pre-hranski izdelki v zadnjih mesecih poleg naftnih derivatov motor novih inflacijskih pritiskov, potem ko so cene v zadnjih dveh letih zaradi gospodarske krize pretežno mirovale ali celo upadale. Olajšanje so za inflacijsko košarico pomenile sezonske razprodaje obleke in obutve, ki so z znižanimi cenami preprečile še izrazitejšo rast življenjskih stroškov. Trst pospešil pri podražitvah Potem ko se je inflacija v Trstu že dalj časa gibala vzporedno z državnim povprečjem, je januarja pospešila rast in prišla na raven 2,3 odstotka, torej za 0,2 odstotka nad državno povprečje. V mesečni primerjavi so se najbolj podražile hotelske in gostinske storitve (+1,1%9, živila in nealkoholne pijače ter zdravstvene storitve in stroški za zdravje (oboje +1,0%), tik za petami pa jim je poglavje stanovanje, voda, električna energija in goriva (+0,9%). V letni primerjavi pa je prav to zadnje poglavje, ki zadeva stanovanje, doživelo največjo rast (+6,5%), sledi prevoz (+4,9%), živila in nealko-holne pijače (+2,4%) in ostale dobrine in storitve (+2,5%). Istat posodobil košarico Ker se Italijani ne odpovedujejo najnovejšim tehnološkim pridobitvam, ker pogosto zahajajo v etnične restavracije in si vse manj sposojajo zgoščenke s filmi, so morali tudi na Istatu prilagoditi svojo inflacijsko košarico, torej izbor dobrin in storitev, po katerih merijo gibanje cen. Z letom 2011 je bil iz košarice odstranjen indeks filmov na DVD, pet indeksov pa je bilo na novo vključenih, in sicer obroki v etničnih restavracijah, tablični računalniki, vozovnice, ki omogočajo uporabo več prevoznih sredstev, vstopnice za nacionalne parke, živalske in botanične vrte ter prekajeni losos. TRST - Projekt Unicredit za tržiško-tržaško pristaniško logistično ploščad je bil včeraj v središču pozornosti kar dveh srečanj, ki sta jih v Trstu in Vidmu priredili tamkajšnji trgovinski zbornici. V Trstu (na posnetku Kroma) je tekla beseda o gospodarski prihodnosti mesta, osnova za razpravo pa je bila raziskava družbe SWG, ki jo je povzel Roberto Weber. Na vprašanje Trst - kriza ali razvoj?, pod katerim je dogodek potekal, je predsednik tržaške zbornice Antonio Pao-letti odgovoril v uvodnem nagovoru: »Podjetje ima nalogo predlaganja projektov, pobud, ustvarjanja delovnih mest, politika pa je tista, ki mora zagotoviti konkretne akcije in pogoje, da se lahko ti projekti uresničijo.« V raziskavi SWG se kritičnosti in pozitivne točke prepletajo in izmenjujejo v posameznih sektorjih, vzetih pod drobnogled, v celoti pa se tržaško območje kaže kot teren velikih potencialov, ki pa je žal izgubil že veliko priložnosti. To- da Paoletti je prepričan, da vse še ni izgubljeno in da je mogoče napredovati z razvojem pristanišča in trasporta, raziskovanja in inovativnosti, turizma in storitev. Včeraj predstavljena raziskava bo osnova, na kateri bo zbornica vzpostavila stalni observatorij s stanovskimi združenji, družbo SWG in dnevnikom Il Piccolo. O projektu Unicredit je na posvetu govoril podpredsednik družbe Unicredit Logistics Maurizio Maresca, ki je opozoril, da se mudi, kajti od prve predstavitve načrta je že preteklo okroglo leto. »Mi in Maersk smo pripravljeni, zdaj je vse v rokah vlade in politikov,« je dejal Maresca, ki upa, da se bo zadeva premaknila naprej prihodnji petek, ko se bodo v Trstu sešli tehniki in ministri. Na posvetu v Vidmu, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik Riccardi, je bilo izrecno poudarjeno, da mora biti logistična platforma pripravljena v roku štirih let, sicer bo izgubila konkurenčni naboj. SEJMI - Od 18. do 21. marca Tudi za peto izvedbo sejma Olio Capitale se obeta velik uspeh TRST - Mednarodna razstava ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki bo od 18. do 21. marca doživela peto izvedbo, bo tudi letos potrdila svoj sloves izložbe odličnosti italijanskih in tujih olj. Na sejem so se prijavili oljkarji iz Sicilije, Apulije,Toskane, Ligurije, Mo-lizeja, Umbrije, Kalabrije, Furlanije-Julijske krajine, pa tudi iz Slovenije, Hrvaške in Španije. Če je na makrogeografski ravni Evropska unija že pred nekaj leti stabilizirala svojo proizvodnjo oljčnega olja, in sicer okrog dva milijona ton letno, se proizvodnja ustaljuje tudi v severni Afriki, z izjemo Maroki, kjer proizvodnja še raste. Najživahnejšo rast pa beležijo na Srednjem vzhodu, kjer so že dosegli znatne količine. Za države članice Evropske unije velja, da glede na lansko izvedbo sejma Olio Capitale ni prišlo do večjih razlik. Zadnja oljčna letina bo po ocenah obrodila približno 2,1 milijona ton olja. Največji delež odpade na Španijo, ki proizvede 1,4 milijona ton oljčnega olja, v Italiji pa se letno pridela približno 300 tisoč ton. Tržaški oljčni sejem bodo spremljale številne razprave in predstavitve ekonomskih okvirov oljčnega sektorja. Salon tipičnih in kakovostnih ekstra deviških oljčnih olj si je skozi zadnje štiri izvedbe pridobil velik ugled, kot potrjuje tudi predsednik tržaške Trgovinske zbornice, letošnje prirediteljice sejma, Antonio Paoletti: »Intenzivno delamo za uspeh prireditve. Nadgrajujemo že sicer plodna srečanja med kupci in prodajalci in se trudimo, da bi prišle tržne potrebe do čim večjega izraza.« TURIZEM - Od 17. do 20. t.m. Dežela FJK bo na milanski turistični borzi ponazorila svoje lepote in znamenitosti TRST - Furlanija-Julijska krajina se bo na mednarodni turistični borzi BIT v Milanu od 17. do 20. februarja predstavila s hiper tehnološkim, interaktivnim in multimedijskim standom, velikim 1500 kvadratnih metrov, na katerem bo pokazala lepote in okuse zemlje med hribi in morjem. Predstavitev kot vsako leto organizira deželna agencija za turizem Turismo FVG. Kot je na predstavitvi udeležbe povedala deželna odborni-ca za proizvodne dejavnosti Federica Seganti, bo nosil razstavni prostor naslov »Friuli Venezia Giulia Live«, poleg italijanskih gostov pa ima za cilj pritegniti turiste s trgov, kot so avstrijski, hrvaški, danski, francoski, nemški, britanski, nizozemski, poljski, češki, ruski, srbski, slovaški, slovenski, švedski in madžarski. Med največjimi novostmi letošnje predstavitve je odborni-ca izpostavila sporazum z radiom Radio Montecarlo (RMC), ki je bil izbran zaradi skoraj idealnega kroga poslušalcev in ki bo z milanskega sejma neposredno prenašal deželno turistično sporočilo. Tega bo spremljalo tudi nagradno tekmovanje za poslušalce. »Toda uporabiti smo želeli tudi odličen simbol naše dežele, letalsko akrobatsko skupino Frecce Tricolori,« je povedala Segantije-va in dodala, da bo namesto letala, ki na področju interaktivno-sti ni učinkovito, na sejmu postavljen kotiček, kjer se bodo obiskovalci lahko srečali s piloti in uporabili letalske simulatorje. Akrobatske veščine bodo na ogled v tridimenzijski tehnologiji. Turistično predstavitev Furlanije-Julijske krajine bodo spremljali koncerti, degustacije in drugi dogodki, s katerimi želijo turistični ponudniki pritegniti zanimanje obiskovalcev in tour operaterjev. Stand v barvah naše dežele - črne, bele in rdeče - bo nudil gostoljubje 42 turističnim operaterjem, 250 tour operaterjem in domačim oz. mednarodnim kupcem aranžmajev. Zamenjava urnikov službe za ekonomske dejavnosti Občine Trst TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča, da je služba za gospodarske dejavnosti Občine Trst spremenila uradne ure. Uradi v prvem nadstropju v Ul. Genova 6 imajo odslej naslednji urnik: torek, četrtek in petek od 10.30 do 12.30; ponedeljek in sreda od 14.00 do 16.00. Glede na sektor dejavnosti se je treba obrniti na naslednje urade: trgovina na drobno (sobi št. 126 in 127), dnevni in periodični tisk (sobi št. 126 in 127), storitvena obrt (frizerji, kozmetičarke, tetoviranje in piercing, sobi št. 126 in 127), taxi in najem vozil z ali brez voznika (soba št. 123), javni lokali (sobe št. 117-118119). Sporočilo občinske uprave je na ogled na spletni strani SDGZ. Poleti letalska zveza Ronke-Moskva TRST - V poletni sezoni se bo mogoče odpraviti v rusko prestolnico z letalom iz Ronk. Novo čartersko povezavo z Moskvo, ki bo bo vzdrževala letalska družba Nordavia po naročilu nekega ruskega tour operaterja, bodo v ponedeljek predstavili na sedežu deželnega odborništva za proizvodne dejavnosti v Trstu. O pobudi, katere cilj je pritegniti ruske turiste v Furlanijo-Julijsko krajino, bodo govorili predstavniki deželne agencije za turizem Turismo FVG, odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti in predsednik letališke družbe v Ronkah Sergio Dressi. V letu 2010 je po podatkih agencije Turismo FVG prišlo v Furla-nijo-Julijsko krajino približno deset tisoč ruskih turistov, kar je za 19 odstotkov več kot v letu 2009, delež gostov iz Rusije v celotnem turističnem obisku dežele pa se je povečal na 1,9 odstotka. evro 1,3631 $ -0,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. februarja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 4.2. 3.2. ameriški dolar 1,3631 1,3745 japonski jen 111,42 8 9760 112,46 90511 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,0029 621540 40,3630 62,6700 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hnt"anc:U'i ti mt 7,4544 0,84720 U¿,U / VJVJ 7,4557 0,84865 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 8,8185 7,8075 8,8800 7,8585 1 1UI VCjKa M Ul 1C1 češka krona 24,018 1,2954 24,088 1,2987 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki Ti*\nnt 15,6466 270,35 15,6466 269,75 1 1 IC1U£.Cu->K1 1U1 II 1 L poljski zlot 3,9008 1 3448 3,9147 1,3596 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,3406 1,9558 1,3582 1 9558 UUlUal jM ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2640 3,4528 4,2630 3,4528 IILUVJM 11 LOJ latvijski lats hr37l ICki fAal 0,7015 22718 0,7015 2 2917 Ul a ¿.lil j M l cal islandska krona ti lira 290,00 2 1736 290,00 2 1885 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,4220 7,4207 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 4. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,26300 0,31050 0,46075 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,13833 0,17000 0,24000 - EURIBOR (EUR) 0,910 1,083 1,333 - I zlato (999,99 %%) za kg 31.876,77 € -170,21 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 4. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % borzna kotacija - prva kotacija GORENJE 12,61 IMTCDCI IDr»DA 3/11 -0,71 -2 54 KRKA I I IKA KOPER 63,50 1451 -0,47 -1 29 LUKA KOPER MERCATOR PETROI 154,00 258,90 -0,65 +111 TELEKOM SLOVENIJE 86,95 -0,17 borzna kotacija - delnice ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,10 DELO PRODAJA 23,75 rrm Q/i nn -0,42 -0,81 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 16,50 4,52 +0,44 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST 10,16 5,50 -1,84 MLINO IESI KOMPAS MTS NIKA 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 13,10 8,00 -6,26 PROBANKA 24,29 360,00 -- SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 72,05 190 00 -2,85 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 93,00 17,90 +0,54 +3,04 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. februarja 2011 +°,77 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,117 105,60 1650 -0,27 +0,72 -0,60 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,645 0916 +0,09 +2 18 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,105 0,84 -1,27 +0,60 EDISON ENEL ENI 4,215 1813 +0,96 +0,78 FIAT FINMECCANICA 7,065 9,65 -0,21 +1 58 FINMECCANICA GENERALI IFIL 16,50 +0,30 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,5075 1083 +1,21 +1 69 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,78 4,775 -1,27 +0,63 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,77 2,2775 +1,37 -0,76 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,64 15 46 -0,18 +3,48 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,47 3,825 -0,50 -0,78 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,97 1,067 +1,24 +0,85 TENARIS TERNA 17,08 3,2425 +0,47 +0,46 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,0889 7,69 +1,02 +1 05 UNICREDIT 1,884 +2,11 ■ sod nafte ■ (159 litrov) ■ 88,87 $ -0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % slovenija SBITOP, Ljubljana 835,05 -0,27 trg jv evrope CROBEX, Zagreb BI RS 2.305,00 972,91 -0,32 +0,63 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.706,19 749,42 +0,46 +0 19 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 307,04 1.643,88 1.643,88 +0,35 +0,01 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.767,67 -0,35 drugi trgi Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.092,15 2.338,20 +0,25 +0,65 S&P 500, New York 1.310,87 +0,29 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.329,93 7.216,21 5.997,38 +0,31 +0,23 CAC 40, Pariz 4.047,21 +0,26 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.949,00 1.254,70 2.995,49 +0,61 +1,73 -0,57 Nikkei, Tokio 10.543,52 +1,08 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.211,12 2.799,40 -- Sensex, Mubaj 18.008,15 -2,39 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 5. februarja 2011 5 SLOVENIJA TA TEDEN Resnica na ustih, strankarski drobiž v srcu Vojko Flegar Slovenija se je ta teden spet znašala tam, kjer je bila pred skoraj natanko štirimi leti. V protiobveščevalni agenciji Sova (uradno Slovenska ob-veščevalno-varnostna agencija) in Arhivu Slovenije. Seveda ne dobesedno, pač pa je, podobno kot v začetku leta 2007, glavna notranjepolitična tema postalo vprašanje, zakaj vse arhivsko gradivo iz prostorov Sove še ni preseljeno v Arhiv Slovenije in zakaj javnost oziroma raziskovalci do določenih dokumentov nimajo dostopa, čeprav jim ga zakon zagotavlja. Zgodba se je začela že konec lanskega poletja, ko je Arhiv Slovenije dobil prošnjo za proučevanje dokumentov iz druge polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ti dokumenti, domnevajo mnogi, bi lahko pomagali razkriti ozadje in akterje nekaterih bombnih atentatov, ki jih je v avstrijskem zamejstvu domnevno organizirala nekdanja jugoslovanska tajna agencija SDV (Služba državne varnosti). Po daljšem dopisovanju s Sovo je nato Arhiv Slovenije konec lanskega leta prošnjo za vpogled v to gradivo zavrnil, med drugim z obrazložitvijo, da je pod dvojnim ključem: enega imajo arhivarji, drugega pa - Sova, gradivo pa da je zelo kočljivo in bi dostop do njega lahko imel hude posledice za državo in nekatere v njem omenjene osebe. Raziskovalec Igor Omerza, ki je lani objavil odmevno knjigo Edvard Kocbek, osebni dosje št. 584, je z zavrnitvijo dostopa seznanil javnost, zgodbo pa je pograbila opozicijska SDS Janeza Janše. V času njene vlade je bil namreč leta 2006 sprejet zakon, po katerem bi tudi do tega poglavja zgodovine moral biti omogočen arhivski dostop, Janševa vlada pa je v začetku leta 2007 v Sovo poslala posebna vladno delovno skupino, ki se je med drugim ukvarjala prav z vprašanjem, zakaj nekatere dosjeje še vedno hrani Sova, čeprav bi morali biti v Arhivu Slovenije. A pravi vihar se je dvignil šele, ko je sedanja (levosredinska) vlada Boruta Pahorja v parlament s predlogom za nujni postopek poslala novelo zakona o arhivih, s katerim bi zavrnitev dostopa v konkretnem primeru legalizirala za nazaj in v »višjem interesu«, torej iz varnostnih in zunanjepolitičnih razlogov tako za državo kot za ljudi, ki bi z razkritjem dokumentov lahko bili prizadeti oziroma ogroženi. Drugače rečeno, vlada je spremembo zakona utemeljila zelo podobno, kot sta to storila državna uradnika v Sovi in arhivu. Pahorjeva zagotovila, da vlada nima namena in ne ščiti poimensko nobenega nekdanjega pripadnika ali sodelavca tajne službe nedemokratičnega režima nekdanje države, pač pa da ima na skrbi zgolj interes demokratične Slovenije, med njimi dobre odnose s sosedami, niso pomagala. Opozicijski prvak Janša je v začetku tega tedna v pismu premierju Pahorju ravnanje državnih uradnikov in vladni predlog sprememb zakona označil za demontažo pravne države in državni udar, vlado pa obtožil, da ščiti še danes aktivne politike, ki so bili nekoč pripadniki ali sodelavci tajnih služb totalitarnega režima. Vrh parlamentarnih strank, ki ga je na Janšev predlog sklical Pahor, v sredo ni pomiril duhov, nasprotno. Po njem je Janša predsednika države Danila Türka prvič javno omenil kot politika, ki da ga levosredinska vlada ščiti; leta 1979 da je bil Türk kot funkcionar, pristojen za zamejske Slovence, neposredno obveščen o atentatu, ki ga je v avstrijskem Velikovcu izpeljala SDV. Janša je Türka naravnost obtožil, da laže. Ne prvič, saj je predsednika države v primeru omenjenega atentata laganja obtožil že lani, ko se je moral Türk na pobudo SDS pred parlamentom zagovarjati za odlikovanje zadnjemu slovenskemu notranjemu ministru komunističnega režima Tomažu Ertlu. Kot lani je predsednik države obtožbe opozicijskega prvaka tudi tokrat zavrnil, iz SDS pa so napovedali, da bodo prihodnji teden (!) objavili prvega od dokumentov iz javno dostopnega dela arhiva, ki dokazujejo, da je bil Türk svoj čas »neposredno obveščan o ozadjih in posledicah atentata« v Velikovcu. Ostra politizacija zavrnjenega dostopa do arhiva je v marsičem zameglila pravno plat. Vendar tudi ta ni od muh in je pravzaprav v dobršni meri omogočila novo epizodo v tipično slovenski nanizanki zlorabljanja zgodovine za dnevnopolitične koristi. Dejstvo je, da je Janševa vlada omenjeni »lastni« zakon o dokumentarnem o arhivskem gradivu popravljala že sama. In to kar z uredbo, s katero je pravzaprav razveljavila zakonsko določbo, po kateri bi Omerza gradivo moral dobiti, na podlagi te uredbe (kar je s pravnega stališča nedvomno sporno »popravljanje« zakona) pa sta Sova in Arhiv Slovenije s sporazumom uredila še sistem »dvojnih ključev«. Na podlagi tega vladna stran trdi, da njen predlog zakonskih sprememb samo odpravlja neustavnost sedanje ureditve z zakonom, uredbo in sporazumom, s katero je Janševa vlada po tihem zakrpala svoj zakon, ko je spoznala, da bi neomejeni dostop do določenih gradiv lahko škodoval interesom države. A to je bilo takrat in v drugi vlogi, zdaj se desnosredinska opozicija že pripravlja na supervolilno leto 2012, ko bodo poleg parlamentarnih tudi -predsedniške volitve. založba - Mladinska knjiga ustanovila novo knjižno nagrado Razpisana nagrada modra ptica za še neobljavljen roman v slovenščini Mladinska knjiga je ustanovila novo književno nagrado modra ptica, ki jo bo na podlagi javnega natečaja podeljevala vsako leto za drugo književno zvrst. Letos je nagrado, vredno 12.000 evrov bruto, razpisala za roman za odrasle. Na natečaju lahko sodelujejo avtorji s še neobjavljenim delom, napisanim v slovenščini. Odprt je do 1. oktobra. Z nagrado - ime so si sposodili pri založbi, ki je delovala med obema vojnama - želijo pri Mladinski knjigi obrniti trend, ki ga kaže na primer lestvica 100 najbolj izposojanih knjig, na kateri so prevodi večinoma ameriških avtorjev. Zato so se odločili, da jo vežejo na projekt kvartalna zvezda, s katerim Mladinska knjiga vsako leto v posameznem času posebej izpostavi po en knjižni naslov. Vse te knjige so bolje prodajane, ker so deležne posebne marketinške podpore. Nagrajeno delo bo tako četrtletna zvezda v vseh knjigarna Mladinske knjige, avtor pa bo poleg denarne nagrade dobil tudi honorar, ki bo vezan na število prodanih izvodov, je na včerajšnji predstavitvi povedal glavni urednik Miha Kovač. Na natečaju lahko sodelujejo avtorji, katerih dela ne presegajo 25 avtorskih pol. Rokopise v petih izvodih naj do 1. oktobra pošljejo na naslov Mladinska knjiga, Slovenska 29, Ljubljana s pripisom Za nagrado modra ptica. Izmed prejetih del bo petčlanska komisija, ki letos sestavljajo uredniki Nela Malečkar (predsednica), Zdravko Duša, Andrej Blatnik, Andrej Ilc in Andrej Koritnik, v času slovenskega knjižnega sejma razglasila pet nominirancev, zmagovalca pa bo izbrala do konca februarja naslednje leto. Kot je poudarila Malečkarjeva, natečaj ni anonimen, enako pozorno pa bodo po njenih besedah brali tako neznana kot že uveljavljena imena. Dodala je še, da so dovoljene različne zvrsti in oblike romana, lahko je bodisi zgodovinski bodisi filozofski ali ljubezenski, imajo le eno zahtevo: romani naj bodo dovolj komunikativni, da bo zanimivi za širši krog bralcev. Nagrada, najvišja v Sloveniji za posamezno književno delo, bo vsako leto namenjena različnim knjižnim žanrom -prihodnje leto bo to mladinski roman. Javni natečaj za nagrado bo vsako leto objavljen do konca februarja. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Kje je v Sloveniji občina Villa del Nevoso? Tisti, ki me dobro poznajo, že dolgo vedo, da televizije ne gledam, in tega tudi ne pogrešam. Upam, da bo še dolgo tako. Vseeno se pa kdaj zgodi, da mimogrede ujamem nekaj minut kake televizijske oddaje. Tako je bilo tudi v sredo, 2. februarja, ob 19.15. Na programu RAI TRE bis (kanal 103) so bila tedaj TV poročila v italijanskem jeziku. Poročali so o podpisu pogodbe o skupnem projektu za oskrbo s pitno vodo Obale in Krasa. Zaradi površnosti sem nekoliko preslišal imena občin, ki so podpisale sporazum ob prisotnosti ministra Žarnica (vest sem danes sicer preveril), vendar eno mi je vseeno ostalo v spominu. Poročevalec (ali poročevalka) je omenil/a občino Villa del Nevoso. Poraja se mi kopica vprašanj. Morda ima kdo odgovore nanja. Kje je v Sloveniji občina Villa del Nevoso? Kaj na račun takega poročanja poreče občina Ilirska Bistrica, NIA ki je podpisnica sporazuma in v poročilih sploh ni bila omenjena? Ali se bo moral župan morda opravičevati, kje je sploh bil? Od kod prihajajo sredstva za financiranje teh poročil? Ali uporabljajo novinarji stare zemljevide (ali se komu morda celo toži po starih zemljevidih), namesto, da bi uporabljali uradne informacije, ki so jih verjetno ob takem dogodku prejeli (novinarjem včasih ob tako pomembnih dogodkih pripavijo zajetno mapo za pravilno poročanje)? Bo kdo odgovarjal za tako ravnanje? Ob koncu še priporočilo vaščanom Rodika. "Bodite budni. Vi boste dali zemljo za vodovod, morebitna odškodnina ali protivrednost pa bo razveselila prebivalce vasi Roditti'. Willj Mikac, Trst SKLAD MITJA CUK SVETUJE Funkcionalna nepismenost Evropska komisija je imenovala posebno skupino izvedencev, ki naj bi preučila možnosti podpiranja spretnosti branja in pisanja, saj je neka raziskava pokazala, da vsak peti petnajstletnik, kakor tudi veliko odraslih, ne dosega osnovnih veščin branja in pisanja. To pomeni zanje veliko oviro pri iskanju zaposlitve, hkrati pa lahko poveča rizi-ko izločenosti iz družbe. Posebno skupino, o kateri je govor, vodi nizozemska princesa Laurentien, ki se že od leta 2001 bojuje proti nepismenosti in je v Bruslju organizirala tudi za odrasle pouk proti analfabetizmu. Od leta 2009 je pokroviteljica boja proti nepismenosti pri UNESCU. Pri evropski vladi so si postavili za cilj, da bi delež učencev s težavami pri branju, matematiki in prirodoslovju do leta 2020 znižali pod 15 odstotkov. V okviru evropske komisije za izobraževanje, kulturo, večjezi-čnost in mladino je odgovorna ko-misarka A. Vassiliou razložila, da se z ustanovitvijo take komisije pripravlja vseevropska kampanja proti vzrokom za težave pri branju in pisanju, kajti preveč Evropejcev danes ne dosega nekaterih delovnih mest, ker nimajo ustrezne sposobnosti za pisanje in branje. Če torej Evropa želi dejansko doseči cilj, ki si ga je zastavila za leto 2020, mora takoj nekaj začeti za rešitev tega problema. Svetovno raziskavo, ki je pokazala, da ima kakih 20 odstotkov mladih pomanjkljive kompetence v branju in pisanju, je pripravil Program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA), v okviru petnajstletnih dijakov in na področju branja, matematike in pri-rodoslovja. Odstotek dijakov, ki so šibki v branju je znašal npr. v Italiji leta 2000 18,9%, l. 2003 23,9%, l. 2006 26,4%, l. 2009 pa 21,0%; v Sloveniji pa l. 2006 16,5% in l. 2009 21,20%, v petindvajsetih evropskih državah pa leta 2006 3,1% in l. 2009 19,6%. Komisija naj bi se v časovnem razdobju poldrugega leta redno sestajala in sredi leta 2012 objavila svoje sklepe, tako da bi na njihovi osnovi že jeseni bila izdelana strokovna priporočila. Dejansko pa gre velikokrat pri nepismenosti za tako imenovano funkcionalno nepismenost. O njej je organizacija tridesetih držav OECD - Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (to so države, ki z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot štiri petine svetovne proizvodnje) vodila svojo raziskavo o Pismenosti v informacijski dobi, iz katere je razvidno, da je Slovenija med dvajsetimi državami uvrščena na 17. mesto, kar se tiče funkcionalne pismenosti, za njo so le Poljska, Portugalska in Čile. V to mednarodno raziskavo niso bili vključeni podatki za Italijo zaradi velikega izpada anketirancev v glavni raziskavi. V času priprave mednarodnega poročila raziskovalna skupina še ni izpeljala študije med odraslimi, ki so zavrnili sodelovanje v raziskavi, zato so bili podatki izvzeti iz mednarodne primerjave. Italija je nato podatke objavila v nacionalnem poročilu La competenza alfabetica in Italia: una ricerca sulla cultura della popolazione, ki je bilo izdano pri založbi Franco Angeli (2000). Funkcionalna nepismenost se močno razlikuje od navadne nepismenosti. Pri njej oseba sicer zna brati in pisati ter računati, vendar ne zna uporabljati te svoje pismenosti v vsakdanjem življenju. Že razbiranje tematike krajšega članka v časopisu ali reviji lahko komu povzroča težave. Težave mu dela izpolnjevanje preprostih obrazcev, iskanje po zemljevidu ali razbiranje voznih redov. Unesco je leta 1978 tako definiral funkcionalno pismeno osebo: taka oseba je sposobna sodelovati v vseh življenjskih dejavnostih, v katerih je zahtevana pismenost za vsakdanje delovanje v družbeni skupnosti ter uporablja svoje bralne, pisne in računske spretnosti za osebni razvoj in razvoj družbene skupnosti. Torej gre za to, da ima funkcionalno pismen človek temeljno znanje in vse spretnosti, potrebne za uspešno delovanje. Te obsegajo potrebe delovnega, družbenega in osebnega razvoja; zmožnost sporazumevanja v družini, na delovnem mestu in v širšem družbenem okolju. Pri tem je pomembno, da oseba razumeva slišano in zna tvoriti tako jezikovna kot nejezikovna sporočila ter je sposobna izvajati osnovne računske operacije in računanje odstotkov. Največkrat botrujejo funkcionalni nepismenosti neprimerno gospodarsko in kulturno okolje, zlasti ko so kulturne storitve težko ali celo nedostopne ali ko je izobraževalni sistem neustrezen, ker ne daje potrebnega znanja. Delno pa je treba iskati vzroke v osebnih značilnostih posameznika. Ta je morebiti doživel v šoli negativne izkušnje, tako odklanja izobraževanje nasploh ali pa nima razvitih učnih navad itd. V Sloveniji so začeli opozarjati na problem funkcionalne nepismenosti nekateri raziskovalci v projektu Izobraževanje odraslih kot dejavnik razvoja Slovenije. Na podlagi njihovih ugotovitev je na pobudo Ministrstva za šolstvo in šport oblikoval tudi Andragoški center Slovenije svoj dolgoročni projekt Funkcionalna pismenost odraslih v Sloveniji. Rezultati nekaterih raziskav, ki so potekale v okviru tega projekta, so pokazali, da le 59,1 % Slovencev zna v telefonskem imeniku poiskati določeno telefonsko številko, 77,5 % jih iz voznega reda razbere prihod vlaka, le 33,8 % pa je sposobnih na zemljevidu cestnih povezav poiskati Ljubljano in Krško ter izračunati razdaljo med njima. V predšolskem obdobju so lahko krivci za funkcionalno nepismenost starši in družina. Ob všo-lanju prevzame temeljno vlogo šola. Prav takrat se začnejo pojavljati problemi. Učenci se sicer v nižjih razredih naučijo brati in pisati, v višjih razredih pa upade pomembnost razvoja pismenosti. Razvoj je proces, ki se ne zaključi s koncem osnovne šole, pač pa se mora nujno nadaljevati še na srednji in višji šoli, na univerzi in še naprej skozi celotno odraslo dobo. Vsak lahko sam sebi pomaga odstranjevati funkcionalno nepismenost. Izvedenci svetujejo, naj bo človek vedno odprt za učenje, naj ne obupa, če nečesa ne pozna. Najlažji način napredka je prositi koga za pomoč: uradnika za izpolnitev obrazca, prijatelja za obrazložitev navodil... Tudi splet je lahko dober vir učenja, zlasti ker tam lahko najdemo vzorce in navodila za pisanje prošnje, življenjepisa ali pritožbe. Če se odločite, da boste izklopili televizijo in jo nadomestili z branjem, bo učinek še boljši in hitrejši. Nekatere države, ki se zavedajo pomembnosti funkcionalne pismenosti svojih državljanov, so že pripravile nacionalne strategije za razvoj pismenosti in si določile rok za izpolnitev ciljev. Eden izmed njih je leto 2012, ko se konča Unescovo desetletje pismenosti. Raven pismenosti naj bi se pri vseh državljanih v Evropski skupnosti do takrat znatno dvignila. Pri zasledovanju tega cilja naj bi se ponekod celo spremenili šolski učni načrti, da bi se spodbujalo razvijanje pismenosti v vseh življenjskih obdobjih za večjo ozaveščenost ljudi in njihovo učinkovito delovanje v okolju. (jec) 6 Sobota, 5. februarja 2011 GOSPODARSTVO DAVČNI FEDERALIZEM - Državni poglavar vlado pozval, naj spoštuje po zakonu predvidene postopke Napolitano ne bo razglasil odloka, ki ga je vlada odobrila mimo parlamenta Calderoli poudaril, da je besedilo vsekakor »nedotakljivo«- Za opozicijo Berlusconi ogroža demokracijo RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano ne bo razglasil izvršilnega odloka za uvedbo davčnega federalizma na občinski ravni, ki ga je vlada odobrila na vrat na nos v četrtek zvečer, potem ko ga je dvodomna parlamentarna komisija zavrnila. »Ne obstajajo po zakonu določeni pogoji za razglasitev,« je državni poglavar sporočil vladi v pismu, v katerem jo je povabil, naj zadevo znova posreduje parlamentu v obravnavo v skladu s predvidenimi postopki. Na potezo državnega poglavarja se je takoj odzval minister za reforme in vodja Severne lige Umberto Bossi (premier Silvio Berlusconi se je včeraj v Bruslju udeleževal vrha EU). Po daljšem telefonskem pogovoru z Napolitanom je povedal, da bo prihodnji teden obiskal predsednika, potem pa bo skupno z ministrom Robertom Calderolijem poročal o zadevi v parlamentu. Calderoli je pozneje pristavil, da bo vlada predstavila v parlamentu takšno besedilo izvršilnega odloka, kakršno je odobrila v četrtek zvečer. »Besedilo je nedotakljivo,« je poudaril. Malo prej je Cal-deroli na tiskovni konferenci, ki jo je priredil skupno z gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem, dejal, da ta ukrep predstavlja prelomnico v novejši italijanski zgodovini. Drugačnega mnenja pa je opozicija, po oceni katere je vladni izvršilni odlok za uvedbo davčnega federalizma na občinski ravni pravo skrpucalo. Sicer pa opozicijski voditelji predvsem pozdravljajo sklep predsednika republike, da ne razglasi tega zakonskega ukrepa. »Prava sramota je, da je vlada postopala proti parlamentu, gre za nevarno odstopanje od ustavne legalnosti,« je dejal prvi mož demokratov Pier Luigi Bersa-ni na nacionalni skupščini svoje stranke. »V nevarnosti je sama demokracija,« je menil in opozoril Severno ligo, da z Ber-lusconijem ne bo mogla izpeljati federalistične reforme. Vodja Demokratske stranke je Berlusconija znova pozval, naj se umakne, tako da bo politična dialektika lahko normalno stekla, v nasprotnem primeru pa so po njegovem potrebne predčasne volitve. Voditelj Sredinske unije Pier Fer-dinando Casini je menil, da je bila odločitev državnega poglavarja »dolžna«, predstavnik Prihodnosti in svobode za Italijo Fabio Granata pa je Severno ligo pozval, naj vendarle spregleda, da je ber-lusconizma konec. Po besedah prvega moža Italije vrednot Antonia Di Pietra pa zaplet z izvršilnim odlokom dokazuje, da Italija z Berlusconijem nevarno drsi v nedemokratični režim. Kot kaže, pa se Berlusconi na vse te kritike požvižga. Včeraj je v Bruslju dejal, da bo vlada šla naprej, saj razpolaga s trdno večino v obeh vejah parlamenta. Napovedal je, da se ji bodo v kratkem pridružili še štirje poslanci. Poleg tega naj bi on osebno užival 51-odstotno podporo javnega mnenja, kolikršne ne uživa noben drug evropski voditelj. Po njegovem to dokazuje, da Italijani držijo z njim, kljub temu, da je Italija »sodna republika« v rokah javnih tožilcev. Predsednik republike Giorgio Napolitano ansa ¥ Ir SINDIKATI - Prehodna pogodba Zaradi javnih uslužbencev nov razdor med sindikati Cgil polemično zapustil pogajanja, Cisl in Uil podpisala RIM - Italijanski sindikati so se znova sprli. Tokrat je razdor povzročil sporazum o prehodnem režimu zvišanja plač v javnem sektorju, ki bo vezano na povečanje produktivnosti dela. Največji sindikat, Cgil, je zapustil pogajalsko mizo, medtem ko so sporazum poleg sindikatov Cisl in Uil podpisali še Ugl, Usae, Conf-sal in Cida. Sekretarka največjega italijanskega sindikata Susanna Camusso je ostro napadla ostala zvezna sindikata: »Sporazum, ki sta ga podpisala Cisl in Uil, pomeni vleči delavce za nos. Smo priče sindikatov, ki tečejo na pomoč šepajoči vladi.« Prvi mož Cisl je Camussovi odgovoril takole. »Žal mi je za stilni spo- drsljaj Susanne Camusso, ker predstavljamo milijone delavcev in nikogar ne vlečemo za nos. Velike dvome imam o sindikalni karaturi obnašanja, kot je to, ki ga moramo prenašati. Ne bomo se zarotili, ampak bomo nadaljevali svoje sindikalno delo, in to vse bolj.« V zvezi s sporazumom pa je Bonanni dodal, da bodo »plačne ovojnice delavcev v javnem sektorju vsebovale natančno to, kar je bilo dogovorjeno, niti evra manj«. Posebno zadovoljstvo z dosego sporazuma je izrazil minister za javno upravo Renato Bruneta, medtem ko se Cgil pripravlja na splošno stavko javnih uslužbencev. Možno je, da jo bodo sklicali še pred koncem prihodnjega meseca. ZDRUZITEV ITALIJE Confindustria proti dela prostemu prazniku 17. marca RIM - Praznovati združitev Italije je prav, vendar brez izgube delovnih ur. To je stališče predsednice Confindustrie Emme MArcegaglia, ki »spoštuje in se strinja z odločitvijo vlade«, da se letos 17. marca uvede enkraten praznik, ne strinja pa se s predlogom, da bi bil to dela prost dan. To bi podjetjem naložilo dodatne stroške, hkrati pa bi bil ravno nasproten signal od tega, kar si s težavo prizadevajo socialni partnerji, da bi zagotovili čim višjo produktivnost, vlaganja in nova delovna mesta, je prepričana REmma Marcegaglia. Predsednica Confindustrie je svoje nasprotovanje dela prostemu prazniku izrazila v odprtem pismu, v katerem je izrazila še dodatno skrb. Praznik pade namreč na četrtek in zelo verjetno bi se zgodilo, da bi se veliko ljudi odločilo za »dolgi most« do konca tedna. Manifestacija in poziv Berlusconiju, naj odstopi MILAN - Zgraditi svobodno in pravično Italijo, ki naj preseže obdobje Ber-lusconija. Ta je vodilna misel manifestacije, ki jo gibanje Liberta e giustizia danes ob 13.30 prireja v športni palači Palasharp v Milanu. Udeleženci so se začeli organizirati na svetovnem spletu, prišlo pa je do poziva Berlusconiju, naj odstopi. Podpisov je več kot sto tisoč (zbrali so jih v enem tednu). Posegli naj bi Paul Ginsberg, Umberto Eco, Gustavo Zagrebelsky in Roberto Saviano. Al Kaida za ugrabitvijo italijanske turistke v Sahari ALŽIR - V sredino ugrabitev 53-letne italijanske turistke Marie S. v alžirski deželi Alidena naj bi bili vpleteni islamski skrajneži oziroma organizacija Al Kai-da v islamskem Magrebu (AQMI). Turistka je potovala po Sahari, v sredo zvečer pa jo je 250 kilometrov južno od Džaneta ugrabila skupina moških, oboroženih z avtomatskimi puškami. Direktor turistične agencije iz Džaneta je povedal, da je bila ženska v bivaku nedaleč od meje z Nigrom. Bila je sama z dvema vodičema, slednja so teroristi izpustili. Petnajstletnik zabodel očeta pred materjo in bratom VIBO VALENTIA - Petnajstletnik je v četrtek zvečer v kraju Nicotera, v kalabrijski pokrajini Vibo Valentia, smrtno zabodel očeta, 51-letnega Domenica Piccola. Dogodku sta prisostvovala fantova mati in brat, karabinjerji pa so ga takoj po dejanju aretirali skupaj s pajdašem, prav tako mladoletnikom. Pred dogodkom naj bi prišlo do družinskega prepira, ostali člani družine pa o tem s karabinjerji baje nočejo govoriti. Kaže, da je Piccolo pijančeval in slabo ravnal z družino. Italija v zrcalu tujih medijev, tudi v oddaljenem Kongu Opozicija ni prepričljiva, volilci pa »están rincoglioniti« Zato je kljub spolnim škandalom Berlusconi še vedno v sedlu Sergij Premru Da ne bi pisal samo o Berlusconiju, bom tokrat začel z nekaterimi ocenami tujega tiska o pomanjkanju alternative Berlusconiju: če ni lonec, je pač pisker... Pod naslovom »Kako razdrobljena in šibka levica pomaga Berlusconiju« The Economist izhaja iz razpletov zadnjega spolnega škandala italijanskega premiera. Afera z maroško mladoletnico je v resnici uvedla nekaj novega v dosedanjo italijansko ekonomsko politiko, ugotavlja rimski dopisnik londonskega tednika. Po devetih letih vlade je premier končno spregovoril kot liberalni predstavnik, za kakršnega se ima: iz ustave bo odstranil določilo o družbeni odgovornosti podjetij, zmanjšal bo davčni pritisk in državno birokracijo, zavzel se bo za skupni nastop podjetnikov, sindikatov in krajevnih uprave, ki naj privede do 3-4 odstotnega porasta ekonomije v prihodnjih petih letih, in kot prvo etapo ponuja sodelovanje z opozicijo. Gre za same napovedi, ki niso zaobjete v vladnem programu. Opozicija je brez nadaljnjega zavrnila Berlusconijev predlog, ki zgleda predvsem kot premierov poskus, da bi premostil negativno podobo vlade, ki je paralizirana zaradi spolnih škandalov. Afera Ruby je spodkopala njegovo že itak načeto priljubljenost, to pa še ni privedlo do večje javne podpore opoziciji. Ra- zočarani volilci Berlusconijeve stranke lahko danes izberejo med desno in levo opozicijsko alternativo. Ravno tako široka opozicijska fronta pa je še bolj izpostavila svojo največjo šibkost: heterogenost, in torej razdvojenost, če bi kdaj sploh zmagala. Stranke, ki nastopajo proti Ber-lusconiju, bi danes lahko zbrale okrog 60 odstotkov preferenc, vendar se paleta razprostira od postfašistov do marksistov s primesjo okoljevarstva in feminizma. Dolgoletni problem opozicije je, da ne more zbrati zadostnega števila volilcev, ki bi se opredelili za zmerno levico, podobno tisti, ki se je uveljavila drugod po Evropi. Socialistično stranko je odplavil ko-rupcijski škandal na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, današnja leva sredina pa predstavlja »v bistvu nenaravno koalicijo nekdanjih naprednih krščanskih demokratov in nekdanjih komunistov, ki s težavo predstavljajo skupna politična izhodišča«. Demokratska stranka ni sposobna pomladiti svojega vodstva in odpraviti pojava klientelizma, in je še vedno pod močnim vplivom DAleme in Vel-tronija, ki sta na vodilnih mestih od 90-ih let, podobno kot Berlusconi. Tajnik stranke Bersani, ki ga je kandidiral DAle-ma, je sicer lepega izgleda in sposoben, manjka pa mu tista magična sestavina, ki omogoča politiku, da prodre do širšega kroga volilcev. To pa ni edini Bersanijev problem, piše The Economist, ki omenja nedavne primarne volitve za župana v Neaplju, kjer je enega od kandidatov, prav tistega, ki je zmagal, podprl organizirani kriminal. Vse to bo težko prepričalo Italijane, da obstaja alternativa motnemu in neučinkovitemu Berlusconiju, ugotavlja The Economist. Podobno piše tudi El País, ki analizira razloge, zaradi katerih je premier kljub vsemu še vedno trdno v sedlu. Problem je v sami levici, ugotavlja rimski dopisnik madridskega dnevnika, ker je prešibka na vsej črti, Berlusconi predstavlja posledico, ne pa vzroka šibkosti opozicije. Vsekakor za Berlusconijevo preživetje so bistvenega pomena mediji, ki skoraj hipnotično meljejo vedno nove škandale. »Svet se sprašuje, kako je to mogoče in kaj se dogaja z Italijani - si están rincoglioni-ti (it. v originalu) o han perdido la razón, to se pravi ali so se poponoma poneum-nili ali pa so nerazsodni,« piše progresi-stični španski dnevnik. Italijani, ki živijo v tujini, so zmedeni in ogorčeni zaradi dogajanj v domovini: jezni niso samo na Ber-lusconija, pač pa tudi na opozicijo in na celotni politični razred, ki se ukvarja predvsem ohranjanjem obstoječega stanja, pa tudi s Cerkvijo, ki jo imajo za sokrivo, in predvsem s samimi sabo, z Italijani torej, ugotavlja El Pais. Financial Times objavlja zabavno pisanje novinarja in pisatelja Mathhewa En-gela, ki išče podobnosti Berlusconijeve vladavine s starorimsko zgodovino. Pod naslovom »Cesar je nag«, ugotavlja, da so po vsem svetu mladi odmaknjeni od politike, ker je dolgočasna, kar pa ne velja za Italijo: na polotoku je namreč politika dokaj živahna in nudi vsemu svetu nova odkritja o razburkanem življenjskem slogu premiera, ki je težko primerljiv z drugimi sodobnimi vladavinami. Zato avtor išče vzporedja z življenjskim slogom rimskih dekadenčnih cesarjev, od Karakale in Valentiniana I. do uzurpatorjev Sebastja-na in Antemija. Še najbolj primerljiva sta cesar Heliogabal, zaradi dvora, v katerem so prevladovali pohotnost in vrsta pri-ležnic, ki jih avtor primerja z znamenitim stilom bunga bunga, in cesar Carinus, ki se je ločil od žene devetkrat in je razpolagal z dvorom pevcev, plesalk in prostitutk. Razlika je tudi v tem, ugotavlja britanski finančni dnevnik, da sta omenjena rimska cesarja bila dokaj mlada, medtem ko je italijanski prvi minister v 75. letu starosti. Omenil bi še krajši odlomek iz dnevnika Le Soft v oddaljenem Kongu, ki je objavil kritični zapis na račun nekega lokalnega politika, ki se poteguje za mesto predsednika republike. Jean-Pierre Bemba Gombo je tarča polemik časopisa iz prestolnice Konga zaradi poskusa nadzora lokalnih medijev, in ga zato za-ničljivo opredeljuje kot »le Berlusconi des bords du fleuve Congo« - torej Berlusco-nija z brega reke Kongo. Gre za zgovorno mnenje, ki ga sredi tropskih pragozdov imajo o sedanji »italijanski civilizaciji in kulturi«. Prav na to se je pred nedavnim sklicevalo glasilo Severne lige La Padania, ko je pozvalo Jean-Leonarda Touadija, priseljenca iz Konga in poslanca demokratske stranke v italijanskem parlamentu, sicer akademika z dvojno univerzitetno diplomo in docenta na treh italijanskih univerzah, »naj se vrne domov v Kongo, kjer mu bosta prav gotovo koristna italijanska civilizacija in kultura, ki ju je spoznal pri nas.« Poziv k odstopu bi raje namenil Bossijevemu sinu »Troti« (postrvi), ki je dosegel srednješolsko diplomo šele ob četrtem poskusu.. .V razmislek bralcem bi še omenil lestvico ameriške organizacije za svobodo tiska po svetu Freedom House, na kateri je Italija lani zdrknila na 72. mesto, kjer blesti prav skupaj s Kongom! Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sobota, 5. februarja 2011 7 APrimorski ~ dnevnik OBČINA TRST - Podelitev priznanja zaslužni meščanki Znanstvenica Margherita Hack s svojim delom oplemenitila mesto Pohvalne besede župana Roberta Dipiazze - Nagrajenka naletela v Trstu na odlično delovno okolje Večkrat nagrajena astrofizičar-ka Margherita Hack je včeraj prejela še eno odlikovanje - župan Roberto Dipiazza ji je podelil mestno priznanje zaslužne meščanke Občine Trst. Čast je znanstvenici, ki je s svojimi in zanimivimi znanstvenimi deli prodrla do bralcev različnih držav, pred številnim občinstvom v občinski sejni dvorani podelil župan, ki je med drugim poudaril, da ostaja župan vseh Tržačanov in da v sklopu svoje funkcije nagrajuje zaslužne osebnosti, ne glede na njihovo politično pripadnost. S podelitvijo priznanja za zasluge se je tako uradno zaključila polemika, ki so jo v preteklih mesecih zanetili nekateri občinski svetniki. Po burnih polemikah je župan sprejel resolucijo o podelitvi priznanja, ki jo je oktobra lani vložil občinski svetnik Roberto Decarli (Občani za Trst), in s tem priznal pomen znanstvenoraziskovalnega dela Hackove na področju astrofizike. Kot je ob tej priložnosti izpostavil Dipiazza, je Margherita Hack v svoji dolgoletni karieri pokazala, kaj pomeni brezpogojna predanost poklicu, iz obrazložitve priznanja pa izhaja tudi, da je Trst z deli Hackove utrdil svojo vlogo znanstvenega mesta. Slišali smo tudi, da je dobitnica odlikovanja veliko več kot le znanstvenica, je tudi iskrena oseba, ki je s svojimi dejanji in s svojim delom oplemenitila naše mesto. Naj povemo, da je znanstvenica odlikovanje sprejela za svoje raziskovalno delo in za izjemne dosežke na področju astronomije. To vejo znanosti je Hackova znala na skorajda poljuden način približati širšim množicam, po njej pa je bil poimenovan tudi asteroid 8558 Hack. V naše mesto je Hackova prišla pred 46 leti in delovala kot profesorica Margherita Hack s tržaškim županom Robertom Dipiazzo kroma astronomije na tržaški univerzi, vodila pa je tudi astronomski observatorij in oddelek za astronomijo. Je tudi članica številnih mednarodnih znanstvenih ustanov, prejela pa je nič koliko državnih in mednarodnih priznanj in nagrad. V seriji odlikovanj se je sedaj znašlo tudi priznanje Občine Trst, ki ji, kot je zagotovila na včerajšnji krajši svečanosti, pomeni veliko. Počaščena sem, da je mestna Občina počastila mojo izredno dolgo kariero, ki je potekala večinoma v Trstu, je menila Hackova. V tem mestu sem se srečala z delovnim okoljem, na katerega ni mogoče naleteti vsak dan. Sodelovala sem z resnimi in marljivimi osebami, ki so mi pomagale tržaško astronomijo po-nesti v širni svet, je dejala Hackova, ki je ob koncu Trstu zaželela živahno prihodnost, še posebej na znanstvenem področju. (sč) MARGHERITA HACK - Ob robu podelitve »Zdi se mi, da mesto Trst dobro upravljajo« V tujini jo vedno sprašujejo, zakaj Italijani volijo Berlusconija »Pomembno je, da imajo krajevne uprave, naj bodo desno ali levo usmerjene, skupen cilj izboljševanja življenjskega standarda občanov.« Tako je nagrajenka Margherita Hack po včerajšnji podelitvi dejala novinarjem, ki so jo spraševali, kaj meni o tem, da je levičarki podelila priznanje desnosredinska občinska uprava. Del desno-sredinskih občinskih svetnikov je priznanju vsekakor vse do zadnjega nasprotoval, v prvi vrsti Salvatore Porro (Drugi Trst) in Vincenzo Rescigno (Nacionalno zavezništvo). Svetovno znana astrofizičarka je pohvalila župana Roberta Dipiazzo, ki ji je le nekaj minut prej, med samo podelitvijo, namenil laskave besede. »Občudovala sem mestno nabrežje, ki je zacvetelo. Zdi se mi, da je mesto kar dobro upravljano, kar je navsezadnje županova naloga,« je dejala zaslužna meščanka. Novinarji so jo še vprašali, kaj meni o politiki na vsedržavni ravni in o aferi Rubygate. »Italija je zmedena in po svetu nas zasmehujejo. Ko se v tujini udeležujemo kongresov, nas sprašujejo, zakaj še vedno volimo Berlusconija ...« je bil njen grenak odgovor. Župan Dipiazza spet grozi desni sredini Tržaški župan Roberto Dipiazza, ki mu spomladi zapade mandat, spet jasno opozarja desno sredino v zvezi z bližnjimi občinskimi volitvami. »Če desna sredina ne bo izbrala županskega kandidata, ki mi bo po godu, bom preveril možnost samostojnega nastopa svoje liste,« je včeraj ponovil Di-piazza. Njegov najboljši županski kandidat ostaja poslanec Roberto Antonione, ki ga v stranki Ljudstva svobode ne marajo, ker ne sodi v ožjo oblastniško skupino senatorja Giulia Camberja. Di-piazza napoveduje, da se bo o tržaških volitvah v kratkem pogovoril z deželnim koordinatorjem Berlusconijeve stranke Isido-rom Gottardom. Rajonski karabinjer aretiral roparja Rajonski karabinjer postaje pri Sv. Sergiju, ki je včeraj opravljal svojo službo v mestu, je aretiral roparja, ki je poskušal oropati trgovino kozmetike v ulici Paisiello. Do dogodka je prišlo sinoči okrog 19. ure, ko je 27-letni F.V. stopil v trgovino, pokrit s čelado motorista. Takoj se je spravil nad bla-gajničarko in ji z velikim kuhinjskim nožem v roki zagrozil. naj mu odda celodnevni inkaso, ki ga je hranila v blagajni. Ropar pa se ni zavedal, da se je v trgovini nahajal tudi rajonski karabinjer, ki si je ogledoval artikle med pulti, medtem ko je blagajničarka ob koncu delovnega urnika zapirala blagajno. Karabinjer je tako presenetil napadalca, ki se je v hipu pognal proti vhodu in skušal zbe-žati. Sledilo je dolgo zasledovanje po mestnih ulicah, nazadnje pa je karabinjerju le uspelo ujeti roparja, ki mu je grozil z nožem. Prišlo je do nasilnega fizičnega spopada, v katerem je karabinjerju uspelo nepridiprava onesposobiti. Medtem se je na kraj dogajanja pripeljala patrulja kolegov, ki jo je karabinjer poklical med zasledovanjem. Roparja so aretirali in ga odpeljali v zapor. KMEČKA ZVEZA - Stališče Zahteve in pripombe v zvezi z daljnovodom Terna Tržič - Padriče »Kmečka zveza podpira upravičene zahteve kraškega prebivalstva in svojih članov v zvezi z obnovo in ojačenjem daljnovoda Terna Tržič - Padriče. S tem v zvezi je slovenska kmečka organizacija ponovno nastopila pri pristojnih oblasteh (Ministrstvo za ekonomski razvoj, Deželi FJK, Občini Devin - Nabrežina in podjetju Terna s.p.a) z zahtevo, da se prepreči izgradnja in ojačenje daljnovoda Tržič - Padriče na odseku Šempo-laj - Praprot, kjer bi ta v načrtovani izgradnji brez upoštevanja zahtev zaiteresiranega prebivalstva povzročil nepopravljivo škodo ožji in širši skupnosti. Nesprejemljivo dejstvo je, da se na Krasu, ki so ga oblasti, zlasti Dežela in Država, proglasile za (zgleda samo za krajevno prebivalstvo) nedotakljiv naravni biser, uresničujejo izbire, ki Krasu uničujejo naravno gospodarsko in družbeno krajinsko značilnost. Kmečka zveza zato v svojem dopisu pristojnim oblastem odločno zahteva, da se spoštujejo upravičene zahteve prizadetega prebivalstva in se omenjeni daljnovod na Krasu zgradi pod zemeljsko površino oziroma, v primeru da se ta rešitev pokaže neuresničljiva v kratkem roku, da se zgradi na novi trasi severno od vasi Šempolaj in Praprot, kjer bodo njegovi negativni učinki na človeka in okolje znatno manjši.« ISTRANI - Lacota pisal Napolitanu »Tito si ne zasluži državnega priznanja« Predsednik republike Giorgio Napolitano naj takoj prekliče oziroma razveljavi italijansko državno odlikovanje pokojnemu Josipu Bro-zu Titu. To od italijanskega predsednika zahteva vodja Unije Istra-nov (Unione degli Istriani) Massi-miliano Lacota, ki v nasprotnem primeru grozi, da se noben zastopnik tega ezulskega združenja ne bo udeležil 10. februarja rimske uradne slovesnosti ob spominskem dnevu na fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Lacota je, kot se temu pravi, odkril toplo vodo in to »naključno« nekaj dni pred 10. februarjem. Italijanska država je namreč Tita odlikovala daljnega leta 1969 in to na pobudo tedanjega predsednika Giuseppeja Saragata. Slednji je jugoslovanskemu predsedniku podelil Red za zasluge italijanske republike (uradno: Titolo di cavaliere di gran croce decorato di gran cordone dell'Ordine al Merito del-la Repubblica italiana). Voditelju Unije Istranov se zdi nezaslišano in gnusno, da je lahko Italija sploh kdaj odlikovala »komunističnega diktatorja ki je ukazal pokole in etnično čiščenje Italijanov.« Tito se je vsekakor stalni gost italijanskih občil. Pred krat- kim se je v Reggiu Emilii vnel politični prepir med levo in desno sredino, ki je hotela spremeniti ime Titove ulice. Občinski svet je zahtevo zavrnil, polemike pa so se nato umirile. Do podobne polemike je pred nekaj tedni prišlo v Nuoru na Sardiniji, kjer je tamkajšnja desnica tudi hotela odstraniti Titovo ulico in jo preimenovati v Ulico Francesco Cossiga. Občinski svet je zahtevo desnice zavrnil (Cossiga je bil doma iz Sassarija, ki ni v najboljših odnosih z Nuorom), oglasil pa se je sin pokojnega predsednika republike, ki je spomnil, da je njegov oče zelo cenil Tita... 8 Sobota, 5. februarja 2011 GOSPODARSTVO FINANČNA STRAŽA - Poročilo za leto 2010 na deželni ravni V enem letu zasačili 308 utajevalcev, ki niso prijavili nobenega dohodka V boju proti sivemu gospodarstvu pod drobnogledom gradbeništvo, ladjedelništvo, gostinstvo in podzakupi Finančna straža je v letu 2010 v Fur-laniji-Julijski krajini odkrila 308 davčnih utajevalcev, ki niso prijavili nobenega dohodka, zasegla pa je za štiri milijone evrov dobrin in vrednosti. To je eden izmed podatkov, ki jih v svojem letnem poročilu omenja deželno poveljstvo finančne straže s sedežem v Trstu. Na finančnem področju so lani izvedli več kot 3500 splošnih in davčnih kontrol, ki so privedle do razkritja večjih vsot, ki bi morale biti podvržene davkom. Glede davka na dodano vrednost (IVA) je skupna vsota znašala 85 milijonov, glede davkov na dohodke pa 620 milijonov evrov. Finančnih preiskav je bilo 215, znatno pa se je razvilo sodelovanje s tujimi upravami in oblastmi. Na mednarodni ravni je posebno dragocena izmenjava informacij v zvezi s trgovskimi in podjetniškimi dejavnostmi v sosednjih državah. V letu 2010 je finančna straža odkrila v deželi 308 davčnih utajevalcev, ki niso prijavili nobenega dohodka ali skoraj nobenega. Največ jih je bilo v videmski pokrajini (153), sledile so goriška (81), porde-nonska (41) in tržaška pokrajina (33). 71 ljudi pa si je z lažnimi izjavami zagotavljalo storitve in olajšave, ki so namenjene družinam v stiski. V boju za zajezitev sivega gospodarstva so preiskovalci največ pozornosti posvetili gradbeništvu, ladjedelništvu, gostinstvu in nasploh delom v podzakupu. Odkrili so 374 delavcev, ki so delali na črno ali pa z neurejenim položaj. Finančna straža je v sodelovanju s pristojnimi upravami skušala kaznovati delodajalce, ki zasledujejo dobiček z zaposlovanjem neprijavljene delovne sile. Sodelovanje z zavodoma INPS in INAIL je bilo po oceni deželne finančne straže odlično in zelo koristno. Nadaljeval se je seveda tudi boj proti tihotapcem, lani so zasegli 3,5 tone tujih cigaret ter 438 tisoč kosov blaga in artiklov ponarejenih znamk. Furlanija-Julijska krajina predstavlja enega glavnih vhodov za prepovedane droge, ki jih tihotapci prevažajo v zahodno Evropo po t. i. »balkanski ruti«. V letu 2010 je finančna straža zasegla devet kilogramov mehkih (hašiša in marihuane) ter trinajst kilogramov trdih drog (heroina in kokaina). Poročilo omenja tudi dosežke gorskih reševalcev s postaj finančne straže Tolmeč in Na Žlebeh. Lani so v sodelovanju z ostalimi gorskimi reševalnimi službami posegli 64-krat in rešili 76 ljudi. Včeraj je tržaški prefekt Alessandro Giacchetti sprejel tržaškega pokrajinskega poveljnika finančne straže Pier Luigija Mancusa, ki mu je opisal dejavnosti in dosežke minulega leta ter prioritete za leto 2011. Nedavna novinarska konferenca na tržaškem pokrajinskem poveljstvu finančne straže v Ulici Giulia kroma DOLINA - Ljudska peticija za županjo in občinske upravitelje Opozorilo dolinski občinski upravi o okoljskih težavah na območju Krmenke Prebivalci Krmenke in sosednjih naselij tudi uradno opozarjajo dolinsko občinsko upravo na okolj-ske probleme okrog naftnih rezervoarjev družbe Siot, iz katerih že ne- kaj časa uhaja neprijeten smrad. S tem v zvezi so domačini (foto Kroma) zbrali podpise pod peticijo in jo včeraj na županstvu izročili Občino Dolina. Nova generalna direktorica čezalpskega naftovoda Siot Ulrike Andres je ob nedavni umestitvi obljubila konkretne korake za zajezitev smrada. Domačini upajo, da bodo obvezam sledila dejanja. Občina Dolina za šolske potrebščine Uprava Občine Dolina sporoča, da bo od ponedeljka, 7. februarja 2011, do ponedeljka, 28 februarja 2011, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup učbenikov in drugih individualnih pripomočkov v š.l. 2010-11, na osnovi točke a) 1. odstavka 2. člena DZ 10/80 in točke a) 1. odstavka 28. člena DZ 10/88, v korist učencev osnovnih šol, nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, ki imajo stalno prebivališče v občini Dolina, Od 7. do 28. februarja 2011 (do 12.00 ure) bo tudi možno predstaviti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v š.l. 2010-11, v korist učencev nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, ki imajo stalno prebivališče v občini Dolina. Prošnji je treba priložiti veljavno potrdilo ISEE (dohodki iz leta 2009) otrokovega družinskega jedra in primerno dokazilno dokumentacijo, ki dokazuje nakup za lastne potrebe učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist učenca/ke koristini-ka/ce. Kazalnik ustreznega ekonomskega položaja družine učenca/učenke ne sme presegati 15.493,71 €. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti, in je na razpolago na občinski spletni strani (www.sandorligo-dolina.it). Za dodatne informacije se lahko obrnete na občinski Urad za izobrazbo in šolske storitve (tel. 040/8329 281-240) od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.00 ure. Obnova vodovodnega omrežja nad Miljami V naselju Pišolon nad Miljami obnavljajo vodovodno omrežje. Podjetje AcegasAps obvešča krajane, da bo v torek med 8.30 in 14. uro prekinjena dobava pitne vode. Domačini naj zatem uporabijo vodo, šele ko bo povsem čista. Pred pitjem pa svetujejo zavreti vodo, vsaj do nadaljnjega sporočila. Mejna policija priprla dve osebi Tržaška mejna policija je včeraj ob zori priprla 26-letnega romunskega državljana, ki ga je oktobra lani dole-tel priporni nalog državnega tožilstva v Firencah. Bil je med potniki avtobusa, ki je privozil iz Slovenije in je potoval v Španijo. mladenič je bil zaradi izsiljevanja in ropa obsojen na dve leti in pol zapora. Pri Fernetičih pa so v četrtek ponoči ustavili tudi 37-let-nega Romuna, ki so mu pred časom za pet let prepovedali vstop v Italijo. TRŽAŠKA KNJIGARNA - Predstavitev dveh romanov Dušana Jelinčiča Ljubezen do domače zemlje in gora Italijanski prevod alpinističnega romana Kam gre veter, ko ne piha (Dove va il vento, quando non soffia) in roman Bela dama Devinska, ki ga je avtor napisal v italijanščini z naslovom La dama bianca di Duino Tržaška knjigarna je v četrtek gostila starega prijatelja - novinarja, alpinista in pisatelja Dušana Jelinčiča. V sodelovanju s Skupino 85 so namreč v tržaškem knjižnem hramu predstavili Jelinčičevi knjižni novosti v italijanskem jeziku La dama bianca di Duino in Dove va il vento quando non soffia. Z avtorjem se je pogovarjala literarna kritičarka in urednica prof. Rita Siligato, ki je knjigi ocenila kot povsem različni, a vendar podobni. »V obeh se namreč pojavlja motiv skale, ki jo očitno Jelinčič obožuje.« V Beli dami Devinski, ki je zgodovinski ljubezenski roman in se pred bralcem razvija kot film, se prota-gonistka, slovensko dekle po padcu spremeni v skalo, medtem ko je druga knjiga posvečena deželni alpinistični odpravi na osemtisočak Gešerbrum II. V sproščenem pogovoru je Sfiligatova poudarila zelo dobro zgodovinsko podlago romana o devinski dami - Jelinčič je potrdil, da je veliko raziskoval in bral o tem, kakšno je bilo takrat življenje, kako so se med seboj ljudje pogovarjali, o navadah, o tem, kar so sadili po njivah in o tradiciji lova na tune. Legenda o devinski dami, o kateri je slišal vsaj 15 variant, ga je vedno zelo privlačevala, tako da se je je sam lotil v obliki romana. Povsem različna je vsebina knjige o gorah, pravzaprav o alpinistični odpravi na osemtisočak Gašerbrum II leta 2003, ki jo je v italijanščino prevedla Alenka Možina. V knjigo je Jelinčič prelil iskanje svoje identitete na Himalaji. Enkratna izkušnja mu je osvetlila življenjsko pot, saj je v treh mesecih veliko prestal in dosti razmišljal, na »razcepu« pa se je naposled odločil za pravo pot. Sfiligatova je naštela vrsto zanimivih, hudomušnih in tragičnih, vselej pa povsem človeških anekdot, ki jih Jelinčič ponuja bralcu - od zahodnjaškega toaletnega papirja, ki na vzhodni zemeljski polobli sploh ne obstaja, do katartičnega pranja oblek v polarnih temperaturah. Bralec z užitkom sledi Jelinčičevi poti, spoznava ljudi, s katerimi se občasno srečuje in ljudi, ki sestavljajo njegovo odpravo, pa tudi ljudi, ki niso realni. »Tako je,« pojasnjuje Jelinčič, »pomanjkanje kisika povzroča včasih halucinacije, tako da se mi je zgodilo, da sem se pogovarjal z duhom. Zbegano sem naposled le ugotovil, da se mi ne blede, marveč se to dogaja tudi drugim.« Šestmesečna priprava in nekajmesečna odprava se naposled zaključita na vrhu Gašerbruma II, kamor je Jelinčič ponesel zastavo miru ter kartončka z napisi RMV in SPDT. Jelinčič pa nikakor ne miruje - bralcem je že napovedal, da bo tudi leto 2011 zaznamovala nova knjižna uspešnica, in sicer Nocoj bom ubil Chom-skega, vendar to je že druga zgodba ... (sas) Literarna kritičarka Rita Siligato in pisatelj Dušan Jelinčič na četrtkovi predstavitvi kroma / RUBRIKE Sobota, 5. februarja 2011 9 narodni dom - Predpremiera dokumentarno-igranega filma Streli v Bazovici Poklon pogumni četverici, simbolu upora proti nasilju Pred nabito polno dvorano so predvajali 55 minutni film Tuga Štiglica po scenariju Jadrana Sterleta Po sinočnji predpremieri so se številni obiskovalci zadržali še na odprtju fotografske razstave Jožice Zafred kroma Nabito polna velika dvorana Narodnega doma se je sinoči poklonila štirim mladim primorskim rodoljubom - Ferdu Bidovcu, Alojzu Valenčiču, Franju Ma-rušiču in Zvonimiru Milošu. Dokumentarno-igrani film Streli v Bazovici po scenariju Jadrana Sterleta, v režiji Tuga Štiglica in produkciji novomeškega Studia Vrtinec, se je poglobil v zgodbo štirih bazoviških junakov, ki so se uprli italijanskemu nasilju in raznarodovanju. »Ljudje so nam posredovali drobce spominov in rodila se je ta verodostojna slika časa, ki sodi v zakladnico spomina slovenskega naroda,« je pred filmom dejal Sterle, medtem ko sta predsednica in ravnatelj NŠK Martina Štrajn oz. Milan Pahor poudarila željo, da bi film prišel v šole (v Sloveniji in Italiji) in da bi mladi spoznali usodo junakov. Dogajanje na ekranu spremlja vseskozi pripoved zgodovinarja Milana Pahorja, pisatelja Borisa Pahorja, Vlade Bidovec - Morane, Bernarda Oblaka, Ane Fabjan, Majde Colja Kompan, Olge Čok, Alojza Križ- mančiča in Radivoja Čača. Gledalec se uvodoma sooči s fašističnim zlom in uničevanjem slovenske identitete - s požigom Narodnega doma in z zametki prvega slovenskega antifašističnega odpora, z nastajanjem skupin Borba in TIGR ter s posledičnim atentatom na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa Il Popolo di Trieste. Temu dogodku, v katerem je po nesreči umrl novinar, sledijo množične aretacije slovenskih domoljubov, strahovitega mučenja in pretepanja, ki privedejo do sodnega procesa pred posebnim sodiščem za zaščito države in do usmrtitve. Oblast je nato poskrbela za tajen pokop , da ne bi grob štirih postal kraj romanja za velike množice. Fašisti so zatrli organizacijo Borba, vendar je žrtev štirih domoljubov - simbolov antifašističnega odpora glasno odjeknila po Evropi. Bil je to prvi antifašizem v Evropi. Film se zaključi na bazovski gmajni, kjer se vsako leto že 80 let vse več ljudi zbira ob spomeniku, ki spominja na njihovo veliko žrtev. In kot na gmajni tudi v filmu zadoni Vstajenje Primorske. (sas) dsi-sp - V ponedeljek Praznik slovenske kulture v znamenju ustvarjalnosti Na večer pred samim kulturnim praznikom, to je v ponedeljek, 7. februarja prirejata Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev tradicionalno Prešernovo proslavo, ki bo kot vedno združena s podelitvijo kulturnih priznanj in nagrad. Prireditev bo v Peterlinovi dvorani v Donizettije-vi ulici 3 v Trstu. Letošnji kulturni program bodo oblikovali dekliški zbor Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan, in igralci Radijskega odra. Slavnostni govornik bo občinski svetnik v Trstu Igor Švab. Pred začetkom proslave bodo predstavili ilustracije mlade umetnice slikarke Erika Cunja, ki je za Mladiko ilustrirala pravkar izšlo pravljico Trdo-glavček Tomaž. V nadaljevanju večera bodo podelili priznanja Mladi oder 2010 igralskim skupinam in šolam, ki so lani pripravile gledališko predstavo in se prijavile na natečaj. Izročili pa bodo tudi nagrade 39. literarnega natečaja Mladika, katerega rezultate so objavili prav v teh dneh. Tako bo tudi letošnje praznovanje dneva slovenske kulture in Prešernovega dne obeleženo z ustvarjalnimi dosežki naših kulturnih delavcev in ustvarjalcev. Vabilo v bazoviški naravoslovni center Kot vsako prvo nedeljo v mesecu, bo Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Bazovica, 224 - Trst, telefon 040 3773677, 366 6867882) tudi jutri odprt od 9. do 17. ure. Ob naravoslovni ekspoziciji bo v centru tudi odprtje nove umetniške razstave. Od 10. ure bodo na ogled dela priznanega umetnika Graziana Cuberlija Ricic-lArt, na kateri bo prisoten avtor. Vstop je prost. Otroci vabljeni v Grljan Znanstveni imaginarij v Grljanu bo jutri odprt od 10. do 20. ure. Otroci lahko sodelujejo v delavnicah, ki se pričnejo ob 16. uri: razdeljeni v dve starostni skupini bodo s svojimi mentorji izdelovali najrazličnejše znanstvene igrače. Organizatorji priporočajo rezervacijo na tel. št. 040 224424. Chiara Ingrao v Mednarodnem domu žensk V Mednarodnem domu žensk (Ulica Pisoni 3) bodo v torek, 8. februarja, ob 17.30 v okviru literarnega projekta Scandagli del Limite predstavili knjigo Dita di Dama Chiare Ingrao. Roman pripoveduje zgodbo o mladem dekletu, o dogodkih v jeseni 1969, želji po svobodi in po ljubezni. Zgodba je postavljena v tovarno v rimski periferiji. Srečanje bo koordinirala Gabriella Musetti, ob avtorici pa bosta spregovorili tudi Geni Sardo (koordinacija žensk CGIL) in Ga-briella Taddeo (svetnica za enake možnosti na tržaški pokrajini). V Križu predavanje o kapitalizmu-socializmu Sekcija VZPI Evan Antonič Stojan in SKD Vesna prirejata v petek, 11. februarja, ob 20. uri v kriškem Kulturnem domu Alberta Sirka predavanje z naslovom Zmaga kapitalizma? - Kriza socializma?. Predaval bo prof. Jože Pirjevec. Nova založbena pobuda tržaške univerze Študijski center za Latinsko Ameriko je izdal prvo knjigo nove zbirke »Quaderni del Csal«, ki želi biti pripomoček za razmisleke in poglobitve o specifičnih tematikah južne Amerike. Monografska publikacija »Mi-granti di ieri e di oggi« se je pridružila šestmesečnemu časopisu »Visio-ni LatinoAmericane«, ki že dve leti obravnava južnoameriške teme. Knjiga je namenjena migracijskim procesom - v države in iz njih, razpravlja o italijanski izselitvi v južno Ameriko in latinsko-ameriški selitvi v Italijo. romi - Še o tržaškem dogodku, posvečenem romskemu holokavstu »Skrbi me molk večinskega naroda« Giorgio Bezzecchi je tajnik milanske sekcije organizacije Opera Nomadi, ki je predvsem posrednik med Romi in javnimi institucijami Ob dnevu spomina, ki smo ga obhajali 27. januarja, se je v Trstu zvrstila vrsta dogodkov v spomin na holokavst. Med temi je bil poseben večer posvečen »porrajmosu«, načrtnemu preganjanju Romov in Sintov, ki so ga izvajali nacisti in njihovi pomagači. Ob tisti priložnosti je Trst obiskal Mirko Bezzecchi, Rom, ki je v otroških letih moral zbežati iz Postojne, a so ga v Italiji čakala fašistična taborišča; pogovor z njim smo objavili v prejšnjih dneh. Spremljala sta ga njegov sin Giorgio Bezzecchi in Maurizio Pa-gani. Pogovor z njima je ponudil priložnost, da od bliže spoznamo delovanje organizacije Opera Nomadi. »Organizacija je na državni ravni nastala leta 1965 in je zato najstarejša ustanova, ki se ukvarja z romskim vprašanjem, v prvi vrsti z zaščito pravic Romov in posredovanjem med njimi in institucijami,« pravi Giorgio Bezzecchi. Tajnik milanske sekcije organizacije pojasnjuje, da je danes največji problem vključevanje romskih otrok v italijanski šolski sistem in zaposlovanje; zato na primer milanska sekcija podpira šiviljsko delavnico romskih deklet. »Stiki z večinsko kulturo pa se danes večkrat prelevijo v spopad. Skrbi me molk, s katerim večinski narod sprejema nekatere ukrepe proti Romom. Leta 2008 je na primer policija prišla v naše romsko naselje in popisala vse prebivalstvo. Kot italijanski državljan sem že vpisan v občinske sezname, zakaj imajo moje podatke sedaj shranjene tudi na kve-sturi? Kam je šla moja zasebnost?« Bezzecchija skrbi brezbrižnost javnosti in opozarja, »da je tudi Hitler lahko počel to, kar je počel, ker je javnost tiho odobravala njegovo početje. Med preteklostjo in sedanjostjo vidim veliko podobnosti. ki me skrbijo: moj oče je med zadnjimi preživelimi, ki so okusili fašistična taborišča ... « Tudi zato Opera Nomadi spodbuja širjenje dokumentarca Porrajmos, ki sta ga posnela Francesco Scarpelli in Paolo Poce. »To poglavje holokavsta ostaja nepoznano. Tako kot nihče ne ve, da so se ciganske ženske v taborišču Birkenau uprle nacistom, ki so jim ukradli otroke. Uprle so se in so jih zato ubili: to je bil eden redkih uporov proti SS-ovcem ... a ostaja zamolčan.« (pd) Od desne Giorgio in Mirko Bezzecchi ter Maurizio Pagani kroma 10 Sobota, 5. februarja 2011 GOSPODARSTVO MIRAMAR - Včeraj podali obračun Včeraj so v miramarskem gradu na tiskovni konferenci povzeli bogato in razčlenjeno kulturno ponudbo, ki sodi pod upravo deželnega nadzorništva za zgodovinske, umetniške in etnoantropološke dobrine. Miramarski muzej je posebej priljubljen, obišče ga povprečno sedemsto oseb dnevno in je zato tudi lanskoletni obračun povsem pozitiven, saj sodi med deset najbolj obiskanih v vsedržavnem merilu. Nadintendant Luca Caburlotto je posebej vzpostavil uspeh razstave Hayezo-vega poljuba, ikone italijanskega romantic-izma, vključene v niz prireditev v okviru 150. obletnice združenja Italije. Vzporedno z razstavami, predavanji in koncerti terja vzdrževanje strukture poseben napor in izdatke, zato je Miramar dokaj zahtevna stvarnost tudi z administrativnega vidika. Povprečna vsota za vzdrževanje tega objekta presega 600.000 € letno. V teku so prenovitvena dela strehe gradu, stranišč namenjenih obiskovalcem v zalivu, predvsem pa posegov, ki jih predpisi o varnosti zahtevajo. Park, ki zavzema območje 22 hektarov, je deležen stalnega vzdrževanja, v teku so dodatna dela za priključitev metanovoda, kar bo dovoljevalo dolgoročni prihranek, trenutno pa predstavlja iz ekonomskega vidika investicijo. V teku so med drugim pogajanja z družbo Acegas, da bi s svojo sponsorizaci-jo prispevala k redukciji stroškov za oskrbo vode, potrebne za namakanje rastlin v parku in za oskrbo številnih prisotnih zgradb. Arhitekt Maurizio Anselmi, ki se ukvarja z reševanjem tehničnih problemov celotne strukture, je podrobneje orisal posamezne načrte, med katerimi predvsem prilagoditev strukture za oljašani dostop ne-pokretnim, dodatna ojačitev izolacije strehe gradu bo tako dovoljevala prihranke na kurjavi. Posebna pozornost pa bo namenjena ovrednotenju posameznih rastlin in tehničnim izboljšavam kot je primer prozornega nadstreška, ki bo nameščen pred vhodom v konjušnice, da bi zaščitil obi- Grad in park obiščejo številni domači in tuji gosti kroma skovalce razstavišča med zadrževanjem v vrstah pri vstopu. Direktorica miramarskega gradu Rossella Fabiani je opozorila na zahtevnost pri čiščenju prostorov in posameznih eksponatov poleg poteka resavratorskih posegov ter s ponosom poudarila naprednost muzeja, saj je med redkimi v Italiji, ki omogoča taktilen ogled zbirke in je izdal večjezični vodič v Braillu, v načrtu pa so še dodatne pobude namenjene slepim in slabovidnim. Na pobudo ministrstva za kulturo so se v lanskem letu odvijale določene pobude v vsedržavnem merilu, podobno bo tudi letos na Valentinovo možnost vstopa dveh obiskovalcev ob plačilu ene vstopnice, sledilo bo marca meseca praznovanje dneva žena in med 9. in 17. aprilom pa praznovanja tedna kulture. Ob 150. letnici prisotnosti Maksimiljana in Carlotte v Mira- maru se bo odvijalo nekaj specifičnih pobud, med katerimi možnost ogleda javnosti še nepoznanih premetov, ki so jima pripadali in prihajajo za to priložnost iz Dunaja. Nadintendant Caburlotto je vzpostavil problem pomanjkanja osebja, ki ne dovoljuje namestitve stalne zbirke v razstavne prostore konjušnice ter vidi v načrtovanju kulturnih pobud vodilo v specifičnem navezovanju na srednjeevropske kulturne korenine v zavedanju pomembne vloge, ki jo kultura prispeva v smislu približevanja različnih stvarnosti, v smislu izmenjave, predvsem pa celjenja ran iz preteklosti preko kulturnega ozaveščanja. Oktobra je v načrtu niz predavanj umetnostnih zgodovinarjev za poglobljeno obravnavo umetnosti 19. stoletja, ki predvideva sodelovanje strokovnjakov iz različnih sosednjih držav. Stalna zbirka antične umetnosti v lasti nadzorništva, ki je prišla ob sedež zaradi namestitve uradov v palačo Economo, je trenutno na ogled v Pavii in bo nato aprila na ogled v prostorih konjušnic skupaj z zbirko fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice v smislu sodelovanja zasebnih z javnimi zbirkami, saj so tudi le te nastale prav na osnovi zasebnega zbirateljstva. Obračun lanskoletne dejavnosti je nadvse razveseljiv ter se dodatno razvija z novim nizom pobud. Težave obstajajo tudi v uresničevanju izboljšav, ki jih nadzor-ništvo predlaga tržaški občini predvsem v smislu koristnejših pogojev za obiskovalce, kot je npr. uvedba skupne muzejske vstopnice in varnejšega ter bolj funkcionalnega dostopa do miramarskega gradu, glede katerih se Občina Trst doslej žal še ni izrekla. Jasna Merku VLAK SPOMINA - Včeraj so se zbrali in odpotovali Rižarna, prvi korak na poti v Auschwitz Dijaki v neposrednem stiku z zgodovino Včeraj danes Danes, SOBOTA, 5. februarja 2011 AGATA Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 - Dolžina dneva 9.54 - Luna vzide ob 7.59 in zatone ob 20.00 Jutri, NEDELJA, 6. februarja 2011 DORA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,2 stopinje C, zračni tlak 1028,1 mb raste, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,3 stopinje C. Ü2 Lekarne Udeleženci potovanja z Vlakom spomina so se popoldne najprej zbrali v Rižarni kroma Včeraj so se v Rižarni zbrali dijaki in spremljevalci, ki se udeležujejo potovanja z Vlakom spomina. Taborišče pri Sv. Soboti je bila uvodna tema pred večernim odhodom s tržaške železniške postaje. Kakih 150 udeležencev s Tržaškega in Goriškega si bo z več sto dijaki iz drugih italijanskih dežel v naslednjih dneh ogledalo judovski geto v Krakovu ter taborišči Auschwitz in Birkenau. Organizatorji (združenje Terra del fuoco) so sporočili, da so na poti dijaki, ki zastopajo skoraj vse tržaške višje srednje šole ter dobrega dela goriških šol. Šole s slovenskim učnim jezikom so posebno dobro zastopane. Pri organizaciji pa je zadnji hip prišlo do zapleta, saj je vlaku podjetja Trenitalia zmanjkal en vagon (iz varnostnih razlogov, povezanih z ogrevanjem vagonov, so ga namenili dijakom iz Turina). Zaradi tega je moralo okrog trideset dijakov iz Trsta odpotovati na Poljsko z avtobusom. Tiskovna predstavnica združenja Terra del fuoco je sinoči podčrtala, da so bili dijaki in starši zelo razumevajoči in da so se udeleženci vsekakor z veseljem odpravili na pot. Od ponedeljka, 31. januarja, do sobote, 5. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Miramarski grad ostaja med najbolj obiskanimi muzeji Na tiskovni konferenci tudi o stroških vzdrževanja - Vrsta zanimivih predlogov Bambičeva galerija danes, 5. februarja 2011 ob 20.30, ob navzočnosti avtorjev Zvonka Coha in Marka Kravosa odprtje razstave in predstavitev slikanice Ta prave od pet do glave Nagovor: književnik Slavko Pregl Predstavitev: mag. Jasna Merku Odprto do 25. februarja 2011 SKD LONJER - KATINARA vabi ob PRAZNIKU SLOVENSKE KULTURE danes, 5. februarja, ob 20.00 v ŠKC v Lonjerju na VEČER ZBOROVSKE GLASBE z zboroma MPZ Upokojencev iz Brega MIPZ Tončka Čok iz Lonjerja dirigent Manuel Purger Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Izleti AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. februarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina 348-8012454; www.skbrdina.org;info@skbrdina.org. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mla-dinski@spdt.org in na tel.: 339-5000317. VELIKONOČNO POTOVANJE s Krutom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vpisovanje od srede, 9. februarja, dalje. Vse informacije na sedežu Kruta, ul. cicerone 8/B, tel. 040-360072. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. 040-200613. / RUBRIKE Sobota, 5. februarja 2011 1 U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Year«. CINECITY - 15.10, 17.25, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; 14.30, 16.20, 18.05, 20.00, 22.00 »I fantasti-ci viaggi di Gulliver 3D«; 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 22.15 »Parto col folle«; 15.50 »The green hornet 3D«; 15.00, 17.15, 19.30, 21.45 »Il discorso del Re«; 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 22.15 »Qua-lunquemente«; 17.35, 20.00, 22.10 »Immaturi«; 14.30 »Animals United 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Che bella giornata«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »He-reafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »Biutiful«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »La donna che canta«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Burleska«; 18.30, 20.20, 22.10 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 14.20, 16.40 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje«; 14.30, 16.30 »Zlatolaska 3D«; 19.00, 21.20, 23.40 »Življenje, kot ga poznaš«. KOPER - PLANET TUŠ 16.30 »Gremo mi po svoje«; 11.05, 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30, 23.59 »Zeleni sršen 3D«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 12.30, 14.40, 16.50 »Zlatolaska«; 13.00, 18.40, 21.00, 23.20 »Dilema«; 13.05, 18.00, 20.00, 22.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 14.20, 16.20 »Gulliverjeva potovanja«; 12.20, 15.40, 18.10, 20.50, 23.35 »Burleska«; 12.00, 20.45, 23.05 »Črni labod«; 18.20 »Čas lova na čarovnice«; 19.00, 21.20, 23.50 »Kraljev govor«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 15.50, 17.25, 19.00, 20.35, 22.15 »Qua-lunquemente«; Dvorana 3: 16.00, 17.30, 20.30 »I fantastici viaggi di Gulliver«; 19.00, 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 4: 15.30, 17.10, 20.35, 22.15 »Che bella giornata«; 18.50 »The Green Hornet«. SUPER - 15.30 »Animals United«; 17.00, 19.15, 21.30 »La versione di Barney«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro masc-hi«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 22.15 O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. »Parto col folle«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Il discorso del Re«; Dvorana 5: 17.50, 19.50, 22.10 »Qua-lunquemente«. 9 Šolske vesti OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPANČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 -Belvedere Guido De Santi 1. RAVNATELJSTVO DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bo na sedežu šole v Ul. Weiss 15 v četrtek, 10. februarja, ob 18. uri roditeljski sestanek za starše dijakov z nezadostnimi ocenami ob koncu prvega polletja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Sam-sa« - Domjo ob 17.30. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za šolsko leto 2011/2012 na tajništvu v Nabrežini (tel. 040-200136) do vključno 12. februarja, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za šolsko leto 2011/2012. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Dodatne informacije in vpisni obrazci so na razpolago na občinski spletni strani (ww.sandorligo-do-lina.it). 13 Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. PRI SKD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, se nadaljuje vadba joge. Vse potrebne informacije na tel. št. 3281839881 (Vittorina). TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) -Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade danes, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. Z ROKAMI V... Preizkusi poklic kuharja in natakarja! Tečaj kuhanja in strežbe za tretješolce: danes, 5. februarja, od 9.30 do 12.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije in prijave: 040-566360, info@adforman-dum.eu. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (prvo nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 6. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. UPRAVLJANJE DIDAKTIKE: tečaj po univerzitetni diplomi, ki nudi diplo- mirancem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Trajanje 70 ur. Namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine. Za informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, e-posta:ts@adformandum.eu. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/2012. Za dodatne informacije lahko pokličete od 8.00 do 16.00 na telefonsko številko 040573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bo od ponedeljka, 7. februarja, do ponedeljka, 28. februarja (do 12.00 ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti, in je na razpolago na občinski spletni strani (www.sandorligo-dolina.it). SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 7. februarja, ob 20.30 na Prešernovo proslavo, na kateri bodo podelili letošnja priznanja Mladi oder in nagrade literarnega natečaja Mladike. Program bodo oblikovali člani Radijskega odra in pevke dekliškega zbora Kraški slavček pod vodstvom Mirka Ferlana. Slavnostni govor bo imel občinski svetnik Igor Švab. Peterlinova dvorana, Ulica Donizetti 3. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 20.30 na sedežu na Padričah seja odbora, v torek, 8. februarja, ob 20.45 redna pevska vaja. DAN SLOVENSKE KULTURE V MILJAH Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga, Kulturno društvo Hrvatini in Kulturno društvo Istrski grmič Škofije vabijo na niz pobud v sklopu Dnevov slovenske kulture. V torek, 8. februarja, ob 15. uri bodo otroci COŠ Bubnič in Državnega vrtca Mavrica imeli »Malo Prešernovo proslavo«. V petek, 11. februarja, bo ob 20. uri v Zadružnem domu na Škofijah skupna Prešernova proslava z naslovom »Pesmi iz ljubezni za ljubezen« ter v nedeljo, 13. februarja, ob 17.uri bo na vrsti 17. revija kraških pihalnih godb. Vabljeni. KMEČKA ZVEZA vabi člane izvršnega odbora na sejo, ki bo v torek, 8. februarja, ob 19.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored: sreda, 9. februarja, ob 17.00: Od kod so prišle zgodbe«; sreda, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabijo v sredo, 9. februarja, ob 10.00 »Na kavo s knjigo«. Gost bo Jože Šu-šmelj. Vabljeni v knjigarno vsi, ki se ob jutranji kavi radi pogovarjate o knjigah. PILATES - Skupina 35-55 obvešča, da v petek, 11. februarja vadba odpade. Anticipirana je na četrtek, 10. februarja in se bo izjemoma vršila v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu od 18. do 20. ure. VZPI SEKCIJA MILJE obvešča, da bodo do 10. februarja potekala vpisovanja med 10. in 12. uro na sedežu v ul. Roma 22. SKD VALENTIN VODNIK vabi ob Prešernovem dnevu, v petek, 11. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na »Potopisno predavanje o Gani« Biserke Cesar. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. FOTOVIDEO TRST80 organizira v mesecu marcu »11. Video-foto natečaj Ota Hrovatin«. Vse informacije in prijave na spletni strani www.trst80.com, email: mk.civa@inwind.it ali tel.329-4128363. Vabljeni! PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. H Prireditve SKD LONJER-KATINARA prireja danes, 5. februarja, ob 20. uri v ŠKC v Lonjerju v počastitev Dneva slovenske kulture, večer zborovske glasbe. Sodelujeta moški pevski zbor upokojencev iz Brega in mladinski pevski zbor Tončka Čok. Dirigent Manuel Purger. Vabljeni. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL gostuje mladinsko gledališko skupino Mak z igro »Iz heca pridejo deca« v nedeljo, 6. februarja ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi na Prešernovo proslavo »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture«, ki bo v torek, 8. februarja, ob 18. uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. Nastopajo solisti, komorne skupine, Otroški pevski zbor Glasbene matice Trst ter zbor Jacobus Gallus. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na Dan slovenske kulture, v torek, 8. februarja, ob 18.30. Prireditev bo v občinskem gledališču F. Prešeren. Nastopali bodo učenci COŠ F. Venturini Boljunec Boršt Pesek, učenci OŠ P. Vo-ranc iz Doline in dijaki nižje srednje šole S. Gregorčič iz Doline. Nagovor bo imela književnica Evelina Umek. Toplo vabljeni. SŠKD - ASCS TIMAVA MEDJA VAS ŠTIVAN prireja »Dan slovenske kulture« v četrtek, 10. februarja, ob 20.30 v prostorih Kmečkega turizma pri Pao-lotu Pernarcichu v Medjivasi. Gost večera bo pisatelj Dušan Jelinčič, ki bo spregovoril o svojem zadnjem romanu Bela dama devinska. Vabljeni. PREŠERNO SKUPAJ 2011 SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: v petek, 11. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: Damjana Golavšek Zakladnica Glasbil (zaključena); nedelja, 13. februarja, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opči-nah osrednja Prešernova proslava društev Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj in predstavitev zgoščenke Kar je, beži - uglasbene poezije Franceta Prešerna; torek, 15. februarja, ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah pevski recital z zborom Jacobus Gallus iz Trsta, dirigent Marko Sancin; sreda, 16. februarja, ob 20.00, v Zadružnem domu v Gropadi Večer ljudskih pesmi; četrtek, 17. februarja, ob 20.00, v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Repentabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30, v Srenjski hiši v Gročani Tku je blo ambot Nastopa Kd Šavrini in anka Šavrinke. SEKCIJA VZPI EVAN ANTOČNIČ STO-JAN IN SKD VESNA vabita v petek, 11. februarja, ob 20. uri v Kulturni dom Alberta Sirka na predavanje z naslovom »Zmaga kapitalizma? - Kriza socializma?«. Predavatelj: prof. Jože Pirjevec. Sledi razprava. Vsi toplo vabljeni. DOM JAKOB UKMAR, PD Kolonkovec in KD Ivan Grbec vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri v domu Jakoba Ukmarja v Ul. Soncini 112. Nastopili bodo otroci OŠ Ivan Grbec -Marica Gregorič Stepančič, zapela bosta MePZ Kolonkovec pod vodstvom Alenke Cergol in ZPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Po-povski. O stoletnici natečajev novih pesmi v Škednju bo spregovoril g. Dušan Jakomin. Priložnostno misel bo podal Klavdij Palčič. OBČINA DOLINA V SODELOVANJU S SKD VALENTIN VODNIK vabi v nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na Prešernovo proslavo. Nastopajo: OPZ Fran Venturini, harmonikaš Marko Manin, tečajniki Studia Art, oktet Rožmarin iz Temnice (Miren-Kosta-njevica), MOPZ Valentin Vodnik, priložnostna misel o Prešernu: župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. ZSKD IN JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb: Milje, gledališče Verdi v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Kras in Pihalni orkester Divača. Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in JSKD Območne izpostave Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica vabijo na 17. revijo kraških pihalnih godb v nedeljo, 13. februarja ob 17. uri v gledališče Verdi v Miljah (ul. San Giovanni, 4). Nastopajo Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras iz Doberdoba in Pihalni orkester Divača. Sodelujejo DSMO Ferluga, KD Hrvatini in KD Istrski grmič Škofije. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Ro-janu (ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič Fabjan. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na naslednje prireditve: v soboto, 12. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi openskih ansamblov ter nastop čarodejke Nade; v soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC vabi v soboto, 12.2., na Valentinovo večerjo s plesom. Igra ansambel Furlan. Rezervacije 040-229168 0 Mali oglasi 37-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DAJEM V NAJEM zaprto garažo blizu železniške postaje v Trstu. Tel. 3294128363. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. NA OPČINAH ALI NA PROSEKU-KONTOVELU kupimo hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 040-213385. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom, v dobrem stanju. Te. št.: 040228390. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. PRODAM avto nissan terrano II, dizel, letnik 1999, 170.000 prevoženih kilometrov, 7 sedežev, kavelj za prikolico, 7.000 evrov. Tel. 320-0956170 ob večernih urah. ZANESLJIVA GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 3478601614. Prispevki Ob 7. obletnici smrti žene Dragice daruje Nardo Kralj 50,00 evrov AŠD Primorec. Ob obletnici smrti dragega očeta in moža Lucijana Volka daruje družina 150,00 evrov za Društvo za raziskavo rakastih obolenj. V spomin na mamo daruje Jadranka Šuligoj 20,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opči-nah. V spomin na mamo Emilio Srebovt darujeta hčerka in vnuk 50,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo. Ravnateljica, učno in neučno osebje in vsi sošolci DIZ "Jožef Stefan" izrekajo dijaku Marku Kalču občuteno sožalje ob izgubi drage mame 12 Sobota, 5. februarja 2011 GOSPODARSTVO eu - Evropski voditelji so se včeraj zbrali v Bruslju Ukrepi za energetsko povezanost in varčnost Izpostavljena vloga Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev s sedežem v Sloveniji BRUSELJ - Voditelji članic Evropske unije so včeraj v Bruslju sprejeli sklepe o nizu ukrepov, ki naj bi zagotovili bolj energetsko povezano in s tem manj odvisno ter energetsko varčnejšo Evropo. Pri izvajanju ukrepov za izboljšanje energetske povezanosti so izpostavili tudi vlogo Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Sloveniji. "Po letu 2015 nobena država članica EU ne sme ostati izločena iz evropske mreže plina in elektrike ali se zaradi neustreznih energetskih povezav soočiti z grožnjami energetski varnosti," piše v sklepih, ki so jih v Bruslju sprejeli voditelji unije. Leta 2014 bi v uniji moral obstajati prost pretok plina in elektrike. Za to pa morajo nacionalni regulatorji in operaterji prenosnih sistemov v sodelovanju z Acerjem pospešiti delo na področju povezovanja trgov ter priprave smernic in pravil v evropskem omrežju, še piše v sklepih. Za Slovenijo je bilo v okviru energetske razprave ključno, da se v sklepe vključi "potreba po diverzifikaciji evropskih energetskih virov in poti". S tem je zagovarjala enakopravno obravnavo Južnega toka, je v ponedeljek povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Glede financiranja energetskih projektov po navedbah evropskih diplomatskih virov med voditelji ni bilo soglasja. Vrh je Evropsko komisijo v sklepih pozval, naj do junija letos pripravi številke o javnem financiranju, ki bo predvidoma potrebno. V sklepih sicer piše, da bo večino finančnih stroškov moral kriti trg sam z dajatvami, pri čemer so voditelji pozvali k spodbujanju regulacije, ki bo privlačna za vlagatelje, ter k transparentni in nediskri-minacijski vzpostavitvi dajatev. Kljub temu pa bodo nekateri projekti, ki bodo do tega upravičeni z vidika varne oskrbe in solidarnosti, zahtevali tudi "omejeno javno financiranje", še piše v sklepih. Ti projekti bodo izbrani na podlagi jasnih in preglednih meril. Vrh se je v sklepih zavzel tudi za energetsko varčnejšo Evropo. Države članice so se zavezale, da bodo do leta 2020 energetsko učinkovitost povišale za 20 odstotkov, vendar po najnovejših ocenah za zdaj niso niti še na pol poti do tega cilja. Voditelji so zato pozvali k spodbujanju vlaganj v obnovljive vire energije ter varne in vzdržne nizkoogljične tehnologije. Izpostavil je tudi, da morajo od januarja 2012 države članice energetsko učinkovitost upoštevati pri javnih naročilih za javne stavbe in storitve. Voditelji so v sklepih še poudarili, da z veseljem pričakujejo nizkoogljično stra- tegijo do leta 2050, ki jo pripravlja Evropska komisija. Doseganje cilja, da razvite države do leta 2050 izpuste toplogrednih plinov znižajo za od 80 do 95 odstotkov, bo namreč zahtevalo "revolucijo energetskih sistemov, ki se mora začeti zdaj". Eden glavnih namenov včeraj potrjenih ukrepov je zmanjšati odvisnost Evrope od ruskega plina in energije ter preprečiti ponovitev energetskih kriz iz preteklosti, ko je mnoge Evropejce zeblo zaradi sporov med Moskvo in Kijevom. V povezavi z odnosi s tretjimi državami je sicer vrh države članice pozval, naj od januarja 2012 Evropsko komisijo obveščajo o vseh novih in obstoječih dvostranskih energetskih sporazumih s tretjimi državami. Komisija bo dala te informacije na ustrezen način na voljo tudi drugim državam članicam. "Dandanes ni več mogoče, da bi energetske politike oblikovali v izključno nacionalnem kontekstu. Potreben je evropski okvir," je med vrhom po Twitterju sporočil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. (STA) European Councij Conseil européen Predsednika Evropski komisije in Evropskega sveta Barroso in Van Rompuy ansa eu - »Pakt za konkurenčnost« Merklova za izredni in Sarkozy vrh območja evra Angela Merkel in Nicolas Sarkozy ansa BRUSELJ - Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta včeraj v Bruslju ob robu vrha Evropske unije v skupni izjavi pozvala k izrednemu vrhu držav v območju evra v marcu za pripravo predlogov za zbližanje ekonomskih politik evropskih držav s ciljem izboljšanja konkurenčnosti. Merklova in Sarkozy sta ob tem predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya pozvala, naj opravi posvetovanja z drugimi državami članicami s ciljem odločitve o tem vprašanju na vrhu unije konec marca. A najprej se morajo o tem po besedah Mer-klove dogovoriti države v območju evra. "Želimo okrepiti konkurenčnost Evrope in njenega gospodarstva, želimo zbližati različne evropske ekonomije," je poudaril Sarkozy. Po njegovih besedah z nemško kanclerko pozivata k "močnejši integraciji ekonomskih politik z enim ciljem - okrepiti konkurenčnost naših ekonomij". Niz nemško-francoskih predlogov, imenovan "pakt za konkurenčnost", naj bi vključeval predloge za uskladitev pokojninskih sistemov in načrtov za reševanje bank, odpravo avtomatskih višanj plač glede na inflacijo, ustavno omejitev javnih dolgov in usklajevanje na davčnem področju. (STA) egipt Berlusconi »soliral« na vrhu EU BRUSELJ - Voditelji članic Evropske unije so včeraj v Bruslju egiptovske oblasti pozvali, naj takoj izpolnijo pričakovanja ljudi ter naj se nanje odzovejo s političnimi reformami, ne z nasiljem. Na egiptovskih ulicah sicer vse večje množice zahtevajo takojšen odstop predsednika Hosnija Muba-raka. "Vse strani naj se izogibajo nadaljnjemu nasilju in začnejo urejeno tranzicijo," so poudarili voditelji in izpostavili, da se "ta tranzicijski proces mora začeti zdaj". Voditelji so v sklepih tudi zapisali, da "slabšanje razmer v Egiptu spremljajo s skrajno zaskrbljenostjo", ter "najostreje obsodili nasilje in vse tiste, ki ga uporabljajo in spodbujajo". Ob tem so izpostavili pravico vseh državljanov, da svobodno in mirno protestirajo, in to ob zaščiti organov pregona. Vsak poskus za omejevanje informacij, tudi ustrahovanje in nasilje nad novinarji in aktivisti za človekove pravice, so označili za "nesprejemljivo". Evropska unija pozdravlja "mirno in dostojanstveno" izražanje legitimnih, demokratičnih, ekonomskih in socialnih pričakovanj ljudi v Egiptu in Tuniziji. Unija je pripravljena pomagati v procesu tranzicije k demokraciji, pluralizmu, izboljšanju priložnosti za gospodarsko blaginjo in socialno vključenost ter krepitev regionalne stabilnosti. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton bo to sporočilo predala ob obisku v Tuniziji in Egiptu. Poleg tega bo tudi pripravila sveženj ukrepov pomoči. Italijanski premier Silvio Berlusconi pa se je včeraj ob prihodu na vrh Evropske unije v Bruslju izrekel proti odstopu egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, k čemur pozivajo protestniki na egiptovskih ulicah. Ob tem je izjavil, da je Mubarak na Zahodu vselej veljal za "modrega moža". Italijanski premier meni, da bi Mubarak, potem ko je napovedal, da se na jesenskih volitvah ne bo ponovno potegoval za predsedniški položaj, moral ostati na oblasti do volitev. Berlusconi namreč verjame, da je mogoče izvesti tranzici-jo k demokratičnemu sistemu s predsednikom, kot je Mubarak, ki ga je Zahod na čelu z ZDA vselej imel za "modrega moža in točko reference". (STA) indokina - V bližini templja Preah Vihear Spopadi na meji med Tajsko in Kambodžo BANGKOK/PHNOM PENH - Na meji med Tajsko in Kambodžo je včeraj prišlo do streljanja med vojskama obeh držav, ki naj bi se obstreljevali tudi s topniškimi granatami, so sporočile tajske in kamboške oblasti. Pri tem naj bi bila ubita najmanj dva človeka, najmanj devet pa je ranjenih. Obe strani druga drugo obtožujeta za izbruh spopadov na spornem mejnem območju v bližini templja Preah Vihear, ki je jabolko spora med državama. Spopadi so izbruhnili ob 15. uri po krajevnem času (9. uri po srednjeevropskem času) in so trajali približno dve uri, je povedal tiskovni predstavnik kamboške vlade Phay Siphan. Krivdo za napad je pripisal tajski strani, saj naj bi spopadi izbruhnili, ko so tajski vojaki vdrli 500 metrov globoko na kamboško ozemlje. Pri tem je zatrdil, da je vojska zajela štiri tajske vojake, pri čemer morebitnih žrtev na kamboški strani ni omenil. O spopadih so poročali tudi tajski mediji, ki navajajo, da je okoli 20 granat kam-boškega topništva pristalo na tajski strani v pokrajini Si Sa Ket, 350 kilometrov vzhodno od Bangkoka. Po poročanju tajskega čas- nika Bangkok Post, ki se sklicuje na vojaške vire, so bili v spopadu ranjeni dva ali trije tajski vojaki. Tiskovni predstavnik tajske vojske, polkovnik Sansern Keowkhamnerd pa je sporočil, da je do streljanja najverjetneje prišlo zaradi "nesporazuma", pri čemer je tajska vojska izstrelila več granat v odgovor na kamboško obstreljevanje tajskega ozemlja. V spopadih naj bi po navedbah tajske vojske umrl en tajski civilist, štirje tajski vojaki pa naj bi bili ranjeni. Kljub temu naj vojska ne bi izdala ukaza o evakuaciji tamkajšnjih prebivalcev. Na kam-boški strani pa naj bi umrl en vojak, ranjenih pa naj bi jih bilo pet. Spopadi v bližini zgodovinskega templja Preah Vihear iz 11. stoletja so izbruhnili v času, ko se je na obisku pri kamboškem kolegu Hor Namhongu v Kambodži mudil tajski zunanji minister Kasit Piromya. Tempelj, ki ga Tajci imenujejo Khao Phra Viharn, je Meddržavno sodišče v Haagu leta 1962 dodelilo Kambodži, vendar pa pri tem ni razsodilo, kateri državi pripada ozemlje okoli templja, zaradi česar prihaja med državama vedno znova do napetosti. (STA) mjanmar - Kontinuiteta Parlament izvolil novega predsednika države YANGON - Mjanmarski parlament je včeraj izvolil dosedanjega premiera vojaške hunte Thein Seina za novega predsednika države. Thein Sein, ki je slekel vojaško uniformo, da bi nastopil na lanskih parlamentarnih volitvah, je bil izvoljen s 659 glasovi za in 408 proti. 65-letni nekdanji general Thein Sein je bil od oktobra 2007 premier pod režimom vojaške hunte generala Than Shweja, nato pa se je odločil sleči vojaško uniformo, da bi se 7. novembra lani na čelu režimske Stranke unije solidarnosti in razvoja (USDP) potegoval na volitvah. V parlamentu stranka zaseda večino poslanskih mest, v katerem jih je sicer četrtina rezerviranih za pripadnike vojske. Thein Seina označujejo kot zvestega generalu Than Shweju in za ne preveč ambicioznega, od katerega ni pričakovati, da bo izpeljal pomembne gospodarske in politične reforme, drži pa se ga tudi sloves manj skorum-piranega politika. Njegova izvolitev na položaj predsednika po mnenju kritikov kaže, da vojska še naprej trdno ohranja oblast v rokah tudi po lanskih parlamentarnih volitvah, prvih v zadnjih dveh desetletjih. Vloga vodje hunte, 77-letnega generala Than Shweja, ki je na oblasti od leta 1992, za zdaj ostaja nejasna. Pričakovati je, da bo imel še naprej vplivno vlogo v mjanmarski politiki. (STA) jordanija - Kralj v težavah Protestniki zahtevajo odstop novega premiera AMAN - Več sto Jordancev je včeraj zahtevalo odstop novega premiera Marufa al Bahita, ki je bil imenovan pred nekaj dnevi. Protestniki so se zbrali pred premierovim uradom in v središču Amana. Jordanski kralj Abudlah II. se je sicer včeraj sestal s predstavniki Muslimanske bratovščine in drugih opozicijskih gibanj. Predstavniki Muslimanske bratovščine so kralju sporočili, da pričakujejo resne politične reforme, ki bodo vodile do oblikovanja "parlamentarne vlade". "Islamsko gibanje je dalo jasno vedeti, da bi se morale politične reforme začeti s sodobno volilno zakonodajo, ki bo uvedla sistem proporcionalnega zastopstva in vodila k oblikovanju parlamentarne vlade," so sporočili po srečanju s kraljem, ki so se ga udeležili vodja Muslimanske bratovščine Hamam Said in generalni sekretar njenega političnega krila Fronte islamske akcije Hamzeh Man-sur ter drugi opozicijski voditelji. Muslimanska bratovščina se je zavzela tudi za sprejetje "vseh nujnih ustavnih in pravnih sprememb, ki bo zagotovile politično partnerstvo z vsemi ostalimi delujočimi silami v družbi". Bratovščina si sicer prizadeva za uvedbo ustavne monarhije. Medtem se na protivladne proteste pripravljajo tudi v sosednji Siriji. Opozicijski aktivisti, ki zahtevajo politične reforme, so sporočili, da se bodo mirne demonstracije pred parlamentom v Damasku začele po petkovih molitvah, vendar protest-nikov ni bilo. Po navedbah prič je bilo pred parlamentom videti le pripadnike varnostnih sil v civilnih oblačilih. (STA) / RUBRIKE Sobota, 5. februarja 2011 13 egipt - Včerajšnje število protestnikov sicer naj ne bi doseglo torkovega milijona Na »dan odhoda« množični protesti, toda Mubarak še vedno ostaja na položaju Premier Šafik izključil prenos oblasti na podpredsednika Sulejmana - Obama: Prihodnost Egipta bodo določali Egipčani KAIRO - Na ulice egiptovskih mest so se ob včerajšnjem »dnevu odhoda« znova zgrnile ogromne množice protivladnih protestnikov, ki zahtevajo takojšen sestop predsednika Hosnija Mubaraka z oblasti. Število protestnikov sicer naj ne bi doseglo torkovega milijona. Med Kairom in Washingtonom pa medtem potekajo intenzivna pogajanja o Mubarakovem odstopu. Na trg Tahrir v središču Kaira, ki se je uveljavil kot »epicenter« že 11 dni trajajočih protestov, se je že od jutra zgrinjalo na desettisoče pro-testnikov, opremljenih s plakati in egiptovskimi zastavami. Vojska je tokrat okrepila prisotnost na trgu in predvsem skrbno pregledovala vse prihajajoče, o hujšem nasilju pa niso poročali. Popoldne se je sicer v bližini trga znova zbralo več Mubarakovih privržencev, oboroženih s palicami, in se skušalo približati opozicijskim protestnikom, a so jih ti še pravočasno ustavili. Arabska televizija Al Džazira pa je sporočila, da so podporniki vladajočega režima vdrli v njene sicer že več dni prazne prostore, jih zažgali in ukradli opremo. Še pred začetkom »pravih« protestov so na trgu Tahrir potekale tradicionalne petkove muslimanske molitve, na katerih so se spomnili več kot 300 smrtnih žrtev protestov. Molitev je vodil Haled al Marakbi, ki je v svoji pridigi poudaril, da so se Egipčani rodili svobodni in bodo živeli svobodno, ter zbrane pozval k potrpljenju »vse do zmage«. Po zadnjih uradnih podatkih je bilo od 25. januarja ranjenih okoli 5000 ljudi. Kakih 85 jih je še vedno v bolnišnicah, je povedal minister za zdravje Ahmed Farid. Okoli 300 ljudi je bilo ubitih. Osem ljudi je umrlo v minulih dveh dneh v nasilju med protestniki in Mubarakovimi podporniki, okoli 900 je bilo ranjenih. Protestnikom na Tahriru se je tokrat pridružil generalni sekretar Arabske lige Amr Musa, ki so ga pozdravili z navdušenjem. Musa je pred tem sicer ocenil, da bi Mubarak moral ostati na položaju do izteka mandata konec avgusta. Izključil pa tudi ni možnosti, da bi se na volitvah potegoval za predsedniški položaj. Množične demonstracije proti predsedniku so medtem potekale tudi v vrsti drugih egiptovskih mest. V Aleksandriji, drugem največjem mestu na severozahodu Egipta, se je tako kot v Kairu zbralo več deset tisoč ljudi. O protestih poročajo tudi iz mest Luksor, Mansura, Mahala, Al Ariš, Asvan, Asjut, Menufija in Suez. Skupno naj bi tako na »dan odhoda« - dan, ko se je iztekel rok, ki so ga Mubaraku za odstop že pred dnevi postavili protestniki - demonstriralo več sto tisoč ljudi, a torkovega rekordnega milijona in več Množica protestnikov je tudi včeraj preplavila trg Tahrir v Kairu ansa naj ne bi presegli, čeprav se poročila o tem nekoliko razlikujejo. Mubarak medtem še vedno vztraja v strogo zastraženi predsedniški palači, vendarle pa je njegova že 29-letna vladavina na vse bolj majavih temeljih. Ameriška administracija naj bi se tako z egiptovsko vlado že pogovarjala o možnostih, da Mubarak takoj odstopi in oblast preda prehodni vladi pod vodstvom podpredsednika Omarja Sulejmana. Prehodna vlada, v katero bi bili povabljeni predstavniki vseh opozicijskih skupin, vključno s prepovedano Muslimansko bratovščino, naj bi začela takoj pripravljati ustavne reforme za izvedbo svobodnih volitev v septembru, še poroča časnik. Egiptovski premier Ahmed Šafik pa je včeraj izključil možnost, da bi Mubarak odšel in oblast predal podpredsedniku. Ameriški predsednik Barack Obama je v Beli hiši poudaril, da se mora tranzicija v Egiptu začeti takoj, vendar predsednika Hosnija Mubaraka ni naravnost pozval k odstopu, kot že dva tedna zahteva na tisoče protestnikov v Egiptu. Poudaril je, da bodo prihodnost Egipta določili Egipčani. Egipt pa je bil tudi ena osrednjih tem ob včerajšnjem začetku 47. Munchenske varnostne konference. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Ra-smussen je v svojem nagovoru Mubaraka poz- val, naj omogoči »miren prehod v demokracijo«. Poudaril je, da Severnoatlantsko zavezništvo tudi od svojih partnerjev pričakuje, da bodo spoštovali človekove pravice in vladavino prava. Hkrati je opozoril, da je ob ljudskih vstajah v arabskem svetu na kocki celotna svetovna ureditev. Včeraj se je sicer oglasil tudi - in poskrbel za nekaj zaskrbljenosti - iranski verski vodja, ajatola Ali Hamenei, ki je v Teheranu dejal, da je val vstaj v arabskih državah znak »islamskega prebujenja«, navdihnjenega z islamsko revolucijo v Iranu leta 1979. Kako, kdaj in če sploh se bo tranzicija oblasti v Egiptu dejansko začela, tudi po včerajšnjem »dnevu odhoda« sicer ni jasno, dialoga med oblastmi in opozicijo ter številnimi protestniki pa še vedno ni. Vrhovni vodja glavne opozicijske sile v Egiptu, Muslimanske bratovščine, Mohamed Badije, ki se je včeraj v javnosti oglasil prvič po začetku protestov, vztraja pri dosedanjem stališču opozicije, da se lahko dialog s Sulejmanom začne, a šele po sestopu Mubaraka z oblasti. Je pa dialog z oblastmi oziroma Sulejma-nom o možnih izhodih iz politične slepe ulice včeraj začela skupina egiptovskih intelektualcev, ki se je poimenovala svet modrecev. Gre za neformalno skupino neodvisnih uglednih osebnosti, s katerimi se je že sestal tudi Amr Musa, ki pa naj ne bi bil del same skupine. (STA) pogovor - Pogledi in ocene tržaškega profesorja, ki je več let poučeval v Egiptu Prof. Danilo Baša: Močno si želim, da bi vstaja ■ • I I • p t v • v« ■• I I ••• uspela in da bi Egipčani zaživeli v demokraciji Protesti v Egiptu so v zadnjih dneh v središču vseh svetovnih medijev. Beremo o spopadih vladnih nasprotnikov s podporniki osovraženega predsednika Mubaraka, ob tem pa se sprašujemo, kako se bo ta ljudska vstaja končala. O Egipčanih, njihovem življenju in upravičenosti njihovega boja smo se pogovarjali s Tržačanom, ki življenje Egipčanov dobro pozna. Več o njem nam je zaupal Danilo Baša, upokojeni profesor angleškega jezika na liceju Franceta Prešerna in zavodu za industrijo in obrt Jožefa Štefana, ki je med letoma 2004 in 2009 poučeval italijanski jezik na univerzi v El Miniji, v kraju, ki se nahaja 250 kilometrov južno od Kaira. Ljudem je enostavno dovolj vsega in hočejo demokracijo, ekonomsko blaginjo, ne pa represijo, o protestih meni naš sogovornik, ki pozdravlja to vstajo, za katero pa si ne upa napovedati, kakšen bo njen epilog. Prof. Baša nam je zaupal, da je v času svojega službovanja v Egiptu imel priložnost spoznati študente različnih družbenih slojev, ki si svojih političnih stališč nikakor niso upali izražati v družbi. Bali so se, da bi bili utišani, kaznovani, saj predsednik Mubarak vlada s trdo roko, je dejal naš prof. Baša, ki je ob tem dodal, da v Egiptu strah in trepet predstavlja policija. Nemalokrat pa se je našemu sogovorniku zgodilo, da so študentje vsak posebej pristopili k njemu in potožili, da ne vedo, kaj jim bo prinesla prihodnost. Bili so zelo kritični do dela vlade in celo zafru-strirani, je razložil prof. Baša, ki je poudaril, da so bile želje po demokratičnih spremembah med Prof. Danilo Baša mladino močno prisotne, saj so bili skoraj vsi siti tega režima. V Egiptu obstaja sloj bogatih, družbena elita, ki je v manjšini, velika večina ljudi pa živi na pragu revščine. In kako je egiptovskemu predsedniku uspelo kar trideset let imeti prevlado nad ljudstvom? Na to vprašanje je prof. Baša odgovoril, da je bilo to možno zaradi discipline in ustrahovanja, ki ga je vlada izvajala nad vsemi svojimi političnimi nasprotniki. Če se z delovanjem Mubarakove vlade nisi strinjal, si bil likvidiran, je pojasnil govornik, ki je ob tem še dodal, da v Egiptu obstaja še en problem, ki je povezan z opozocijo; ta namreč ni enotna. Po besedah sogovornika naj bi se ena opozicijska opcija zadovoljila z Mubarakovo izjavo, da na novembrskih predsedniških volitvah ne bo več kandidiral, drugi pa zahtevajo več - Mubarakov takojšen odstop. Vendar pa je takšno ravnanje opozicije razumljivo, saj režim ni dopuščal razvoja opozicije, je ocenil Baša. Na vprašanje, ali gre Mubaraku verjeti, da na predsedniških volitvah ne bo več kandidiral, pa nam je sogovornik dejal, da on žal tej izjavi ne verjame. Podobnega mnenja pa naj bi bili tudi številni lokalni strokovnjaki, ki so, tako kot Danilo Baša, mnenja, da ima Zahod do Egipta protislovno politiko. Po eni strani podpira demokracijo in posledično tudi upor množice, hkrati pa Mubaraka ni sposoben pozvati, naj odstopi. V našem pogovoru smo se dotaknili tudi osebnih zgodb in turizma, ki v Egiptu predstavlja pomembno gospodarsko panogo in ki bo zelo prizadet, saj se izguba iz dneva v dan veča. Prof. Baša nam je zaupal, da je v teh dneh prejel elektronsko pošto gospe, ki je sicer sestra njegove učiteljice arabščine. V e-pismu gospa apelira na vse Egipčane po svetu, naj podprejo upornike in njihove želje po demokratičnih spremembah, saj so naveličani kršitve osnovnih človekovih pravic. Sin te gospe naj bi namreč v preteklih dneh za angleški BBC podal izjavo, nakar so ga Mubarako-vi privrženci brutalno pretepli. To je dokaz, kako avtokratski režim ima Egipt, pravi naš sogovornik, ki je še pristavil, da si želi, da bi ta vstaja uspela, kajti v nasprotnem primeru se obetajo hudi časi. Policija namreč vse protestnike fotografira in snema, ta material pa bo, če bo upor zatrt, brez zadržkov uporabila proti vsakemu posamezniku. Položaj ljudstva se bo v tem primeru še poslabšal, zato si močno želim, da bi vstaja uspela in da bi Egipčani zaživeli v demokraciji, saj si to še kako zaslužijo, je ob koncu našega pogovora dejal Danilo Baša. (sč) Zgodovina sodobnega Egipta KAIRO - Egipt se lahko pohvali s slavno preteklostjo od časa faraonov do 3. stoletja pred Kr. A deželi so potem dve tisočletji vladali tujci. Osamosvajanje se je začelo šele v začetku 20. stoletja, z razglasitvijo republike leta 1953 pa se je začela doba modernega Egipta, ki je danes pred pragom nove revolucije. 1882 - Britanci okupirajo Egipt, ki je sicer formalno še vedno del Otomanskega cesarstva. 1914 - Ob izbruhu prve svetovne vojne Egipt postane britanski protektorat. 1922 - Po več uporih prebivalstva Britanci priznajo neodvisnost kraljevine Egipt, vendar ohranijo nadzor nad Sueškim prekopom in zunanjo varnostjo države. 1948 - Vojna med Egiptom in Izraelom, v kateri Egipt utrpi boleč poraz, kralj Faruk pa izgubi ves ugled. 23. julij 1952 - Skupina vojaških častnikov pod vodstvom generala Mohameda Nadžiba izvede državni udar in strmoglavi kralja Faruka. Dan postane nacionalni praznik. 18. junij 1953 - razglasitev republike Egipt pod vodstvom predsednika Mohameda Nadžiba. 1954 - Na čelo države se povzpne Gamal Abdel Naser, resnični arhitekt revolucije leta 1952, ki je Egiptu vladal vse do svoje smrti leta 1970. Naser je bil eden ključnih akterjev pri oblikovanju Gibanja neuvrščenih (1961) in Palestinske osvobodilne organizacije (1964), bil je borec proti imperializmu v arabskem svetu in Afriki. Zavzemal se je za nacionalistično politiko pan-arabizma, ki so jo poimenovali po njem - naserizem. 1956 - Sueška kriza, ki jo je sprožila odločitev Svetovne banke in ZDA, da ne bosta sofinancirali velikega Asuanskega jezu, ki ga je Egipt začel graditi na Nilu, zaradi česar Egipt 26. julija 1956 nacionalizira Sueški prekop. oktober-november 1956 - Britanske in francoske sile okupirajo Sueški prekop. Zaradi pritiskov ZDA, takratne Sovjetske zveze in ZN so sicer morale vojaško akcijo opustiti, Naser pa je izšel kot veliki zmagovalec. 1958 - Egipt skupaj s Sirijo oblikuje Združeno arabsko republiko (ZAR), ki je obstajala do leta 1961, ko je Sirija izstopila. Egipt se sicer še vse do leta 1971 predstavlja kot ZAR. 1961 - Naser skupaj z jugoslovanskim predsednikom Josipom Bro-zom Titom in indijskim premierom Jawaharlalom Nehrujem ustanovi Gibanje neuvrščenih. Naserjeva priljubljenost tako doma kot v arabskem svetu je neomajna, čeprav državi vlada kot avtokrat, na Zahodu pa velja za naklonjenega Sovjetom. 1967 - Egipt je skupaj s Sirijo in Jordanijo poražen v šestdnevni vojni z Izraelom, ki okupira Sinajski polotok. To je močan udarec Naserjevemu ugledu tako doma kot na tujem. Sicer ponudi odstop, a ostane na čelu Egipta, ker tako zahtevajo množice demonstrantov. 1970 - Po smrti Naserja postane predsednik Egipta Anvar el Sadat, prav tako eden voditeljev revolucije leta 1952. oktober 1973 - Sadat sproži vojno z Izraelom in po začetnih uspehih sicer doživi vojaški poraz, a je to uvod v pogajanja z Izraelom in vrnitev Sinajskega polotoka, ponovno pa vzpostavi tudi ponos Egipta. 1973-1977 - Sadat izvaja korenite politične in gospodarske reforme, konča obdobje politike naserizma in začne uvajati večje politične svoboščine ter vzpodbuja zasebna vlaganja. Toda reforme imajo malo vpliva na povprečne Egipčane, kar leta 1977 pripelje do množičnih protestov proti Sadatu. Egipt kasneje zajame nasilje, zaradi česar se v državi poveča represija. 17. september 1978 - Sadat in izraelski premier Menahem Begin ob posredovanju ZDA skleneta zgodovinski sporazum v Camp Davidu. 26. marec 1979 - Egipt in Izrael skleneta mirovni sporazum, po katerem Egipt leta 1982 ponovno dobi pod nadzor Sinajski polotok. V tem obdobju se močno okrepijo odnosi med Egiptom in ZDA. 6. oktober 1981 - Sadat je ubit v atentatu islamskih skrajne-žev. Oblast prevzame podpredsednik Hosni Mubarak, ki še isti mesec postane predsednik države. Kasneje je na še treh referendumih potrjen za dodaten šestletni mandat, nazadnje leta 2005, vendar pa je bil edini kandidat. 1981 - 2006 - Mubarak izvaja številne reforme, predvsem na gospodarskem področju. Egiptovski bruto domači proizvod se po-četveri. Kljub temu pa uvaja le malo političnih reform. Egipt ostaja policijska država, opozicija - predvsem Muslimanska bratovščina - je zatirana. Mubarak velja za avtokrata, pa čeprav zmernega. od 1990 - Islamski skrajneži v Egiptu postanejo še posebej agresivni; ubitih je več vodilnih egiptovskih politikov. Leta 1993 je bilo v terorističnih napadih v Egiptu ubitih 1106 ljudi. 17. november 1997 - V pokolu pred antičnim egipčanskim templjem pri Luksorju je bilo ubitih 62 turistov. Odgovorni naj bi bili teroristi, povezani z mrežo Al Kaida. 7. oktober 2004 - V terorističnih napadih na hotele v Tabi na Sinajskem polotoku je bilo ubitih 34 ljudi, 171 pa ranjenih. 23. julij 2005 - V nizu bombnih napadov na hotele v letovišču Šarm el Šejk na Sinajskem polotoku je bilo ubitih 88 ljudi, preko 150 pa ranjenih. To je bil najhujši teroristični napad v zgodovini Egipta. 24. april 2006 - V treh bombnih napadih na hotele v Dahabu na Sinajskem polotoku je bilo ubitih 23 ljudi, okoli 80 ranjenih, med njimi številni turisti. 1. januar 2011 - V samomorilskem napadu na koptske kristjane v Aleksandriji je bilo ubitih 23 ljudi, skoraj 100 ranjenih. 25. januar 2011 - Po revoluciji v Tuniziji se začnejo ulični protesti proti Mubarakovemu režimu tudi v Egiptu. Mubarak sicer obljublja reforme, a protestniki zahtevajo njegov odstop. 1 4 Sobota, 5. februarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Obračun finančne straže za lansko leto Na Goriškem največ utajevalcev v deželi Lani so jih sodstvu prijavili 81 - Državni blagajni so odtegnili skoraj 52 milijonov evrov bumbaca V goriški pokrajini je bilo lani v primerjavi s številom prebivalcev največ davčnih utajevalcev v Furlaniji-Julijski krajini. Iz obračuna finančne straže za lansko leto namreč izhaja, da je bilo v naši deželi skupno odkritih 308 davčnih utajevalcev; med njimi jih je bilo 153 iz Vidma, 81 iz Gorice, 41 iz Pordenona in 33 iz Trsta. Finančni stražniki so ugotovili, da so utajevalci skupno odtegnili državni blagajni 42 milijonov evrov neporavnanega davka na dodano vrednost in 164 milijonov evrov neporavnanih drugih davčnih obveznosti. Goriški utajevalci so se »odlikovali« tudi po vsoti denarja, ki so ga nezakonito v spravili v žep. Skupno niso plačali za okrog šest milijonov evrov davka na dodatno vrednost, veliko bolje pa so se odrezali pri ostalih davkih, saj so utajili skoraj 46 milijonov evrov (točneje 45.950.000 evrov), kar je približno tretjina vseh utajenih davkov v deželi. Finančni stražniki so tako med letom odkrili podjetje iz južne Italije, ki je po selitvi v goriško pokrajino »pozabilo« plačati pet milijonov evrov davkov; po drugi strani so izsledili tudi podjetnika, ki sta imela sedež svojega podjetja na Portugalskem, v resnici pa sta svoje posle vodila na Goriškem in pri tem državni blagajni odtegnila 4.500.000 milijone evrov. Finančni stražniki so uspešno zaključili tudi več manjših preiskav, v okviru katerih so odkrili najrazličnejše oblike kršenja davčnih predpisov. Finančni stražniki so med lanskim letom skupno opravili 841 davčnih kontrol; poleg utajevalcev so odkrili tudi številna podjetja in posameznike, ki so z raznimi kršitvami davčno blagajno oškodovali za 10.298.000 evrov neporavnanega davka na dodano vrednost in za 46.754.000 evrov neporavnanih neposrednih davkov. Zaradi kršitev davčne zakonodaje so poleg tega aretirali pet oseb, opravili pa so kar 8.903 kontrole glede izdajanja faktur in računov. Na podlagi podatkov finančne straže je mogoče sklepati, da je utajevanje davkov na Goriškem vse bolj razširjeno; leta 2009 so namreč prijavili 73 utajevalcev (osem manj kot lani), ki so skupno utajili 39 milijonov evrov, kar je za sedem milijonov evrov manj kot lani. Finančni stražniki so tudi na Goriškem pozorno preverili številne prošnje po raznih oblikah socialne pomoči in olajšav, saj je vse več takih, ki vanje vključijo ponarejene podatke. Skupno so tako v goriški pokrajini prijavili 33 oseb, ki so skušale koristiti razne oblike socialne oblike, čeprav do tega niso imele pravico. Velika pozornost preiskovalcev je bila namenjena delu na črno, ki je seveda razširjeno tudi na Goriškem. Finančni stražniki so skupno obravnavali 255 primerov zaposlovanja na črno oz. brez vse potrebne dokumentacije. Finančni stražniki so ob tem opravili osem zaplemb premoženja, ki je skupno vredno 2.204.000 evrov, zasegli so 54 kilogramov tobačnih izdelkov, 357.000 kosov ponarejenega blaga, 18 gramov hašiša in marihuane ter 50 gramov kokaina in heroina. Ne nazadnje so opravili še 153 preverjanje cen po raznih trgovinah. (dr) GORICA - Zaskrbljenost zaradi krčenja rajonskih svetov Kršitev zaščitnega zakona brez pravega prihranka Raven zaščite slovenske in furlanske manjšine se bo znižala, prihranek pa bo skromen ali pa ga sploh ne bo. Tako so predsedniki rajonskih svetov za Štandrež, Podgoro, Pevmo Štmaver in Oslavje ter Ločnik komentirali določila novega deželnega zakona o rajonskih svetih, ki omogoča občinam dežele Furlanije-Julijske krajine, da ohranijo rajonske svete, obenem pa predvideva znižanje njihovega števila. V Gorici bi od sedanjih desetih krajevnih svetov po novem ohranili le štiri. , saj zakon predvideva, da lahko ohranijo občine do 50.000 prebivalcev - naša jih ima približno 35.800 - le en rajon na 10.000 prebivalcev. Ob tem se bo znižalo število svetnikov; danes jih je v vsakem rajonu 16, po novem pa jih bo le 10. Za predsednike in svetnike je ne nazadnje predvideno znižanje sejnin. »Če "slovenskih rajonov ne bo več, se bo posledično tudi znižala raven zaščite slovenske manjšine v Gorici. S tem se krši določila zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001,« je povedal predsednik rajonskega sveta za Štandrež Marjan Brescia, ki je obenem pripomnil, da so uprave že v zadnjih letih premalo upoštevale vlogo rajonskih svetov. »Kar se pa honorarjev tiče, je stvar smešna. Jaz mesečno prejemam 175 evrov neto, honorar zadnjih petih mesecev pa sem namenil revnejšim družinam, ki imajo otroke v Mladinskem domu,« je povedal Brescia. »Štirje rajoni so absolutno premalo, potrebovali bi jih vsaj pet ali šest,« je ocenil Lovrenc Persoglia, predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje, in nadaljeval: »Z ukinjanjem rajonov ne bodo rešili javnih financ, saj je delo rajonskih svetov temeljilo predvsem na prostovoljnem delu. Občini smo v pomoč.« Na isti valovni dolžini je tudi predsednik rajonskega sveta za Pod-goro Walter Bandelj, ki meni, da je potrata denarja, ki bremeni javne blagajne, drugje. »Ob kršenju zaščitnega zakona bo nižanje števila rajonov imelo tudi druge negativne posledice. Meni ne gre za njihovo ohranitev, ker sem predsednik, saj bom z letom 2012 Marjan Brescia bumbaca Lovrenc Persoglia bumbaca Giorgio Stabon bumbaca Walter Bandelj bumbaca zaključil svoj mandat, pač pa zato, ker imajo rajoni pomembno vlogo na teritoriju. Predsedniki in svetniki bi lahko tudi bili brez sejnin in honorarjev, dovolj bi bilo, da bi jim plačevali stroške za telefon ali bencin,« je povedal Bandelj. Predsednik rajonskega sveta za Ločnik Giorgio Stabon je opozoril, da »drastično« znižanje števila rajonov ne upošteva značilnosti obrobnih predelov goriške občine, kjer sta v večjem številu prisotni slovenska in furlanska manjšina. »Rajonski sve- ti imajo pomembno funkcijo posrednika med potrebami občanov in občinsko upravo,« je povedal Stabon, ki upa, da pri delitvi goriške občine na štiri rajonske svete ne bo prišlo do »vojne med reveži«. O učinkih novega zakona in nadaljnjih korakih se bodo predsedniki vseh goriških rajonskih svetov in pristojni goriški občinski odbornik Fabio Gentile pogovorili v ponedeljek, ko se bodo sestali na goriškem županstvu. Srečanje bo ob 18. uri. (Ale) GORICA - Rajoni Gabrovec zavrača Gentilejeve kritike Goriški podžupan Fabio Gentile očitno razpolaga z omejenimi informacijami. Tako je povedal Igor Gabrovec, deželni svetnik stranke Slovenska skupnost, ki mu je Gentile v prejšnjih dneh v izjavi za naš dnevnik očital, da se tudi sam ni dovolj zavzemal za ohranitev višjega števila rajonskih svetov v Gorici. »V svoji izjavi goriški podžupan Gentile čisto po nepotrebnem, ko že ne krivično, spusti nekaj pikrih puščic tudi na moj račun, češ da naj si ne bi prizadeval za ohranitev avtonomije slovenskih rajonov. Resnica je povsem nasprotna, saj si upam trditi, da sem bil morda edini, ki je v razpravi v deželnem svetu tako novembra kot tudi med sredinim zaključnim zasedanjem izrecno izpostavil element slovenske prisotnosti in njene vloge tudi v instituciji rajonskega sveta. Te sem, tako goriške kot tržaške, zagovarjal tudi zaradi povezovalne vloge, ki jo imajo v odnosu med običajno centralistično zazrtimi županstvi in mestnimi periferijami, ki so daleč od pogleda, pa tudi daleč od pozornosti in blagajne občinskih uprav,« je povedal deželni svetnik Gabrovec in nadaljeval: »To vlogo so nasprotniki rajonskih svetov - Severna liga v prvi vrsti - v deželnem svetu odločno in mestoma zelo žaljivo zanikali, zlasti z zbadljivkami glede "potrate" denarja za itak nizke sejnine rajonskih upraviteljev.« Gabrovec ne skriva, da je deželni zakon pomanjkljiv, »a je sad najboljše ali če hočemo najmanj slabe možne sinteze v avli deželne skupščine«. »Brez tega zakona bi bili rajonski sveti ukinjeni, saj bi avtomatično nastopil državni zakon. Glede Gorice je na dlani, da predstavljajo Pevma, Ločnik, Podgora in Štandrež neke zaokrožene celote, okoli katerih lahko gravitirajo naravno povezani zaselki. Vprašanje se kvečjemu postavi, ali je sploh potrebno in smotrno, da je mestno središče paradoksalno "decentrirano" v samostojen rajonski svet, potem ko naravno gravitira neposredno na županstvo,« je povedal Ga-brovec in zaključil: »Glede na danost deželnega zakona, ki je "spakedranščina", dajmo sedaj preveriti možnost, ali je tehnično in politično uresničljivo oblikovanje štirih sosvetov, ki naj svojo vlogo utemeljijo ravno v "ločenosti" od mestnega središča. Da smo tam Slovenci je le še dodaten argument, ki dokazuje neko posebnost.« SOVODNJE - Občina Delovni sodnik razsodil v korist nekdanje prevajalke Goriški delovni sodnik je razsodil v korist prevajalke, ki se je pritožila na odločitev sovodenjske občine, da jo nadomesti z drugim prevajalcem. Sodba je bila izrečena v decembru, občinska uprava pa je uradno obvestilo prejela 25. januarja. Zadeva sega v leto 2004, ko so na občini v Sovodnjah izpeljali natečaj za zaposlitev prevajalca. Zmagala je prevajalka, ki je nato nekajkrat opravljala svoj poklic na sovodenjski občini, nato so jo med obdobjem odsotnosti nadomestili s prevajalcem, ki se je na lestvici uvrstil za njo. Prevajalka je prepričana, da je bila nadomestitev nezakonita, zato se je pritožila delovnemu sodniku, ki je sedaj razsodil v njeno korist. Na podlagi razsodbe naj bi sovodenjska občina poravnala prevajalki vsa plačila, do katerih je imela po pogodbi pravico; poravnati bo morala tudi sodne stroške. »Preverjamo utemeljenost razlogov, ki so v osnovi izdane razsodbe, v luči morebitnih nadaljnjih korakov,« pravi županja Alenka Florenin. Ker je bila sodba izrečena v prvi stopnji, se lahko občina odloči za vložitev priziva, ali bo to tudi storila, pa bo znano v prihodnjih tednih. Z zadevo so bili seznanjeni načelniki občinskih svetniških skupin, zato je pričakovati, da bo o tem govor na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo 9. februarja. Po nepotrjenih vesteh na razsodbo čaka pravdanje še z drugim občinskim uslužbencem zaradi prekinitve delovnega razmerja. TRŽIČ - Kriza v podjetju Eurogroup Dopolnilna blagajna namesto mobilnosti Za delavce tovarne Eurogroup, za katero se je lani poleti začel stečajni postopek, se bodo lahko izognili mobilnosti. Dodelitev dodatnih 39 tednov redne dopolnilne blagajne, za katero se zavzemajo sindikati kovinarjev, pa bo možna le v primeru, da bo zavod Inps v to privolil. »Prvi sestanek ocenjevalne komisije zavoda Inps bo potekal v ponedeljek, vendar menimo, da podjetju ne bo uspelo pravočasno vložiti zahteve. bolj možno je, da bo komisija vprašanje podjetja Eurogroup obravnavala na prihodnji seji, ki bo konec meseca,« je povedal predstavnik goriškega pokrajinskega tajništva sindikata Fiom-Cgil Fabio Baldassi, ki se je v sredo udeležil srečanja na sedežu goriške zveze industrialcev Confindustria s predstavniki sindikatov Fim in Uilm in vodstvom družbe. Le-ti upajo, da bo odgovor zavoda Inps pritrdilen, saj bo drugače delavce po 11. marcu, ko zapade redna dopolnilna blagajna, čakala mobilnost. VILEŠ - Aretirali Ukrajinca Sedel za volanom ukradenega kombija 28-letnik je bil iz Lombardije namenjen proti Sloveniji Osebje mejne policije iz Gorice je minulo noč aretiralo ukrajinskega državljana, ki je sedel za volanom v Lombardiji ukradenega kombija. Do aretacije je prišlo takoj po cestninski postaji pri Vilešu. Policisti so ustavili za pregled vozilo, njegov voznik pa ni znal pojasniti, kam je namenjen in kaj prevaža. Zaradi tega so se policisti odločili za pregled dokumentov voznika in kombija, tako da so kaj kmalu ugotovili, da so vozilo ukradli nekaj ur prej v Lombardiji. Ko so to ugotovili, so nataknili lisice ukrajinskemu državljanu, sicer 28-letnemu R.O., za katerega se je izkazalo, da je že imel opravka s silami javnega reda. Pod drugo istovetnostjo so ga prijavili zaradi raznih kraj in tihotapljenja tobačnih izdelkov, poleg tega pa je prefekt iz Milana izdal dekret, na podlagi katerega bi moški moral zapustiti državo. Tega ni storil, zdaj pa se nad svojo odločitvijo lahko zamisli v goriškem zaporu. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. februarja 2011 15 GORICA - S prerezom traku predali namenu »Doma podjetij« Po obnovi vile Olivo na vrsti sedež pokrajine Pokrajinsko palačo bodo izpraznili in temeljito posodobili - V dela bodo vložili 5.400.000 evrov Na Korzu Italia je včeraj potekalo slovesno odprtje vile Olivo. V restavrirani palači bo goriška pokrajina že prihodnji teden začela urejati t.i. Dom podjetij, neke vrste enotno okence za gospodarske akterje pokrajine, kjer bodo imeli sedež Pakt za razvoj, pokrajinski uradi za načrtovanje, okence za informacije o čezmejni gospodarski ponudbi, okoljski sektor goriške pokrajine, oddelki za kulturo in energijo ter drugi uradi, ki imajo neposredne stike z gospodarstveniki. Zdaj, ko je tudi ta projekt mimo, se bo lahko goriška pokrajina posvetila drugemu obnovitvenemu posegu, in sicer posodobitvi svojega glavnega sedeža na Korzu Italia, zaradi katerega se bodo morali razni oddelki in uradi za dveletno obdobje preseliti in razpršiti po mestu. Sedež pokrajine je temeljite obnove potreben že več let. O »restylingu« je bil govor že v prejšnjih mandatnih dobah, letos pa bo šlo zares. Predvidena sta dva sklopa del: prvi je vreden 3.100.000 evrov, drugi pa 2.300.000 evrov. Popolnoma bodo obnovili napeljavo, kurjavo, tla, podstrešje in okna, »lepotnega posega« pa bo deležno tudi pročelje pokrajinske palače. Dela se bodo začela v drugi polovici letošnjega leta, po pokrajinskih volitvah, trajala pa naj bi leto pol oz. dve leti. »Verjetno se bodo uradi začeli seliti v druga pokrajinska poslopja v mestu v poletnih mesecih. V današnjem sedežu bosta ostala le oddelka za šolstvo in socialne politike, ki sta v novejšem delu stavbe,« so povedali na goriški pokrajini. Načrt selitve je v pripravi, zato začasni sedeži posameznih uradov niso še dokončno določeni. Predsedstvo in tiskovni urad bosta verjetno našla sedež v hiši Morassi v grajskem naselju, izkoristili pa bodo tudi palačo Attems-Petzenstein in druge stavbe v pokrajinski lasti. Uradi za načrtovanje, kulturo, turizem, kmetijstvo, energijo in okolje pa se bodo, kot rečeno, že v prihodnjih tednih vselili v vilo Olivo. Na včerajšnjem odprtju so se ob pokrajinskih upraviteljih zbrali predstavniki institucij, med katerimi je bila prefektinja Maria Augusta Marrosu, sil javnega reda, gospodarskih združenj in sindikatov, prišli pa so tudi predstavniki občin. Ob tržiški pod-županji Silvii Altran in sovodenjski županji Alenki Florenin sta se odprtja udeležila župan občine Šempeter-Vrtojba Milan Turk in novogoriški podžupan Tomaž Slokar, izstopala pa je odsotnost predstavnikov občine Gorica (če izvzamemo občinskega svetnika DS Aleša Waltritscha, ki pa je na odprtju predstavljal SGGZ). »V vilo Olivo se bodo preselili vsi uradi, ki skrbijo za odnose s podjetji. To morda samo po sebi ne bo spremenilo usode goriškega gospodarstva, vendar dobro ponazarja vlogo, ki jo ima podjetništvo za našo prihodnost,« je povedal predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je izpostavil tudi pomen okenca za čezmejno gospodarstvo, kjer bodo ponujali informacije o podjetjih, industriji, namembnosti zemljišč, itd. na italijanski in slovenski strani meje. Pozdravila sta tudi predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata in predsednik goriške zveze industrialcev Confindustria Gianfranco Di Bert, ki je poudaril, da je odprtje »Doma podjetij« pomemben korak v smeri ustanovitve »enotnega okenca za podjetja« in poenostavitve birokratskih postopkov, ki je za gospodarske dejavnosti težko breme. Pokrajinska uprava Enrica Gherghet-te 135-letno poslopje prevzela leta 2007, vanj Včeraj so odprli obnovljeno vilo Olivo (desno), v drugi polovici letošnjega leta se bodo začela dela na glavnem sedežu goriške pokrajine (levo) bumbaca pa je vložila pribižno 1.300.000 evrov. Del sredstev je vložila pokrajina sama, ostalo pa je krila goriška Trgovinska zbornica z denarjem iz Goriškega sklada. Vila Olivo ne bo namenjena le podjetjem in uradom: park za stavbo bo namreč na voljo mestu in predvsem otrokom, saj ga bodo opremili z igrali in klopmi. Med udeleženci odprtja je ne nazadnje bil pokrajinski svetnik Liste Občanov Luciano Migliorini, ki ni nikoli skrival svojega nasprotovanja odkupu gosposke vile in odprtju »Doma podjetij«. »Investicija je bila pretirana, saj bi lahko v bližini sedeža pokrajine našli dodatne urade za bistveno manjšo vsoto. Ob tem se mi zdi, da v vili Olivo ni prostorov za arhive,« je povedal Migliorini. (Ale) GORICA V Auschwitz odpotovalo 70 mladih Približno sedemdeset dijakov iz raznih višjih srednjih iz vse goriške pokrajine je včeraj skupaj s svojimi spremljevalci odpotovalo z Vlakom spomina v Krakov. Udeleženci projekta so se zbrali pred železniško postajo, od koder so z avtobusom odšli v tržaško Rižarno, kjer je bilo uvodno srečanje. V Trstu so se dijakom iz vseh štirih pokrajin naše dežele pridružili mladi iz drugih krajev Italije; med njimi je bilo največ višješolcev iz Piemonta, od koder je tudi združenje Terra del Fuoco, ki je organizator pobude. V Rižarni so prisluhnili pričevanjem nekaterih bivših internirancev, nato pa so se odpravili v Videm, kjer so zvečer stopili na vlak. Danes dopoldne bodo prispeli v Krakov in se nastanili po hostelih. V naslednjih dneh so predvidene razne delavnice, jutri si ogledali judovski geto, v ponedeljek pa bodo obiskali taborišči Auschwitz in Birkenau. Med udeleženci iz goriške pokrajine, ki je vzgojni projekt podprla s 15.000 evri, so dijaki iz višjih srednjih šol iz Gorice, Tržiča, Gradišča in Štarancana. »Nekaj je tudi dijakov iz slovenskega tehničnega in licejskega pola,« pojasnjuje pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je sinoči pospremil Vilmo Braini v Videm. Bivša taboriščnica, ki bo junija dopolnila 83 let, se je tudi letos odpravila z mladimi na Poljsko, da bi jim spregovorila o težkih izkušnjah, ki jih je doživela v taborišču Bergen-Belsen. TRŽIČ - Gradbena dela bodo zaključili pred junijem Širili bodo cestninsko postajo Z dodatnima pasovoma želijo omiliti dopustniške zastoje, ki so lani poleti povzročili velike težave - Vložili bodo nekaj manj kot milijon evrov Cestninsko postajo pri Moščenicah bodo razširili. Projekt, ki bo služil zmanjšanju dopustniških zastojev v poletnih mesecih, so včeraj predstavili podkomisar za avtocesto A4 Riccardo Riccardi, ki je obenem deželni odbornik dežele FJK, in predstavniki družbe Autovie Venete, ki so povedali, da bodo gradbena dela stekla v kratkem. Načrt predvideva, da bodo sedanjim sedmim izhodom (v smeri proti Trstu) dodali dva pasova, ob tem pa bodo izboljšali prometno signalizacijo. »Cestninska postaja pri Moščenicah je po vhodu na obvoznico pri Me-strah najbolj kritična točka na avtocesti A4. Zastoji, ki so REDIPULJA - Hitra železnica Kam bo šlo kamenje? Ugovor k projektu hitre železnice Ronke-Trst bo pripravila tudi občina Foljan-Redipulja, čeprav po njenem ozemlju dejansko niso začrtali trase petega koridorja. Kot pojasnjuje župan Antonio Calligaris, načrt za hitro železnico vsebuje tudi podatke o kamenju in materialu, ki ga bodo izkopali med gradnjo predorov pod Krasom. Tehniki podjetja Italferr so izračunali, da naj bi skupno izkopali 6.800.000 kubičnih metrov kamenja, od katerih bodo kot gradbeni material uporabili približno 2.900.000 kubičnih metrov. Z ostalimi 3.900.000 kubičnimi metri kamenja naj bi poskrbeli za zapolnitev opuščenega kamnoloma, ki se nahaja nedaleč od gradbišča; za to so v igri opuščeni kamnolomi v Zagraju, Marianu, dva pri Trstu in eden med Redipuljo in Ronkami. Župan Calligaris opozarja, da bodo kamnolom pri Re-dipulji zaprli leta 2017, nato pa že imajo načrt za njegovo prekvalifikacijo in zaradi tega nočejo kamenja, ki ga bodo izkopali pod Krasom za gradnjo predorov hitre železnice. Cestninska postaja pri Moščenicah danes (levo) in po načrtovani širitvi (desno) se prej pojavljali pri Villaboni, so zdaj vedno bolj pogosti pri Moščenicah,« je povedal Riccardi in poudaril, da je bil poseg nujen: »Dela bomo razdelili v dva sklopa. Prvi, ki bo zaključen v kratkem, predvideva povišanje števila izhodov, v okviru drugega, ki bo potekal vzporedno z realizacijo tretjega voznega pasu na avtocesti A4, pa bomo popolnoma preuredili strukturo postaje.« Širitev cestninske postaje pri Moščenicah bo dokaj kompleksen poseg, saj bo potekal na območju, ki je iz okoljskega vidika zelo občutljivo. Dela se bodo začela v kratkem, s poenostavitvijo birokratskih postopkov, ki jih mogoča komisarska uprava, pa se bo prvi sklop zaključil že junija, torej pred dopustniško gnečo na cestah. V dela bodo vložili približno en milijon evrov. »Neprimernost cestninske postaje pri Moščenicah je lani poleti prispevala k nastanku zastojev in kolon, ki so presegale dvajset kilometrov. Ta problem bomo s širitvijo postaje omilili, kar pa ne pomeni, da bodo kolone avtomobilov izginile,« je povedal predsednik družbe Au-tovie Venete Emilio Terpin in dodal, da bodo v poletnih mesecih tudi povišali število uslužbencev, ki bodo nadzorovali promet pri cestninski postaji. (Ale) GORICA - Pojasnilo zdravstvenega podjetja Oskrba za vse Za koriščenje storitev delavci in študentje morajo vložiti prošnjo »Vsi italijanski državljani, ki se iz drugih pokrajin začasno preselijo na Goriško, imajo pravico do osnovne zdravstvene oskrbe, ki jo zagotavlja naše zdravstveno podjetje.« Tako sporočajo iz goriškega zdravstvenega podjetja in pojasnjujejo vsebino konvencije, ki so ga 16. novembra podpisali s konzorcijem za razvoj goriškega univerzitetnega pola. Konvencija se vključuje v protokol, ki urejujejo dostop do osnovne zdravstvene oskrbe na državni ravni. »Vsi državljani, ki se zaradi študija ali dela, začasno preselijo v drug kraj imajo pravico do oskrbe, ki jo nudi tamkajšnje zdravstveno podjetje. Da lahko koristijo storitve novega zdravstvenega podjetja, pa morajo vložiti prošnjo v pristojnih uradih, kjer morajo predstaviti svojo zdravstveno izkaznico,« pojasnjujejo iz goriškega zdravstvenega pod- jetja in opozarjajo, da omenjena oskrba lahko velja za obdobje od treh mesecev do enega leta. Kdor se noče odločiti za omenjeno spremembo, lahko vseeno koristi storitev splošnih zdravnikov, katerih cena je določena na državni ravni. Zdravniški pregled tako stane 15 evrov, za pomoč na domu pa je treba odšteti 25 evrov. Koristniki omenjene storitve lahko zaprosijo za povračilo stroškov, tako da predstavijo prošnjo zdravstvenemu podjetju iz kraja, kjer stanujejo. »Splošne preglede za delavce in študente iz drugih krajev opravljajo vsi družinski zdravniki iz goriške pokrajine, ne pa samo dva zdravnika, ki sta bila omenjena v konvenciji, podpisani s konzorcijem za razvoj univerzitetnega pola,« še razlagajo iz goriškega zdravstvenega podjetja. 1 6 Sobota, 5. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR gorica - V centru Lojze Bratuž praznik mladinske ustvarjalnosti Shod proti vzpenjači / Iz gledališča spodbuda k negovanju jezika Standreški gledališčniki imajo obetaven podmladek - Podelili priznanja za natečaj Mladi oder Darwinovo drevo življenja Mnogi Goričani so se izrekli proti gradnji vzpenjače na grad, sedaj pa jih krajevna predstavnika Levice, ekologije in svobode Livio Bianchini in Marjan Sosol pozivata, naj se pridružijo njunemu jutrišnjemu shodu na Travniku. Sosol in Bianchini bosta ob 11. uri na trgu prisluhnila vsem, ki so prepričani, da je grajska vzpenjača nepotrebna potrata denarja. Četrtkov večer v nizu veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške pro-svete (ZSKP), je bil pravi praznik mladinske gledališke ustvarjalnosti. Pozdrav prirediteljev je prinesla Karen Ulian, nato pa so člani mladinskega dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež prikazali posrečeno predstavo Borisa Atanaskovica »Veter in Verica«, ki so jo pripravili pod mentorstvom Daniele Puje in v režiji Ane Facchini. Zgodba o mali Verici, ki ji je razigrani veter pomagal spet najti prijatelje in ji tako vrnil nasmeh na ustnice, je številne zbrane v veliki dvorani centra Lojze Bratuž resnično prevzela. Res lepo je bilo videti, kako mladi štandreški gledališčniki hodijo po stopinjah vaškega dramskega odseka, ki ve- Mlada publika v dvorani centra Bratuž (zgoraj) in skupina nagrajencev na odru (levo) bumbaca krmin Slovenski večer Nabirka za društveni sedež Slovenski večer. Tako so krminski Slovenci poimenovali družabni večer, ki ga prirejajo že kakih dvajset let, letos pa bo potekal jutri z začetkom ob 19. uri v gostilni Pri Lovcu na Subidi. Za pobudo je do pred kratkim skrbel Kulturni mladinski krožek, zdaj pa je organizacijo dogodka prevzel njegov naslednik - društvo Piccolo Collio, ki so ga ustanovili pred koncem lanskega leta. »Slovenski večer predstavlja lepo priložnost, da se srečamo Slovenci iz krminske občine in okolice. Na srečanju bo poskrbljeno za glasbo, zapel pa bo tudi pevski zbor s Plešivega, ki ga vodi Zdravko Klanjšček,« napoveduje Cristina Polencic v imenu društva Piccolo Collio in pojasnjuje, da bodo večer popestrili tudi z loterijo, s katero bodo zbirali sredstva za okrepitev društvenega delovanja. Krminska občina namreč pravkar pripravlja konvencijo z društvom, ki bo uradno prevzelo upravljanje poslopja bivše osnovne šole na Plešivem, za kar bo imelo precejšnje stroške. »V bivši šoli želimo dodatno razviti društveno dejavnost, v katero hočemo vključiti čim več mladih,« pravi Polenciceva in poudarja, da želijo okrepiti tudi sodelovanje s centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki svoje glasbene tečaje že vodi v bivši osnovni šoli na Plešivem. Polenciceva pojasnjuje tudi nadaljnje cilje društva Piccolo Collio, ki si bo poleg nadaljevanja pobud Kulturnega mladinskega krožka prizadevalo tudi za promocijo krajevnih proizvodov in za turistično ovrednotenje Brd. GORICA Solidarni podjetniki Tudi podjetja spodbujajo k solidarnost in človekoljubju. Z današnjim dnem in do 23. decembra bosta v goriškem Ki-nemaxu in kavarni Garibaldi na Korzu Italia skrinjici, v kateri bo lahko vsakdo pustil prostovoljni prispevek za združenje Casa mia, ki upravlja s tremi centri, namenjenimi svojcem bolnikov. Vsak center je opremljen z bivališči, ki jih pomoči potrebnim dajejo v brezplačno uporabo, delujejo pa v okviru bolnišnic S. Maria della Misericordia v Vidmu, Burlo Garofolo v Trstu in na Kati-nari v Trstu; njihovo delo sloni na prispevkih darovalcev, saj ne prejemajo ja- vne pomoči. Kinemaxu, ki ga upravlja družba Transmedia, in kavarni Garibaldi se je pridružila še nepremičninska agencija Ricci iz Gorice. Ob prispevkih, ki jih bodo nabrali v dveh skrinjicah, bodo omenjena podjetja namenila združenju Casa mia še delček letnega zaslužka; pobudniki akcije »In_fila per in sorriso« - Giuseppe Longo, Dennis Macedonio in Alberto Ricci - računajo, da se jim bodo s časom pridružili drugi podjetniki. Ob zaključku akcije, 23. decembra letos, bodo v kavarni priredili dražbo vin, v Kinemaxu pa poseben dogodek »live«. Zbrani denar bodo izročili 6. januarja 2012, hkrati pa bodo po istem vzorcu začeli nabirko prispevkov za neko drugo dobrodelno ustanovo. lja za eno najboljših in najuspešnejših amaterskih skupin v zamejstvu. Na oder je nato s črnim plaščem, metuljčkom, polcilindrom in gosposko palico stopil steber te skupine, Božidar Ta-baj. Mlademu občinstvu je postavil vprašanje: kaj je gledališče? Po nekaj odzivih je pribil: »Gledališče ste vi: igralci in gledalci.« Potrebni so tekst, kostumi, režiserji in šepetalke, brez vsaj enega igralca in vsaj enega gledalca pa ne gre. »Sicer je bolje, če je dvorana polna. Tako kot danes.« Zadnje čase ni vedno tako, je dodal. Po njegovem mnenju so dvorane - zlasti ko gre za profesionalno gledališče - vedno bolj prazne, ker so se ljudje naveličali neprimernih predstav, polnih vulgarnosti, golote in preklinjanja. Amaterji nadaljujejo svoje delo, ki je med ljudmi očitno zelo cenjeno, saj je odziv publike vedno izredno dober. Gledališče je tudi zelo koristno, je še povedal, saj zlasti otrokom in mladostnikom lahko pomaga pri premagovanju teme. »Take projekte bi morala nositi prav šola,« je povedal šolarjem, sredi katerih je med drugimi učitelji in profesorji sedela tudi ravnateljica goriške večstopenjske šole Elizabeta Kovic. Posebno zadovoljen je bil zato Tabaj, ko je prejel pismo profesorice Maje Brajkovič z nižje srednje šole Ivan Trinko. V želji, da bi šolarjem približala gledališče, je namreč v razredu postavila na noge prijetno razgibano komedijo »Cesarjeva nova oblačila«, ki so jo mladi zasnovali z izrednim navdušenjem, na oder pa postavili tudi po zaslugi dragocenega režijskega doprinosa Božidarja Tabaja. Ta je mlade še pozval, naj se tudi ob gledališču krepijo v narodni zavesti in ljubezni do materinega jezika, tako da bi »vsi postali malo čedermaci«. Svoj nastop je v soju žarometa sklenil z zadnjo pridigo Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca« in na poseben način poudaril: »Le eno vas prosim, rotim vas, oklepajte se svojega jezika s prav tako ljubeznijo kot svoje zemlje.« V zadnjem - slavnostnem - delu večera sta Franka Žgavec in Franka Padovan, predsednici centra Lojze Bratuž in ZSKP, na odru podelili priznanja za natečaj »Mladi oder«, ki sta ga razpisala ZSKP in Slovenska prosveta iz Trsta; slednjo je v dvorani zastopal Marij Maver. Nagrajeni so bili Dramski odsek PD Štandrež, Mladinski dramski odsek PD Štandrež, razred 2.B nižje srednje šole Ivan Trinko, O'Kla-pa Birmanci duhovnije sv. Ivana iz Gorice, Mala dramska družina SKPD F.B. Se-dej iz Števerjana, Otroška skupina SKD Hrast iz Doberdoba, Otroški pevski zbor PD Vrh Sv. Mihaela in Mladinski pevski zbor Rupa-Peč. »Drevo življenja. Evolucija skozi oči Charlesa Darwina« je naslov razstave, ki jo bodo 12. februarja odprli v obnovljeni palači Attems-Petzenstein na Kornu v Gorici. To bo prva razstava v deželi FJK, ki bo posvečena Darwino-vi teoriji o evoluciji in njenemu vplivu, na ogled pa bo do 19. junija. Prirejajo jo Pokrajinski muzeji iz Gorice, goriška pokrajina in združenje Codice - Idee per la cultura. Srečanje z Villarijem odpade Iz goriškega mestnega gledališča Verdi sporočajo, da bo za danes napovedano predavanje Lucia Villarija na temo 150-letnice združitve Italije odpadlo. Naslednje srečanje v okviru niza srečanj z avtorji bo v deželnem avditoriju v Gorici potekalo 26. februarja, ko bo na temo »Sever, jug in narodna identiteta« spregovoril novinar Marcello Veneziani. Danes zimska pravljica Danes ob 16.30 bodo v okviru niza Zimski popoldnevi v dvorani centra Studium v Gorici (Ulica Morelli št. 8) pripovedovali pravljico »La principessa del padiglione rosso« Nezamija Ganje. Perzijsko srednjeveško pravljico bo pripovedovala igralka Serena Di Blasio. Kultura v bivši karavli V okviru praznovanja slovenskega kulturnega praznika bo danes ob 18.30 v dvorani bivše solkanske karavle Prešernov dan v organizaciji mešanega pevskega zbora Slavec. Ob 20. uri pa krajevna skupnost Šempas prireja praznovanje kulturnega praznika v tamkajšnji kulturni dom. (km) Razstavlja Pino Furlan Danes ob 18. uri bodo v občinskem av-ditorju v Vili Vicentini v Ronkah odprli razstavo likovnega umetnika Pina Furlana z naslovom »La collezione ri-nata«; njegova dela bodo na ogled do 19. februarja. Tržič skozi fotografije Drevi ob 18.30 bodo v kavarni Car-ducci v Tržiču odprli fotografsko razstavo »Cant_Ieri« pordenonskega avtorja Enza Comina; dogodek prireja združenje LAngolo di Maritani. nova gorica - Na gimnaziji Dan rezijanske kulture Sedaj vedo, kje je Rezija Dijake so nagovorili Luigia Negro, Sandro Quaglia in jezikoslovec Matej Šekli - Spoznavanje zamejstva je vključeno v učni program tretjega letnika Luigia Negro (levo) na novogoriškem srečanju foto km. Na novogoriški gimnaziji so včeraj slovenski kulturni praznik obeležili z Dnevom rezijanske kulture. V goste so povabili Rezi-jana Luigio Negro in Sandra Quaglia ter jezikoslovca Mateja Šeklija, ki so dijakom in dijakinjam večplastno predstavili rezijansko pokrajino, tradicijo, kulturo, jezik in ples. Večina dijakov je pred tem zelo malo vedela o Reziji, po poldrugi uri druženja z gosti pa so odhajali zadovoljni in z novim znanjem. Kot je povedala pomočnica ravnatelja novogoriške gimnazije, Irena Zuljan, je slovenščina v zamejstvu del učnega programa v tretjem letniku. V tem okviru profesorji vodijo dijake na ekskurzije tako v Benečijo in Rezijo kot na Tržaško, torej Rezijo spoznavajo tudi »v živo«. »Šele takrat ugotovijo, da Rezija sploh obstaja, saj o njej malo ali nič ne vedo. Konec koncev tudi o Slovencih v Gorici malo vedo. Zato naša gimnazija na pobudo dijakov razmišlja o intenzivnejši komunikaciji z njimi. Sedaj to namreč poteka samo na ravni košarke,« dodaja Zuljanova. Besede profesorice so se potrdile v pogovorih z nekaterimi dijaki pred začetkom programa: večina jih Rezije ni poznala, slišali so morda že za Pravljice iz Rezije, več pa ne. Ideja, da se jim Rezijo približa skozi pripoved tistih, ki tam živijo in rezijanščino tudi uporabljajo, je tako naletela na plodna tla. Izjemno prijetna sogovornica Luigia Negro je občinstvu približala rezijanske brusače, tamkajšnje vasi, tipično hrano, govor, poezijo. Poudarila je tudi, da se rezijan-ščina izgublja in da če se le-ta ne bo prenesla na mlade rodove, bo v naslednjem desetletju ali dveh izgubljena. Gostje so nato odgovorili na nekaj v naprej pripravljenih vprašanj dveh dijakov, ki sta moderirala pogovor z njimi, nato pa so prisluhnili še vprašanjem iz občinstva. Dijake je zanimalo, kakšen je tipičen Rezijan, kaj je botrovalo razvoju rezijskega narečja, ali bi večja finančna podpora iz Slovenije pomagala k ohranitvi rezijanske kulture ter kakšen bi bil danes rezultat plebiscita, na katerem bi se Rezijani odločali tako za Italijo kot za Slovenijo. Ob branju poezije Silvane Paletti pa so prisotni v dvorani lahko ugotovili, da v prvem hipu nerazumljiva rezijanščina pozornemu poslušalcu kmalu razkrije številne podobnosti s slovenščino. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 5. februarja 2011 17 Iz predstave SEZONA SSG V GORICI Drevi »Kažin ali Karabinjerjeva Katra« V goriškem Kulturnem domu bo drevi ob 20.30 gledališka predstava »Kažin ali Karabinjerjeva Katra«, sicer najnovejša produkcija Slovenskega stalnega gledališča. Posebnost predstave, ki je vključena v goriško sezono SSG, je izbira teksta, ki je v prvi vrsti zgo-dovinsko-družbeni dokument iz za- foto agnese divo četka 19. stoletja. Avtor Vlaho Stulli ni bil namreč dramatik, temveč uradnik v mestnem sanitarnem inšpektoratu; njegovo delo je zato v prvi vrsti zapis o zelo realnih življenjskih okoliščinah družine Kate Sukurice in njenega moža Luke Ivanovica, poveljnika »med vrati ribarnice« v Dubrovniku. Po zaslugi Slovenskega stalnega gledališča je dubrovniška tragikomedija iz leta 1.800 doživela svojo slovensko praiz-vedbo v kraško-tržaškem narečnem prevodu Danijela Malalana. OBVESTILO Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije V PONEDELJEK, 7. FEBRUARJA 2011 Z A P R T O Za brezplačne čestitke in razna obvestila ter za sporočila naročnikov prosimo, da kličete tajništvo v Trstu na tel. 040-7786333 ali 040-7786330 (faks 040-772418) ali pišete na e-mail redakcija@primorski.eu od 10. do 15. ure M Izleti [I] Lekarne KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek okoli 21. ure; informacije po tel. 3276884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet ob dnevu žena v soboto, 12. marca, v vilo Manin, Valvasone in Fagagno; informacije in vpisovanje po tel. 0481-73398 (trgovina pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. ~M Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na ogled premiere komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Žerjala, ki bo v Sedeje-vem domu v Števerjanu danes, 5. februarja, ob 20.30; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.sedej.org. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 5. februarja, ob 21. uri »Duel«; nastopata pianist Staicu in violončelist Cirade; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 5. februarja, »Viva Opera Circus«, Piccola opera (od 3. do 6. leta starosti). M Koncerti V CENTRU MOSTOVNA bo drevi ob 21. uri večer v počastitev obletnice Fresh hip hop movement. Gostje bodo Freestyle (of the Arsonists), Valte-rap 'vs' King (Slo), Gio Green (Ita), DJ Supastar, DJ Deso & Ed Benga (Ita), DJ Skualo (Ita), Pipss. PD VRH SV. MIHAELA prireja enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov Zlata grla. Revialni del bo v so-vodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. GORICA - Koncertni niz »Faber Days« Genovski večer s Corsijem in Giuo V okviru koncertnih nizov »Faber Days« in »Across the border 2011« bo v torek, 8. februarja, ob 20.45 v goriškem Kulturnem domu vrhunski glasbeni dogodek. Nastopil bo eden izmed najbolj cenjenih italijanski kitaristov, Armando Corsi iz Genove, gostja večera pa bo pevka in kitaristka Marija Pierantoni - Giua iz Rapalla. Večer bo posvečen priznanim genovskim kan-tavtorjem, kot so Fabrizio De Andre, Ivano Fossati in Bruno Lauzi. Corsi je svojo kariero, v kateri je sodeloval tudi z Anno Oxo, Ornello Vanoni in Ivanom Fossati-jem, začel v genovskih gostilnah, ustvaril pa je izredno poseben slog, ki je poln čustvenega zanosa. Giua je njegova gojenka, ob sodelovanjih na festivalih Sanremo 2008 in Giorgio Gaber 2009 pa je zmagala številne nagrade, npr. na festivalih Castroca-ro in Recanati. Izreden glasbeni dogodek prirejajo v sodelovanju FolkClub Buttrio, kulturna zadruga Maja in Kulturni dom iz Gorice s pokroviteljstvom Fundacije Fabrizio De Andre onlus in dežele FJK. Rezervacije vstopnic na tel. 0481-33288. Armando Corsi Ü3 Obvestila ¿j Čestitke AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence srečanja za Valentinovo, da bo v soboto, 12. februarja, odpeljal v Pineto pri Grade-žu prvi avtobus s trga Medaglie d'oro v Gorici ob 16. uri s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal iz Štandreža ob 16.20, nato s postanki v Sovodnjah (ob 16.30), na Vrhu, Poljanah in v Doberdobu. Priporoča se točnost. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in fila-telije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 348-0417609. GORIŠKI OKOLIŠ ZAVODA ENTE TUTELA PESCA prireja v nedeljo, 6. februarja, čistilno akcijo na Soči v sodelovanju z društvi in institucijami. Zbirališče na parkirišču pred pevm-skim parkom ob 8.30. Ob slabem vremenu bo pobuda prenešena na prihodnjo nedeljo. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH obvešča, da bo v ponedeljek, 7. februarja, odprta samo v popoldanskem času od 15. do 18. ure, ob sredah pa bo odprta od 15. ure do 17.30. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v ponedeljek, 7. januarja, ob 18. uri srečanje goriške sekcije SSk na goriškem sedežu stranke, Drev. 20. septembra 118. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da bo v ponedeljek, 7. januarja, ob 20.30 v Doberdobu zasedalo pokrajinsko tajništvo SSk. RIBIŠKO DRUŠTVO ČARNIK sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 11. februarja, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Štma-vru, Znorišče 4. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke, naj se javijo po tel. 338-7956855 (Erika) ali tel. 3407154993 (Lara) do 15. februarja. 0 Mali oglasi MALO STANOVANJE v Novi Gorici iščem za univerzitetno študentko; tel. 0039-348-4462664. PRODAJAMO KOBILO pasme Haflin-ger (Avelignese); tel. 0481-78066. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 328-8872507. V Jamljah je danes vse živo, saj BRUNO Abraham lovi z vso silo. Želje naše so, da prinese sreče, zdravja in veselja ji prav obilo. Alenka, Isabel in Robert. M& Kino [HI Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. 0 Prireditve MALA PREŠERNOVA PROSLAVA, ki je bila napovedana za ponedeljek, 7. februarja, ob 17.30 v Kulturnem domu v Gorici s Stenom Vilarjem in Damjano Golavšek odpade zaradi bolezni. BSSS wmw slovensko stalno gledališče Program za Gorico Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli Kažin aii (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtorja s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. danes-sobota, 5. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi info: Blagajna Kulturnega doma, vsak delavnik 9.00-13.00/15.00-18.00, telefon 0039 0481 33288. Kulturni dom Gorica, Ulica Brass 20,34170 Gorica. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 »I fan-tastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Another Year« . Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 - 20.15 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 - 22.10 »Qualunquemente«. H Šolske vesti AD FORMANDUM vpisuje na tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upravljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040-566360, ts@ad-formandum.eu. »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STUDENTS/2«: polletni tečaj angleškega jezika na ravni A2-B1 na sedežu Slo-vika v Gorici (Korzo Verdi 51); trajanje 26 ur; ob četrtkih od 15. ure do 16.30; pričetek 17. februarja; prijave in informacije info@slovik.org, tel. 0481530412. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: v sredo, 9. februarja, ob 20.30, v domu »Franc Močnik« v Gorici bo Alenka Rebula govorila na temo »Kadar v vzgoji pademo v svojo zgodbo«. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja za otroke od 3. do 12. leta starosti Otroške urice na sedežu društva na Pal-kišču vsako soboto med 15. in 17. uro. Otroci bodo plesali, peli, risali, izdelovali ročna dela, se igrali in obenem pripravili prizor za zaključni nastop ob 60-letnici društva pod vodstvom učiteljic Jelke Bogatec in Jane Drašič. Ob lepem vremenu se bodo odpravili na krajše sprehode v okolici; informacije in prijave do 10. februarja po tel. 338-3176605 (Katjuša), 3395744106 (Sabrina) in 339-8619456 (Alenka). DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO - RONKE TER ZDRUŽENJE STARŠEV SLOVENSKIH ŠOL V ROMJANU vabijo na večer slovenske kulture z naslovom »Tam, kjer se vodi združujeta« v petek, 11. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Slavnostni govornik bo župan občine Piran Peter Bossman. Na programu bo nastop OPZ osnovne šole Romjan in okteta Starši ensemble, projekcija filma »Trenutek reke/ Il tempo del fiume« z glasbeno spremljavo Angelice Minetto in napovedovalcema Valentino Sivec in Pierom Donninijem. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v soboto, 12. februarja, ob 20. uri Prešernovo proslavo. Na programu bo nastop moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba in deklamacije mladih Doljanov. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 14. februarja gostili Mitjo Jurna, 21. februarja Vesno Guštin in 28. februarja Mirana Košuto. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Adelina Cucchiaro por. Toro iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 9.30, Elisa Grosselle - sestra Modestilia v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču v kraju Tezze sul Brenta; 9.30, Luigina Zanonato - sestra Joannina v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču v kraju Gazzo (PD). DANES V ROMANSU: 14.30, Nadja Gabriella Fabbro por. De Marchi v cerkvi in na pokopališču. 1 8 Sobota' 5- februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V 24. krogu A-lige Poslastica na San Siru Vodilni Milan v Genovi Udinese že danes v Vidmu proti Sampdorii - Juventus na Sardiniji TAKOJ UDINESE - Furlani so v sredo proti Bologni zapravili lepo priložnost, da bi se dodatno povzpeli na lestvici, a danes bodo znova igrali pred domačim občinstvom; tokrat prihaja na Friuli Sampdoria, ki je zadnje čase v precejšnjih težavah. Trener Di Carlo se je moral v nekaj mesecih odpovedati tako Cassanu kot Pazziniju in sedanja dvojica Maccarone-Macheda je objektivno precej manj kvalitetna. Predsednik Garrone mora miriti nezadovoljne navijače in za Udinese je torej zmaga več kot v dometu. Guidolin bo znova razpolagal s Sanchezom, čigar odsotnost se je med tednom še kako poznala, a zaradi poškodbe bo odsoten vratar Samir Handanovič. Prav zaradi tega bo sedel na klop za rezerve tretji vratar Jan Koprivec, medtem ko bo vrata branil Belardi. MATRI SE VRAČA - Današnja večerna tekma bo nekaj posebnega za Matrija. Nekdanji napadalec Ca-gliarija se po manj kot tednu dni po prestopu k Juventusu vrača na Sardinijo, kjer bo drevi igral proti bivšim soigralcem. Zanj krstni nastop v Juventusovem dresu ni bil posebno uspešen, saj je moral poražen zapustiti igrišče, ob tem da je zamudil nekaj priložnosti, da bi se vpisal med strelce. Bomo videli, če bo na tej tekmi, ki je zanj s psihološkega vidika verjetno še bolj zahtevna, pred nasprotnikovimi vrati bolj hladnokrven. V napadu naj bi mu pomagal Del Piero, čeprav je znova na razpolago tudi Toni. LAŽJE ZA NAPOLI, MILAN V GENOVI - Osrednji dogodek jutrišnjega popoldanskega programa je dvoboj med Genoo in Milanom. Med ekipama (in zlasti navijači) je rivaliteta precejšnja, a Milan mora ciljati na zmago, saj se Inter nevarno približuje, najbližji zasledovalec Napoli pa je pred veliko lažjo nalogo, saj na San Paolu gosti skromno Ceseno. Trener Milana Allegri je brez kar desetih igralcev, a odsotnosti ne zadevajo napada, kjer bo zaupal Cassanu, Ibrahimovicu in Robinhu, medtem ko bo moral Pato sesti na klop za rezerve. Milanov napadalec Zlatan Ibrahimovič bo v Genovi igral od začetka ansa Napoli je v Veroni doživel nekoliko nepričakovan poraz, vendar je tekma proti Ceseni idealna priložnost, da se Mazzarrijevi varovanci znova poberejo in dokažejo, da je med tednom šlo le za spodrsljaj. Tretjeuvrščeni Lazio se bo moral na Olimpicu zelo paziti, saj je Chievo neugoden nasprotnik. Di Carlovi varovanci lahko premagajo vsakogar, kar so dokazali v sredo proti Napoliju, napadalna dvojica Moscardelli-Pellissier pa je s svojo hitrostjo zelo nevarna tudi v gosteh, kjer lahko računa na nekoliko večjo svobodo gibanja. Omeniti je treba še tekmo izrednega pomena v boju za obstanek, Brescia - Bari. Za Bari je to zadnji vlak: v primeru poraza bi se morali varovanci trenerja Venture sprijazniti z izpadom iz lige. A tudi Brescia si ne more privoščiti poraza, ker bi drugače postala pot do obstanka veliko bolj strma, kot že itak je. VEČERNA POSLASTICA - Inter se je po zadnjih uspešnih nastopih Milanu približal na pičlih sedem točk (a mora nadoknaditi preloženo tekmo proti Fiorentini, tako da bi lahko zaostanek znašal le štiri točke). Jutri zvečer bodo Leonardovi varovan- ci pred težko nalogo; na San Siru bodo gostili Romo, ki ravno tako še računa na možnost, da bi se ponovno vključila v boj za najvišja mesta. Zlasti zdaj, ko se je stanje v društvu pomirilo in naj bi klub prevzeli ameriški investitorji. Inter bo brez Chivu-ja, ki je drago plačal grob udarec (miroval bo štiri kroge!), ki ga je v četrtek zadal igralcu Barija Rossiju, a z novim nakupom Nagatomom, ki bo kril levi obrambni pas. V napadu bosta igrala Vučinic in Borriello na eni ter Eto'o in Pazzini na drugi strani. FANTANOGOMET - Napoli je pred domačim občinstvom zelo učinkovit, tako da bi morala biti Cesena lahek plen in vratar De Sanctis naj ne bi bil pod velikim pritiskom. Alternativa bi lahko bil vratar Bologne Viviano. Med branilci je Domizzi (Udinese) zadnje čase uspšešen tudi kot napadalec. Družbo v obrambi mu lahko delajo Britos (Bologna), Spolli (Catania) in Santacroce (Napoli). Za vezno vrsto trojica imen: Brocchi (Lazio), Almiron (Bari) in Isla (Udinese). V napadu je tvegana poteza vključiti v postavo Matrija, bolj smotrno bi bilo, ko bi izbira padla na Sancheza (Udinese), Cavanija (Napoli) in Mic-colija (Palermo). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Udinese - Sampdoria 3:1 (45%, 30%, 25%), (ob 20.45) Caglia-ri - Juventus 1:2 (30%, 35%, 35%); jutri (ob 12.30) Bologna - Catania 2:1 (40%, 35%, 25%), (ob 15.00) Brescia - Bari 1:2 (40%, 30%, 30%), Genoa -Milan 1:1 (30%, 30%, 40%), Lazio -Chievo 1:2 (40%, 25%, 35%), Lecce - Palermo 1:1 (30%, 40%, 30%), Na-poli - Cesena 2:0 (45%, 35%, 20%), Parma - Fiorentina 0:0 (35%, 30%, 35%); (ob 20.45) Inter - Roma 2:1 (40%, 35%, 25%). (I.F.) RUGBY Začel se je 12. pokal Šestih narodov RIM - S sinočnjo tekmo Wales - Anglija se je začel 12. pokal Šestih narodov v rugbyju, na katerem nastopajo še Francija, Škotska in Italija, ki bo danes igrala proti Irski (ob 15.30, prenos ob 16.30 po La7). MCLAREN - Moštvo formule 1 McLaren na čelu z zvezdnikoma Britancema Lewisom Hamilto-nom in Jensonom Buttonom je v Berlinu predstavilo dirkalnik za sezono 2011. Novi MP4-26, ki bo imel tako kot njegovi predhodniki Mer-cedesov motor, bo prve kilometre opravil na predsezonskih testiranjih v španskem Jerezu naslednji teden. DOBRI OBETI - Robert Kranjec je bil z 211,5 m najdaljši v kvalifikacijah pred današnjo tekmo v smučarskih poletih v Oberstdorfu, a je zaradi padca pri doskoku dobil četrto oceno. Od Slovencev sta se na tekmo uvrstila še Jernej Damjan in Jurij Tepeš. BIATLON - Na biatlonski tekmi svetovnega pokala v Presque Islu je v šprintu zmagal Arnd Peiffer. Najboljši slovenski tekmovalec je bil Jakov Fak na 21. mestu, zgrešil je en strel, Klemen Bauer pa je bil 23. SMUČARSKI TEK - Poljska smučarska tekačica Justyna Ko-walczyk (27:04,2) je zmagovalka tekme svetovnega pokala v ruskem Ribinsku. Do točk sta na dvojnem zasledovanju 2 x 5 km v konkurenci 30 tekmovalk prišli tudi obe Slovenki. Mirjam Cossettini je bila 16. (+1:51,7), Barbara Jezeršek pa 24. (+2:24,1). ALPSKO SMUČANJE - Svetovni pokal Veleslalom danes brez Tine Maze MUNCHEN/HINTERSTODER - Ta konec tedna bodo na vrsti še zadnje tri tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju pred svetovnim prvenstvom: danes bodo smučarke tekmovale v veleslalomu, smučarji pa v superveleslalomu, v nedeljo pa bo na vrsti še moški veleslalom. Smučarski vikend je uvedel včerajšnji ženski slalom v nemškem Zwieslu, ki ni poskrbel za nobeno presenečenje. Na vrh se je spet zavihtela Avstrijka Marlies Schild (1:55,19), ki je na štirih slalomih, na katerih je prišla do cilja, vedno zmagala. Druga je bila Slovakinja Veronika Zuzulova (+0,68), tretja pa Finka Tanja Poutiainen (+1,78). Že osmič v tej sezoni pa so se morali v taboru »azzurrov« zadovoljiti s četrtim mestom: tokrat je tik pod stopničkami pristala Manuela Molgg, ki je bila po prvi vožnji šele 16, z agresivno vožnjo pa je v drugem spustu nadoknadila kar 12 mest. Tekmo so sicer zaznamovale težke razmere, v prvi vožnji je bila gosta megla, v drugi pa je tekmovalke oviral veter. V drugo vožnjo se ni uvrstila nobena Slovenka; Tina Maze je bila šele 31. Varovanka Go- riškega trenerja Andree Massija, ki je imela že pred nastopom bolečine v stegnu, je po tekmi zapustila prizorišče, tako da ne bo nastopila na današnjem veleslalomu. S Smučarske zveze Slovenije so sporočili, da bo doma opravila zdravniški pregled. Po prvi vožnji slaloma je sicer vodila Maria Pietila Holmner, ki pa je v drugi vož-ji v spodnjem delu proge naredila veliko napako, zaradi katere je izgubila približno tri sekunde in tekmo končala na osmem mestu. Zmagovalka Schildova pa je z najhitrejšim časom druge vožnje napredovala s tretjega na prvo mesto. Vodilna v skupnem seštevku Maria Riesch pa ni izkoristila odsotnosti Lindsey Vonn, ki zaradi posledic padca naposled ni nastopila. Nemka je namreč v prvem spustu odstopila. SPORED: ob 9.55 ženski veleslalom (1. vožnja), 11.10 moški superveleslalom, ob 12.55 ženski veleslalom (2. vožnja); PO TV: na Slo 2 in Rai sport 1. DVAKRAT PRVI - Slovenec Boštjan Kline je v Crans Montani naslovu mladinskega svetovnega prvaka v smuku dodal še zlato medaljo na superveleslalomu. ODBOJKA - Kapetan blejskih odbojkarjev ACH Volley Andrej Flajs »Brez rešitev« Proti ruskemu Kazanu v sredo v Stožicah niso našli orožja za nasprotnikov blok in servis Edini, ki je že od vsega začetka protagonist pohoda ACH Volleya iz slovenske odbojkarske scene do evropskega vrha, je kapetan blejskega moštva Andrej Flajs. 27-letni Sev-ničan je z izjemo sezone 2007/08, ko je igral v Franciji, od sezone 2001/02 član Bleda: ob državnih in pokalnih naslovih je z ekipo osvojil zmago v evropskem pokalu Top Teams, lani pa se uvrstil v finale lige prvakov. Z njim smo se v Ljubljani pogovorili v sredo po gladkem porazu s 3:0 v prvi tekmi osmine finale lige prvakov proti ruskemu moštvu Zenit Kazan. Je letošnja ekipa kakovostno primerljiva lanski? Težko bi primerjal ekipi. Re-zultatsko smo šli lani dlje: letos v ligi prvakov nam namreč slabo kaže, saj smo tik pred izpadom. Čakata pa nas še zaključna turnirja Interlige in državnega prvenstva, tako da bi oceno raje dal na koncu sezone. Ruski Kazan vam ni prepustil niti niza. Ste pričakovali, da boste dosegli kaj več? Že vnaprej smo vedeli, da nas čaka tekmec najvišjega ranga. Na žalost so Rusi že na začetku vsakega niza pridobili prednost, da so lahko potem igrali sproščeno. Žal mi je, saj smo v 3. setu izenačili, vendar nismo našli rešitve za njihov močen servis in njihov blok. Letos ste dobili novega trenerja: se vam zdi, da igrate letos bolj »vzhodnjaško« v primerjavi z lani, ko ste imeli kanadskega, torej trenerja z zahoda, Hoaga? Ne, sistema sta dokaj podobna, nekaj razlik je pri postavitvi bloka in obrambe. V zadnjem mesecu pa enostavno ne delujemo tako suvereno na igrišču kot lani v tem obdobju. Na začetku sezone ste si zaželeli, da bi ponovili lansko uvrstitev v finale lige prvakov. Je uvrstitev med 12 vsekakor dober uspeh ali ste pričakovali kaj več? Iluzorno bi bilo, da bi vsako leto pričakovali uvrstitev med najboljše štiri ekipe v ligi prvakov. Ker smo na zadnjih dveh tekmah rednega dela izgubili, smo dobili močnega ruskega nasprotnika. Vsekakor se ne predajamo vnaprej, verjamem, da lahko v Rusiji iztržimo ugoden rezultat. Lani ste poskrbeli za senzacijo, ko ste premagali Macerato in se uvrstili v final four. Italijanske ekipe torej niso več nepremagljive? Ne, ne bi rekel. Lani je bila Macerata v slabši formi in imeli so tudi nekaj nesoglasij v njihovi ekipi. Zmaga pa je bila vsekakor vrhunski rezultat, na katerega bomo težko pozabili. Ostaja za Slovence Italija obljubljena dežela? Igralci, ki dosežejo določen nivo, prejemajo ponudbe tudi iz Rusije, Poljske, tudi grško prvenstvo je privlačno. Italija torej ni edini cilj. Ali vplivajo vaši dobri nastopi v evropkski ligi na odhode mladih Slovencev v tujino? Ne, politika kluba je pač taka, da želi privabiti mlade talentirane igralce, ki nato z dobrim treningom napredujejo, da lahko ostanejo v klubu ali pa se preizkusijo drugje. Kaj se je v klubu spremenilo, odkar nastopate v ligi prvakov? Klub vsako leto raste, in to tako organizacijsko kot rezultatsko. Igralci, ki smo že nekaj časa tu, smo izkušenejši, trenerji so zelo kvalitetni. Treniramo dobro, tre-ning-tekme igramo s kvalitetnimi tekmeci, tako da je s številom tekem na visokem nivoju naša igra stalno boljša. S katerimi klubi igrate tre-ning-tekme? Igrali smo z rusko ekipo, z An-cono in Sisleyem Trevisom. Seveda nam bližina vrhunskih italijanskih ekip pridem prav. Če se le da, igramo z njimi. Ali bi lahko še kak slovenski klub igral na tem nivoju? Že šest do sedem let kraljujemo v Sloveniji, pa tudi v Evropi smo osvojili nekaj pomembnih zmag. Mislim, da ostali računajo bolj na uvrstitev v finale, kot na sam državni naslov. Večinoma so osredotočeni, da izučijo mlade odbojkarje; vse je seveda odvisno tudi od razpoložljivih sredstev. Pa še to: je lepše v Tivoiju ali v Stožicah? Tu, v Stožicah, je lepše, akustika je super, gledalci pa vsakič pripravijo enkratno vzdušje in dvorana je vedno polna. Veronika Sossa / RUBRIKE Sobota, 5. februarja 2011 19 KOŠARKA - Jadran Qubik caffe v državni C-ligi jutri v Oderzu Nasprotniki se želijo oddolžiti za visok poraz Jadranovci so v prvem delu Oderzo premagali s 45 točkami razlike - Ambulanta spet polna Kapetan Dean Oberdan Jadran Qubik caffe bo jutri ob 18.00 gostoval pri Oderzu, ki ga je v prvem delu povsem dotolkel. Na Op-činah so jadranovci namreč zmagali s 45 točkami naskoka; velike razlike se seveda dobro spominjajo tudi igralci Oderza, ki so zato pred nedeljsko tekmo zelo motivirani in se želijo oddolžiti za visok poraz. Tako nakazujejo tudi na njihovi klubski spletni strani in na spletni strani navijačev. V primerjavi s prvo tekmo bo Oderzo igral z novim organizatorjem igre, Marcom Gallino (letnik 1987, 185 cm), ki se je ekipi pridružil pred tednom dni. Gostitelj je izredno napadalna ekipa, ki ima odlične »šu-terje«. Nosilci so Doati (povprečno 19 točk), dvometraš Moro, ki rad me- kroma če iz razdalje (povprečno 15,5 točk in 7,4 skokov), Da Ponte (10,3 točk) in Da Dalt (8,8, točk). »Nujno moramo dobro braniti, v napadu pa igrati zelo koncentrirano. Ne smemo jim dopustiti, da se razigrajo v napadu,« je pojasnil trener Vatovec, ki je v preteklih dveh sezonah treniral v Oderzu. Na gostovanje pa Jadranov strateg odhaja nekoliko zaskrbljen. Cel teden ni treniral Peter Franco, ki je že v soboto občutil bolečine v hrbtu, zaradi gripe je bil cel teden odsoten tudi Maurizio Cohen, ki naj bi bil sicer v nedeljo nared. Christian Slavec je ta teden spet treniral z ekipo, trener pa še ne ve, ali bo tudi igral. Sodila bosta Matteo Fimiami in Stefano Biondi. Borov trener Boban Popovič kroma KOŠARKA - Deželna C-liga Bor in Breg proti pepelkam Bor Radenska in Breg (oboji 20 točk na lestvici) bosta danes v okviru drugega kroga povratnega dela deželne košarkarske C-lige igrala v Vidmu proti doslej najslabšima peterkama prvenstva. Borovci bodo v dvorani Be-nedetti že ob 17.30 merili moči s pe-pelko CBU (6), Brežani pa se bodo v telovadnici Vecchiatto ob 20.45 spoprijeli z ekipo Basket Time Geatti, ki je predzadnja z 8 točkami. Pred dodatnimi ugotovitvami pozor: naša predstavnika sta kajpak favorita za nov uspeh, vendar lestvici navkljub ju čaka skrajno neugodna preizkušnja in predvsem nikakor ne smeta podcenjevati točk željna nasprotnika. Po devetih zaporednih zmagah se bodo Popovičevi fantje ob uri čaja pomerili s Snaiderovimi mladinci, sodnika na tekmi bosta Sacilotto in Badarac iz Pordenona. Na prvi tekmi na Prvem maju je CBU Radensko že presenetil (83:85 po podaljšku). Nosilci igre Videmčanov so branilci Bosio, Bossi, Naglic in Puto ter pod košema Attico, Gabrici in Gattesco. Gre za svežo in trenirano ekipo, ki ji seveda primanjkuje izkušenj, vendar se zna ob hitri igri opogumiti in tudi kvalitete zlasti zunanjim igralcem ne manjka. V Borovih vrstah bosta odsotna mlada Bocciai in Pertot, do petka je zaradi gripe miroval tudi Burni, ki pa bi naposled lahko stopil na igrišče. Tudi Bregov nasprotnik Basket Time zna biti v tem obdobju izjemno nevaren tekmec. Zadnji dve domači tekmi je zmagal, na Prvem maju je pred nedavnim namučil borovce, v prejšnjem krogu pa je tesno izgubil šele po podaljšku v Gorici pri ugledni Arditi. Prva violina moštva je nedvomno play-maker in realizator Mi-calich, veteran, ki je s povprečjem 20 točk na tekmo najboljši strelec lige. Poleg njega je zelo zanesljiv nizki, vendar učinkoviti center Moretti, peterko pa dopolnjujejo solidna branilca Munno in Menon ter krilo Gelsomi-ni. Videmčani so posebej konkurenčni predvsem v neugodni domači dvorani, v kateri bodo morali Kra-šovčevi varovanci napeti vse sile, da odnesejo domov načrtovani točki. Med tednom so Brežani trenirali kompletni in zelo intenzivno, zdravstvenih težav ni. Uprava kluba je po Moschioniju in Norbedu registrirala še enega mladinca, zunanjega igralca Simoneja Dagrija (letnik 1992, 190cm), ki prihaja iz vrst Pallacanestro Trieste. Pravico na tekmi bosta nocoj delila Tržačan Saule in Videmčan Andretta. VČERAJ, D-liga: Kontovel - Go-riziana 81:40; promocijska liga: Sokol - CUS TS 72:52. ODBOJKA - Deželni pokal za C in D-ligo Za deželni pokalni naslov V Repnu Sloga Tabor najprej v polfinalu proti ekipi VBU - V Slovenskem športnem centru v Gorici Olympia najprej proti Travesiu V deželnih odbojkarskih prvenstvih je pred začetkom druge faze predviden vikend premora, tako da bo večina naših članskih ekip danes in jutri prosta. Zamejski odbojkarski privrženci pa bodo lahko vseeno prišli na svoj račun, saj bosta naša doslej najbolj uspešna predstavnika, Sloga Tabor Televita in Olympia Ferstyle, jutri nastopila v Deželnem pokalu C- oziroma D-lige. Deželni pokal se je v prejšnjih letih v glavnem odvijal v pripravljalnem obdobju pred začetkom prvenstev in je bil namenjen tako ekipam iz C- kot iz D-lige. Letos se je deželni odbor Fipav odločil za drugačno formulo in pokalno tekmovanje je postalo v bistvu »final four« za najboljše ekipe prvega dela v obeh prvenstvih. Zmagovalec Deželnega pokala C-lige pa si bo obenem zagotovil tudi pravico za nastop na Pokalu Triveneta. Pokalno tekmovanje za moške C-ligaše organizira letos Sloga Tabor v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke. Slogaši, ki so zasluženo osvojili prvo mesto v svoji skupini, se bodo v polfinalu pomerili z Vbujem, ki so ga tesno že premagali v finalu Jadranskega pokala. Videmčani so s tolkačem Tombo na čelu nevaren nasprotnik, zmaga pa je vsekakor v dometu Battistijevih varovancev, za katere bo Deželni pokal dober test pred odločilnim delom prvenstva, v katerem si bodo skušali pri- Sloga Tabor Televita jutri v Repnu kroma boriti napredovanje v B2-ligi. Srečanje med našo ekipo in Videmčani bo v Rep-nu, medtem ko bo druga polfinalna tekma med Lignanom in ekipo Il Poz-zo/Remanzacco v športnem centru Er-vatti v Briščkih. Popoldne pa bosta obe finalni tekmi v Repnu. Med štirimi pol-finalisti se je v prvenstvu doslej najboljše odrezala naša ekipa, saj je zgubila le eno tekmo in zbrala že 33 točk. Le tri točke manj in poraz več znaša izkupiček Li- gnana, ki je doslej edini premagal slo-gaše, medtem ko imata Il Pozzo/Re-manzacco ter Vbu vsak že po tri poraze in sta osvojila 28 oziroma 26 točk. Deželni pokal za moške D-ligaše pa bo gostila Olympia, ki je v svoji skupini osvojila končno drugo mesto, potem ko je nekaj točk prepustila ekipam, ki so bile na lestvici slabše uvrščene. Mladi Goričani, ki ciljajo na napredovanje v C-ligo, se bodo v Slovenskem športnem centru zjutraj pomerili s Travesiom, San Vito in Cus pa bosta dopoldne igrala v telovadnici Kulturnega doma. Jerončičevi varovanci bodo tako prvič videli igrati svoje konkurente v boju za prestop v višjo ligo in bodo torej lahko preverili, kakšne so njihove realne možnosti. Med štirimi udeleženci je vsekakor Olympia v prvem delu prvenstva osvojila najmanj točk in ima zmago manj kot ostali, kar pa seveda še ne pomeni, da je slabša od ostalih. Samo na tekmi za 1. mesto bodo igrali na tri zmagane sete, vse ostale pa na dva osvojena niza. Spored: Deželni pokal moške C-lige: ob 10.30 v Repnu Sloga Tabor Te-levita - Vbu, v Briščkih Il Pozzo/Re-manzacco - Lignano; ob 15. uri v Rep-nu tekma za 3. mesto, sledi finale. Deželni pokal moške D-lige: ob 10.30 v Slovenskem športnem centru v Gorici Olympia Ferstyle - Travesio, v telovadnici goriškega Kulturnega doma San Vito - Cus; ob 15. uri v Slovenskem športnem centru tekma za 3. mesto, sledi finale. (T.G.) NAMIZNI TENIS - A1-liga Kras ZKB v Zgoniku proti Novari Ane Bržan Po poldrugem mesecu premora se bo danes nadaljevalo najvišje državno žensko prvenstvo v namiznem tenisu. Krasovke (Yuan Yuan, Martina Milič, Eva Carli in Mateja Crismancich) bodo povratni del začele pred domačim občinstvom, in sicer v zgoniški telovadnici ob 18. uri. Gostile bodo eno izmed neposrednih tekmec za boljšo končno uvrstitev na lestvici. V Zgonik prihaja namreč ekipa Regaldi iz Novare, njene društvene barve pa brani tudi bivša borovka in krasovka Ana Bržan. Tekma bo gotovo lepa in izenačena, saj se je v prvem delu prvenstva končala s 3 proti 3. Bržanova (št. 15 na državni lestvici), Ileana Irrera (št. 21) in Kitajka Wang Yu (najboljša tujka v Italiji) so nedvomno solidna ekipa, proti kateri ne bo enostavno zmagati. Je pa tudi res, da je Kras ZKB skozi prvenstvo igral bolje in dokazal, da lahko premaga tudi boljše nasprotnike. Danes pričakujemo kvaliteten namizni tenis, hitre udarce in spek-takularne izmenjave, izid vseh dvobojev pa bo bržkone do konca nepredvidljiv. (R) KOŠARKA Tržaški AcegasAps na gostovanju V 20. krogu amaterske A-lige čaka tržaški AcegasAps zahtevno gostovanje pri ekipi Co.Mark iz Tre-viglia, ki ima tačas dve točki več na lestvici kot Dalmassonova ekipa. Varovanci trenerja Lotticija so doslej odigrali dobro prvenstvo, celo nad pričakovanji. Nekatere bolj kotirane ekipe so namreč na lestvici uvrščene precej niže (in primis Moncalieri, ki je ta teden odslovil trenerja Furlani-ja in ga zamenjal z DellAgnellom). Aduti ekipe so bek Reati (193 cm, skoraj 17,5 točk na tekmo), krilo De Min (Pordenončan, 203 cm, 12,6 točk na tekmo) in organizator Marino (190 cm, lani v Teramu v najvišji ligi, bivši mladinski reprezen-tant, 15,4 točke na tekmo). Dober doprinos dajo še center Zanella (205 cm, 8,6 točk na tekmo), organizatorja Milani (190 cm, 6,2 točke na tekmo) in krilo Vitale (199 cm, 8,6 točke na tekmo). V prejšnjem kolu je debiti-ral še Castelli (krilo, 198 cm, doslej pri Assigecu v Legadue), ki je dosegel 10 točk. Ekipo dopolnjujejo še krilo Planezio (205 cm), center Borra (212 cm) in organizator Marulli (193 cm). Z gostovanjem v Treviglu začenja AcegasAps triptih nastopov, ki bodo v loku enega samega tedna ra-zodeli, kakšna bo usoda tržaške ekipe v tem prvenstvu: ali se bo borila za takojšen obstanek (uvrstitev v prvo šesterico) ali pa bo med tistimi ekipami, ki bodo ta cilj skušale doseči v play-outu. Pričakujemo si lahko tako eno kot drugo, saj so bili Tržača-ni doslej sposobni tako izjemnih podvigov kot nepričakovanih spodrsljajev. Napoved za zmago: Treviglio 70%, AcegasAps 30% Marko Oblak ROKOMET Po daljšem premoru tržaški rokometaši danes na parketu na Čarboli Po daljšem premoru - prejšnji teden se je zaključilo svetovno rokometno prvenstvo -bodo drevi (priče-tek ob 18.30) prvenstvo nadaljevali tudi tržaški rokometaši, ki bodo povratni del A1-lige začeli na Čarboli proti ekipi Emmeti. Sezona je bila doslej za varovance trenerja Bozzole kar uspešna, saj so v desetih nastopih zbrali 27 točk (9 zmag in poraz). Trdno na prvem mestu in s polnim izkupičkom je sicer ekipa Pressana, ki je tudi glavni favorit za končno slavje, saj se je med poletnim prestopnim rokom zelo okrepila, a Lo Duca in soigralci so znani po tem, da nikoli ne popustijo. V zadnjih sezonah so si tržaški rokometaši napredovanje tudi vsakič izborili, a nato so se morali igranju v Elitni A-ligi odpovedati zaradi pomanjkanja zadostnih ekonomskih sredstev. Današnji nasprotnik naj ne bi spravil v pretirane težave domače ekipe, saj je v prvem delu sezone zbral le dvanajst točk in je na spodnjem delu razpredelnice. V tem drugem delu sezone bo za tržaške roko-metaše ključnega pomena 9. april, ko bodo morali belordeči na zahtevno gostovanje v Pressano, ki je v prvem delu sezone varovance trenerja Boz-zole premagal kar v Trstu. Današnji spored: Cassano Ma-gnago - Meran, Spallanzani - Ferrara, Pressano - Sassari, Parma - Ro-magna, Pall. Trieste - Emmeti. Vrstni red po prvem delu: Pressano 30, Pall. Trieste 27, Roma-gna 21, Meran 18, Cassano Magna-go in Sassari 15, Emmeti in Estense Ferrara 12, Spallanzani 9, Parma in Rapid Nonantola 3. (I.F.) www.primorski.eu1 20 Sobota' 5- februarJa 2011 ŠPORT / NOGOMET - Kras v 23. krogu D-lige v Repnu Kljub odsotnostim proti Opitergini na vse ali nič Brez Carlija in Giacomija, pod vprašajem Bagon in Cipracca - Gostje z novim trenerjem Kras Repen bo jutri v Repnu gostil Opitergino (ime ekipe izhaja iz latinskega imena Oderza Opitergium), ki je ta teden zamenjala trenerja. Dosedanjega Maura Tossanija je zamenjal izkušeni Stefano De Agostini, ki je pred leti igral tudi v A (Napoli) in B-ligi. Nato je vodil Azzanese in nazadnje Sacilese, s katerim je napredoval iz D v poklicno 2. divizijo. Za Tossanija so bili usodni slabi rezultati v zadnjih petih krogih, ko je Opi-tergina zbrala le 2 točki. V nedeljo je ekipa iz Oderza izgubila tudi proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi Montebelluni (0:1). Ekipa repen-skega društva je v prvem delu v Venetu izgubila s 3:2. Opitergina ima na lestvici le točko manj od Krasa, tako da lahko jutri pričakujemo oster odpor gostov, ki bodo nastopili brez diskvalificira-nega branilca Tosa. Več težav s postavo bo imel Krasov trener Marino Kragelj, ki ne bo imel na razpolago dveh zelo pomembnih, če že ne ključnih igralcev, Carlija in Giacomija. Oba sta diskvalificirana. Zaradi laž- Krasov branilec Dimitri Batti kroma jih poškodb pa sta v dvomu Ciprac-ca in Bagon. »Oba sta sicer optimista in bosta do nedelje bržkone na-red. Cipracca je letos v izjemni for- mi in je za nas zelo pomemben igralec,« je napovedal trener Kragelj in še dodal: »Nagibam se k temu, da bo v vratih igral izkušeni Contento. V tem primeru bo Carlija v obrambni vrsti zamenjal Tiziani. Drugače pa bi lahko sredino obrambe zaupal Battiju in Bagonu. Videli bomo, ali so igralci zdravi ali ne. Tekma je zelo pomembna. Če bomo zmagali, se mi bo odvalil kamen s srca. Igrati moramo s pristopom, ki smo ga pokazali v nedeljo v San Donaju. Le s fanatično borbenostjo in požrtvovalnostjo bomo lahko zmagali. V tem prvenstvu smo namreč fičo, ki tekmuje z mer-cedesi,« je primerjal Kragelj. V sredo je Kras igral prijateljsko tekmo v Dekanih (3. SNL - zahod). Rdeče-beli so tesno zmagali z 1:0. Zmagoviti gol je dosegel mladi Sain. »Igrali smo dobro, četudi je bila tekma precej ostra. Dekani je solidna ekipa. Nekateri igralci so dokazali, da so v dobri formi. Četrtkov trening smo nato posvetili prekinitvam in strelom proti vratom,« je še dodal Kragelj. Sodil bo Nicola Scarpini iz Arezza. NOGOMET - V promocijski in 1. amaterski ligi Danes Vesna in Sovodnje Jutri Juventina v Štandrežu - Vse ekipe naših društev na domačih igriščih DANES OB 14.30 Promocijska liga Vesna (26 točk) - Trieste Calcio (22) Ekipa kriškega društva bo danes (začetek ob 14.30) v Križu gostila Trieste Calcio, ki ga vodi nekdanji Vesnin trener in igralec Fabio Sambaldi. V prvem delu so »plavi« igrali neodločeno 1:1. Trener Andrea Massai ni bil najbolj zadovoljen s tedensko pripravo na današnji derbi. »Trenirali smo slabo, saj je bilo zaradi različnih razlogov veliko igralcev odsotnih,« je povedal Massai, ki ne bo imel na razpolago Roncija in Purica. Massai obenem opozarja, da morajo njegovi varovanci paziti na hiter nasprotnikov napad. V zadnjem krogu je Trieste Calcio izgubil proti San Danieleju (3:1). Sodil bo Videmčan Smolari, njegovi pomočnici bosta Tar-divo in Feresinova. 1. amaterska liga Azzurra (21) - Sovodnje (24) Sovodenjce čaka težko gostovanje na goriških Stražicah. »Azzurra, ki je kaznovana z odvzemom nekaj toč, je za nas neugoden nasprotnik,« je poudaril predsednik Zdravko Kuštrin. Trener Vi-tulič ne bo imel na razpolago kaznovanega Komica. V dvomu je tudi Ferluga, katerega boli koleno. Belo-modri bomo morali paziti na najnevarnejšega igralca Azzurre Čatica, ki daje z lahkoto gole. Azzurra je v prvem delu zmagala z 1:0. Sodil bo Videmčan De Prato. JUTRI OB 15.00 Promocijska liga Za Juventino (35 točk) bo na domači tekmi proti špetrskemu Valnati-soneju (19) imperativ zmaga. »Smo v dobri formi in želimo nadaljevati v tem stilu,« pravi športni vodja Gino Vinti. Ekipa štandreškega društva bo igrala brez poškodovanega Favera in Pantusa, ki je diskvalificiran. V prvem delu sta se moštvi v Špetru razšli pri neodločenem izidu 0:0. Sodil bo Cat-tani iz Tolmeča. 1. amaterska liga Primorec (31 točk) bo v Trebčah gostil San Giovanni (29), ki je za rde- www.primorski.eu 1 če-bele vedno trd oreh. Po seriji štirih pozitivnih izidov (dve zmagi in dva neodločena izida) so v Primorčevem taboru optimisti. Z zmago bi Primorec utrdil četrto mesto na lestvici. Sodil bo Tržičan Angelo. 2. amaterska liga V 2. AL bodo vse ekipe naših društev igrale na domačih igriščih. Breg (26), ki je v zadnjih krogih v odlični formi, bo jutri v Dolini gostil Mos-so (32). Trener Dino Tommasi ne bo računal na Bampija, Bursicha in Gar-giuola, ki so poškodovani, ter na Fa-zia, ki je diskvalificiran. Sodil bo Trža-čan Bernardi. V prvem delu je Mossa zmagala s tesnim 1:0. Pomembna tekma v boju za obstanek čaka Zarjo Gajo (22 točk), ki bo v Bazovici gostila Sistiano (23), ki jo je v prvem delu premagala 1:0. Za rume-no-modre je imperativ zmaga, drugače se bo položaj na lestvici še dodatno poslabšal. Odsotni bodo kaznovani Bernobi, Candotti in Bronzato. Pod vprašajem je tudi Bečajev nastop, ki se med tednom ni počutil najbolje. Sodnik bo Marchetti iz Trsta. Primorje (26) bo na Ervattiju igralo proti solidnemu Marinu (34 točk, v prvem delu 2:2). V taboru ekipe proseškega društva ne bodo imeli še na razpolago vseh igralcev. Poškodovani so: Ravalico, Udina, Aiello in Markovic, ki ga bo na klopi zamenjal Maganja. Sodil bo Tržičan Agustinello. 3. amaterska liga Mladost (35 točk) bo jutri v Doberdobu gostila Lucinico (30), ki je kar solidna ekipa. V prvem delu prvenstva so igralci iz Ločnika zmagali kar s 3:0. Trenerju Crostofaru ne bodo na razpolago Bagon, Ribezzi (diskvalificiran je bil za dva kroga) in Gobbo. Vrnil pa se je Černe. Sodil bo Tržačan Krecic. (jng) NOGOMET - U10 Danes v Repnu prvi zimski pokal ZSŠDI Danes bo v občinski telovadnici v Repnu 1. zimski nogometni pokal ZSŠDI za mladinske ekipe U10 slovenskih društev na Tržaškem in na Goriškem. Pobudnik je nogometni klub Kras v soorganiza-ciji z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in pod pokroviteljstvom Občine Re-pentabor ter Zadružne kraške banke. Nastopali bodo Kras, Vesna, Primorje, Zarja Gaja, Juventina, Mladost in Sovod-nje. Le Brežanov ne bo, ker so na zimovanju. 1. zimski nogometni pokal ZSŠDI se bo začel ob 9. uri. Najprej se bodo v repenski telovadnici pomerile ekipe skupine A, nato bo na vrsti skupina B in nazadnje še C ter D. Nastopilo bo 11 ekip. Nekatera društva se bodo namreč predstavila z A in B ekipo. Zmagovalci štirih skupin bodo nastopili v finalnem turnirju, ki se bo začel ob 12. uri. Moštva bodo igrala v sestavi 4+1 (štirje igralci in vratar), vsaka tekma bo trajala 12 minut. V primeru neodločenega izida bodo zmagovalca določili kazenski streli. Okrog 13.30 bo na vrsti še nagrajevanje. SPORED, skupina A: 9.00 Kras A - Zarja Gaja A, 9.15 Kras A - Mladost, 9.30 Zarja Gaja A - Mladost; skupina B: 9.45 Kras B - Primorje, 10.00 Kras B - Sovodnje A, 10.15 Primorje - Sovodnje A; skupina C: Juventina A - Vesna B, Juventina A - Sovodnje B, Vesna B - Sovodnje B; skupina D: Vesna A - Zarja Gaja B, Vesna A - Juventina B, Zarja Gaja B - Juventina B. Finalni turnir: 12.00 zmagovalec A - zmag. C, 12.20 zmagovaec B - zmag. D, 12.40 poraženec A-C - poraženec BD, 13.00 zmagovalec A-C -zmagovalec B-D. HOKEJ NA ROLERJIH - A1-liga Tržaški derbi Edera - Polet V 15. krogu hokejske A1-lige bo na vrsti tržaški derbi. Jutri ob 18. uri bo v športni palači na Čarboli dvoboj med Edero in openskim Poletom ZKB. Favorit je gotovo tržaška Edera, ki vodi v skupni razvrstitvi z 31 točkami. Poletovci, ki letos niso zbrali niti točke, so po številnih porazih nekoliko vdani v usodo, kljub temu pa bodo skušali tekmo odigrati po najboljših močeh. Nasproti jim bo stala garnitura »tujcev«, ki so glavni nosilci igre tržaškega moštva. Ob Slovencih Kosu, Simšiču, Krivcu in Žerdinu dopolnjujeta ekipo tudi Američana Pirker in Mariotti, medtem ko med Italijani izstopata Frizzera in Sorrenti, gol pa brani Peruzzi, bivši igralec Arezza. Poletovci bodo jutri igrali brez Sama Kokorovca, vsi ostali pa bodo na razpolago trenerju Ferjaniču. Fa-bietti in Berquier bosta najbrž danes igrala tudi na tekmi B-lige, v kateri Polet vodi in bo po vsej verjetnosti napredoval v A2-ligo, v nedeljo pa se bosta pridružila članski ekipi. »Zdi se mi, da nasploh ne igramo slabo. Mislim, da imamo največ težav pri ohranjanju koncentracije, saj igramo letos dlje kot prej. Polčasi so namreč pet minut daljši. Obenem pa smo nekoliko obupani, ker smo več tekem izgubili le z minimalno razliko enega zadetka,« je dejal Mojmir Kokorovec, igralec Poleta. Sodila bosta Gradnini in Sirok. Domači šport Danes Sobota, 5. februarja 2011 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Trieste Calcio 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gorici, na Stražicah: Azzurra - Sovodnje DRŽAVNI MLADINCI - 15.00 v Oderzu: Opitergina - Kras Repen DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Vesna NAJMLAJŠI - 17.00 v Trstu, Ferrini: Kras Repen -Ponziana U10 - 9.00 v telovadnici v Repnu, 1. zimski turnir ZSŠDI KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 17.30 v Vidmu, Benedetti: CBU - Bor Radenska; 20.45 v Vidmu, Vecchiato: Geatti Basket Time - Breg UNDER 17 MOŠKI - 16.00 v Trstu, Don Bosco: Salesiani Don Bosco - Bor NLB UNDER 14 MOŠKI - 17.30 v Dolini: Breg -Falconstar; 18.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra D -Jadran ZKB UNDER 13 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Fogliano ZAČETNIKI - 17.00 pri Briščikih: Polet - Azzurra B ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: Parchetti Di Toro - Breg; 20.30 v Trstu, U. Carli: Coselli - Sloga Barich; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - Lusetti 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, šola Rossetti: OMA - Kontovel UNDER 16 MOŠKI - 17.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Hlede - Sloga UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Kontovel UNDER 14 MOŠKI - 16.00 na Opčinah: Sloga -Olympia Ferstyle UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Gradežu: Grado -Olympia; 16.00 v Trstu: Brunner - Sloga Barich; 16.00 v Nabrežini: Sokol Železnina Terčon -Monte Investigazioni UNDER 12 - 16.30 v Doberdobu: Val Bensa - Soča NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA - 18.00 v Zgoniku Kras ZKB -Regaldi Novara Jutri BALINANJE - 1. kategorija Gaja je končno dosegla prvo zmago V tretjem krogu prvenstva 1. kategorije so balinarji Gaje prišli do prvega para točk. V zelo napetem finišu so prisilili na predajo združeno ekipo Gradišče-Ločnik, za katero nastopajo nekateri balinarji Maka, ki pa z izjemo Devetaka in Maruccia težko dobijo mesto na igrišču. S tremi osvojenimi točkami trenutno delijo tretje mesto na lestvici za Romansom in Miljami. Danes bodo v Vidmu odigrali zelo važno srečanje proti skromnemu San Giorgiu, ki je doslej izboril le dva remija. Za Gajo je imperativ le zmaga. Naša predstavnika v tehničnem zbijanju očitno še nista dobro uigrana. Dobro je svojo nalogo opravil le Calzi, ki je s 13:13 remiziral proti Russianu. Na žalost pa je popolnoma spodletelo Capitaniu (4:10). Vedno bolj razpoložena Žagar in Calzi sta z dobro igro že v slabi uri zlahka spravila zmago pod streho (13:3). Zelo dober vtis je zapustila tudi trojka v postavi Mervič, (z odlično igro je dejansko sam spravil na kolena nasprotnika), Rosati in Sabatti, ki je bila s končnim rezultatom 13:4 za razred boljša od nasprotnika. Pri stanju 5:3 je za Gajo dobro kazalo, saj je Rosati že visoko vodil proti De-vetaku, dvojica v postavi Kramar (Natural) in Capitanio pa je bila dejanjsko že odpisana (8:12). Na žalost je najprej Devetak (v zadnjih 2 lučajih je dosegel kar 6 točk) s 13:11 presenetil gajevca. Soigralcema v dvojicah pa je k sreči uspelo obdržati mirno roko in hladno kri (končni rezultat je bil 13:12) in prav njima gre največja zasluga, da je Gaja končno prišla do prve zmage. Izidi v skupini A: Romans - Gradese 10:2, Gaja -Gradisca 7:5 in San Giorgio - Muggia 6:6. Vrstni red: Romans 6, Muggia 4, Gaja 3, Gradese in San Giorgio 2 ter Gradisca 1. (Z.S.) Nedelja, 6. februarja 2011 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Oderzu: Oderzo -Jadran Qubik UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 v Spilimbergu: Spilimbergo - Jadran ZKB UNDER 13 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Ul. Locchi: Basketrieste - Kontovel NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Opitergina PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Valnatisone 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - San Giovanni 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Sistiana; 15.00 v Dolini: Breg - Mossa; 15.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Mariano 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Lucinico NARAŠČAJNIKI - 8.45 na Opčinah: Roianese - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Ogleju: Aquileia - Juventina ODBOJKA DEŽELNI POKAL MOŠKE C-LIGE - 10.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - VBU Videm, finalna faza od 15.00 dalje DEŽELNI POKAL MOŠKE D-LIGE - 10.30 v Gorici, Špacapan: Olympia Ferstyle - Travesio, finalna faza od 15.00 dalje 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea S. Vito - Sokol 1. MOŠKA DIVIZIJA - 12.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley club - Soča Lokanda Devetak UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj, Ul. della Valle: OMA - Bor Kinemax UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Millenium UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Eurovolleyschool UNDER 13 ŽENSKE - 15.30 na Proseku: Kontovel - Coselli; 16.00 v Trstu, Suvich: RGB - Bor HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 18.00 v Trstu, na Čarboli: Edera Belletti - Polet ZKB Kwins Pojutrišnjem Ponedeljek, 7. februarja 2011 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 19.00 v Pierisu: Fincantieri - Juventina □ Obvestila KOSARKARSKA SEKCIJA SZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo 27.2.2011. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 348 4718440, Gioio 335 8445365 ali Davida 333 2208272. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. februarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina 348-8012454; www.skbrdina.org;info@skbrdina.org. SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. / RUBRIKE Sobota, 5. februarja 2011 21 TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je tokrat pisala o novem sankališču, ki ga je Društvo za pospeševanje prometa tujcev odprlo na Bledu. »Sankališče, ki gre iz vrh Straže proti jezeru, je čez pol kilometra dolgo in ima krasne kurve in lepo strmino ter miren izhod proti koncu proge. S proge je krasen razgled na jezero proti Julijskim Alpam in Karavankam ter po blejski okolici. To sankališče je bilo v teh dneh prav izvrstno obiskano. Med raznimi domačini bilo je tudi tujcev iz Trsta, ki so se izborno zabavali in izjavili, da je ta proga zelo lepa ter se v tej dolžini, kakor je, prav lepo meri s san-kališčem v Bohinjski Bistrici; da, rekli so celo, da je deloma lepši, o čemer pa prepuščamo sodbo tujcem. Sankališče gre večina po svetu posestnice vile Rosenberg, preblagorodne gospe Roze Vock, soproge notarja v Ljubljani, ki nam je dovolila rade volje rabo te proge. Na tem mestu jej izrekamo prav prisrčno hvalo! To sankališče bo urejevalo društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu, ki bo računalo prav malo vstop- nino za uporabo sankališča tako domačim, kakor tujcem. Prav prijetna, posebno za vešče sankače je v sredi proge kurva, pri kateri se nevešči v sankanju prav pridno prebračajo, sevede v zabavo tam stoječim gledalcem. Mlado in staro, domače in tuje, vse se zabava in prepričani smo, da bo vsak obiskovalec tega sankališča zadovoljen in vesel, ko obišče - Blejsko sankališče. Jezero je že deloma zamrzneno in ko bo zanesljiv led pokrival jezersko gladino, potem mislimo napraviti veliko zimsko veselico z godbo na ledu, kakor smo jo priredili pred nekaj leti in katere se je udeležilo čez osemsto ljudi. Imeli smo vojaško godbo in izvoščeki so tujce vozili na saneh po kakor steklo gladkem ledu. Tudi letos se misli to napraviti, seveda, ako nam bo vreme milo-stljivo glede mraza in snega, kajti prav rado je tako, da, ko se misli napraviti lepo zimsko veselico, nam isto pokonča ali južno vreme, ali pa sneg, tako, da prav velikih nad ne stavljamo za zimski šport sami sebi v svrho po-vzigo tujskega prometa.« TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V Gregorčičevi dvorani v ulici Geppa se je vršil prvi planinski večer, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo. »Ljubitelje naših gora in vseh prekrasnih predelov bližnje in oddaljene okolice našega mesta je toplo pozdravil predsednik planinskega društva tovariš Zorko Jelinčič ter jim predstavil Aljošo Žerjala, ki se je zbranim predstavil s svojim kratkometražnim filmom o počitnicah v Grčiji. Pred gledalčevimi očmi se je zvrstila vrsta uspelih posnetkov avtomobilskega potovanja po Jugoslaviji, nato pa meja med Jugoslavijo in grško Makedonijo. Ob moderni cesti se nizajo hribi, vasi, ožgane poljane, kjer je bil svoj junaški boj general Markos. Potem pa drugi del filma. Skok iz sedanjosti, iz trde borbe današnjega grškega ljudstva v davno preteklost: atenska Akropola, Korint, in nazadnje Termopile: simbol zgodovinskega junaštva grškega ljudstva. Naj pripomnimo, da je Aljoša Žerjal prejel za ta drugi del svojega filma prvo nagrado natečaja, ki ga je razpisal tržaški kinematografski klub. V trenem de- lu svojega filma je Aljoša Žerjal prikazal vrnitev s počitnic v naše mesto. Lep posnetek tržaškega zaliva v zahajajočem soncu so prisotni toplo pozdravili ter s tem najlepše nagradili požrtvovalnega snemalca. Takoj nato se je razvilo v dvorani pristno planinsko razpoloženje. Lutrija, pesmi in planinska glasba so razgibale vse prisotne ter ustvarile prijetno družabno planinsko razpoloženje.« Uslužbenci CRDA v Trstu in v Tržiču ponovno stavkajo. »Do stavke je prišlo, ker so se razbila pogajanja o ureditvi nekaterih važnih vprašanj, in sicer glede proizvodnih nagrad, ureditve akordnega dela, ustanovitve dopolnilnega sklada za pokojnine, normalnega delovanja notranjih komisij in glede delavcev oddelkov 15 in 5b, ki so prešli iz tovarne strojev v ladjedelnico Sv. Marka. Delavci se bodo v teh dneh ponovno sestali na enotni skupščini, ki jo sklicujeta obe sindikalni organizaciji, na kateri bodo razpravljali o nadaljnjem sindikalnem gibanju.« FILMI PO TV Sobota, 5. februarja, Rai movie, ob 2.30 Il segreto di Vera Drake Režija: Mike Leigh Igrajo: Imelda Staunton, Jim Broadbent, Phil Davis London je leta 1950 še vedno pod vtisom II. svetovne vojne. Še vedno se jih drži medvojna solidarnost. Drug drugemu pomagajo, kot da država ne obstaja. Vera Drake živi z možem Stanom, sinom Sidom in hčerko Ethel v svojem malem, utečenem, intimnem, rutinskem, ritualnem svetu, v katerem se vse velike stvari zgodijo v kuhinji in kjer se lahko tolaži le s tem, da v Nemčiji ljudje živijo še slabše. Toda Vera ima skrivnost, ki je ne zaupa niti svoji družini: je edino upanje posiljenih, zavrženih, zatrtih, deklasiranih, obupanih žensk, ki imajo preveč otrok, ki si otrok ne morejo privoščiti in žensk, ki otrok preprosto nočejo. Dokler je nekega lepega, idiličnega dne ne odpelje policija ... Nedelja, 6. februarja, Iris, ob 20.55 Tutto su mia madre Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Eloy Azorin, Cecilia Roth in Penelope Cruz Almodovarjev celovečerec, ki si je zagotovil zlato palmo v Cannesu, je svojevrstna himna ženskemu delu sveta. Pripoved se začne, ko v prometni nesreči umre Manuelin osemnajstletni sin. Obupana mati se odloči za korenito spremembo svojega vsakdana in se iz Madrida preseli v Barcelono, kjer išče sinovega očeta, da bi mu povedala o tragediji. Ponedeljek, 7. februarja, Iris, ob 20.59 Romanzo crimínale Režija: Michele Placido Igrajo: Pier Francesco Favino, Kim Rossi Stuart, Riccardo Scamarcio, Stefano Accorsi, Claudio Santamaria in Jasmine Trinca Rim, 1960. Libanese, Freddo in Dandi so mladi kriminalci, ki sklenejo, da se bodo z rimskih ulic povzpeli do organiziranega kriminala. Rodi se iznajdljiva in neusmiljena organizacija, poznana z imenom »Banda della Magliana«, ki opravi z vso konkurenco in prevzame ves nad- zor nad trgovino z mamili. V obdobju med sredino sedemdesetih in koncem osemdesetih let, terorizem, ugrabitve in korupcija postanejo najvišje oblike oblasti. Trije prijatelji se bližajo koncu svojega obdobja in čedalje več mafijskih obračunov je neporavnanih. Odprto ostaja eno samo vprašanja: kdo bo ostal živ? Edini, ki se jim upa postaviti po robu, je komisar Scialoja, in da bi se jim čim bolj približal, se spusti v nevarno razmerje s prostitutko Patrizio, ki je hkrati tudi Dandijevo dekle. Torek, 8. februarja, Rai 2, ob 21.05 Shall we dance? Režija: Peter Chelsom Igrata: Richard Gere in Jennifer Lopez Film ''Zaplešiva'' z oskarjevko Susan Sarandon v glavni vlogi se zagotovo uvršča med najbolj priljubljene filmske uspešnice. John Clark je de-loholik, ujet v lastni monotoni in poneumljajoči eksistenci v kateri vlada rutina. Ko nekega večera na poti domov ugleda prekrasno učiteljico plesa, se njegovo življenje popolnoma spremeni, saj lepotica v njem prebudi željo, da poišče pot iz ujetništva lastne eksistence in se vpiše na tečaj klasičnih plesov. Sreda, 9. februarja, Iris, ob 20.59 Match point Režija: Woody Allen Igrajo: Scarlett Johannson, Emiliy Mortimer in Jonathan Rhys Meyers Prvi film, ki ga Allen ni posnel v New Yorku, ampak v Londonu, želi dokazati, da sta sreča in usoda včasih neenako porazdeljeni. Protagonist, lepotec, ki je odločil, da se bo vzpel zelo visoko po družbeni lestvici, je razpet med dvema ženskama in ker ne vidi izhoda, se odloči za skrajno rešitev. Scarlett Johansson igra Nolo, prelepo Američanko, ki postane kamen spotike med Chrisom in njegovo ženo Chloe. Tom je Chloein bogati brat in povzročitelj tragičnih dogodkov. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV ★ + primorski dnevnik, tvoj dnevnik oprostitev lučaj del teniške igre italijanska nobelovka rita ... montalcini tomaž kalin vodja v podjetju ameriški ples,ki je nastal leta 1910 orač privrženec naturizma popravlja-lec tiskovnih napak ptica ujeda, sršenar risto savin način gradnje cest budistični menih sergio tavčar rimski zgodovinar utica baročnih parkov ropar, kraduivec Campa ivan hudič, vrag pretepač sl. pisatelj dolar sl. politik (edvard) svišč, zdravilna tinktura pablo neruda alojz rebula tržaški boksar (duilio) latinski veznik posinov-ljenje žena perzijskega kralja kserksa i. gostinski delavec cesare taruffi ameriški igralec cruise / cigan borec v nob pooblaščenec visoka šola pijača za aperitiv sibirsko taborišče grška muza ljubezni otok ob Škotski koniCast borilni meč, floret moško ime vse v redu vlondonu pristanišče v somaliji it. nobelovka negri reka vangliji am. pevec king cole spodnji del posode mesto v fjk nicole kidman slovenski teolog (stanko) xanten na vrhu adaškerl lesen drog pri zidarskih odrih mesto v franciji, ob reki meuse pomemben nizozemski nogometni klub hrvaški politik in publicist nodilo poraz v boksu slovenska igralka železnik teža ovojnine SLOVARČEK - CAM = reka v Angliji, pritok Ouse • EIL = pristanišče v Somaliji, ob zalivu Negro • IONA = otok v Notranjih Hebridih, ob zahodni obali Škotske 1 2 3 4 S 6 7 8 9 ■ 10 ■ ■ 11 12 13 14 15 16 ■ 17 VODORAVNO: 1. bojazen; 6. fotografska služba našega dnevnika; 7. gozdarski čuvaj ali delavec; 8. drog, ki omogoča, da kaj je, ostane v pokončnem položaju; 9. navadno najvišji igralec pod košema, center; 10. kemijski znak za nikelj; 11. ameriški filmski igralec (Nick); 14. Obri, Hunom sorodno nomadsko ljudstvo; 15. nasilje, strahovlada; 16. začetnici angleškega državnika Cromwella; 17. kemijski znak za telur. NAVPIČNO: 1. sestav, več delov skupaj; 2. žganje iz ostankov pri stiskanju grozdja ali sadja; 3. jelen; 4. pijača za aperitiv; 5. mesto v južnem delu Irana; 11. Severnoat-lantski vojaški pakt; 12. brezdelnež, kdor živi od dela drugih ali čebelji samec; 13. originalno ime za Irsko. (lako) 2 2 Sobota, 5. februarja 2011 KULTURA / FOTOGRAFIJA - Knjiga Tin Piernu, fotograf s Trčmnuna Portreti Benečije Zanimivo publikacijo sta izdala Študijski center Nediža in ZTT Platnica knjige, portret moškega v njej ter fotografija Pacifice Rusacove Zgodilo se je v Poštaku, ko je šel na Staro Goro ... Vedno je pravil: »Ženo sem dobil za četrt litra vina.« Bil je brezbožnik. Prišel je iz Afrike, delal je vsako nedeljo. Tepel jo je, mučil, veliko slabega ji je storil. Ta ženska je res veliko pretrpela, piše ob fotografiji Pacifice Rusacove v knjigi Tin Piernu, fotograf s Tarčmuna (Študijski center Nediža, ZTT EST, Trst, 2011). In kaj je na fotografiji? Mlada žena, oblečena v črtasto nekoliko tesno obleko, ki skoraj kljubovalno gleda v nas. Njene oči ne izražajo žalosti in ne grenkobe. Ko si takole zremo iz oči v oči s Pacifico Rusaco-vo, ne zvemo o njej sami popolnoma nič. Te pripovedujejo neko drugo zgodbo: popeljejo nas v Tarčmun v čas, ko je bilo fotografiranje svečan dogodek, dejanje, ki so ga portretiranci resno jemali. To je bilo obdobje, ko je posnetek, ki so ga vaš-čani potrebovali za osebno izkaznico, bil dovolj slovesen, da je uokvirjen končal na spoštljivem mestu v domu, da so ga podarjali ljubljenim osebam ... Naj vam jo pokažem: posnel jo je Tin Piernu in je ne dam nikomur na svetu. Naredil mi je slike za osebno izkaznico, eno pa sem dala svojemu fantu, preberemo ob fotografiji Bebce Stefičjove. Študijskemu centru Nediža je leta 2003 družina Tina Piernuja - Valentina Trinca podarila njegov arhiv s 1200 negativi, ki pokrivajo obdobje od konca 2. svetovne vojne do konca 60 let. Danes, ko nismo zadovoljni, če vsake pasje procesije ne ovekovečimo vsaj s stotimi posnetki, zveni ta številka zanemarljivo majhna. A med njimi je približno 700 portretnih plošč. To dejansko pomeni, da so bili fotograf in portretiranci iztrgani iz vsakdanjega življenja, naključja niso priznali in za vse to je bil potreben čas: prvi je uredil 'studio', drugi sebe. Roberto Del Grande pravi, da je bil Tinov studio za portretiranje v kotu skednja z orodji, za ozadje pa je zadostovala pobarvana stena, na prostem je za ozadje uporabil temno platno. Moški so se obrili in ostrigli, žene so si uredile frizure, vsi so si nadeli gma-šne obleke. Težek fotoaparat je stal na stojalu, fotograf si ni privoščil nobene svobode. Kompozicija je premišljena in le pri redkih portretih odstopa: obraz obrnjen proti nam, telo odrezano nad stegni, na katerih počivajo roke, ki so prikrite našim očem. Prijem Tina Piernuja do fotografiranja je bil formalen, prav tako tudi izdelava fotografije. Mojstri, ki so uporabljali plošče, so vedno močno retuširali in tudi Tin Piernu se je držal te prakse. Izbrisal je tehnične napake, zabrisal gube, včasih tudi skrbi, ki ne gredo skupaj z dostojanstvom. Ampak vrnimo se k Pacifici Rusacovi. Njena pokončna drža, njeno telo, ki izraža moč in odločnost, razkriva vse tisto, kar nam zamolčijo njene oči. Pripovedujejo nam o tem, v kakšnem kulturnem in zgodovinskem okolju je živela. Portret Pacifice Rusacove nas spozna nas s trdoto takratne realnosti v Nadiški dolini tako kot številni drugi portreti, ki so jih uredniki (Roberto Del Grande, Alvaro Petricig, Michela Predan) zbrali v izjemno dragoceni knjigi Tin Piernu, fotograf s Tarčmuna. Meta Krese V torek predstavitev v Trstu Knjigo Tin Piernu, fotograf s Trčmuna bodo predstavili v Trstu v torek, 8. februarja, torej prav na dan praznika slovenske kulture. Predstavitev bo ob 17. uri v Tržaški knjigarni v Ul. Sv. Frančiška 20. Pobuda je sad sodelovanja Študijskega centra Nediža, Založništva Tržaškega tiska in Tržaške knjigarne. Knjigo bosta predstavila Roberto Del Grande, eden od njenih avtorjev, ter Meta Krese, novinarka, fo-tografinja in urednica revije slovenske letalske družbe Adria Airways. TOMIZZEV DUH Hamburger & burek Milan Rakovac_ Mi pravi kolega iz Kopra, zakaj vedno citiram za Primorski samo peščico slovenskih novinarjev, največ z Dnevnika? Zato ker je Dnevnik najboljši medijski burek! V celem južnoslovan-skem prostoru: od kad ni Ferala, a Politika, Vjesnik i Delo su postali državno-držatvotvorni dnevnici, nimaš kaj brat, brate moj! Medijski burek? Hamburger? Kebab? OK, savor od sardel! Ma ča to? O tem - potem: Se opravičujem kolegu Miheljaku, zato ker iz njegovega teksta o volitve-nem sistemu, citiram samo delček o -bureku! Kot veste, ljubi moji, ne glede na »realnosti«, leta in leta pišem tudi za vas, predvsem naše spomine in hrepenenja. I zato na van kuščic duha i smi-ha, ča ga pišeVlado Miheljak, ki vec valja nego sve ča se piše po Zagrebu i Ljubljani, a vi tamo lako da ni ne kupite Dnevnik, pak štijte pestro slovensko pamet: »Se spomnite olimpijskih iger v Sarajevu februarja 1984? Takrat sem študiral v tujini in me je ob velikem uspehu našega Jureta Franka preveval nacionalni zanos. Njegova srebrna me- dalja je bila vredna zlata. Kaj zlata, bu-reka! Bolji Jurek nego burek! In ko sem si s tujimi kolegi ogledoval takratni vsesplošni bosanski delirij, so me spraševali, kdo je torej ta burek, da ga primerjajo s Frankovo medaljo. Pa sem jim povedal, da burek, sicer lokalna izpeljanka otomanske kulinarične dediščine, ni kdo, temveč kaj, da pa bi ga glede na status in pomen v Jugoslaviji res lahko personificirali. A me niso kaj dosti razumeli. Burek je bil na Balkanu osnovna enota hitre prehrane. Če ste se v sedemdesetih ali osemdesetih letih prejšnjega stoletja kaj mudili v Trstu, ste v času opoldanskega zaprtja trgovin po parku okrog železniške postaje videli stotine 'jugosov', ki odvijajo v z maščobo prepojeni papir zaviti hladni burek ter se krepčajo za popoldanski nakupovalni finiš. Kakšen kos so si morda še pustili za pot nazaj. Torej za na gomulko, tisti zašmirani rumeno-rdeči motorni vlak, ki je utrujene 'trgovske potnike', polne potovalk in nakupovalnih vrečk, pripeljal do Ljubljane, od koder so potem na različne načine nadaljevali na vse konce skupne države. Si predsta- vljate? Se spomnite? Takrat so zaradi jeansa, majice, kakšne plastične stenske ure s kukavico ali okrasne bambole za na posteljo ljudje prepotovali ves Balkanski polotok. In z njimi je bil on - burek. Pravzaprav Burek. Burek je bil ne samo kulinarični izdelek, ampak veliko več. Kulturni fenomen takratne Jugoslavije. In tako je poleg pasulja in mesa z žara še danes vtisnjen v arhetip prebivalstva nekdanje skupne države. Podobno kot je hamburger postal najprej zaščitni znak ameriške instant kulture, kasneje pa simbol amerikanizacije sveta. Do koder sežeta coca-cola in McDonald's, so meje ameriškega imperija. Do koder segajo po bureku, so kulturne meje Balkana. Danes imate na stotine in stotine diplomskih in seminarskih nalog, magistrskih raziskav in doktorskih tez, ki razgrinjajo hamburger kot kulturni fenomen vesternizacije sveta ... Ko je pred časom neka študentka kulturologije na FDV v diplomskem delu raziskovala fenomen bureka v našem prostoru, so to začeli ponekod predstavljati kot trivia-lizacijo diplomskih nalog. Celo na stra- neh osrednjega slovenskega dnevnika so nalogi namenili sramotilno rubriko Pa še to. In se osramotili ... Kar je dobro za deželo hamburgerja, ni nujno dobro tudi za deželo bureka«. Osobno, svakako preferiram burek pred hamburgerom, ali i nove or-jentalne stvari, pak pojin turkische kebab v Celovcu, ossia v Trstu, a tako i iz-raelksu njegovu varijantu shoarma u Vlissingenu. Ma propio za gušt sarde-le na savor; su provali Dalmatinci na-činiti fast-food z sardelami, ma ke, ni ra-talo. Burek i hamburger udruženi su ja-či! Pero, me veseli da kebab i burek i pizza se najdu po Frankfurtu i Parizu i Romi, in so resna konkurenca ham-burgerju. Tako da Miheljakove meje ne veljajo več. Šperajmo da če mediteran-sko-azijski fast-food biti jači nego hamburger. Ma, el fast-food noi altri ma-gnavino sempre; feta de pan e lardo co'l sal e pepe de sora; ossia un sardon salado; ovvero pan-co'l-pan! I, najzad, ako torniva u modu della nove cusina kruh i škalonja, dobrodošla takova moda. Vero i mižerija donese to ča dobrega. TRŽIČ Lepa mlinarica: balzam za dušo Malokdo je znal stapljati poezijo in glasbo v prečiščenem in obenem globoko sporočilnem slogu kot Franz Schubert. Stotine samospevov, ki v včasih preprosti, včasih bolj vzvišeni, a nikoli naduti obliki nagovarjajo poslušalca z resnico intimne izpovedi, so neizčrpna zakladnica, pravi balzam za dušo, ki išče sočutje in sozvočje v svojem čustvenem valovanju. Eden najlepših primerov Schu-bertove umetnosti je nedvomno ciklus samospevov Lepa mlinarica - Die Schöne Müllerin, ki je nastal l.1823, a je več kot trideset let čakal na prvo izvedbo: dvajset poezij Wilhelma Müllerja je genialni skladatelj povezal v glasbeno pripoved, ki spremlja žalostno zgodbo mladega vajenca: zaljubljen v mlinarjevo hči, se fant najprej naivno veseli drobnih znakov, ki mu obetajo vzajemno ljubezen, postopoma pa v njem dozori grenko spoznanje, da se dekle raje spogleduje z lovcem . Upi so pokopani, neuslišani zaljubljenec bo našel edino uteho v sinjekristalnem objemu potočka. V tržiškem Občinskem gledališču nam je trepe-tanje nesrečnega mladeniča , ki se odvija v romantičnem okviru utripa narave, nasmeha sinjega cvetja in žuborenja potočka, idealno naslikal nemški tenorist Werner Gü-ra, izredno senzibilen interpret, ki je z doživeto in večkrat ganljivo interpretacijo priklenil sicer maloštevilno, a zelo hvaležno občinstvo. Spremljal ga je mladi nemški pianist Christoph Berner, v absolutnem soglasju s pevsko linijo, ki jo je dopolnjeval s tankočutnimi vezeninami. Težko bi iz prekrasnega spleta izluščili najlepše, vsekakor nam je izvedba podarila posebno žlahtne trenutke med samospevom Die liebe Farbe - Lepa barva, kjer upanje ugasne v skoro sarkastično obupani tožbi: zelena barva ni več barva traku, ki je najprej krasil lutnjo, nato pa mlinari-čine kodre, je zlovešča barva lovske obleke, ki je uničila idilo, in bo barva preranega groba. In nazadnje uspavanka, blaga in žuboreča uspavanka potočka, v katerem najde mladenič večni mir. Werner Güra in Christoph Berner sta v dvorani ustvarila enkratno vzdušje in prevzela občinstvo s prepričljivo resnico umetniške izpovedi: dolgim, navdušenim aplavzom sta se oddolžila s Schuberto-vim biserčkom An den Mond. Katja Kralj Bertolucci o igralki Marii Schneider Režiser Bernardo Bertolucci se je odzval na četrtkovo smrt Marie Schneider, igralke v njegovem kon-troverznem filmu Zadnji tango v Parizu (1972). Dejal je, da je Schnei-derjeva umrla prezgodaj, da bi jo lahko objel ter se ji opravičil za njeno obtožbo, da jo je s filmom oropal mladosti. »Maria me je obtožila, da sem jo oropal mladosti in šele danes se sprašujem, če ni v tem nekaj resnice. Bila je premlada, da bi prenesla nepredviden in brutalen uspeh filma. Marlon Brando se je umaknil v zasebnost, celotna promocija filma pa je padla name in na Mario«, je dejal Bertolucci.Ob igralkini smrti je režiser poudaril, da je bila v 70. letih takšna seksualna pro-vokacija še mogoča. Takrat 19-let-na Schneiderjeva pa se je med snemanjem določenih prizorov z Bran-dom počutila zelo ponižano. (STA) / RADIO IN TV SPORED Sobota, S. februarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Ko lutka zaživi 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 1.25 FiIm: II vento e iI Ieone (pust., ZDA, '7S, r. J. Milius, i. S. Connery, B. Keith) Rai Due V" Rai Tre 13.50 Aktualno: II tribunale di Forum 15.15 Film: Perry Mason - Campioni sen-za valore (krim., ZDA, '89, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Monk 17.00 Nan.: Monk 17.55 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Lie to me 23.25 Nan.: Bones 0.25 Film: Atomic Truck (akc, ZDA, '03, i. L. Henriksen) 2.20 Nočni dnevnik Canale S 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da In musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: Aprirai 11.05 Vremenska napoved 11.10 Aktualno: Tuttobenessere 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy driver 14.30 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Attenti a quei due - La sfida 23.35 Dnevnik 0.05 Aktualno: Cinematografo 1.05 Dnevnik in vremenska napoved 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.45 Nan.: Le regole dell'amore 11.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Riassunto Grande Fratello 14.10 Talent: Amici 15.30 Aktualno: Verissimo 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: La Corrida (v. F. Insinna) 0.00 Variete: Chiam-bretti night - Solo per numeri uno 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 La l 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Risanka: Skippy il canguro 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 9.00 Nan.: Karku 9.25 Nan.: Unfabulous 9.50 Nan.: The Naked brothers 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the Pops 2011 15.25 Film: Striscia, una zebra alla riscossa (fant., ZDA '05, i. B. Greenwood) 17.00 Aktualno: Sereno va-riabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Nan.: In-vincibili angeli 19.50 Variete: Crazy Parade 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: The good wife 22.40 Šport: Sa-bato sprint 23.25 Dnevnik, Tg2 Dossier, Tg2 Storie, sledijo rubrike ^ Tele 4 6.00 Fuori orario 7.30 Nan.: La grande val-lata 8.20 Film: L'amore in citta (dram., It., '53, r. M. Antonioni, F. Fellini, D. Risi, C. Liz-zani i. G. Ralli, V. Moriconi) 10.10 Nan.: Agente Pepper 11.00 Bell'Italia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in Tg2 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.25 Aktualno: Rai Educational - Art News 16.55 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 17.00 Film: Squadra Speciale Vienna 17.40 Dok.: Mini Ritratti 18.10 Šport: 90° minuto - Serie B 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Nan.: La nuo-va squadra Spaccanapoli 23.15 Dnevnik in deželni dnevnik 23.35 Aktualno: Amore criminale (v. C. Raznovich 0.40 Dnevnik 0.50 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo, sledi Sa-bato Notte u Rete 4 7.00 Nan.: Happy Days 7.35 Nan.: Kojak 8.30 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Nan.: Caraninieri 5 11.00 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 Nad.: Gandža 0.20 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope (pon.) 0.50 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal (T Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.35 Skozi čas 8.00 Posebna ponudba 8.25 Pogledi Slovenije (pon.) 9.55 Zwiesel: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. vožnje 11.10 Hinterstoder: SP v alpskem smučanju, super-veleslalom (m), prenos 11.25 Rybinsk: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek -sprint (m in ž), vključitev v prenos 12.50 Maribor: tenis, pokal federacij: Slovenija -Nemčija, prenos 12.55 Zwiesel: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. vožnje A Kanal A 8.05 Dok. drama: Finski rosomah 9.05 Di-notopija (avant. serija) 10.00 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. nan.) 10.35 Film: Plišasti medvedki (risanka, ZDA/Kanada, '04) 12.05 Nova Heidi (mlad. serija) 12.35 Šola za deskarje (dramska serija) 13.05 Princ z Bel Aira (hum. nan.) 13.35 Merlinove pustolovščine (pust. serija) 14.30 Peklenski teden (hum. nan.) 15.00 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.30 Film: Roxy Hunter (družinski, ZDA, '08) 17.10 Teksaški mož postave (akc. nan.) 18.05 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.35 Pazi, kamera! Skrita kamera 19.10 The Big Game, Zabava 20.00 Film: Družinski varuh (i. Matthew Modine, drama, ZDA, '95) 6.15 Nan.: Dharma & Greg 6.50 Risanke 10.10 Aktualno: Tv Moda 10.45 Film: Beethoven 5 (kom., ZDA, '03, r. M. Griffiths, i. D. Thomas) 11.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: All Stars 14.10 Film: Batman - Forever (pust., ZDA, '95, i. V. Kilmer) 16.30 Film: Fallen - Mysterious ways and that (pust., ZDA, '07, r. K. Ker-slake, i. P. Wesley) 17.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: Peter Pan (fant., ZDA, '04, r. P.J. Hogan, i. J. Isaacs, J. Sumper) 20.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 21.10 Film: Le cronache di Narnia - Il principe Caspian (fant., V.B./ZDA, '08, i. B. Barnes, G. Hent-ley) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.05 Šport: Studio Sport XXL 1.05 Šport: World Series of Boxing LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Bookstore 11.00 La7 Doc 11.35 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Momenti di gloria (dram., ZDA, '80, r. H. Hudson, i. B. Cross, I. Charleson) 17.00 Šport: rugby, Turnir 6 držav 18.00 Šport: rugby, Italija -Irska 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.40 Nan.: Medical Investigation 0.40 Aktualno: M.O.D.A. 1.30 Film: Piñero (biog., ZDA, '01, i. B. Bratt) 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.00 Aktualno: Rotocal-co Adnkronos 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Cavallo che passione 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.25 Variete: 80 nostalgia 10.55 Talk show: A tambur battente 12.35 0.55 Dok.: Cuore Tuareg 13.05 Aktualno: Salus Tv 13.30 Dnevnik 14.00 22.35 Aktualno: Il Rossetti 14.15 Dok.: Wild Adventure 15.20 Chef a sorpresa 15.45 Dok.: Borgo Italia 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: 1x2 - Aperitivo Bianco Nero 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Dok.: L'Ita-lia da scoprire 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: La sera del ballo (kom. '88) 22.50 Aktualno: Archeologie 23.00 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Stoa (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.35 Film: Kino Kekec 10.40 Polnočni klub 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.30 Film: Beli pramen 15.55 Sobotno popoldne, sledi O živalih in ljudeh 16.10 Nagradna igra 16.15 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne, sledi Na vrtu 17.45 Sobotna izmena, 1. del 17.55 Z Damijanom 18.20 Sobotna izmena, 2. del 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 Film: Romy 21.50 Dok. odd.: Kraljestvo planinskega orla 22.45 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 22.25 15.55 Oberstdorf: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, prenos 18.00 Dok. film: Srce letališča 18.50 Bob leta (pon.) 20.25 Presque Isle: SP v biatlonu, mešane štafete, prenos 22.15 Film: Odrešena (pon.) 23.45 Nad.: Usodna nesreča (pon.) 0.35 Brane Rončel izza odra (pon.) 2.15 Zabavni infokanal Jr Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 9.50, 21.30, 23.00 Žarišče 8.00 Sporočamo 10.45 Na Tretjem... 12.1016.40 Poslanski premislek 13.30 Poročila Tvsl 14.15 Črno beli časi 15.3018.30 Tedenski pregled 17.30 Poročila Tvsl 19.00 Tv Dnevnik Tvsl 20.00 Satirično oko 21.30 Žarišče 22.10 Dok. odd.: Dosje - Organizacija TIGR Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.30 Potopisi 16.00 Zoom -Vsestranska ustvarjalnost 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.15 Vsedanes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Vsedanes -Svet 19.45 Jutri je nedelja - verska oddaja 20.005 Tednik 20.30 Film: Idealen par 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Backstage Live 23.50 »Q« - trendovska oddaja 23.35 Vsedanes aktualnost 0.05 Vsedanes -TV dnevnik 0.20 Čezmejna TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.30 0.30 Tv prodajno oko 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura: Predstava Sovražnik ljudstva v SNG Nova Gorica (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Kanal na novi poti 23.00 Film: Pasji vojaki 1.00 Videostrani 21.40 Film: 100 bejb (rom. kom., ZDA, '02) 23.25 Balkan Inc (krim. nan.) 0.20 Kralji (dram. nan.) 1.10 Love TV (erotika) 3.55 Nočna ptica (erotika) pop Pop TV 8.00 Jagodka (ris.) 8.25 Winx klub (ris.) 8.50 YooHoo in prijatelji (ris.) 9.05 Radovedni Jaka (ris.) 9.15 Rori, dirkalnik (ris.) 9.25 Medved Rupert (ris.) 9.35 Ben 10 - Tuja sila (ris.) 10.00 Bakuganski bojevniki (ris.) 10.25 Preverjeno, ponovitev (družbene teme) 11.30 Dok. drama: Nevarnost na krožniku 12.25 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 13.25 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 14.25 Poirot (krim. nan.) 16.10 Iz-muzljivci (hum. nan.) 17.05 Umori na podeželju (krim. nan.) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Varuh (akc., ZDA, '06) 22.40 Film: Posebno poročilo (akc., ZDA, '02) 1.20 Film: Čudno obnašanje (drama, ZDA, '98) 2.55 24UR, Novice (pon.) 3.55 Nočna panorama, Reklame RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika - Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert zmagovalcev 21. izvedbe natečaja za trobila »Citta di Porcia«; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.00 Gostja prejemnica nagrade Najlepša knjiga leta 2010; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.2019.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Glasb. odd.: Kantina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appun-tamenti; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'evento; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.00-11.58 Love generation; 12.02 I Ripes-cati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babele; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillout zone; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 London calling; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Pic-Nic eletro-nique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.10 Arber, slalom za ženske, 1. vožnja; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.25 Hinterstoder, superveleslalom za moške; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Ime januarja, glasovanje; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Arber, slalom za ženske, 2. vožnja; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Oberstdorf, smučarski skoki; 17.00 Proti etru; 18.00 Košarka, Krka - Olimpija; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: Cosi fan tutte, posnetek; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora -Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. LUNINE MENE Luna vzide ob 7.59 in zatone ob 20.00 PLIMOVANJE Danes: ob 5.44 najnižje -21 cm, ob 11.01 najvišje 28 cm, ob 17.15 najnižje -46 cm. Jutri: ob 0.12 najvišje 39 cm, ob 6.15 najnižje 20 cm, ob 11.29 najvišje 29 cm, ob 17.38 najnižje -38 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Piancavallo............50 Vogel.................100 Forni di Sopra.........90 Kranjska Gora.........50 Zoncolan Krvavec................75 Trbiž Cerkno................90 Osojščica..............80 Rogla..................60 Mokrine..............120 Mariborsko Pohorje . .45 Podklošter............55 Civetta...............130 Bad Kleinkirchheim . . .90 _ Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Jutri se bo nadaljevalo stanovitno vreme z jasnim vremenom. V gorah bodo temperature kar visoke za ta letni čas. Pojavljale se bodo temperaturne inverzije z verjetno meglo po nižinah predvsem ponoči in zjutraj. Jutri bo prevladovalo jasno vreme. Ponekod po nižinah bo zjutraj megla. Toplo bo.