PRIMORSKI DNEVNIK
poštnina plačana v gotovini Postale I gruppo
Cena 80 lir
Leto XXVH. St. 130 (7918)
BERLIN ■ POGOJ ZA SKLICANJE EVROPSKE KONFERENCE O VARNOSTI
Zasedanje NATO v Lizboni v znamenju atentatov proti portugalskemu režimu
Štirje bombni atentati - Močno poškodovana glavna telekomunikacijska centrala - Lizbona 8 ur odrezana od sveta - Komisija OZN o kolonializmu obsodila sklicanje konference NATO v Lizboni
_______________ __________________TRST, petek, 4. junija 1971
SAMO SKOPE VESTI V POTEKU ROMUNSKO-KITAJSKIH RAZGOVOROV
. LIZBONA, 3. — Zasedanje zunanjih ministrov NATO se je ",r|es začelo pod vtisom nekaterih bombnih atentatov ki naj bi jih !V|,lili člani tajne organizacije «ARA» — Revolucionarne oborožene •'cije — |,j se bori proti sedanjemu fašističnemu portugalskemu režimu.
3,12 zjutraj je nastala v telekomunikacijski centrali v Lizboni, *' koordinira vse telefonske in telex zveze z zunanjim svetom, ?®Lna eksplozija. Eksplodirala je bomba, ki je močno pokvarila n,Prave. Lizbona je ostala za 8 ur odrezana od sveta.
,J*koj po eksploziji je policija I kolila telekomunikacijsko centralo n [>i pustila zraven nikogar. Rado-l^nežem, ki so spraševali, kaj se * *9odilo, so policisti odgovorili, JJr* je počila plinska napeljava«. **° so v Lizboni v dopoldanskih frak eksplodirale še tri bombe v •*nih krajih mesta in v lacavemu, J*r ie poškodovala še eno tele-.^(Punikacijsko centralo. Kot poro-aK| iz Lizbone so člani tajne or-jj^izacije ARA, ki ji pripisujejo nošnje atentate, nedavno zapreti-' da bodo napravili akcijo proti padanju Atlantske zveze.
poškodovanju telekomunikaci.i-centrale, kakor tudi o ostalih robnih atentatih, lizbonski radio Z1 časopisi niso obvestili javnosti. Po I *adniih vesteh so bile telex zveze 'ostalim delom sveta vzpostavlje-3® šele ob 13. uri po krajevnem i9sV' Zaradi poškodbe telekomuni-?a%ke centrale je bila prekinjena vojaška telex zveza med Liz-in onerativno centralo glavnega Stat>a NATO v Bruslju.
, Atentati niso povzročili človeških marveč samo precejšnjo mazalno škodo. Hkrati pa so imeli [jobok odmev v vseh političnih kro-f1. zlasti pa med delegacijami Atletske zveze, ki zasedajo v Liz-
Jz New Vorka poročajo, da je po-aona komisija OZN o kolonializmu dobrila s 16 glasovi, tri člani so l? Vzdržali glasovanja,, resolucijo, J* obsoja, da je bila Lizbona izbra-J? za sedež konference zunanjih mi-^strov NATO. Resolucija ugotavlja, ? daje NATO s tem politično in Tkalno podporo Portugalski pri nadevanju njene kolonialne politike. Konferenca se je začela s pojavom predsednika portugalske jde Marcella Caetana, ki je po-_Qavil, «da se komunistične države J^dstavljajo za nenapadalne in da buržoazni razred verjame v ].°tnost mirnega sožitja, v pripravnost dobrega in koristnega spojema, za dosego katerega predaja skrb za obrambo stalno za-Za njim je govoril glavni >ik NATO Brosio, ki je poudaril,
0	io sedanje zasedanje izredno važ-v pogledu perspektiv, ki se od-
5r®.io v odnosih med Vzhodom in jSbodom. Potem ko je ugotovil, da j optimizem prezgodnji, je dejal, ,a ie že mimo najhujši čas čelne-u spopada, ki se umika in prepu v,a Mesto obdobju pogajanj s Sorsko zvezo.
^Konferenci zunanjih ministrov NA J, Predseduje italijanski zunanji ‘"aster Moro. Po slovesni otvoritvi Se delegacije preselile v palačo "ada, kjer so nadaljevale z delom. fJ°orlin mora ostati poizkusni ka-Dl n za popustitev napetosti v Evro-
1	"a splošno, toda zavezništvo lah-jj’ be da bi se preveč tvegano D^elo, napravi korak k začetku H!|š°yonov za zmanjšanje oborožena sil v Evropi,* je v bistvu izja-t]. danes zjutraj na zasedanju a-
a9tskega sveta zahodnonemški zu-minister Walter Scheel.
°dite]j zahodnonemške diploma-J® ie mnenja, da je ponudba po-k) ar>j za zmanišanje oboroženih sil, *	” v agovarjal bivši
sedanji kancler od pobud, z naj-v tekočem deset-
tem popuščanja napetosti. Pogajanja o Berlinu so prišla v aktivno fazo, ki omogoča predvidevati nadaljnji razvoj
Ko je zatem govoril kot glasnik štirih, je Schumann podal pregled in obračun pogajanj o Berlinu in potegnil zaključke. Izjavil je, da so nesoglasja v začetku precejšnja, toda po njegovem nedavnem obisku v Moskvi so Sovjeti sprejeli preučevanja praktičnih ukrepov, ki se tičejo Berlinčanov. Dodal je, da zdi, da so Sovjeti pokazali večje razumevanje, kar se tiče sestajanja parlamentarnih skupin in komisij
Berlinu in pravice, ki jo prevzema Zahodna Nemčija za konzularno zaščito Berlinčanov.
Belgijski zunanja minister Pietre Harmel je izjavil, da nasprotuje ločenim pogajanjem o uravnoveše-zmanjšanju oboroženih sil v Evropi in sklicanju konference o varnosti. Predlagal je, naj bi kot pripravljalno etapo na poti k zmanjšanju oboroženih sil imenovali ožjo skupino, ki bi imela nalogo ugotoviti, ali je mogoč načelen sporazum. Glede Berlina pa je izjavil, da predstavlja «preizkusni kamen o vo Sovjetske zveze po popuščanju napetosti*.
Britanski minister Douglas Home pa je izjavil: «Če prevzamemo tveganje glede Berlina, bd lahko izgubili nadzorstvo nad položajem bodisi kar se tiče Zahodne Nemčije, kakor tudi zahodne Evrope na splošno. Če prevzamemo tveganje o vprašanju zmanjšanja oboroženih sil, s tem lahko uničili ravnotežje sil, od katerega je odvisna varnost Evrope.* Pozval je druge ministre, naj dialog z Vzhodom začnejo previdno, in dodal, da »napredovati ne
hmSa. ie odločno zagovarjal fe>jl minister in L ^ Barandt, ena U^teišimi obeti v
O tem vprašanju bi se lahko iJ^jalj v okviru evropske konfeti Ce o varnosti’, obojna pogajanja tj 'ahko potekala vzporedno. Ne ^ “Uo mogoče misliti na konferen-0 evropski varnosti, če države
g 'avskega pakta ne sprejmejo po ?abj o zmanjšanju oboroženih sil. ozlovoljiva rešitev o ' Berlinu pa i. še vedno pogoj za evropsko
|yjt6renco, je poudaril Scheel. Za-države bi morale biti potr Vplive, toda morale bi tudi znati
tajati pri točkah, ki so po nji-mnenju važne. Primer Berti.9 dokazuje pravilnost te meto-tjJ fe dodai minister Scheel, ki je bil, da zahodnonemški parlament v.bi mogel odobriti moskovske in Vevške pogodbe brez poprejšnje tjjbitve berlinskega vprašanja. Ne-tj^tono je, je dodal s tem v zvezi, le*80 Sovjeti pokazali, da imajo in-$|L®S na tem, da bi napredovali na (j 'stranskih pogajanjih. Izrazil je i^9"je, da bo mogoče doseči spo j^"h, toda popuščanje napetosti Proces, ki terja časa. vf "ancoski minister Maurice Schu Vjbn je predložil svetu ministrov tjf^O končni del sporočila, ki *®Berlina in ki so ga
(’« r pripravili zunanji ----------
fc.jjhcije, Velike Britanije, ZDA j. jOdine Nemčije. Schumann je iz-da so za francosko delegacijo lajanja o Berlinu še vedno bistve-
se
v sredo ministri
t^a značaja, ker ustrezajo stvar Dejansko ne bosta poljsko ijrjbdnonemška in sovjetsko-zahodno
t^ka pogodba mogli biti predlo-tC' v ratifikacijo, dokler ne^ br tn i en sporazum o Berlinu. Fran sita delegacija želi pospešiti ri
Cenjenim bralcem se oproščamo za morebitne pomanjkljivosti v poročanju o zunanji politiki, do katerih je lahko prišlo zaradi včerajšnje stavke uslužbencev tiskovne a-gencije ANSA.
pomeni, da bomo imeli uspeh*.
V zvezi s sovjetskim odgovorom na zahodno ponudbo o pogovorih za zmanjšanje oboroženih sd'1 se je Douglas Home vprašal, ali so ta odgovor narekovali «taktični razlogi* ali pa »dejanska želja po popustitvi napetosti*. Dodal je: «če bi mogli urediti vprašanje Berlina, bo mnogo drugih stvari mogočih. Drugače je malo stvari mogočih. Dati moramo prednost Berlinu*.
Italijanski’ zunanji minister Moro je izrazil mnenje, da sta okrepitev skupnosti šestih in možnosti razširitve skupnosti na deset držav, ki so vse članice atlantskega zavezništva dragocen prispevek k iskanju miru in ravnotežja na svetu. Vztrajal je na nujnosti ureditve berlinskega vprašanja. Dodal je, da bi dnevni red konference o varnosti morali skrbno pripraviti.
Zunanji minister ZDA Rogers se je takoj po prihodu v Lizbono
Maocetung in Lin Pino sprejela romunskega predsednika Ceausesca
v
Srečanja sta se udeležila tudi Jon Maurer in Cuenlaj Romunski list polemizira s teorijo o «omejeni suverenosti
PEKING, 3. — Kitajski predsednik Maocetung in podpredsednik Lin Piao sta danes sprejela romunskega predsednika Ceausesca, ki nadaljuje uradni obisk v Pekingu. Kot poroča agencija «Nova Kitajska«, je poteklo srečanje v zelo prisrčnem vzdušju ter «dokazalo aktivno enotnost partij, narodov in držav Kitajske in Romunije*. Maocetung je po poročanju agencije po običajnem pozdravu pozval romunskega gosta k »združitvi proti
imperializmu in vsem reakcionarjem«. Ceausesca je spremljal predsednik romunske vlade Maurer, srečanja pa sta se udeležila tudi Čuenlaj in člana političnega urada kitajske KP Kang Šeng. O argumentih razgovora med Maocetun-gom in Ceausescom agencija »Nova Kitajska« ne poroča ničesar.
Kitajski tisk posveča zelo veliko pozornost obisku romunskega premiera ter objavlja dolge članke o romunsko - kitajskem prijateljstvu. «Že Min Ži Bao* objavlja tudi na prvi strani besedilo poslanice centralnega komiteja KPR kitajskemu CK. Poslanica poudarja predvsem »bratsko solidarnost* med obema
sestal s predsednikom portugalske vlade Caetanom (desno)
...................................................umi.............................................m...............................um
COLOMBO IN DE MARTINO O NOTRANJEM POLITIČNEM POLOŽAJU
Minister Zagari ugodno ocenil trgovinsko izmenjavo z Vzhodom
Obračun ustanove ENEL za 1. 1970 - Proizvodnja električne energije je lani znašala 82 milijard in 800 milijonov kW
RIM, 3. — Predsednik vlade Co-lombo je imel danes govor v Genovi, kjer je poudaril, da se je treba boriti predvsem proti tistim, ki ogrožajo svobodne institucije. Predsednik vlade je zagotovil, da ima vlada moč, da lahko brani svobodo vseh 'n se tehko postavi proti nasilnežem. Ko je govoril o notranjem položaju je dejal, da .je treba rešiti še mnogo vprašanj. Toda odgovor na to, je dejal Co-lombo, najdemo lahko v demokratični solidarnosti, ki ima v vladni koaliciji osnovo sedanje družabne politike.
Podpredsednik vlade De Martino pa je v današnjem govoru opozoril, da ni mogoče nadaljevati z antiko-munistično ali filokomunistično politiko, s polemiko, ki prikriva bistvo
PO UVODNEM POROČILU GEN. LJUBIČIČA
Razprava v predsedstvu ZKJ o splošni ljudski obrambi
Obrambna sposobnost Jugoslavije se je v zadnjih letih močno okrepila
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je sinoči, po razpravi o idejno-polltičnlh vprašanjih, glede uresničenja koncepcije splošne ljudske obrambe sprejelo sklepe, v katerih se med drugim poudarja, da je nadaljnja podružbitev splošne ljudske obrambe stalna obveznost vseh družbenih sil. Splošna ljudska obrambo združuje obrambne sile vseh narodov in narodnosti, vzpodbudno deluje, da se na tem področju vsestransko uveljavljajo nacionalne posebnosti, omogoča podpiranje nacionalnih vrednost vseh narodov in narodnosti, ustvarja možnost za izkazovanje lastne odgovornosti za krepitev skupne obrambe socialistične Jugoslavije. Enakopravnost narodov in narodnosti nalaga, se poudarja v sklepih, da se zagotovi enakopravna uporaba jezika narodov in narodnosti v oboroženih silah in da bodo v aktivnem in rezervnem častniškem kadru čim so-razmernejše zastopani vsi narodi tol narodnosti.
Predsedstvo posebno nalaga Zvezi komunistov, da se zavzema za vsestransko in večje angažiranje žena v splošnoljudsikii obrambi. V sklepih se posebno poudarja pomen vloge mladine v splošnoljud-skl obrambi ter potreba njene široke politične, moralno-pslhološke, strokovne ln telesne pripravljenosti.
V uvodnem poročilu o uresničenju konoepcije splošne ljudske obrambe je državni tajnik za narodno obrambo armadni general Nikola Ljublčič med drugim ugotovil, da mora Jugoslavija krepiti svojo obrambo, ker nobeni vojni grupaciji (tu je mislil na NATO in varšavski pakt) niso všeč jugoslovanski samoupravni socialistični sistem, njena politika neuvrščenosti, njena usmeritev k samostojnosti tn neodvisnosti in z ozirom na teritorialno zainteresiranost nekaterih sosedov. V Jugoslaviji se križajo Interesi velikih sil, je poudaril armadni general Ljubičič, in
dodal, da se je udarna sila toi manevrska sposobnost operativne armade zadnje čase z novimi tanki, transporterji tol tovornjaki povečala. Možnosti lovskega letalstva so se povečaile za okrog dvakrat. Lov-sko-bombardersko letalstvo se je moderniziralo z novimi letali domače proizvodnje. Borbena sposobnost vojne mornarice je povečana za več kot dvakrat. Izboljšana je moč obalnega topništva in okrepljen je bil opazovalni sistem. Ljubičič je dodal, da se 85 odst. orožja proizvaja doma.
Po besedah Ljubičiča se Je število članov teritorialne obrambe zadnje čase podvojilo, saj šteje danes okrog 600.000 organiziranih boroev, med njimi 300.000 mladincev. Poleg tega je v civilni zaščiti organiziranih 1,300.000 občanov. Na .kraju je državni tajnik za narodno obrambo ugotovil, da so bili u-stvarjenl pogoji za hitrejše uresničenje konoepcije splošne ljudske obrambe.	B. B.
Seja komisije za ustavna vprašanja
BEOGRAD, 3. — Skupna komisija vseh svetov zvezne skupščine za ustavna vprašanja, je na današnji seji razpravljala o besedilu ustavnih sprememb, ki ga je pripravila posebna komisija na podlagi javne razprave in razprave v setih zvezne skupščine. Svet narodov, kot je sporočil na seji predsednik komisije dr. Marjan Brecelj bo okrog 15. junija določil predlog ustavnih sprememb in zakone za njihovo izvajanje. Okrog 1. julija bodo ostali sveti zvezne skupščine odločali ustavnih spremembah. Po njihovem sprejemu bi se julija opra vila volitev predsednika republike proglasitev članov predsedstva republike, izvolili člani zveznega izvršnega sveta in funkcionarji zveznih organov. Pred tem bi morale republike in pokrajinske skupščine izvoliti svoje člane predsedstva SFRJ.
novih zamisli za gospodarski razvoj in demokratični red. Glede gospodarskega položaja je De Martino opozoril na notranje in zunanje negativne dejavnike, ki nanj vplivajo. Podpredsednik vlade je izjavil, da je mogoče doseči s sindikalnimi organizacijami sporazum, ki bo omogočil največjo upoa'abo naprav iti hkrati večjo proizvodnjo, ne da bi zahtevali do delavcev nesprejemljive žrtve. Toda tega smotra, je dodal De Martino, ne bo mogoče doseči, če se bo nadaljevala proti-sindikalna polemika, s katero se hoče naprtiti delavcem odgovornost za sedanjo krizo.
V Rimu se je danes začelo vsedržavno zasedanje o zunanji trgovini. Ob tej priložnosti je imel minister za zunanjo trgovino Zagari govor, v katerem je poudaril ugodnosti, ki jih ima italijansko gospodarstvo z razvojem gospodarske skupnosti in še posebno odprtje proti Vzhodu, ki se je sedaj raztegnilo tudi na Ljudsko republiko Kitajsko, ki je bila delj časa krivično puščena ob strani, svetovne politike.
Zagari je nato ugotovil, da se je italijanska trgovinska izmenjava z inozemstvom v zadnjih desetih letih povečala za 236 odst. in je lansko leto dosegla 17.600 milijard lir. V tej zvezi je poudaril zlasti izboljšanje trgovinske plačilne bilance, ki pa še ni zadovoljiva. Omenil je, da se italijanska trgovinska izmenjava razvija zlasti z razvitimi državami, manj pa z državami v razvoju. Pri tem je ugotovil, da povzroča to nesorazmerje vedno večje bogastvo v bogatih deželah in vedno večjo revščino v revnih.
Predsednik ustanove ENEL Di Ca-gno je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil obračun te velike državne ustanove za leto 1970. ENEL je lani naložil v nove naprave 603 milijarde lir; proizvodnja električne energije je znašala 82 milijard 800 milijonov kW; ustanova ima 24 milijonov potrošnikov in je lani kasirala 1.077 mili-: jard lir. Predsednik ENEL je še po-, sebno poudaril, da se cena električ- i nega toka ni povišala že 12 let. V lanskem letu je ENEL prevzela v upravljanje nadaljnjih 14 podjetij električne industrije in jih ima sedaj 1.138.
Predsednik ENEL je govoril tudi o načrtu za prihodnjih 7 let, ki predvideva gradnjo in obratovanje novih naprav, ki bodo proizvajale nadaljnjih 22.449 mW. S tem se bo sedanja proizvajalna zmogljivost e-lektričnih naprav ENEL povečala za 113,5 odstotka. Za te naprave in novo razdeljevalno mrežo bodo v prihodnjih 7 letih porabili 5.297 milijard lir.
Počastitev spomina ustreljenih antifašistov v Forte Bravetta
Med njimi je bilo tudi 9 primorskih slovenskih partizanov
RIM, 3. — V Forte Bravetta v Rimu je bila danes žalna svečanost v počastitev spomina 81 antifašistov, ki so jih nacifašisti ustrelili pred 29 leti. Med njimi je bilo tudi 9 primorskih slovenskih partizanov (Bele, čekada, Dolgan, Frank, Kaluža, Rušt, Srebot in Vičič).
Predsednik republike je poslal odvetniku Angustu Castaldu, predsed-
niku odbora za počastitev ustreljenih antifašistov v Forte Bravetta, brzojavko, v kateri se spominja 81. mučenikov. V brzojavki Saragat izraža občutke hvaležnosti vsega italijanskega naroda do ustreljenih junakov, ki so s svojim življenjem prispevali k narodni neodvisnosti m izvojevanju svobode. Hkrati predsednik republike izraža svojcem žrtev svoje globoko sožalje.
RIM, 3. — Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (.CIPE) se bo jutri sestal na sedežu ministrstva za proračun in gospodar sko načrtovanje. Preučil bo tretji petletni načrt znanstveno - raziskovalne ustanove CNEN in vprašanje jedrske industrije.
partijama in državama ter izraža prepričanje, da se bodo dvostranski odnosi še nadalje razvijali »na osnovi načel marksizma leninizma in proletarskega intemacionalizma, v interesu protiimperialističnega boja, socializma in svetovnega miru*.
Zahodne opazovalce pa je predvsem presenetilo, da je pekinški tisk v celoti objavil tudi govor, ki ga je imel Ceausescu v torek zvečer, ko se je med drugim izrazil za enotnost mednarodnega komunističnega gibanja ter poudaril potrebo po premostitvi obstoječih težav med socialističnimi državami.
Pozornost opazovalcev je pritegnilo tudi pisanje zadnje številke romunskega lista »Lupta de dass* (Razredni boj), ki v izredno dolgem članku neposredno napada tako imenovano Brežnjevo doktrino o »omejeni suverenosti*. Članek, ki sta ga podpisala člana - kandidata CK KPR Traiam Caraciuc in Stefan Andrei, poudarja potrebo po uvedbi »demokratičnih pravil, ki nai izključujejo metode centraliziranega vodenja mednarodnega komunističnega gibanja*. Člankarja zanikata, da bi kdo imel monopol nad revolucionarno teorijo, ter poudarjata, da mora sloneti združevanje sil so cialističnih držav na prostovoljni osnovi. «Izkustvo Romunije in dru gih držav — nadaljuje članek, ki ga je objavila tudi romunska tiskovna agencija Agerpress je popolnoma potrdilo marksistično leninistično tezo o različnosti oblik in metod prehoda držav k socializmu*. Ta izkustva so tudi pokazala, da je nemogoče določiti »modele* ali »nespremenljive vzorce* za gradnjo socializma. Romunski list tiho namiguje na kitajsko - sovjetski spori ko pravi, da razlike med ko-muuietičnimi strankami socialistič nih držav ne smeio kvarno vplivati na odnose med državami.
kateremu je obrazložil sovjetsko stališče o sklicanju vseevropske konference o varnosti.
Na poti v Peking se bo Tepavac ustavil v Kairu
Carapkin v Oslu
OSLO, 3. — Semion Carapkin, namestnik zunanjega ministra SZ, ki je dospel včeraj v Oslo iz Kopen-hagna, se je danes sestal s predsednikom norveške vlade Bratellijem,
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoiljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da se bo državni tajnik Mirko Tepavac na poti na uradni oblak v Ljudsko republiko Kitajsko en dan zadržal v Kairu, kjer bo z zunanjim ministrom ZAR Mahni udom Riadom izmen jal miall o položaju na Bližnjem vzhodu in o drugih vprašanjih, Id zanimajo obe državi. Vujiča je na vprašanje novinarjev dejal, da so stiki med zastopniki Jugoslavije in ZAR redna praksa med prijateljskimi državami, glede položaja na Bližnjem vzhodu pa je ugotovil, da je Izrael svojim stališčem onemogočil uspeh misije veleposlanika Jarrln-ga in vse druge poskuse za rešitev krize. Vujiča je dodal, da Jugoslavija podpira miroljubno politiko ZAR in njeno pripravljenost, da prispeva k miroljubni In pravični rešitvi krize na osnovah resolucije varnostnega sveta OZN. Trajen mir na tem področju se po besedah Vujiče lahko doseže samo z umikom izraelskih čet z zavzetih ozemelj in uresničenjem pravic a-rabskega ljudstva Palestine.
Na vest v Indijskem tisku, da Jugoslavija izraža zaskrbljenost za usodo beguncev iz Vzhodnega Pa, kistana in da namerava pomagati, je Vujiča dajal, da so jugoslovanske dobrodelne organizacije že odgovorile na apel Lige Rdečega križa in da pripravljajo prvo pošiljko. Vujiča je Izrazil upanje, da bo storjeno vse, da bi se ustavi! odhod tz Vzhodnega Pakistana in ustvarili pogoji, da se begunci vrnejo.
Na vprašanje o rezultatih obiska namestnika državnega tajnika dr. Vratuše v Argentini, Urugvaju^ Braziliji, Peruju in Venezueli je Vujiča dejal, da je bil smoter obiska dr Vratuše, ki se je včeraj vrnil v Beograd, da se nadalje razvijajo jugoslovanski odnosi in sodelovanje na mednarodnem področju med Jugoslavijo in državami Latinske Amerike. Med preučevanjem dvostranskih odnosov so se po besedah Vujiče pokazale konkretne možnosti za nadaljnji napredek sodelovanja na vseh področjih in posebno na gospodarskem, kjer so realne neizkoriščene možnosti. V razgovorih dr. Vratuše z zunanjimi ministri teh držav je ponovno prišla do izraza visoka stopnja soglasja o mnogih mednarodnih vprašanjih. Prav tako so med razgovori posebno izčrpno proučili vprašanja držav v razvoju.
Na koncu konference je Vujiča izrazil upanje, da bo bodoče zasedanje sveta ministrov in voditeljev držav in vlad organizacije afriške enotnosti uspešno, da bo prispevalo h krepitvi enotnosti afriških držav, kar je posebno važno glede na š tevilne poskuse, da se ta enotnost razbije.
B. B.
predsednikom kitajske vlade Čuenlajem
RIM, 3. — Ministrski podtajnik pri predsedstvu vlade Antoniozzi je sprejel na vljudnostnem obisku ravnatelja centra za informacije OZN I Envina Baungartna.
Sestanek tajništev CGIL, CISL in UIL
TARQUINIA, 3. — Tu so se danes sestala tajništva treh sindikalnih zvez, CGIL, CISL in UIL in nadaljevala s proučevanjem nekaterih vprašanj v zvezi z razvojem sindikalne enotnosti. Začela so proučevati tri osnutke dokumentov, ki se nanašajo na zaščito narave, vlogo in naloge enotnega sindikata. Poleg tega bodo vodstva treh sindikalnih organizacij obravnavala tudi vprašanje bodočega mednarodnega statuta novega enotnega sindikata.
General IDA obtožen vojnih zločinov v Vietnamu
Iz helikopterja naj bi streljal na južnovietnamske civiliste ter ubil 6 oseb - Preiskava o pokolu v Bong Sonu: ubitih 40 žensk in otrok
NEW YORK, 3. - Brigadnj general John Donaldson, pomočnik v generalnem štabu v Fort Meadu v
General John Donaldson, ki so ga obtožili, da je ubil šest južnoviet-,	mlinskih civilistov
Marylandu. je bdi obtožen umora šestih južnovietnamskih civilistov. To je prvič v zadnjih sedemdesetih letih, da so v ZDA nekega generala obtožili vojnih zločinov.
Kratko sporočilo o obtožbi proti generalu je objavil sinoči Pentagon, Iti pa ni povedal okoliščin u-boja. V vojaških krogih pa se je zvedelo, da je Donaldson streljal s helikopterja na civiliste v pokrajini Quang Ngai. Datum tega tragičnega dogodka ni bil točno določen. menda se je pripetil med novembrom 1968 in januarjem 1969.
Obrambno ministrstvo ZDA je o pokolu izvedelo od pričevanja nekega pilota helikopterja, ki je še vedno v Vietnamu. Ta je obvestil generalnega inšpektorja Pentagona, ki je bil na obisku v Južnem Vietnamu. Pentagon je takoj odprl preiskavo, ki se je zaključila 20. maja. Med preiskavo so ugotovili, da je Donaldson, ko je s činom polkovnika poveljeval enajsti pehotni brigadi divizije »Americal*. ubil 6 civilistov, dva pa ranil. Generalov takratni pomočnik, podpolkovnia Wil-Mam McCloskey, .je bdi obtožen so-
delovanja pri uboju, poleg tega pa še umora obeh civilistov marca leta 1969.
Zloglasni diviziji »Americal* je pripadal tudi, kot je znano, poročnik William Calley, ki je bil pred kratkim obsojen na dosmrtno ječo zaradi pokola najmanj 22 oseb, povečini žensk in otrok, v My Laju.
General Donaldson je danes po televiziji izjaivil, da je nedolžen, ter izrazil prepričanje, da bo popolnoma rehabilitiran. «ko bodo dogodki povsem znani*.
Kot smo omenili, je že minilo sedemdeset let. odkar je bi neki ameriški general obtožen vojnih zločinov. Leta 1901 je bil namreč poslan pred vojaško sodišče general Jacob H. Smith, ki je za časa vstaje na Filipinih ukazal vojakom na otoku Samar naj ubijejo vse osebe, starejše kot deset let, ker da «gre za potencialne sovražnike*. General je bil nato na ukaz predsednika Roosevelta odstavljen.
Medtem pa prihajajo na dan nove vesti o ameriških vojnih zločinih v Vietnamu: najhujši med vsemi je bil septembra 1968 v
Bong Sonu, kjer so vojaki 2. bataljona 505. pehotne brigade ubili kakih 40 civilistov. O tem pokolu je pričal narednik William Marhoun že lani na zasedanju »preiskovalne komisije o ameriških vojnih zločinih v Vietnamu*, vendar je ostalo njegovo pričevanje brez posledic. Sedaj pa je »Chicago Sunday Times* objavil intervju z Marhounom, Pentagon pa je moral pojasniti, da je tudi o teh dogodkih v teku preiskava. Narednik je povedal, da se .je izkrcal v Bong Sonu. nekje na sredi poti med oporiščem v Quj Nhonu in Quang Ngaju, kjer so vietnamske žene lepo sprejete vojake ter jim prodajale pijačo, medtem ko so otroci čistili vojakom čevlje. Nenadoma n« se je začelo streljanje, brez kakršnegakoli vzroka. Marhoun ie nato preštel 24 trupel. Na vojaškem biltenu so čez nekaj dni objavili vest, da so se vojaki »uspešno izkrcali v Bong Sonu ter eliminirali štirideset sovražnikov*. Major Dannen Mannesch-reck. ki je poveljeval bataljonu, je povedal, da je šlo za «normalno izkrcevalno akcijo z nekaj streli*.
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ V DEŽELNIM SVETU
Živahen in kritičen začetek razprave o Berzantijevi programski izjavi
Spregovorilo je deset svetovalcev - Dr. Štoka o problemih manjšin ■ Danes se razprava nadaljuje
Kakor napovedano, je deželni svet na včerajšnji seji začel širšo razpravo o Berzantijevi programski izjavi, o kateri smo obširno poročali v Primorskem dnevniku preteklo sredo. Na seji, ki je bila zju-(raj in popoldne, je nastopilo deset svetovalcev, nadaljnjih pet pa jih bo spregovorilo danes. Vsem bo odgovoril predsednik Berzanti predvideno pa je, da bo deželni svet ob koncu razprave izglasoval temeljno resolucijo o načetih problemih.
Prvi je spregovoril svetovalec Ce-cotto (MF), ki je očital deželnemu odboru, da se v programski izjavi aldlcuje na nadaljnje sodelovanje med štirimi strankami leve sredine, medtem ko ena izmed strank, PRI, sploh nima več svojega predstavnika v vodstvu dežele. Cecotto je nadalje očital deželnemu odboru, da vodi v deželnem merilu isto neprimerno politiko, ki jo vodijo v Rimu, ne da bi upošteval poseben položaj Furlanije - Julijske krajine. Na koncu je zahtevali večje upoštevanje Furlanije ter predlagal, naj hi tudi našo deželo razdelili na dve ločeni območji, kakor je bila eartifculrirana* Kalabrija.
Gefter - Wondrioh (MSI) je zavzel do programske izjave negativno stališče ter naglasil, da deželna u-pravs ni mogla uresničiti niti prvega petletnega razvojnega načrta, zlasti pa da je pomanjkljivo njeno odbomištvo za urbanistiko. Naglasil je da bo njegova skupina glasovala proti ilajavi tudi zairadi tega, ker ne upošteva sindikata CISNAL.
Svetovalec Colaubti (KD) je široko zajel prometno problematiko v Evropi in na Jadranu ter poudaril pomen novih prometnih zvez z zaledjem (pri tem pa zagovarjal le zveze prek Trbiža z Avstrijo), glede bodoče pomorske podltike na Jadranu pa je izrazil prepričanje, da bo čez nekaj let verjetno vzpostavljeno širše sodelovanje med lukami od Ravenne prek Benetk in Trsta do Reke in Bakra. V bistvu se je pozitivno izrekel o Berzantijevi programski izjavi.
Liberalec Morpurgo .je dejal, da je dežela praktično ustavila vsako delovanje v pričakovanju razcisce-nja med strankami, kar je terjalo dobre tri mesece. Naglasil je, da vlada v današnjem poslovnem svetu veliko nezaupanje v »sistem*, za kar pa nosijo glavno krivdo stranke, ki da se usmerjajo čedalje bolj na levo. O utrditvi koalicije in o sami programski izjavi je dejal, da gre za zgolj formalistična pojava, ki jima ne ustreza nobena otipljiva osnova. Govornik je očital Berzantiju, da je v svoji izjavi opustil marsikatero vprašanje večjega pomena • za nase pod-ročie (nova vodeča industrija, turistični pristani, itd.). Glede organi-zacdjsfce združitve Trst - Trzic p« je naglasil nujnost, naj bi temu birranu priključili goriš ko področje.
Komunistični svetovalec Baciccni je popolnoma odklonil programsko izjavo, češ da niti za las ne spre mrija dosedanje politike leve sredine, tako da je tudi PSI. ki je zahtevala razčiščenje in s tem sprožila širšo politično - programsko razpravo v deželnem svetu, izšla iz tega zapleta neuslišana in ponižana. V zadnjih dveh letih, to je od zadnje Berzantijeve izjave, so prišli tu; di v naši deželi do izraza novi socialni momenti, ki bi jih moralo vsako resno načrtovanje upoštevati, kar pa ie sedanji odbor povsem prezrl. Badcchi je naglasil potrebo po sklicanju deželne konference o delovanju industrij z državno u-deležbo, kar zadeva sedanjo politiko leve sredine pa .je dejal, da se je ta v zadnjem času občutno premaknila na desno. Govornik se je dotaknil tudi vprašanja Slovencev ter dejal, da ga deželni odbor spremlja vse preveč mlačno-Dežela naj bi nasprotno žalitevala od osrednje vlade, naj bi korenito rešila vse probleme slovenske narodne skupnosti, in naj bi sami deželi priznala večje pristojnosti na ton področju. Prav tako bi morala dežela podpreti zahtevo Slovencev, naj Colombo sprejme slovensko odposlanstvo, medtem ko je skupna spomenica še šest mesecev brez vsakega odgovora.
Svetovalec Stoka je dejal, da Slov. dkupnost v glavnem soglaša s programskimi točkami deželnega odbora, vendar da ugotavlja pri njih mane pomanjkljivosti (zlasti problem raataščevanj, obrambe pred naravnimi nezgodami, izvenšolsko Izobraževanje, otroški vrtci, šolski patronat Itd.) Kar zadeva specifič na probleme slovenske manjšine, pa je Stoka naglaell, da Jih Je Ber-aanri v svoji Izjavi odpravil z enim samim stavkom splošnega značaja (dokument obeegB 50 tiskanih strani). Odboru gre priznanje, je nadaljevat Stoka, da se je v Rimu zavari aa rešitev šolskega vprašanja In da se v deželni zakonodaji nekaj časa sam Slovenol Imenujejo s polnim Imenom, toda to ne zadostuje. Treba ja stalno pritiskati na Rim, da bo rešili slovenske probleme, rimži pa da bo sprejel Belci jev in Starkov zakon o slovenski Sold in ■aken, ki ga je predložila KPl, sama dežela pa mora sprejeti Stokov nkon o kazenski zaščiti manjšine. Vri tl problemi bi morali biti nanizani v programski Izjavi, kajti v nasprotnem primeru se postavlja vprašanje, ali se dežela lahko sploh označuje za deželo s posebnim statutom. Na koncu je dr. Stoka pre. bral decembrsko spomenico predsedniku Colombu, saj je prav — je zaključil — da pride ta spomenica Integralno tudi v akte deželnega sveta.
Nato je spregovoril MorelU, ki
Je zavze/l do programske Izjave odklonilno stališče, češ da gre v bistvu za predvolilni golaž, nato pa je poučil Štoko, da smo Slovenci že prejeli vse, kar nam pripada, da v videmski pokrajini ni nobenega slovenskega problema ln da bi Italijanom ostalo, če bi ugodili vsem slovenskim zahtevam, le še kakšno mesto v občinski sirotišnici...
Socialist Pittomi je razložil, zakaj je PSI zahtevala ((razčiščenje* med strankami leve sredine, med katerimi pa še vedno obstajajo določene razlike glede osnovnih problemov gospodarsko-socdalnega ln urbanističnega načrta ter napovedanih preosnov. Naglasil je, da je pri nas desničarska nevarnost večja kakor v ostali Italiji ter da je treba zato toliko bolj paziti na možnosti preokreta na desno. Sporazum med štirimi strankami zasleduje konkretne cilje, je nadaljeval, in na tej osnovi je bil ztostl med PSI in KD dosežen uravnovešen kompromis, po volitvah pa bo morda prišlo do novih, na naprednejši osnovi zgrajenih zavezništev. Pitto-ni se je na koncu zavzel za trdnejšo oporo deželne vlade zahtevam slovenske narodne skupnosti ln za odločnejše reševanje njenih problemov.
Nato je spregovoril svetovalec Metus (KD), ki je Izrazil soglasje s programsko izjavo ter polemizirali s svetovalci nasprotnega mnenja. Njegova izvajanja so veljala pretežno gospodarski vsebini posameznih programskih točk.
Zadnji je spregovoril svetovalec Bettoli (PSIUP), ki je naglasil, da se je poldtdčma os v deželi v zadnjih mesecih premaknila na desno ter da so sl stranke leve sredine tudi z razčlščenjem porazdelite le vplivna področja. Govornik je nadalje dejal, da je vsako načrtovanje nemogoče, če se pri tem prvenstva-no ne upošteva delavski razred in njegova dejanska teža v deželi.
Sinoči v hotelu v Zustemi
Sprejem ob italijanskem državnem prazniku
Ob italijanskem državnem prazniku je italijanski generalni konzul v Kopru Onofrio Messina priredil sinoči v hotelu Žusterna pri Kopru sprejem, ki se ga je udeležilo okrog 300 povabljencev. Prisotni so bili med drugimi svetnik v izvršnem svetu Slovenije dr. Ivo Murko, predsednik obalnega sveta Miro Kocjan, predsedniki oziroma predstavniki trimorskih občin, predstavniki občin Hrvaške Istre, sekretar obalnega komiteja Zveze komunistov Tomaž Bizalj, predsednik obalne konference Socialistične zveze Mario Abram,
predsednik Italijanske unije za Istro in Reko prof. Antonio Borme, številni drugi predstavniki političnega, javnega, kulturnega in gospodarskega življenja Slovenske in Hrvaške Istre ter predstavniki koprske duhovščine na čelu s škofom dr. Janezom Jenkom.
Na sprejemu so bili prisotni tudi številni gostje iz Trsta, med kate-mi tržaški župan inž. Spaccini, predsednik pokrajine dr. Zanetti, podžupan Lonza, vladni komisar, prefekt dr. Cappellini, podprefekt dr. Molinari, pokrajinski tajnik KD Co-loni, predsednik Slovenske kultumo-gospodarske zveze Boris Race, jugoslovanski konzul v Trstu Zlatko Vidas in drugi.
Sprejem je potekal v prisrčnem vzdušju.
ZARADI NEUREJENIH GREZNIC
Zapora treh javnih lokalov ob obali
Veliko komentarjev je vzbudila novica o zaprtju treh lokalov ob obaJni cesti na barkovljanski rivieri, katerih zaporo so odredile zdravstvene oblasti tržaške občine zaradi neurejenih grezničnih naprav. Gre za »Ostello della Giuventu*, za hotel Castello v Miramaru ter za bar - restavracijo «Alla Marinella*.
Ukrep o zaipori bo veljal, dokler ne bodo omenjeni lokali poskrbeli za popravilo grezničnih naprav tako, da ne bodo več predstavljale nevarnosti za okuženje komaj dobrih 10 m oddaljene obale, ki spre jerna v poletnih mesecih številne kopalce.
Pravijo, da bodo v kratkem zdravstvene oblasti podvzele podobne u-krepe še proti drugim obalnim javnim lokalom in gostiščem.
Oblasti so se tako končno lotile sanacije morskih voda pri viru njih okuževanja.
OD 14. DO 18. JUNIJA V NAŠEM MESTU
Štirinajst predavanj in deset debat na mednarodnem simpoziju o Joyceu
Simpoziju se bodo udeležili številni svetovni preučevalci Joycen in njegovega dela, med njimi tudi dva Jugoslovana
Kakor smo že poročali, bo od 14. tovalne agencije Patemiti in g. Ta-
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Danes, 4. junija bo ob 18. uri prva seja odborov sindikata. Na dnevnem redu bodo:	Razdelitev ' pripravljalnem odboru so tudi taj-
dolžnosti odbornikom In smernice nik vsedržavnega sindikata časni-za bodoče delo.	I kar.jev Luoiano Ceschia, lastnik po-
do 18. .junija v Trstu III. mednarodni simpozij o Joyceu, Id ga prireja »James Joyce Foundation* iz Tulsa v Oklahomi. Simpozij bo pod pokroviteljstvom avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine ter tržaške občinske uprave. Sinoči je v Krožku za kulturo in umetnost predsednica pripravljalnega odbora univ. prof. Niny Rocco - Bergera na tiskovni konferenci obrazložila navzočim predstavnikom tiska program simpozija. Navzoči so bili tudi člani pripravljalnega odbora: Le-tizia Fonda Savio, dr. Aurelia Gruber - Benco, ravnatelj tržaške Bi-bliotece del Popolo prof. Stelio Cri-se in slikar Dino Predonzani. V
UlllllllllllllllllllIlUlllllllllllllllllllllllUlflllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIINUIIIIIIimillllllllllllllllHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PO ODOBRITVI IZPLAČILA PREDUJMA
Sinoči zaključena stavka v pokrajinski umobolnici
Stavkajoči se bodo ponovno zbrali v torek in preverili sklepe nadzornega odbora v Vidmu Brzojavka ministra Mariottija tajniku PSI Pesanteju
avka v umobolnici se je kon I te, da bodo tudi ostali sklepi takoj I njimi beseda, seveda največ o otro . Pričakovani sklep so potrdili1 potrjeni in stopili v veljavo.	1 cih.
Skupščina je po krajši razpravi Omeniti moramo še lepo urejeno sklenila, da prekine stavko in skli- razstavo risb in ročnih del ter iz-če nov shod bolničarjev v torek, reči učiteljici in osebju otroškega Tedaj bodo znani tudi rezultati dru- vrtca vse priznanje in zahvalo za
Stavka v umobolnici
čala
stavkajoči na svoji skupščini včeraj zvečer po krajši diskusiji in informaciji sindikalnih predstavnikov o obisku v Vidmu pri nadzornem odboru za sklepe krajevnih ustanov.
Tajniki sindikadnih organizacij u-službencev pokrajinske uprave CGIL Fragiacomo, CISL Zorzon in CIS NAL Cohen so v prvih popoldanskih urah odpotovali v Videm, kjer je sedež deželnega nadzornega odbora. Odbornik Vicario se je namreč obvezal, da bo nadzorni odbor še včeraj odobril prvi sklep pokrajinske uprave, ki priznava uslužbencem umobolnice 100 tisoč lir predujma na bodoče gmotne poviške.
Sindikaliste so spremljali delegati stavkajočih, ki so se tudi u-deležili razgovora s predstavnikom nadzornega odbora dr. Faldonom. Ta je sporočil sindikalistom, da je nadzorni odbor sklep res potrdil in da je torej veljaven.
S to novico so se sindikalisti vrnili v Trst, kjer so pri Sv. Ivanu nemudoma sklicali skupščino stavkajočih. Resnici na ljubo, so bili že vsi zbrani. Sindikalista so stavkajočim le orisali položaj in predlagali, naj se stavka prekine, ohrani pa mobilizacija in budnost za-
ZA REFORME IN OBRTNIŠKE POKOJNINE
JUTRI «DAN PROTESTA« OBRTNIKOV V DEŽELI
Shod v Tržiču ob 10. uri - Zahteva po znižani tarifi za električno energijo v obrtniških delavnicah
Pred dvema tednoma so obrtniki po vsej Italiji organizirali svoj »protestni dan* in zahtevali od vlade, naj uredi njihove pereče probleme. Jutri pa bo tak »dan boja obrtnikov za reforme* v deželi Furlanija - Julijska krajina. Organizira ga vsedržavno združenje obrtnikov (CNA), ld združuje napredno usmerjene obrtnike na sindikalni ravni. Po mestu so se že pojavili plakati, ki pozivajo obrtnike, naj «a kakršenkoli način izrazijo svoj protest proti vladni politiki zavlačevanja z reformami.
Še posebej opozarja CNA na odprta vprašanja zdravstvene in davčne reforme, stanovanjske in urbanistične preosnove, reforme prevozov in še dve zahtevi, ki sta specifično obrtniški: pokojninski sistem za obrtnike in znižanje cene električne energije za male obrtniške delavnice.
Za kaj gre? Mislimo, da ni tre ba veliko besed, da se dokaže tesna vez med splošnimi delavskimi zahtevami po reformah in zahtevami teh samostojnih delavcev (o-brtnikov). Davčna politika pomeni, da zahtevajo tudi obrtniki, kakor delavski sindikati, naj se ne obdavčujejo dohodki do 115 tisoč lir mesečno. Zdravstvena reforma Domeni, da morajo tudi obrtnikom, kot vsem drugim delavcem, priznati brezplačno zdravljenje v krajevnih sanitarnih enotah, ki bodo temeljne strukture novega državnega zdravstvenega združenja.
Pokojninski sistem zahtevajo obrtniki še posebno zato, ker vedo. da je njihov položaj za las podoben o-nemu podrejenih delavcev in si le s težavo lahko preskrbijo dovolj denarja na stara leta. Zato pa je obrtniška zveza CNA sprožila ljud ski postopek za predložitev zakona o uvedbi obrtniških pokojnin. Zakon sicer določa, da je za tak zakonski predlog dovoli 50 tisoč podpisov, zbrali pa so jih nad 100 tisoč.
Drugo specifično vprašanje. Id ga postavljajo obrtniki v ospredje med svojimi zahtevami, pa zadeva ceno električne energije. Do 31. decem bra lani so namreč plačevali električno energijo za svoje delavnice po nekoliko znižani ceni. Z novim letom ukrep ni bil obnovljen, verjetno v skladu z novo konjunktura)
politiko CoJombove vlade in v duhu znanega »dekreta*. CNA zahteva sedaj, naj se obrtnikom prizna tarifa v višini 25 od sto običajne do potrošnje 30 kilovatnih ur energije.
Višek »protestnega dne* obrtnikov bo deželni shod v Tržiču, ki bo jutri ob 10. uri v palači »Veneto*. Govorila bosta deželni tajnik sindikalne obrtniške zveze CNA Bearzi in vsedržavni tajnik zveze Calabrini iz Rima.
Odprtje novega gostišča «Alla lampara» v Sesljanu
V	Sesljanu so včeraj popoldne v prisotnosti povabljenih gostov odprli nov gostinski lokal «Alla lampara*, katerega lastnik je g. Dante Busda-chin. Popolnoma novo gostinsko poslopje leži med obalno in trbiško cesto za znano Pupisovo trgovino s pohištvom, in se lepo ujema s kra-škim okoljem.
V	svoji zdravici je predsednik sesljanske turistične in letoviščar-ske ustanove Lenarduzzi pohvalil zasebne pobude na področju gostin stva in turizma, ki naj poleg druž benih pobud še bolj uveljavijo na-brežinsko-sesljansko obalno področje. Iste misli je v imenu nabrežin-ske občinske uprave in v imenu zadržanega župana ponovil v italijanščini in v slovenščini občinski odbornik Antek Terčon, oba pa sta g. Busdachinu zaželela uspešno poslovanje. Tajnik nabrežinske občine g. Gerbini pa je nato v nekaj besedah opisal pomen poimenovanja lokala.
Lastnik gostišča g. Busdachin nam je povedal, da bo lahko nudil istočasno izbrana domača jedila in predvsem ribje specialitete okrog 100 gostom, da razpolaga gostišče z 12 dvoposteljnimi sobami, da stane sezonski penzion 4000 lir dnevno s sobo s kopalnico in 3600 lir dnevno s sobo z ločeno kopalnico, za turistične skupine pa valjajo aeveda posebni popusti.
ge seje nadzornega odbora, ki mora odobriti drugi sklep o finansiranju preureditve organikov uslužbencev pokrajinske umobolnice v višini 480 milijonov lir.
Vsekakor pa je že seda.i jasno, da bo sklep odobren, tudi zato, ker bi nadzorni odbor v nasprotnem primeru nikakor ne mogel sprejeti sklepa o izplačilu predujma.
V svojem sporočilu skupščina stavkajočih odkrito grozi s ponovno stavko, če bd nadzorni odbor iz kakršnegakoli vzroka do ponedeljka ne potrdil sklepa v skladu z danimi obljubami.
Minister za zdravstvo Mariotti pa je poslal tajniku tržaške federacije PSI Pesanteju naslednio brzojavko:
»Z veseljem ta sporočam, da sem z dekretom, ki se pripravlja, odredil povečanje števila mest v or-ganiku pri psihiatrični bolnišnici in pri centru za mentalno higieno v Trstu. To povečanje se nanaša v pshiatrični bolnišnici na enega direktorja, dva higienika, enega psihologa, osem primarijev, devet pomočnikov, pet asistentov, šest socialnih asistentov, tri obiskovalke in 119 članov pomožnega osebja, pri centru za mentalno higieno pa za enega pedopsdhiatra, enega psihologa, tri psihiatre - asistente, tri socialne asistente, tri obiskovalke in tri pomočnike. Največjd predvideni izdatek za letošnje leto presega )88 milijonov lir. Pokrajinska uprava je pooblaščena, da sprejema v službo predvidene uslužbence z razpisom javnega natečaja začenši s 1. julijem letos.
Tajnik PSI je v izjavi za tisk dejal, da so socialisti zelo zadovoljni s tem ukrepom, za katerega so se večkrat zavzeli na ministrstvu. Z rešitvijo spora v tržaški umobolnici in s prihodom novega direktorja bo mogoče pristopiti k reorganizaciji bolnišnice, ki naj ji zagotovi čim večjo učinkovitost. Ministrovo sporočilo je z zadovoljstvom sprejel tudi socialistični pokrajinski odbornik Volk, ki s posebno zavzetostjo spremlja dogajanje v umobolnici, ki predstavlja eno izmed glavnih obveznosti tržaške pokrajinske uprave.
Ribičičev večer sinoči v Skednju
Polna škedenjska kinodvorana je sinoči z velikim navdušenjem in priznanjem nastopajočim sprejela škedenjske »Škrate* in opensko »Čudodelno srajco*, ki sta ju v okviru Ribičičevega večera, katerega prva predstava je bila pred dvema nedeljama v Kulturnem dorpu, pripravili p.d. »Ivan Grbec* iz Skednja in p.d. »Tabor* z Opčin.
Skoraj dve uri trajajoči spored je odpri Drago Pahor, ki je uvodoma povedal nekaj besed o pisatelju Ribičiču, nato pa prebral pozdravno pismo Ribičečeve hčerke Marinke in brzojavko pisateljevega sina Mitje Ribičiča.
Ribičičev večer bosta obe prosvetni društvi ponovili z istim soo-redom jutri zvečer v openskem Prosvetnem domu.
Prireditev otroškega vrtca v Zgoniku
Učiteljica in malčki otroškega vrtca v Zgoniku so 26. maja popoldne pripravili staršem skromno, toda prisrčno in prijetno prireditev. Za peli so nekaj pesmic, podali nekaj recitacij in v nevezani besedi še zgodbo o izgubljenem zajčku in o lepoti mamic. Končno so mamicam zapeli še pesem »Jaz pa grem na zeleno travco* ter jim poklonili skromne toda okusno pripravljene šopke poljskega cvetja. Učiteljica se je svojim nagajivčkom oddolžila z zavojčkom bonbonov in čokolade, kuharica jih je posladkala s pi-
njihov trud.
M. S.
SINOČI V BOUUNCU
Začetek proslav ob 70-letnici društva «France Prešeren»
Lansko leto so Boljunčani svečavo proslavili 100-letnico ustanovitve čitalnice v svoji vasi. Letos pa so današnji odborniki društvo sklenili, da proslavijo 70-letnico domačega prosvetnega društva tFravce Prešeren».
V okviru proslav je bila sinoči prva prireditev. Odprli so namreč na «Gorici» razstavo o delovanju prosvetnega društva.
Kratek nagovor je imela domačinka mladinka Miranda Slavec, ki je med drugim dejala: tLetos praznujemo 70-letnico ustanovitve tBralne ga in pevskega društva France Prešeren». Hvaležni smo našitn urednikom, ki so že pred tolikimi leti postavili temelje kulturnemu pevskemu delu v naši vasi. Menimo, da bomo najlepše počastili njihov spomin s tem da nadaljujemo njihovo delo*.
Na koncu je pozvala vse prisot ne in vaščane, naj si ogledalo razstavo in prisostvujejo prireditvam, ki se bodo vrstile vsak večer do nedelje.
Na razstavi je več zanimivih dokumentov o delovanju društva od vsega začetka; največ pa jih je iz zadnjih petindvajsetih let ko je prosvetno društvo v Boliuncu obnovilo svoje delovanje
Opozoriti moramo, da bo danes zvečer prvič predvajanje barvnih diapozitivov o boljunskem »Maju*, raznih vaških motivov, ki jih je posnel naš fotoreporter Mario Magajna.
Jutri bo nastop pevskega zbora «Fran Venturini» od Dom ja fei dramske skupine Prosek Kontovel. V nedeljo popoldne bo sprevod po *Gorici» nato slavnostni govor ter nastop mladinskeva zbora iz Kočevja, nastop boljunskih gojencev Glasbene matice in slika s plesom tGremo n’šagro*. Prireditev bo zaključil domači pevski zbor ob spremljavi tamburaškega ansambla.
lin Bergera.
Priprave za simpozij je prof. Rocco - Bergera začela pred dvema letoma, ko ji je predsednik »James Joyce Foundation*, prof. Thomas F. Staley, ki je bil tudi navzoč in ki bo predsedoval simpoziju, predlagal, naj bi tretji simpozij bil v Trstu, kjer je irski pisatelj živel mnogo let in se tu spoprijateljil s tržaškim pisateljem Svevom.
Simpozij bo trajal pet dni, od teh bodo štirje posvečeni Joyceu, eden pa Italu Svevu. V tem času bo štirinajst predavanj in deset debat. Sodelovali bodo strokovnjaki in znanstveniki iz raznih kontinentov. Uradni jezik bo angleški z izjemo predavanja o Italu Svevu in debate o Joyceu v Trstu, za katero bo moderator prof. Stelio Cri-se. V tej debati bodo govorili o Joyceu nekateri Tržačani, ki so pisatelja poznali in so bili njegovi učenci.
Za častno predsednico simpozija je bila imenovana hči Itala Sveva g. Letizia Fonda Savio. Kot častni gostje so bili povabljeni sin irskega pisatelja George Joyee in hči pisateljeve sestre Eileen Joyce g. Božena Delimata, pisatelj Beckett, ki je bil Joyceov prijatelj, prof. Mario Praz, prof. Giorgio Melchio-ri, gospa Giedion - VVelcher iz Švice in g. Maria Jolas iz Pariza, ki sta bili tudi prijateljici Joycea in njegove družine, ter dr. Scelba, ravnateljica zavoda za italijansko - a-meriško kulturno izmenjavo v Rimu. Poleg tega se bodo simpozija udeležili največji kritik Joyceovih del Richard EUman, pisatelja Burgess in Moravia ter drugi znameniti kritiki ter univerzitetni profesorji z vseh delov sveta.
Simpozij se bo uradno začel v ponedeljek, 14. jun. ob 16.30 v veliki dvorani tržaške univerze. Delo se bo nadaljevalo v Krožku za kulturo in umetnost. Istočasno bodo organizirali pet razstav, V palači Co-stanzi bo razstava »James Joyce v Trstu*, v prostorih Biblioteca del Popolo pa razstava «Avtogrami in dragotine Joycea»; obe razstavi bo uredil ravnatelj Bibliotece del Popolo prof. Stelio Crise. V umetnostni galeriji Torbandena pa bo razstava slik treh modemih slikarjev, članov «James Joyce foundatiou*, Saula Fielda (Kanada), Johna Har-ta (Anglija) in Fritza Janschka (Z DA). V knjigami »Svevo* pa bo razstava italijanskih prevodov Joy-ceovih del in del Itala Sveva ter kritičnih del o obeh pisateljih.
Drugi dan simpozija popoldne si bodo udeleženci kongresa ogledali mesto in okolico. Vodilo jih bo pet tržaških profesorjev. Ogledali si bodo predvsem tiste kraje, kamor sta zahajala Joyce in Svevo in ki jih omenjata v svojih delih. Ob tej priložnosti je prof. Niny Rocco -Bergera pripravila brošuro v italijanščini in angleščini z opisom tega itinerarija ter malim načrtom mesta, ki ga je pripravil slikar Dino^ Predonzani in v katerem so označeni kraji, ki si jih bodo gostje ogledali. Trije večeri bodo posvečeni gledališču. Med drugim bo znani režiser - avtor IIerry Poilock iz Toronta uprizoril svoje zadnje delo »Jakob iz Trsta* s sodelovanjem irskih igralcev in dveh tržaških igralcev. Izšla bo tudi posebna številka revije «Umana», ki jo ureja Aurelia Gruber Benco in ki bo vsebovala članke različnih avtorjev 0 Joyceu in Svevu.
Omeniti moramo tudi sodelovanje slikarja Dina Predonzanija, ki je pripravil nekaj risb, ki so jih uporabili za pripravo manifesta, za platnice posebne številke »Umana* ter serijo sedem razglednic, ki prikazujejo nekatere tipične etape, kjer se bodo gostje ustavili pri ogledu mesta. Predonzani je pripravil tudi značko za simpozij in ovoj za program. Izdelal je tudi risbo za ruto v Joyceovem stilu, ki .jo belo podarili gospem, ki se bodo udeležile simpozija.
Udeleženci bodo obiskali tudi Pu-lo, kjer je Joyce nekaj časa poučeval angleščino v Berlitz School.
Ogledali si bodo zgodovinski del me sta in razne kulturne znamenitosti. Pobudo za ta izlet je dal zagrebški profesor Ivo Vida, ki bo tudi sodeloval na simpoziju. Poleg njega bo sodeloval na simpoziju jugoslovanski profesor Černeka.
Prof. Rocco - Bergera je na koncu izrazila upanje, da je organizatorjem simpozija uspelo prispevati, da .je sporočilo Sveva, predvsem pa Joycea doseglo vse dežele kulturnega sveta o čemer bo pričal III. simpozij, na katerem se bodo zbrali prijatelji z vseh delov sveta.
Ravnikar in Costa drevi v krožku za kulturo in umetnost
V krožku za kulturo in umetnost (Trg Verdi 1) organizira drevi ob 18.30 državni zavod za urbanistiko srečanje z zmagovalcema natečaja za urbanistično ureditev mesta Karlsruhe. To sta Ljubljančan arh. Edvard Ravnikar in tržaški urbanist inž. Roberto Costa.
Slovensko prosvetno društvo «Tabor» z Opčin in prosvetno društvo «Ivan Grbec* v Skednju
priredita
v soboto, 5. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Ribičičev večer
z divodejanko »Škrati* ln enodejanko »čudodelna srajca*
Iskreno vabljeni!
ODDALJILI SO SE LE Z BORNIM PLENOM
Mladoletni tatiči vlomili v stanovanje lastnice bara
Odnesli so le manj vredne reči, precej drobiža pa so pustili na mizah
Včeraj ob pol dveh je morala policijska izvidnica na poziv 65-letne hišnice Anne Sturma por. Filippi v Ul. Battisti 31, kjer so malo prej neznani mladeniči, po izjavah točajke bližnjega bara trije ali štirje v starosti okoli 20 let, vlomili v stanovanje 65-letne lastnice »Harry’s» bara v Carduccijevi ulici Albine Hočevar vd. Cinti.
Ker so bila vrata stanovanja v prvem nadstropju priprta, je Filip-pijeva opozorila Cintijevo, ki je prišla domov in po neredu, ki je vladal v sobah in ostalih prostorih, sklepala, da je bila žrtev tatov. Ko so prišli policijski agenti na kraj, so začeli iskati predvsem prstne odtise, vendar jih je na odprtih vratih omar in predalih bilo malo in še ti niso prišli v poštev za morebitno identifikacijo zlikovcev.
Čeprav so mladi tatovi prebrskali vse, so se morali oddaljiti le z bornim plenom: odnesli so namreč le nekaj nepomembnih in malo vrednih reči in povzročili lastnici le kakih 100.000 lir škode. Zanimivo je, da so pustili v omarah dragocene
Škoti in pijačo, mamice pa ■ kavi j kožuhe, ki bi jih ob odhodu prav oo. Potem je sproščeno stekla med gotovo izdali, na mizah, kjer je bilo
vidno, pa so pustili tudi precej drobiža: približno 35.000 lir in tudi 13 srebrnih petstotakov Na podlagi opisa mladeničev bo policija skušala, čeprav bo težko, identificirati nesramne popoldanske tatiče, ki so prav gotovo dobro poznali navade lastnice stanovanja.
Ukinili bodo vojaško pokopališče
Tržaška občina javlja, da sta se ministrstvo za obrambo in glavni komisariat za počastitev padlih v vojni odpovedala vojaškemu pokopališču v Ul. della Pace, katero bodo zaprli. V kratkem bodo odkopali posmrtne ostanke padlih, ki jih bodo pokopali v posebni kostnici.
Sorodniki, ki nameravajo ohraniti posmrtne ostanke svojcev, se morajo javiti na odseku za pokopali šča oddelka XII — javna dela, soba št. 536, V. nadstropje občinske pa lače na Largu Granatieri 2 ali v pokopaliških uradih na pokopališču pri Sv. Ani, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila in navodila.
SPDT organizira v nedeljo, 13. junija Jubilejni Izlet z avtobusom na SNEŽNIK z društvenim kosilom na SVIŠČAKIH (prašiček na žaru). Vpisovanje do ponedeljka, 7. junija v Ul. Geppa 9 tudi za tiste, ki se prijavijo samo za kosilo.
Cene Izleta so: otroci pod 10. letom 1.000 lir, člani 1.500, nečlani 1.700. kosilo 1.000 lir, Otroci, ki so se udeležili proslave 25-letnice društva imajo kosilo za stonj.
Športno društvo Zarja, prosvetno društvo Lipa in Zveza partiza nov v Bazovici priredijo v nedeljo 6 junija 1971 z odhodom ob 5.30 zjutraj enodnevni izlet v Postojno, Cerknico, Ribnico, Kočevje, Kočevski Rog in na partizansko bazo 20. Vrnitev preko Dola, Toplic, Žužemberka, Muljave. Višnje gore in Ljubljane Cona izleta (prevoz in kosilo v Dol. Toplicah) 3200 lir Vpisujejo pekarna Marc, tobakarna Križmančič, Ivan čač in Stanko Vo doni ver Odbor P. d. »Vesna* priredi v nedeljo, 6. Junija izlet k Plitvičklm jezerom. Vpisovanje in informacije v Paru Ljudskega doma in v mali dvorani «A Sirk* vsak večer od 20 do 23 ure
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi na praznik dne 10. Junija t. 1 celodnevni izlet v Kostanjevico na Dolenjskem. Prijave za izlet sprejemajo vsak dan v društvenih prostorih od 17.30 do 19.30.
SPDT priredi dne 6. t.m. Izlet z osebnimi avtomobili na Km. Odhod s Trga Oberdan ob 5.45. Izhodišče s planine Km ob 9. uri.
Včeraj-danes
Danes, petek, 4. junija FRANC
Sonce vzide ob 5.18 In zatone ob 20.48. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 16.26 ln zatone ob 2.25.
Jutri, sobota, 5. junija FERDO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,1 stopinje, najnižja 17,2, ob 19. url 24 stopinj, zračni tlak 1013 pada, veter 9 km zahodnlk, vlaga 68 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
2. In 3. junija se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 18 oseb.
Umrli so: 81-letna Pierina Pre-doozan vd. Olllia, 79-letna Vanda Lisyek vd. Bonodel, 82-letna Euge-nla Carllnl vd. Stani, 79-letna Eli-sabetta Zorzenon por. Ciuclat, 76-lelna Angela Bernl vd. Zonta, 63-letni Giuseppe Stefani, 82-letoi Ro-dolfo Museni, 48-letni Silvano Glu-dlci, 62-letn/l Oarlo de Waldersteln, 84-letna Maria Rambusln vd. Mau-ri, 71-letna Cristina Maver por. Tamaro, 58-letnl Matteo Dermatlnl, 79-letni Iginlo Clvidln, 70-letni Fran-cesoo Crismancich, 78-letna Maria Leva vd. Kandutsch, 63-letni Glo-vanni Sta bile, Claudio Novelli, star 9 mesecev, Chlara Naporotlch, stara 9 dni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basllica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde. Ul, Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Llbertk 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Glulla 1; Plcciola, Ul. Orianl 2; Vemari, Trg Valmaura 11.
P D FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC
70-letnica društva
SPORED
Danes, 4. junija ob 21. uri
predavanje Maria z barvnimi diapozitivi o ljunskem maju
Sobota, 5. junija ob 21. uri nastop pevskega zbora «Frafl Venturini* od Dornja dramske skupine ProS®?, Kontovel z igro «DRAG RUTH»
Nedelja, 6. junija ob IB-45 sprevod z godbo lz »Brega ob 17. uri slavnostni — Nastop 90-članskega mladinskega pevskega zbora Kočevja ob spremljavi h momikarjev — Nastop ljunskih gojencev Glasb**® matice Slika s pl0^; «Gremo n’šagro» - Žaklji zbor ((France Prešeren* spremljavi tamburaškega an sambla
Po sporedu prosta
Deloval bo dobro založen ki°s
VABLJENI I
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, v petek, 4. t. m-20. uri v AJDOVŠČINI
Vltallano Brenčati
RAFFAELE
Komedija v treh dejanj® s prologom
	
	
VERDI
Pri blagajni gledališča ^er^r^-nadaljuje prodaja vstopnic za P^. zadnji koncert spomladanske ^ fomične sezone, ki bo v s°'*fljc 21. url pod vodstvom diirige®*® carda Mutija.
no rt*
V prvem delu programa ,-aee-kester gledališča Verdi Izvaja* ^ tbovnovo Sedmo simfonijo, v ^ gam delu pa Čajkovskega P®10 tanijo.
Nazionale 16.00 «11 Computer scarpe da tennis«. Walt D*®1* film. Technlcolor.
Fenice 16.00 «Per un dollaro *n no».
Eden 15.30 «Comfessioml dl ’*ut8i0' missario dl poliži la al ProCli jje-re della repubblica«. Fran®0 ^ ro, Mariin Baisan. Tech®1 9. Grattaclelo 16.00 «L’amore can> ^ le», po romanu A. Moravi®-mas Milian in Macha Mer*4 ■ ^ Evcelsior 16.00 «Dai muovlt*"’^ liot Goudd, Paula Prentis- P vedano mladini pod 18. *0tV| dl Ritz 16.00 «1 llcenziosl des ^ una ragazza modema con plesso della verginitk*. Pr®^ dano mladini pod 18. letom- ^ Alabarda 16.30 ((Arizona si sC ^ e 11 fece tuttl fuorin. An Steffen Colorstope. Weste ^ Filodrammatico 16.30 «11 rti«1* greto dl una mlnorenne*-ma Boscardt. Prepovedano
dini pod 18. letom. rec^’ Aurora 1630 «Comma 22».	^
oolor. Prepovedano mlad®*
18 letom
Impero 16.00 «Strogoff». »petri** Cristallo 16 30 ((Zeppelin« Tf* color.	ud'
Capitol 16.30 «In fondo al>8 ^ na» M Gretg, Carol Baker nteolor	—
Moderno 16 00 «Corbari»,
atu*1
Gemma, Tina Aumont,
Wolf Technlcolor	ffioiefl'
Vittorio Veneto 14.30 ((Cit® ta» Charles Bronson, TeUV - ](. las Prepovedano mladini letom.	d®1
Ideale 16.00 «La prima not ^ dottor Danieli, Industrie- ^dO complesso del gtocattolo«- ^a-Buzzanca, C. Crisrina. PrPTV no mladini pod 14. letom- ^t, Astra 16 00 «11 rilto nella v ^ Klaus Kinskt, technlcolor
vedano mladini pod 14.
IPtom-
Abhazia 16.00 «G1I a-'58""!! fP' hanno scelta«, Bernard No® da Cavalcanti. Prepoveda110 dini pod 14. letom.
Razstave
»Mir1}
V umetnostni galeriji	,
na Korzu Italija je ra-zsts tržaškega slika-rja Orione®	^
lija, ki se je s svojimi s:® J.j it razstavami doma in po s močno uveljavil.
Razstava bo odprta do 15. Junija.
iti*
V galeriji Torbandena J® 0 S*
t. m. odprta razstava «PlT'r'(,f.jj p®* razstavo«. Obenem je v PlJ ;I sebna izdaja ((Satiričen*-« n| 18 virniml barvnimi lltogr«
14 izvirnimi litografijami po ’ Fini. Od 14. do 30. t. m- ^gjm^ okviru III. mednarodnega, g,,# zija o Joyoeju razstava	Jf>v
Fielda, Johna Ha rta ln schka, ki se navdihujejo P0 vem delu. To bo zaključn va sezone v galeriji.
Mali oglasi
NAJUGODNEJŠE JAMST^aU1' Kakršnokoli zavarovanj®* .
ŠVAB, agent Generali-A*® ^jjcl ** S.p.A, — Opčine —
Tel. 211489.
Darovi in prispevki
ji»ri*
V spomin na ljublj«"®*^ Vr Todeschlnlja poklanja *v"n.tjo* aej 10.000 lir za DijaAlto **
PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Obsojena fašistična pobalina ki sta snela slovenski tabli
Gre za primer, ko so trije italijanski slušatelji tečaja slovenščine prijeli fašistična pobalina, ki sta v Ul. sv. Frančiška snela tabli našega dnevnika in ^Gospodarstva^ ter prepevala fašistično himno
Po skoraj treh urah zasedanja jel Šerpi: včeraj tržaško kazensko sodišče pod brez na
Predsedstvom dr. Corsija (tož. Tajila, pris. sodnika Di Falco in “attistin, zapisnikar notar Sandul-*i) z vzgledno razsodbo obsodilo dva mlada fašistična prenapeteža, *d sta februarja letos strgala tabli ‘Primorskega dnevnika* in »Gospodarstva* v veži poslopja v Ul. sv. Frančiška.
20-letnega Francesca Serpiia iz Čampa Romano 42 na Opčinah ter ‘0-letnega Massimiliana Baldactija so sodniki spoznali za kriva tatvine * obtežilnimi okoliščinami ter obsodili vsakega pogojno in brez vpisa v kazenski list na 5 mesecev, 10 dni zapora in 20 tisoč lir denarne kazni ter na simbolično odškodnino 1 lire prizadeti stranki (podjetju ~TT, kjer se tiska naš dnevnik).
Dogodek, ki se je pripetil v večer-•dh urah 22. februarja letos, je toan. V isti stavbi, kjer je bila Oprava našega dnevnika in uredništvo Gospodarstva, je tudi sedež Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, ki j* organizirala tečaje slovenskega jezika za pripadnike večinskega naroda v Trstu. Eden izmed članov organizacijskega odbora omenjene Ustanove je okrog 19.30 parkiral Svoje motorno vozilo »ape* v Ul. *v. Frančiška, ko je opazil v veži stavbe št. 20, ob knjigami, sumljive tatice. Ko so ga ti opazili, so se Uhlaknili in oddaljili. Vstopil je v Vežo in šel v sedež društva. Obvestil je slušatelje in se z dvema Ustavil v prvem nadstropju.
Kes so čez nekaj minut, ko se je avtomatična luč na stopnišču zaprla 'n j« veža ostala v polmraku, zaslišali kako neki kovinski predmet udarja ob steno. Stekli so po stopnicah m takoj opazili, da sta oili tabli »Primorskega dnevnika* in ‘Gospodarstva* strgani s stene in da ju ni več. Zato so stopili na Ulico in opazili sumljivo dvojico, ki se je oddaljevala proti Carducci-jevi ulici. Bila sta to dva fantalina, eden visoke postave, drugi nekoliko n»njši, oba stara približno dvajset let. Pri svetlobni postaji filobusov Ua križišču Carducdjeve ulice z Ul. Battisti sta se srečala z dvema «ka-Uieradoma* in jima pripovedovala o ‘izzivalni akciji*. Nato sta prečkala Ulico in zavila v Ul. San Lazzaro tairoma ne sedež MSI, kjer ima ®voje prostore tudi organizacija ‘Giovane Italia*. Zasledovalci so ju Prehiteli in počakali. Prvi je vstopil v stavbo, drugega pa so zagrabili Ju mu povedali, da so ga spoznali. 'Skoj nato se je iz veže sedeža Udadinoev MSI vrnil prvi fantalin. Nagrabili so tudi njega in izpod U°tranjega žepa površnika sta pričkali kovinasti tabli, ki sta ju s strgala s stene. Nista mogla tač tajiti a ju pravzaprav to tudi ui skrbelo. Zasledovalci so ju nato odvlekli do ute mestnih stražnikov Pri obokih na Ul. Carducci in iz ute klefonirali policiji na št. 113.
Med pričakovanjem avtomobilske Patrulje agentov, sta škvadrista Prepevala »Giovinezzo* in druge fašistične pesmi ,nato pa »samozavestno* vstopila v policijski avto, ki ju je odpeljal na zaslišanje na kvesturo.
Na včerajšnji razpravi sta bila °ba obtoženca prisotna v svobodam stanju. Potem ko je od v. Angel kukanja obvestil sodnike, da se je tajništvo tržaškega tiska predivi]« kot prizadeta civilna Strancu, je predsednik sodišča dr. Corsi Razložil dogodek, ki je pripeljal aretacije in sodne prijave obto-Zencev, nato pa zaslišal prvega ob-^ženca, Francesca Serpija, ki je *ko?.i vse zaslišanje skušal prikazati dobršno mero samozavesti. Že takoj v začetku je odločno izjavil, da ni “kradel tabli In da je povsem ne-/°Ken. Sodnikom je dejal da se .ie Usti večer sprehajal s prijateljem , uldaccijem po Ul. sv. Frančiška, j<0 je na vogalu te ulice z Ul. Pa-tatrina zagledal na cesti dve ko-Vlnasti tabli.
^teds. Corsi: »Pa vendar je nekaj "*č, ki vas je videlo v veži ™slopja v Ul. sv. Frančiška*.
JŠerpi: «Nikoli nisem vstopil v vežo J*8a poslopja, kjer ja sedež ravna-^‘istva in uprave nekega slovenja lista*.
Preds. Corsi: »Kaj ste namerami storiti s tablami ?(•.
Šerpi: »Tabli sva pobrala iz gole j)vednosti, kajti na njih je bil £pis v tujem jeziku. Zato sem da ju vzamem in pokažem ”*hu, ki bi .iu znal razbrati. Fri j*1) so naju zagrabili trije neznam -l in ne da bi se sploh legitimirali jU kakorkoli predstavili, zahtevali, j® jim slediva na kvesturo. Tako J1 naju s silo povlekli do Ul. Car-i]upri, kamor je prišel pozneje pa-C|tski avto*.
, Na vprašanje odv. Kukanje, kako A da je vedel za napis v sloven-Jiui oziroma v tujem jeziku, ko pa ? bila tabla zvita, se je Šerpi ,®Ušal spretno izmuzniti in dejal, p je šele na kvesturi neki podjetnik raztegnil tablo In mu poji, da je na njej slovenski napis. . Gdv. Kukanja: »Zakaj ste skrili j pod plašč?*.
Šerpi; »Nisem ju skril... Ker stali v zunanjem žepu plašča, ju skril v notranji*
Gdv. Kukanja: »Zanimivo je, da J® prav po tem podvigu zmago-®Vno prepevala «Giovirezzo». Tožilec Tavella:	»Nasprotujem
Tfašanju, ki nima nobene zveze s jesom*.
, Tožilec Tavella: »Dobro. Pravite, ste našli tabli na močniku, po-l*h p* se z mirnim korakom podala 0 Ul. San Lazzaro. Zakaj?*.
Šerpi:	»Ker je bil na sedežu
'SI sestanek ... ».
. Dr. Tavella: »Sta se zavedala, da kdo sledi?*.
»Ne. Hodila sva mimo, naglice . .
Serpijev branilec odv. Giacomelli je nato hotel vedeti, če odgovarja resnici dejstvo, da so trije »nasilneži*, ko jih je Šerpi vprašal, če so agenti javne varnosti, odgovorili, da «to vas prav nič ne zanima*.
Predsednik dr. Corsi se je temu vprašanju odločno uprl z utemeljitvijo, da v sodnih aktih ni kakršnegakoli govora o »nasilni zapori o-seb», odv. Giacomelli pa je dalje vztrajal na vprašanju a brezuspešno.
Po zaslišanju Baldaccija, ki je povedal natanko isto kot Šerpi, so sodniki zaslišali prvo od treh prič, Eura Pasqualinija, enega od slušateljev tečaja slovenskega jezika v Ul. sv. Frančiška. Na predsednikovo vprašanje je dejal, da je okrog 19.40 omenjenega večera prihitel v učilnico tajnik tečaja, Roberto Pe-rentin, in ga obvestil, da je v veži poslopja videl dva fantalina, ki sta šarila okrog dveh tabel, ob njegovem prihodu pa stopila na ulico. Peren-tin- je nato stopil na stopniški presledek, da bi lahko bolje opazoval sumljiva fanta, ko je nenadoma zaslišal zvonki, kovinast tresk table, ko pade na tla. Tako so Perentin, on in Enrico Mulacchič, tudi eden od slušateljev tečaja, stopili po stopnicah navzdol in ugotovili da so bile table strgane z zidu. Pri tem so stopili na ulico in se p>odali proti Carduccijevi ulici.
Dr. Corsi: «Kdo vam je označi) mladeniča?*.
Pasqualini: «Perentini, saj ju je malo prej dobro videl.*
Na vprašanje odv. Kukanje je Pasqualini odločno zanikal, da bi s silo spremil fantalina do utice v Carduccijevi ulici.
Po pričevanju Enrica Mulacchič-ja so sodniki zaslišali glavno pričo, Roberta Perentinija, ki je zelo točno opisal obtoženca ter sam dogodek, kateremu je bil z drugima dvema priča.
Dr. Corsi: «Ste videli obtoženca v veži omenjenega poslopja?*
Perentini: «Da, videl sem ju, Sta prav ta, ki zdaj sedita v tejle dvorani.*
Odv. Barbagallo (Baldaccijev branilec): »Zakaj niste posegli, ko ste ju videli šariti okrog table, kot sami pravite?*
Perentini: «Ko sem vstopil v vežo, sem opazil obtoženca z rokami položenimi na zid, ko pa sta me zagledala, sta zbežala. Pri tem sem takoj stekel v HI. nadstropje poslopja, kjer je sedež tečaja in obvestil o dogodku tovariše.*
Odv. Giacomelli je nato z raznimi vprašanji skušal dokazati sodnikom, da je nemogoče, da bi Perentini že z ulice videl obtoženca, ko pa je moral z vzvratno vožnjo parkirati svoj «ape», in dalje, da je steklo na vežnih vratih poslopja rahlo zasenčeno, kar pomeni, da bi sence, o katerih je govor, bile lahko od kogarkoli.
Po krattkem zaslišanju namestnika legalnega zastopnika ZTT Sergija Pečarja, ki je ocenil škodo iztrgane table našega devnika na okrog 20 tisoč lir, je odv. Barbagallo hotel na vsaik način videti »corpus delicti* procesa — kovinasti tabli, pri čemer mu jih je predsednik dr. Corsi vljudnostno pokazal in dejal: »Kar zabavajte sel*
Po zaslišanju vseh prič je spregovoril zastopnik civilne stranke odv. Kukanja, ki je uvodoma delal, da pri tem procesu ne gre toliko za krajo dveh tabel, kot pa še za en primer tepizma, naperjenega kot že večkrat v preteklosti, proti našemu podjetju in sploh vsej slovenski narodnostni skupnosti. Prav zato je treba izreči vso zahvalo državljanom, ki so ustavili fantalina, saj so prevzeli nase nalogo, ki bi sicer pritikala drugim. Omenil je tudi dejstvo, da bi zlikovca, ki sta javno prepevala »Giovinezzo*. morali zaradi apologije fašizma (čl. 4 in čl. 5 zakona št. 645 z dne 20. junija 1952) prijaviti sodnim oblastem, kar pa se ni zgodilo.
Po strnjenem opisu dogodkov in jasnih pričevanjih o krivdi obtožencev, je odv. Kukanja predlagal, naj sodišče spozna obtoženca za kriva tatvine ter naj ju obsodi r»a moralno denarno odškodnino.
Javni tožilec dr. Tavella je v svojem govoru označil obtoženca in In njuno dejanje za. «skrajmo otročje ln bedasto*, pri tem pa pripomnil, da pri vsem tem ne gre za nobeno politično zadevo, kot bi jo nekateri hoteli prikazati, ampalk le za razumsko nezrelost dveh golobradcev.
«Ne uganjajmo vitimlzma, saj gre Je za diva nezrela fanta, ki pa seveda morata biti kaznovana...« j« dejal Javni tožilec. Pri tem se je z nekaj besedami zaustavil tudi na apologiji fašizma, ker sta prepevala «Glovimezzo» in v ta namen dejal, da smo v svobodni državi ln da torej lahko vsakdo poje, kar se mu pač zdi. «SaJ prepevana pesem ni bila namenjena vam (Slovencem, op. ur.)», je še dejal predstavnik javnega tožilstva.
Na konou Je predlagal blažjo o-predsdltev prekrška tatvine v poškodovanje zasebne lmovine z ob-teždilmiml okoliščinami ln v tem smislu predlagal za vsakega od obtožencev po 4 mesece zapora.
Branilca odvetnika Barbagallo in Giacomelli pe sta z raznimi, skrajno zamotanimi in nestvarnimi tezami o popolni nedolžnosti obto žemcev, skušala dokazati sodnikom, da so bile vse priče «tendenciozne» ter v svojih pričevanjih protislovne.
Za svoja klienta sta v prvi vrsti predlagala oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, nato pa ie vr-
V DOBERDOBU SE TRADICUE OHRANJAM
sto podrejenih stopenj, od neznatnega poškodovanja do prekinitve sodnega postopka zaradi nepopolnosti tožbe pa še vse do najmižje kazni.
Branilcema je na kratko odgovoril še odv. Kukanja ln pripomnil, da se primer tatvine ,o kateri poteka razprava, ne da gledati skozi prizmo navadne tatvine, kakršnih je vsaik dan na kupe, ampak je treba pri tem upoštevati vse okolje, ki spodbuja take fantaline k narodnostni rnržnjl. Na kraju je še pravilno ugotovil, da ko bi šlo le za pobalinski podvig, bi obtoženca med svojim «mimim» pešačenjem po TJU. sv. Frančiška naletela na ničkoliko tabel in bi se torej ne spravila prav na Slovenske...
Bilo Je že nekaj čez 14. uro, ko se je sodind zbor umaknil v posvetovalnico, iz katere se je vrnil dvajset minut pozneje z razsodbo, kd obsoja fašistična golobradca na zaporno in denarno kazen...
Pokrajinski javni natečaj
Tržaška pokrajina razpisuje javni natečaj za mesto pomočnika v medilci n&kcHtnl krografskern oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno ln profilakso v Trstu (seznam tehničnih funkcionarjev z možnostjo napredovanja — pokrajinska stopnja II/2 — bivši koeficient 500). Natečaja se lahko udeležijo:
—	ravnatelji, pomočniki in asistenti medictosko-mikrografskega oddelka pri pokrajinskih laboratorijih za higieno in proflla/kso;
—	vsi, ki so ob tem obvestilu najmanj tri leta zaposleni pri laboratorijih za higieno in profilakso v okviru državnih ali drugih javnih ustanov (z Imenovanjem po javnem natečaju);
—	pomočniki ali asistenti (z najmanj tremi leti strokovne prakse) pri medicinskih ln kirurških fakultetah na univerzah ali višjih zavodih.
Tisti, ki hi se hoteli natečaja u-deležiti, morajo imeti doktorat iz mediclinslflih ln kirurških ved.
Zainteresirane! lahko dobijo vse potrebne podatke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure pri splošnem tajništvu tržaške pokrajine v Ul. Geppa št 21, drugo nadstropje.
Veliko število mladih je nastopilo na šolski prireditvi v Doberdobu
iNastopu najmlajših je prisostvovalo veliko število ljudi - Poseben poudarek so dali pisatelju Francetu Bevku - Bo šolska prireditev v Doberdobu letos edina na Goriškem?
Kletna dvorana v stavbi osnovne šole v Doberdobu je bila v sredo popoldne nabito polrta^ domačinov. Prisostvovali so zaključni prireditvi domače osnovnošolske mladine, ki je tudi tokrat, kot v prejšnjih letih, v velikem številu nastopila in staršem ter drugim prijateljem naše šole pokazale med šolskim letom pridobljeno znanje.
V vseh točkah so se doberdobski otroci odlično izkazali. Zaradi tega se moramo na tem mestu prav lepo zahvaliti njim in njihovim vzgo jiteljem. da so nam pripravili tako prijetno popoldne. Škoda le, da je bila prireditev v tako majhnem prostoru. Prepričani smo. da bo čez leto dni urejena občinska telovadnica, v kateri bo brez dvoma več prostora za goste, pa tudi otroci bodo imeli za nastopanje na razpolago primeren oder.
Za napovedovalca je bil Fabio Gergolet, učenec petega razreda, ki je znal spretno povezovati eno točko z drugo. Na oder so najprej stopili vsi učenci doberdobske osnovne šole in zapeli pozdravno pesem
Učenci drugega in tretjega razreda so nato nastopili z igrico »No-vinec*, učenci italijanske šole v Do berdobu pa so igrali v kratkem prizorčku «La capra e i sette capret-ti». Nato so. morda nekoliko vznemirjeni, prišli na oder, najmlajši, učenci prvega razreda. Prav lepo so se odrezali s prizorčkom »Metuljček in čebelica*.
Marta Frandolič in Vera Gergolet, učenki drugega razreda, sta se nato pogovarjali o domovini. Sledil .je prizor posvečen lani umrlemu primorskemu pisatelju Francetu Bevku. Na odru so se zbrale učenke in učenci iz vseh razredov in brali ter recitirali iz del tega našega priljubljenega pisatelja. Na dober-dobski osnovni šoli velja tradicija, da posvetijo točko vsakoletne šolske prireditve enemu izmed naših pesnikov in oisateljev. Letos so se spomni!: našega Bevka.
Skupina učenk petega razreda je znala zelo spretno podati veseloigro »Luknje v namiznem prtu*. Igrale so tako leipo, da so poslušalci z napetostjo sledili igri ln na koncu navdušeno ploskali.
Mešani zbor doberdobske osnovne šole je zaključil prireditev s petjem nekaterih mladinskih pesmi.
Na sporedu je bil še srečelov
in marsikdo je odnosel domov koristno nagrado.
V zgornjih prostorih šole je bila prirejena lepa razstava slik in ročnih del učencev. Nekatere slike so pritegnile zanimanje obiskovalcev, saj so bile zelo lepe.
Prireditvi so prisostvovali dober-dobski župan Andrej Jarc, didaktični ravnatelj dr. Milan Brešan in šolski nadzornik dr. Federico Lebani.
Prireditev je, kot smo že zgoraj omenili, popolnoma uspela. Če se ne motimo, .ie to letos edina večja prireditev slovenske osnovnošolske mladine na Goriškem. V nekaterih drugih šolah bodo imeli in-
terne prireditve in ročnih del.
in razstave slik
Danes v Doberdobu sestanek članov KPI
Krajevna sekcija KPI v Doberdobu sklicuje za danes, v petek zvečer ob 20.30 sestanek svojih članov, ki se bo vršil na sedežu. Prisotna bosta tudi pokrajinski tajnik KPI Menichino in bivši poslanec Franco. Razpravljali bodo o aktualnih krajevnih in splošnih problemih v državi.
JUTRI PRIČETEK KONGRESA VEČINSKE STRANKE
Bo Pasquale De Simone novi pokrajinski tajnik KD?
Predlagali ga bodo morotejci, ki so dobili absolutno večino - Bazisti lahko računajo z močno opozicijo
Jutri in v nedeljo bo v Gorici pokrajinski kongres krščansko demokratske stranke. Udeležilo se ga bo približno 150 delegatov.
Pisali smo ie. da se je v zad njih dveh letih razmerje sil v tej stranki spremenilo. Na prejšnjem kongresu so levičarji nastopili enotno in uspelo jim je doseči absolutno večino. Letos pa je v njihovih vrstah prišlo do razkola. Bazistom je uspelo dobiti približno 40 odstotkov glasov, sindikalno usmerjena skupi na, ki se ji je pridružil dosedanji tajnik dr. Cian. pa je dobila nekaj manj kot deset odstotkov glasov.
Zmagovalci na skupščinah krajevnih enot so morotejci in brez dvo ma bodo delegati to zmago moro lejske skupine potrdili tudi na kon gresu. Dosegli so absolutno večino Vsa odgovornost za bodočo dvelet
V OKVIRU «PIIAZNIKA ŠPARGLJEV» V ŠTANDREŽU
Jutri zvečer nastop treh skupin
1	V-
prosvetnega društva Oton Zupančič
»
V nedeljo bo nastopilo enajst pevskih zborov iz Goriške ter iz Slovenije - V sredo
v
zvečer sta imeli precej uspeha dramski družini društev «Standrež» in «Sedej»
V Štandrežu se nadaljuje z velikim uspehom domači «praznik špar-gljev*. V sredo zvečer je na dvorišču župnišča nastopila dramska družina domačega katoliškega društva »Štandrež*. Domači igralci so nastopili v Levstikovi enodejanki »Jontez*. Režiral je Aleksij Pregare. Nato so nastopili še igralci društva »F. B. Sedej* iz Števerjana z Medvedovo e-nodejanko »Rendez vous*. Tudi ti so imeli precej uspeha.
Številno občinstvo, ki je prišlo na predstavo, se je po njej ustavilo pri bifeju, kjer so si privoščili krožnike z beluši, jagodami ter kozarček dobrega vina.
Jutri zvečer bodo nastopile tri sku pine domačega prosvetnega društva »Oton Župančič*, ki delujejo v njegovem okviru. Najprej se bodo predstavili z recitacijami in petjem naj-mlajšd otroci, ki hodijo v otroški vrtec, nekateri tudi v osnovno šolo. Za ta nastop jih je pripravila učiteljica Elda Gravner - Nanut. Skupina
ainniiiMMiMiiMUuiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiviiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiMiiiHiiiiiiHiiinHMmiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
54. KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI
■ ■       ........................'■"■'■■■   ' M,., M	.	J
lutri bodo dirkati vozili skozi Gorico preko Gabrijelove ulice v N. Gorico
S tem »e bodo izognili ozkemu grlu pri Rdeči hiši
Kot smo na kratko že poročali, dva neznanca v starosti okrog 25
bo krožna italijanska kolesarska dirka, ki je letos že 54. in gre tretjič skozi Gorico, na svoji prvi mednarodni etapi, ki se zaključuje v Ljubljani, jutri peljala skozi naše mesto. Pri tem pa je važno tudi to, da bodo po odredbi notranjega ministrstva z dne 1. t. m. za njen prehod začasno odprli mejni prehod v Gabrijelovi ulici v Gorici. Vsekakor bo ta sprememba olajšala tudi promet na bloku pri Rdeči hiši, ki je prav ob sobotah precej zatrpan že z rednim prometom ter bi ga kolesarska karavana še do kraja zatrpala. Po končanem prehodu dirkačev bodo prehod v Gabrijelovi ulici zopet zaprli.
S spremembo proge, ki jo bodo p-e\r»zili kolesarji skozi Gorico, je goriška občinska uprava tudi spremenila svoj odlok o prometu ob tej priložnosti skozi mesto. Kolesarska dtoka bo šla po naslednjih u-licah: Udine - Brig. Re Bolivia -Aquileia - Trg U. Saba - Korzo Italija - Korzo Verdi - Ul. Orispi -Roma • Travnik - Arcivescovado -Carducci - Koren - S. Pellico - Trg Katterini in Gabrijelova Ulica ter dalje po Erjavčevem drevoredu skozi Novo Gorico.
Od 12. do 14. ure jutri bo prepovedano parkiranje vseh vozil po zgoraj navedenih ulicah in trgih. Od 13. ure dalje pa tudi ves pro met z vozili do prehoda zadnjega kolesarja. Ta predpis za mestne avtobuse ne velja ter se bodo ravnali po predpisih cestnih redarjev.
Tudi goriški prefekt je s tem v zvezi izdal odlok, s katerim se prenove ,Ji> je vožnja vsem vozilom (z izmejo vojaških in linijskih avtobusov) na državni cesti od mosta čez Idrijco pa do križišča pri Ma-donnini jutri od 12.15 pa do 10 minut po prehodu zadnjega Mesarja. Kdor bi iz nujnih razlogov moral v navedenem času po tej cesti, se bo moral ravnati po navodilih rediteljev.
V zvezi z dirko naj še omenimo, da bo v Gorici prehodni cilj pri parku Rimembranza, za katerega je določena posebna nagrada in več drugih nagrad. Glavno nagrado bo dala goriška občina, ostale nagrade pa nekatera krajevna podjetja. Predvideno je, da bodo kolesarji vozili skozi Gorico okrog 13. ure.
Ne nasedajte sleparjem!
Leteči oddelek goriške policije je
prejel i več strani opozorilo, da
let obiskujeta meščane, najraje u-pokojence, ter jim obljubljata posredovanje glede ureditve ali izboljšanja njihove pokojnine. Po tem uvodu jim ponudita zavoj blaga v odkup na obroke in jim dajeta v podpis menice za okrog 90 tisoč lir za blaigo, ki je vredno največ tretjino te vsote. Mnogi so jima nasedli in podpisali sami, včasih pa sta kar neznanca podpisala njihova imena. Po prvih podatkih sta to čisto navadna sleparja, ker vodstvo INPS ni nikogar pooblastilo za tako početje ali oelo posredovanje. Mladeniča, se vozita okrog z avtom z registracijo iz Milana.
Policija opozarja vse, ki bi se jim sleparja približala, naj takoj ja vijo na kvesturo, da ju bodo lahko aretirali in jima preprečili nadaljnje sleparije.
Vesti iz Tržiča
Občinski svet v Tržiču bo imel ponovno sejo v torek, 8. junija. Prejšnjim problemom na dnevnem redu so dodali še kakih 20 točk. Med temi je tudi najetje posojil za javna dela pri kanalizaciji ln ureditve nekaterih ulic. Svetovalci KPI pa so predložili interpelacijo o problemu odmere družinskih davkov ln zahtevajo Izvolitev davčnih komisij.
V bolnišnico so sprejeli za 30 dni na zdravljenje 38-letnaga Angela Ruggerija iz Škocjana, ki sl je pri padcu zlomil levo ključnico. Za 7 dni pa so pridržali 46-letnega Gluseppa Valvassona lz Devina, ki je drobil kamenje pa mu Je drobir priletel v obraz lin ga ranil.
šolarjev bo nato nastopila z veseloigro »Luknja v namiznem prtu*. To igro je režiral učitelj Jožko Marinič. štandrežki otroci so z njo že nastopili pred nekaj meseci v prosvetni dvorani v Gorici. Za zaključek pa bo prišla na oder dramska skupina »odraslih* z veseloigro »Tisočak v telovniku*. To igro režira Drago Marušič. Društvo «Oton Župančič* bo torej nastopilo kar s tremi skupinami na letošnjem prazniku špairgljev in tako brez dvoma pripomoglo k uspehu te vaške prireditve.
Jutrišnja prireditev se bo pričela ob 21. uri. V nedeljo pa bo celoten večer posvečen pevskim zborom. Na programu je nastop enajstih zborov, med temi treh iz Slovenije. Goriški zbori, ki se bodo predstavili štandrežkemu občinstvu, so naslednji: moški zbor »Oton Župančič* iz štandreža, mešani cerkveni zbor iz Štandreža. otroški Cerkveni zbor iz Štandreža. nonet iz Sovodenj, moški zbor »Srečko^ Kosovel* iz Romk, moški zbor »Kras* z Dola - Poljan, mešani zbor »Mirko Filej* iz Gorice ter zbor «Lojze Bratuž* iz Gorice. Nastopili bodo, kot smo že omenili, tudi zbori iz Vrtojbe. Mirna in iz Branika.
Prireditveni odbor vabi vse prebivalstvo štandreža, pa tudi meščane in prebivalce drugih vasi, da prisostvujejo v čimvečjem številu kulturnim prireditvam. Istočasno si ljudje lahko ogledajo razstave, ki so jih uredili ob tej priliki v vasi.
Vodstvo tovarne LACEGO prijavljeno sodišču
Vodstvo tovarne LACEGO v Rubijah je odredilo odpust z dela za 120 delavcev za dobo treh dni. Kot vzrok je navedlo, da se je del delavcev (za katere velja državna delovna pogodba za papirničarje) udeležil vsedržavne stavke te kategorije dne 3. junija za obnovo državne pogodbe kategorije.
Ker je to očitna kršitev določb /.a svobodno sindikalno delovanje in so take suspenzije neupravičene, so sindikalne organizacije papirničar-jev sklenile, da bodo sodno postopale in prijavile vodstvo tovarne LACEGO sodišču zaradi kršitve pravilnika o pravicah delavcev na o-snovi zakona štev. 300 od 25.5.1970. Obenem sindikalne organizacije po-
ročajo delavcem te tovarne naj sledijo navodilom za dosego izboljšanja sindikalne pogodbe te kategorije.
Padel j’e z voza
In obležal mrtev
Včeraj popoldne so poklicali rešilni voz goriške bolnišnice v Mar-tinščino -na Krasu, kjer le menda padel s kmečkega voza 69 letni Ivan Pregelj iz Mirna 18/a. Obležal je na trgu pred vaško cerkvijo. Takoj so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da je mož umrl med prevozom zaradi rane na lasišču in drugih poškodb. Mož je bil na obisku pri sorodnikih v Mai tinščini in je tam našel smrt.
j&p&tfo ZA..,aJj
no politiko stranke v naši pokrajini pade torej nanje. Sicer pa se prištevajo k tej skupini vsi najvidnejši predstavniki krščanske demokracije. ki zavzemajo najvažnejše javne funkcije v naši pokranni.
V goriških političnih krogih so mnenja, da bo v nedeljo za novega pokrajinskega tajnika izbran Pa-sguale De Simone, večletni goriški občinski odbornik. Dosedanja prak sa kaže. da je znala KD vedno i-meti enotno vodstvo, v katerem so bili zastopani ljudje iz vseh v stranki zastopanih skupin. Nedeljski rezultati nam bodo povedali (e bo tudi tokrat, ko se je notranja borba vodila na oster način, ostalo pri starem.
PODPORNO DRUŠTVO
DIJAŠKA MATICA
bo imelo svoj redni občni zbor dne 16. junija 1971 v Gorici v Ul Malta 2 ob 20. uri.
Odbor
SOLA GLASBENE MATICE v Gorici
Jutri, v soboto, 5. junija ob 20.30, bo v dvorani kluba »Simon Gregorčič« m VercBja-vem korau 13
ZAKLJUČNA PRODUKCIJA
gojencev Glasbene Sode v Gorici.
Savu Sfiligoju iz Gorice je soproga Nada Rijavec dne 2. junija povila krepkega sina prvorojenca, ki so mu dali ime GREGOR
Oče, odv. Avgust Smligoj, in ostalo sorodstvo čestitajo srečnima staršema in želijo novorojenčku srečno pot v življenju.
Danes v Gorici koncert
ameriško
mornariške godbe
Danes ob 19. uri bo v Ljudskem vrtu na Korzu Verdi v Gorici promenadni koncert godbe ameriške mornarice z ladje *Albany» ki se mudi te dni na obisku v Trstu. Na sporedu je zabavna in druga glasba. Vstop je prost. Ansambel šteje 16 godbenikov. liiiuiiiiiiuuuiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiuiiiiiiiiiitiiiuiiiiiniiiivmtfiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiHMa
S POSVETA KPI V RONKAH
Razpravljali so o ustanovitvi skupnosti tržiškegu področju
Po manjših občinah so potrebni vaški sveti, v Tržiču pa rajonski sveti za decentralizacijo krajevne uprave
RAZSTAVA OSEMLETK IZ ZAGREBA
Včeraj smo pisali o razstavi slik in risb, ld so Jih Izdelali učenci osemletk lz Zagreba na temo »Moje mesto« in od katerih najlepše razstavljajo v stranski dvorani UGG v Gorici. Razstava, ki bo odprta do nedelje 13. trn., vzbuja
precejšnje zanimanje 2iasti med Šolsko mladino, ki sl Jo prihaja o-gledat v spremstvu svojih učiteljev, saj bodo v jeseni priredili enako razstavo v Zagrebu tudi u-čencl osnovnih šol to nižjih srednjih šol lz Gorice na Isto temo. Na naši sliki vidimo pet nagraje-
nih učencev lz Zagreba (v ospredju v sredini z darovi v rokah); v ozadju pa so predstavniki la Gorice ln Zagreba ob uradni otvoritvi razstave. Na desni v ozadju (s križcem ob strani) je zastopnik občinske uprave lz Zagreba Josip Vuik, ki je vodil delegacijo.
Pokrajinska komisija za krajevne organe pri KPI je pred ctaevl sklicala na posvet v Romkah sek-cijske tajnike in javne upravitelje KPI na področju tržlškega okraja, da bi proučil) upravno politiko teh občto zato, da bi še bolj okrepili učinkovitost krajevnih organov.
Na posvetu so ocenili kot bistveno pozitivno dosedanje delo komunističnih upraviteljev, obenem pa so soglašali, da je treba o tem razpravljati tudi s pripadniki drugih strank, da se skupno čimbolj okrepi učinkovitost občinskih u-prav.
V zvezi z gospodarskim ln socialnim načrtovanjem v deželnem okviru v trenutku, ko začenjajo delovati krajevni odbori za načrtovanje ter ob pripravi drugega deželnega načrta za programacljo, so na sestanku bili mnenja, da je treba ustanoviti »Skupnost občin tržiškega področja«, ki je potrebna tudi za konzorcialno upravljanje nekaterih Skupnih občinskih služnosti.
Strinjali so se tudi v tem, da Je treba posamezne občinske uprave še bolj decentralizirati na ta način, da se po manjših občinah ustanovijo vaški sveti za posamezne vasi, v Tržiču pa naj se ustanovijo rajonski sveti z od župana poverjenimi delegati. Ti sveti morajo biti izvoljeni na demokratičen način. Do teh svetov je treba priti s še tesnejšo povezavo z ljudstvom ln m način, da bodo k u-pravl pritegnjeni čim širši sloji vseh priaadetih otočanov,
Na osnovi sklepov s tega posveta se bo razvijalo bodoče delo komunistov tržiškega področja m u-deležencl so se obvezali, da bodo na pristojnih mestih, zlasti v občinskih svetih, delali za Izvedbo teh navodil.
Iz goriške bolnišnice
Prejšnjo noč ob 2.30 je na Ul. Satiro v Gorici padel zi mopedom 34-letnl Italo Čebokli brezposelni delavec iz Gorice, Ul. Ascoli 4. V
SPZ v Gorici organizira v nedeljo, 6. junija
SREČANJE GORIŠKE IN KOROŠKE MLADINE V CELOVCU
Odhod avtobusa s Travnika ob 6. url. Vpisovanje to pojas mila na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2/1, tel. 24-95.
goriški bolnišnici so mu ugotovili u darec v lobanjo in poškodbo na hrbtenici. Ni hotel ostati v botoiš niči; okreval bo predvidoma v 6 dneh.
Zvečer ob 23. uri pa so pridržali v bolnišnici za 6 dni na zdravlje nju 56 letnega Remdgija Sclaunica iz Villes, ki se je ponesrečil na cesti pri Gradišču, ter se poškodoval na lobanji in na levi stegnenici.
VERDI ob 17.30: »Basta guacdsr-la», Maria Grazia Buocetta ln Cario Gluffre. Barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00: «Strogoff», J Ph. Law ln M. Franer. ital. ta-nemaskop v barvah. MODERNISSIMO 17.00-22.00: «Non stuzziccate i cow-boys etoe dor mono«, J. Stevvart ln H. Fonda. Italijanski kinemaskop v barvah CENTRALE ob 17.00:	»Bemdetto
tra le dorane«, L. De Funee Jn N. Adam. Kinemaskop v barvah. VITTORIA ob 17.15:	«MazzatoUbu
quante coma stanno quaggltil». It. barvni film. S. Knščina F. Fmnohl ln C. Ingrassla. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO ob 18.00: «11 dlo serpen-tev», N. Oarslnd to B. Cunnin-gham. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR oto 16.00: «Roy Golt
& Wtochester Jack«.	Westem
film v barvan.
PRINCIPE ob 18.00: »Una nuvtola
dl polvere.. un grldo dl morto... arriva Sartana«, L. Gorim ln F. Scott. Barvni fUm.
Nova Gorica
SOČA (Nova Gorica): »Cas volkov*, francoski barvni film — ob 18.15 to 20.15.
SVOBODA (Šempeter):	»Ledja
prekletih«, ameriški barvni fifen — ob 18.30 to 20.30.
RENČE: Danes zaprto.
DESKLE: Danes zaprto.
ŠEMPAS: Danes zaprto.
KaNAL: Danes zaprto.
PRVACINA: Danes zaprto.
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan k) ponoči dežurna lekarna Cristofo-letti, Travnik, tel. 28-72.
V	TR2ICU
Danes ves dan in ponoči Je t Tržiču odprta temama dr. Rlsraoo-do. Ulica Toti 52, tel. 72701,
TE DNI SO ZASEDALI PREDSTAVNIKI JUG. ELEKTROGOSPODARSTVA
Prirodne možnosti so velikanske zmogljivost central pa premajhna
Voda je veliko, prav tako premoga - Ze danes primanjkuje toka, kaj bo čez nekaj let?
»Tudi če bi storlM vse, kar predvideva srednjeročni načrt gilede gradnje elektroenergetskih objektov do leta 1975, bd ne zadovoljili vseh potreb in bodo zato tega leta še vedno veljale omejitve tako za industrijo, kot za zasebno porabo« — do tega zaključka so prišli hrvaški strokovnjaki za e-lektrogospcdarstvo, ki so se v sredo sestali v Zagrebu. Se več, u-gotovili so, da bodo vsi elektroenergetski objekti na Hrvaškem leta 1975 proizvedli okoli 7 milijard in pol kWh elektrike, poraba pa bo tedaj znašala še 11 md-ldjaird In pol kWh. Iz tega sledi, da bo samo na Hrvaškem tedaj primanjkovalo okoli 4 milijarde kWh. Ob tej ugotovitvi se postavlja vprašanje, kako In kaj glede tega menijo za vso Jugoslavijo. Pred nedavnim so se sestali predstavniki vsega jugoslovanskega e-lek trogospodarskega sistema ln skupno z zveznim tajništvom za gospodarstvo izdelali načrt za nagel razvoj do leta 1975 in za naprej do leta 1985. Iz podatkov, ki smo Jih ob tej priložnosti dobili, bomo skušali prikazati, kako je z vsem tem problemom v Jugoslaviji.
Znano Je, da je Jugoslavija v povojnih letih zabeležila na področju proizvodnje električne energije izredne uspehe. Od ene milijarde 340 milijonov kWh elektrike, kolikor Je je proizvedla Jugoslavija leta 1939, se je povzpela proizvodnja lani na 26 milijard. V razmerju s temi številkami ni tolikšnega napredka zabeležila nobena država v Evropi. In vendar je Jugoslavija po zmogljivosti ter porabi elektrike zelo nizko, na enem zadnjih mest v Evropi. To pride še bolj do izraza, če upoštevamo dejstvo, da ima Jugoslar vija po svojih vodnih silah tretje mesto v Evropi, saj računi pravijo, da bi mogle hidro centrale na vseh uporabnih vodah dati kar 65 milijard kWh elektrike na leto. Sedaj pa se ta zmogljivost izkorišča le za 25 odst.
Ker so dane možnosti in ker se potrebe večajo, je bil izdelan načrt, ki predvideva naslednje številke: zmogljivosti se bodo v prihodnjih petih letih povečale za toliko, da se bo proizvodnja s sedanjih 26 milijard dvignila na 48 milijard, do leta 1980 se bo proizvodnja dvignila na 75, do leta 1985 pa na HO milijard kWh. Da bi se to uresničilo, bo treba seveda napraviti velike napore in angažirati ogromne domače in tuje finančne sile. Predvsem bo treba graditi še vrsto novih velikih hi-drocentral, po možnosti z akumulacijskimi jezeri, ker so pretočne elektrarne ob določenih letnih časih negotove, potrebno bo graditi veliko termocentral in Jugoslovanski premogovniki imajo lignita dovolj; končno je v načrtu gradnja Jedrske elektrarne, ki jo bosta Slovenija in Hrvaška zgradili pri Krškem do konca leta 1977. Zmogljivost toe centrale bo 1200 megavatov.
Ce vzamemo v poštev hidroelektrarne, ki so v gradnji in tiste, ki so šele v načrtih, ki pa bodo vendarle zgrajene do leta 1975, bo tedaj izkoriščenih vodnih potencialov za novih 23 milijard kWh oziroma 35 odst. razpoložljivih po-
tencialov. V naslednjih desetih letih pa bi morali «zajeti» nadaljnjih potencialov za novih 20 milijard kWh, to se pravi, da bi do leta 1985 samo vodni tokovi dajali okoli 45 milijard kWh električne energije.
Kar se pa tiče novih termoelektrarn, Jih bodo do leta 1985 zgradili za 8800 megavatov, kamor pa se ne prišteva atomska centrala v Krškem.
Ce velja to v splošno za vso Jugoslavijo, poglejmo sl, kako velja za posamezne republike; Slovenija je deficitarna in bo še dolgo deficitarna, posebno zaradi svoje majhne akumulacije. Edino v letu 1972 in 1973 bo Imela nekaj presežka, v vseh drugih letih JI bo elektrike primanjkovalo, še največ leta 1975, ko ji bo primanj-
O naraščanju cen pri nas in v svetu
Vprašanje naraščanja cen je problem, o katerem se sleherni dan govori in razpravlja. O njem govori gospodinja pri nakupih, pa tudi minister, ko razpravlja o ovojih načrtih ln možnostih. Kadar se hudujemo nad naraščam n cen pri nas, nam bo morda v tolažbo dejstvo, da se to ne dogaja le pri nas, pač pa malone po vsem svetu, kajti to je pojav, ki ga nujno nosi s seboj nagel gospodarski razvoj. Mednarodna organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je napravila nekakšen obračun o dviganju cen oziroma c inflaciji v sklopu držav-članic. Tako so se v Veliki Britaniji v letošnjem letu cene dvignile za 8-8, na Norveškem za 7.1, ra Švedskem za 7.8, na Irskem za 117 odst. Mimogrede bomo povedali, da so v sosedni Jugoslaviji v letošnjem letu cene poskočile za 10.7 odstotka.
Ce bi bil dvig cen enkraten, bi se človek nekako na to privadil In vse bi bilo prav. Toda cene neprestano naraščajo in od leta 1963 dalje so sc v skrajno stabilni Kanadi cene dvignile za 28 odst., v ZDA za 31 odstotkov, na Japonskem za 50, na Danskem za 26, v Španiji za 64, v Jugoslaviji pa kar za 130 odstotkov. Letna naraščanja so šla od naj nižjih 4 odst. v Kanadi do poprečja 18 odst. v Jugoslaviji.
Gospodarstveniki trdijo, da je to ena Izmed tistih nerešljivih in nezajezLjlvih nujnosti, ki jih nosi s seboj naglo naraščanje ali tako imenovano kontinuirano gospodarsko naraščanje. In je res, da smo priča kontinuiran nemu ali nepretrganemu naraščanju gospodarstva in industrijske zmogljivosti v vseh teh državah? Konkretni podatki govorijo takole: industrijska proizvodnja se je od 1963 do danes dvignila v Veliki Britaniji za 25 odst., na Japonskem za 158 odst., v Zahodni Nemčiji za 53, na Nizozemskem za 75, v Španiji za 105, na švedskem za 57, v Jugoslaviji pa za 67 odstotkov.
kovalo za eno milijardo 300 milijonov kWh elektrike. Se na slabšem je Hrvaška. Hrvaška razpolaga z razmeroma majhnimi rezervami, njene potrebe pa iz leta v leto naraščajo in tako se predvideva, da bo Hrvaška ves čas od letos i»a dio leta 1975 neprestano v deficitu, Ifci se bo iz leta v leto večal, tako da ji bo že prihodnje leto primanjkovalo 1.600.000 kWh, leta 1974 ji bo primanjkovalo že nekaj nad dve milijardi, naslednje leto 1975 pa celo 4 milijarde ln nekaj več. Bosna in Hercegovina je edina republika, ki ima in bo imela elektrike v Izobilju. Letos ji bo ostalo «za izvoz« 2 milijardi 600 milijonov kWh, približno toliko bo znašal njih presežek prihodnje leto. V naslednjih treh letih pa se bo poraba elektrike v Bosni in Hercegovini tako naglo večala, da ji bo kljub novim zmogljivostim leta 1975 preostalo le še 248 milijonov kWh. Makedonija je menda na najslabšem. Makedonija ima dejansko malo vodnih in drugih rezerv. Zato primanjkuje Makedoniji — kljub nizki porabi — že letos o-tooli eno milijardo kWh. V naslednjih dveh letih se bo primanjkljaj znižal, toda 1974 bo Makedoniji primanjkovalo poldrugo milijardo kWh, naslednje leto pa kar 2 milijardi 750 milijonov kWh elektrike. Prav tako bo vedno slabše, kar se tiče elektrike, tudi v Črni gori, kjer bo leta 1975 primanjkovalo za 1 milijardo 220 milijonov kWh elektrike. Srbija, ki more letos izvoziti v sosedne republike poldrugo milijardo kWh elektrike in ki bo mogla nekaj podobnega storiti tudi prihodnje teto, bo 1974 prišla v krizo in naslednje leto ji bo primanjkovalo že 900 milijonov kWh elektrike.
Jugoslavija ima, kot smo ugotovili, instaliranih zmogljivosti za 7000 megavatov. Kakor Izhaja iz podatkov elektrogospodarskih organizacij, bodo morali v predvidenem času izdelati nadaljnjih zmogljivosti za 11.880 megavatov. 25 odst. teh zmogljivosti bi odpadlo na jedrsko proizvodnjo, na termoelektrarne, ki bi uporabljale tekoče gorivo, ter na termoelektrarne, ki bi uporabljale premog. Termoelektrarne so v nekem smislu boljše od hidrocen-tral, ker v nuji, ki se kaže v Jugoslovanskem elektrogospodarstvu, moremo termocentralo zgraditi v dveh, treh letih, za hidrooentralo pa je potrebnih pet pa tudi več let.
Oglejmo sl sedaj, kako Je z neposrednimi načrti. Jugoslovanska elektrogospodarska podjetja so izdelala načrte za nove zmogljivosti za Skupno 3500 megavatov. To velja za bližnjo bodočnost. Konkretno računajo v Bosni ln Hercegovini s hidrooentralo Salako-vac ter z dvema termocentrala-ma: Kakanj ln Gacko. Pozneje pride v poštev še hidrocentrala Buk z zmogljivostjo 450 kWh ter hidrocentrala Čapljina, ki spada v sistem elektrarn na Trebišnjici. V Cml gori nameravajo zgraditi elektrarno v Plevlju z zmogljivostjo 210 megavatov. Na Hrvaškem bodo postavili hidrooentralo Za-kučac ln še eno termocentralo. Obe po 250 megavatov. V Slove-
niji je na vrsti jedrska centrala, govori se pa še o novih centralah na Dravi in na Soči. Mimogrede bomo omenili, da spadala v ta okvir še termocentrala Šoštanj 4 z zmogljivostjo 320 megavatov ter neka posebna hiidrocen-trala na Pohorju z zmogljivostjo 150 megavatov. Tudi Srbija ima svoje velike načrte, v enem primeru povezane z načrti Bosne in Hercegovine, na pr. za gradnjo hidrocentraile Dubravloa z zmogljivostjo 225 megavatov.
še In še bi morali navajati podatke o tem, kar je bilo doslej storjenega, in o tem, kaj bo treba v bližnji hi daljni bodočnosti storiti. Na vsak način drži ugotovitev, da so v Jugoslaviji na tem področju veliko storili in vendar premalo, kajti potrebe naglo naraščajo.
Belgijska princesa Paola, svakinja belgijskega kralja, si je »privoščila« nov avtomobil: »Alfa Romeo 1750»
OB 25 * LETNICI PLODNEGA DELA
Dosedanji uspehi pevskega zbora «Srečko Kosove 1»
Je nadaljnje izpopolnjevanje možno?
Obstoj in delovanje moškega pevskega zbora «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine lahko motrimo z več pomembnih strani. Vsekakor je poglavitna izmed odlik moralna zavest, ki je podpirala pevce, da so ostali zvesti pevski tradiciji in v nezmanjšani ljubezni do lepote zborovskega petja prebrodili težave, ki so večino zborov potisnile v molk in celo v razpad. Iz te osnove se je krepila volja za napredek, ki je vidno nastopil svojo pot, ko ie prevzel vodstvo dirigent Klavdij Koloini. Ta se je moral lotiti dveh nalog hkrati. Prva: osvežiti spored z boljšimi, sodob-
......mm................mn......................miimmim........
OBISK <LETALSKEGA SALONA» NA PARIŠKEM LETALIŠČU LE S0URCET
Evropska letalska industrija je ponovno prehitela ameriško
Ker so ustavili svoj načrt «SST»f so se Američani opredelili za tako imenovano «počasno množičnosti - Do kdaj bodo vztrajali pri tem? ■ Kaj pravita SZ in Francija?
..............mirnim......................................••»•••»».........n.................................................................n.....................••■m
'VEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne u-»Jte se pred svojo poslovno obnosijo. Na čustvenem področju lite diskretni.
,IK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojo Ično prisebnostjo boste rešili ne-nepredvideni zapletljaj. Potrebu-> več počitka.
IVOJCKA (od 21. 5. do 22. 6.) lite bolj previdni z Izdatki. Ne Ute tako sebični, ker se to od-a v družini.
tAK (od 23. 6. do 22. 7.) Sreča-se boste z osebo, od katere je risen vaš nadaljnji uspeh. Prese-Semje s strani drage osebe.
JEV (od 23. 7. do 22. 8.) Važen sel vam bo zagotovil zelo dobre
HOROSKOP
rezultate. Bodite bolj previdni v odnosu do drugih.
DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Ne zamenjujte poguma z brezobzirnostjo. V čustvenem pogledu ne bo šlo vse, kakor si želite.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Naklonjenost neke osebe bi vam utegnila koristiti. Pomagajte sorod nlku, ki je v težavah.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Prežeti boste z dobro voljo, ki pa se bo omajala na pol poti.
Nekdo bo skušal Izkoristiti vašo naklonjenost.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Težkoče, ki ste jih predvidevali, ne bodo tako velike. Pretirana občutljivost
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Skušajte se znajti v dokaj zapleteni situaciji. Pazite se pred obrekovalci.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Danes bo vaše delo potekalo brez nevšečnosti. Imeli boste zadošče nje, da ste koristni svojcem.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ničesar ne prepustite naključju, ker bi se vam to znalo maščevati. Neka vaša želja bo Izpolnjena.
Dve najmodernejši potniški letali, zgoraj francosko-brttanska corde«, spodaj sovjetsko letalo »TU-144*
»Con-
PARIZ, 3. — Se tri dni ln tudi letošnji ((letalski salon« na letališču «Le Bourget« bo zaključen. Ce pomislimo, da je 16 držav, v katerih gradijo letala za lastne potrebe ter tudi za prodajo v tujino, prineslo na ta ((semenj« kakih 180 letal lh še marsikaj drugega, kar je povezano z letalstvom, je onih nekaj resničnih novosti, kar so jih prinesli, bore malo. In vendar je tu bistvena novost, rekli bi razlika z vrsto prejšnjih salonov, razlika, ki nam omogoča neko primerjavo: pred leti, v začetku šestdesetih let so Francozi in Sovjeti prinesli «na o-gled« v Pariz dve novi letali »Caravelte« in «TU 104». Tl dve letali sta vsilili vsemu civilnemu letalstvu na svetu, da je začelo uvajati letala na reakcijski pogon. Letošnji salon pa Je značilen po tem, da so Francozi ln Angleži prikazali svojo «Ooncorde», Sovjeti pa svoje letalo «TU 144», to se pravi, da so Francozi (ln z njimi Angle žl) in Sovjeti ponovno prvi, ki
predstavljajo potniška letala z večkratno zvočno brzino.
Ce so Američani tedaj pohiteli, dohiteli ln v kratkem celo prehiteli Evropo, je vprašanje, 'kako bo glede tega danes. Američani, kot smo pred nedavnim poročali, so se namreč odpovedali svojemu velikemu potniškemu letalu z večkratno zvočno brzino, svojemu letalu, ki je znano šele pod geslom «SST», ki so ga že več let gradili pri podjetju ((Boeing« in ga prav pred nedavnim prenehali graditi, ko je ameriški senat dokončno odklonil sleherno podporo za nadaljevanje načrta. Samo ob sebi se razume, da Američani ne bodo mogli v nedogled ostati pri sedanjem sklepu, toda drži, da so se za sedaj opredelili za nekaj, kar je v popolnem nasprotju s francoskim oziroma sovjetskim načrtom. Namesto naglice, namesto letal z večkratno zvočno brzino bodo Američani v bodoče, vsaj za kako teto izdelovali in uporabljali velikanska potniška letala, ki bodo si-
cer letela te z brzino do 900 km na uro, ki pa bodo mogla sprejeti na krov tudi 250, 300 ln celo več potnikov. Namesto za brzino so se torej Američani o-predelili za količino, za množičnost. In prav gotovo bodo v tem uspeli, posebno ker je promet med Ameriko in Evropo iz leta v leto večji, zlasti v poletnem času, ko se milijoni Američanov selijo v evropska letovišča.
Ustavimo se pri dveh novostih, ki predstavljata, kot nekateri trdijo — novo prelomnico v civilnem letalstvu. Sovjetsko letalo «TU 144» in francosko-bn-tansko letalo »Concorde« moreta vzeti na krov v razkošnejši verziji 125 do 130 potnikov, v tako imenovani turistični verzi ji pa tudi 170 potnikov. Njuna bralna se vrti okoli 2400 km na uro. Leteti moreta brez pristanka okoli 6000 km. Iz gornjega izhaja, da more «TU 144» prileteti Iz Moskve v Pariz namesto v prejšnjih treh urah, v aami poldrugi uri, franoosko-angleška ((Concorde« pa opravi pot med Parizom in New Yorkom v treh urah in pol, namesto v prejšnjih osmih urah.
Kdor vozi avtomobil, ve, kako je z bralno. Vsak avtomobil ima določeno ((ekonomsko bralno«, kadar pa se nam hudo mudi ln pritisnemo na pedal, motor kar požira gorivo. Ista zadeva je z omenjenima velikima in naglima letaloma «TU 14(t« ln »Concorde«. Tl dve letali p>žtv-ta velikanske količine goriva, kar nujno vodi do dviga režijskih stroškov oziroma do nadaljnjega skrčenja že tako vedno manjšega dobička, ki ga 1-majo letalske družbe. Američani so se, kot smo že povedali, opredelili za počasna, zato pa bolj dobičkanosna letala, kajti velikanska letala, kakršna so reakcijsko letalo «Jumbo» ameriškega podjetja Boeing, «DC 10», s katerim se predstavlja družba Douglas, ter »Tristar« ameriške družbe ((Lockheed«, potrošijo neprimerno manj goriva, hkrati pa morejo sprejeti na krov dvakrat več potnikov kot jih moreta sprejeti že omenjeni dve letali.
Sicer smo že rekli, da se A-merika ne bo mogla dolgo dr-
žati načela ((počasne množičnosti«. Napredek terja svoje in prej ali slej se bo tudi ameriški kongres ponovno odločil za nove subvencije tej ali ont družbi, po vsej verjetnosti družbi ((Boeing«, ki je tako in tako že potrošila nad 600 milijonov dolarjev pri dosedanjem izvajanju načrta «SST». Z druge strani pa je tudi res, da bi sedanji »u-speh« franoosko-britanskih podjetij, ki so sodelovala pri gradnji letala ((Concorde«, mogel pomeniti ne te za tl dve družbi, pač pa za gospodarstvi obeh držav — velikansko preizkušnjo. Ce hočejo Angleži in Francozi kriti ((investicijske stroške«, ki so jih imeli pri gradnji ((Concorde«, bi morali prodati najmanj kakih 80 tovrstnih letal v tujino, v celoti pa bi morali izdelati od 90 do 100 letal ((Concorde«; da bi se računi, ;cot, se tetHHUreč«, krili.
Da bi ne ostali le pri teh letalih in pri tem problemu, bomo dodali, da so prinesli na letališče «Le Bourget« tudi modele raznih vesoljskih ladij. Američani so prinesli svoj «Skylab», Sovjeti model ((Lumahoda« ln razne druge predmete, ki so povezani s tekmovanjem za vesolje. Sovjeti so prinesli tudi svoj največji helikopter, ki je tudi največji helikopter na svetu in more s svojimi štirimi rotorji dvigniti s tal in prenesti na krajše razdalje tudi do 150 ton bremena. Za Američane smo že rekli, da so tri njihova največja podjetja pripeljala v Pariz tri svoja največja potniška letala. Francosko-nemšlka kooperacija pa je rodila nekaj počasnejših, zato pa zelo ekonomičnih letal za tako Imenovano «zračno avtobusno službo« med velikimi centri Evrope. Gre za letala za 250 do 300 potnikov.
Končno bi se morali ustaviti tudi pri vojaških letalih, vendar to ni več toliko zanimivo Morda edino zanimivo vojaško letalo je najmovejša izpeljanka francoskega «Mlrage», novi «Mi-rage G-8«, ki ima premična del-tasta krila in ki je prav gotovo najboljše lažje vojaško letalc na svetu, vsekakor boljše in varnejše od podobnega ameriškega letala «F-1U».
V. A.
nejšimi deli. Druga: glasovno tl" sposobiti zbor za izvajanje zahtevnejših škladb.
Kakor pri vseh zborih, tako tudi pri tem, ki se je zadovoljeval 1 preprostejšo pesmijo prav tako preprosto čeprav iskreno zapeto, ni bilo lahko uvajati pevce v globlje muzikalno vsebinske posege, odkrivati pravo lepoto zahtevnejših skladb, dokler se niso prebili Pre' ko prvih pevsko tehničnih težav do tiste meje, ki so prvič zaslutil1 višjo vrednoto, ko jim je Prv,c zazvenela živa muzika in ko s0 prvič občutili močnejšo izrazu0 moč.
Ob tem, lahko bi rekli, muzikalno vzgojnem delu, je potekalo seveda trdo glasovno usposabljanje, ki je bilo prav tako naporno za pevce, kakor za dirigenta. In vendar so prvi uspehi pognali zbor v rast, mu še bolj utrdili zavest ,n voljo do napredka. Ta osnova J® ustvarila pogoje, da se je zbor lahko lotil načrtnega dela, postava si je določene naloge: zavedajoč se v svoji rastoči razgledanosti P membnosti načrtnega dela. svojih odnosov in dolžnosti do slovenske zborovske kulture, si je postopoma gradil program, s katerim je °° 25-letnem jubileju dosegel prik°2 svojega do sedaj najvišjega vzponu tako po pevsko tehnični kakor P° muzikalno interpretacijski učinkovitosti.
Nadaljnji pomen delovanja in d0" sežkov tega zbora pa ima še Pose’ bej važno mesto na Primorskem-med prvimi se je dvignil na višj kvalitetno raven po sodobnejši Pr gramski usmerjenosti in po pretacijski kvaliteti. Kot tak je P° trdil mnenja, da ima zborovss petje svojo upravičenost le v kva litetnih in seveda tudi ob sta nem stremljenju po čim popoln®) ši glasoimi usposobljenosti, da bilo mogoče doseči pogoje za 0 , ostvaritve. . Skratka, nako20t
bre osivuruve. osrociu, je pot in dokazal učinkovit0 vztrajnosti, pokazal na rezUlia sistematično zastavljenega o®L’ njegovih uspehov in umetniških a sežkov. Seveda je delo P° j?«( tudi v dvomih in tveganjih, 0 smo priče tudi določenim otJfclohO* tako je več ali manj pri vsake zboru, vendar celotno delo P01”1. ni večstranski delež tako v lu primorskega kulturnega Pr°stnj ra in prav tako lep delež k cela slovenski zborovski kulturi.
Če motrimo zadnji zborov kčh cert od 22. maja v Ajdovščini jubilejni slovesnosti in če te ^ dodamo vse dosedanje uspehe ^ številnih nastopih, na tekmova™^ prejete nagrade, dobre ocene turnejah v inozemstvu, razna &1. rnanja na radijskih postajah ' se nam nehote zastavijo Vpr vi-n ja: ali je zbor dosegel svoj ,g šek, ali gre lahko še dalje «* J s-e po zahtevnejši literaturi, alt I® možna nadaljna rast?
Dejstva nam narekujejo dva govora: že z dosedanjimi dose ^ je zbor dosegel mnogo, bodts’ -j smislu svoje interpretativne m v in kvalitete programa, bodisi\ luči naštetih pomembnosti za vo in razvoj zborovstva na Prir« skem. Kar se tiče nadaljnja ^ dočnosti oziroma dela, je	.
vsekakor možen, toda le P° .Zg. gojem večjega posvečanja tehnic w mu glasovnemu izpopolnjevanju. je namreč v nekoliko P,r.eve^M-razkoraku z zahtevnostmi neK .m rih skladb, ki so bile na spo° ,g koncerta. Ta pomanjklivost ?e ^ odražala predvsem v tenorski s . pini, pri kateri je zlasti n “Lfl-polovici koncerta nastopila z°~^a-vna glasovna utrujenost. PrePj ^ ni smo. da bo zbor znal rešuj di ta problem, kakor je resu toliko drugih težav.
Ob petindvajsetletni delavni s niči tudi naše iskrene čestitk*.^ toplo željo za nadaljnji umetn vzpon.	,
IVAN SIL‘C
TONE SVETIKA
- VRANA
IIIIHIIIIimillimlllllllllllillllllllllllll DRIIG« KNJIGA
Nekajkrat jo je pogledal od strani, ko si Je z robcem brisala solze. Gledal jo je s čustvi, ki niso bila ne usmiljenje ne sovraštvo. Preveč Je bil zatopljen vase. Tuj in odmaknjen ji je postal. Ni mogla razumeti, kaj se dogaja z njim, saj ni vedela, da mu je odkrila usodno plat njegovega življenja, ki ga je nenadoma zagledal v čudni, pretresljivi luči. Vrnila sta se v četo. Gorazd se je moral pogovoriti na samem še s Primožem. To je znova razdražilo Orlova, ki ni trpel, da bi se kdo takole pogovarjal z njegovimi ljudmi.
»Primož, dober nos imaš, nisi se zmotil, čeprav smo ti tako dolgo oporekali, da si nam skoraj verjel,« je dejal Gorazd, ko sta bila sama. Fant ga je samo gledal s svojimi velikimi, grenkimi očmi in trpkimi usti. Razklanost mu je poostrila izraz, postal je mrk in nevarno osat. «Velike stvari se bodo razkrile, Primož. Mnogo ljudi bo vzel hudič. Bolj so pomembne, kot si moremo misliti — za gibanje in za našo divizijo.« Ves iz sebe mu Je razložil, kakšen je položaj, in ga potrepljal po ramenu.
«V čudno kašo smo zagazili,« je nadaljeval. «Vidim uspeh in nič koliko težav za nas vse. Teh pa se bojim.«
«jaz se ne bojim nobenih,« je ostro dejal Primož.
Gorazd se mu je prizanesljivo nasmehnil: ((Nekaterih naših ne poznaš.«
»Mislim, da poznam Fazana in njemu podobne.«
«So tudi drugačni. Napihnili bodo zadevo im jo zamotali Imel boš težave. Tudi Blisk in drugi...«
«Zaradl mene naj kar zapletajo. Več kot mitraljez, ki ga že imam, ml ne morejo dati. Bojim se le za Ano.«
«Tudi jaz. Ne zavidam ji.»
«Ali jo bodo likvidirali?« je prežeče vprašal Primož.
«Ne vem. Do sedaj so pospravili vse, kar je dišalo po gestapu. To je razumljivo, žrtve so, slabe izkušnje...«
Primož je obmolknil in na oči mu je legla noč, iz katere je šinil ubijalski blesk. Stisnilo ga je v grlu, robate roke so mu zadrhtele ln Gorazdu ni ušlo, da se je povsem spremenil. Bil je takšen, kot ga ni bil vajen in ga ni poznal. Zato je popravil; «Morda je ne bodo. Škode nam ni povzročila.«
Tesnobno molčanje gozda Je zmotilo trkanje žolne. Prisluhnila sta odmevu, čez čas pa je Primož s težavo dejal:
((Gorazd, prosim te, pomagaj ji, če moreš. Več mi je do nje ko do sebe. Sam sem ostal na svetu. Prirasla mi je k srcu. Ne vem, če je prav ali ne, da se potegujem zanjo, toda kaj morem...«
((Poskusil bom vse, kar se bo dalo.«
Prijel je Primoža za roko. Vedel Je, da v njem valovijo čustva z nezadržno močjo.
«Zelo se bojim, da jo bodo mučili. Ko sta si bila še dobra, ji je Orlov pripovedoval čudne stvari, kaj vse počno naši z ujetniki izdajalci, če je treba izvabiti iz njih skrivnosti.«
«Orlov je bahač. Saj veš, da rad pretirava in se dela važnega.«
«S tem mitraljezom ga bom ubil, kdor ji bo storil silo. Prav nič ml ni, če tudi mene spravijo s sveta,« je bruhnil Primož in njegovo izbočeno čelo, kjer se je rana komaj zacelila, je pordelo od krvi.
«Ne nori, Primož! In ne govori tega komu drugemu. Ne bd te razumeli.«
»Kakor hočejo... Moj mrtvi oče naj ml bo za pričo, da govorim, kar mislim, in da bom tudi storil, kar rečem. Poiskal in ubil ga bom, kdor Ji bo storil silo!«
Sonce Je že zdrknilo za hribovje ln sence so prepregle gozdove, ko sta s komandantom odhajala iz čete.
Dren je bil miren. Nemci niso rinili iz mesta — najbrž zavoljo sveže zapadlega snega in premestitve napadajočih enot, ki so vse menjale položaje. Redki topovski streli pa so naznanjali, da jih ni minila volja do spopada.
Gorazd je bil zaradi Primoža vso pot zamišljen ln zaskrbljen. Primož je mlad, zaletav in utegne res napraviti usodno neumnost, ki mu je ne bi nihče oprostil...
Med večerjo je Fazan zlobno vprašal Drena: «No, kako sta kaj pretipala lepo gestapovko? Ali je kaj priteklo iz nje zdaj, ko ji gre za nohte?« Ker pa sta oba preslišala njegovo neokusno vprašanje, je nadaljeval: ((Premehki smo. Z njo vred bi bilo treba zapreti in pretipati tudi tega nadutega Orlova in zaljubljenega mitraljezca, ki se je z njo zabil na samem kar za nekaj dni in tako pravzaprav dezertiral iz enote.«
Ko mu še zmeraj nista odgovorila sta mimo jedla naprej, je poskusil še enkrat: «Niso mi všeč ljudje v tej četi. Najbolje bi bilo zamenjati poveljstvo. Kvarijo nam ljudi. Saj se je celo četni komisar zabil za nekaj dni, da se je preležal.«
Zdaj je bilo Gorazdu, ki se je spomnil na prsteni Pajkov obraz in vzorni razpored čete na položaju, dovolj, že dolgo je težko prenašal Fazanov primitivizem in njegovo vzvišeno stremuštvo. Razburjen je odložil žlico in menažko in vstal. Nevoljno Je premeril od nog do glave rdečeličnega, kodrastega fanta in mu jezno zabrusil:
«Fazani Svetujem ti, da se vtikaš samo v stvari, ki se te tičejo neposredno in zanje odgovarjaš. Presojaj pa le tisto, kar lahko razumeš. Ce imaš kakšne pripombe glede obnašanja komunistov, predlagaj, pa bomo sklicali sestanek Zavedaj se. da se Je četa komandirja Orlova odlično izkazala v soteski. Bataljon je ponosen nanj. Nama s komandantom ni do čenč, še posebno pa nama je zoprn tvoj način izražanja.«
Fazanu je zaprlo sapo. V zadregi si je popravil pas in ga
zategnil za eno luknjo. Menda je skušal pokazati, « je že shujšal v bojih za Idrijo in da ima, če strada in se tudi pravico govoriti. Potem je dejal užaljeno:	nis0
«Nisem vedel, da predlogi namestnika komandanta ^ zaželeni.«	^
((Takšni, kot jih daješ ti, res niso, meni že ne.
i-oK®
sem in je bolje, da se pomenimo prej kot kasneje,« je dejal Dren in nevoljno motril Fazana, kd je brž vzel v brzostrelko, prislonjeno na bližnje drevo.	j0
((Mislim, da bi bilo primerneje, če pregledaš nočno zase° ob cesti, ker bi nas prav tam lahko presenetili.«	««19$
((Razumem, tovariš komandant,« je dejal užaljeno skozi zobe in se izgubil s kurirjem v noč.	va
«Sit sem te preklete gliste in vesel, da je odšel; se ^ . vsaj lahko sama nekaj važnega pomenila,« je rekel Z vejo je podrezal v ogenj. Roj isker je hušknil mimo obrazov in se v lokih zgrnil v sneg. Nato sta prižgala cigflr 9g Dren je bil vesel, da je dobil komisarja, s katerim razumela in si lahko zaupala. Sedaj je nestrpno čakal, mu bo povedal.	>e
Gorazd ni mogel več skrivnosti zadržati zase. Vse, M* izpovedala Ana, Je povedal Drenu in zaupljivo poudaril:	^
«Saj se spomniš, Dren, kaj sem ti pravil o gestap°vSK majorju, zavoljo katerega so me prestavili v brigado.«
«Po opisu sodeč, ga je Jelen videl ob ruševinah S°re Lovčevega hotela na Pokljuki,« je dejal Dren.	A-
((Prepričan sem, da je provokator. Poglej, Dren, t0|® jo, štolo. Novi walter, sedemkalibrski.« Odprl je tok s P1®1 vzel orožje in ga pomolil komandantu.
«Lepa je in dobra,« jo je pohvalil Dren.
«Ta je njegova.«
«Kako njegova?«	^e-
«Dal mi jo je. Kot dokaz, da želi resno in pošteno	^
lovati z nami. Ze čez nekaj dni sem ubil z njo nerTlS policista. Kasneje mi je poslal še nekaj municije, zavoj vil, nekaj kart specialk ter izčrpno poročilo o nekaterih ^ ških enotah na Gorenjskem in o njihovi oborožitvi. v
KOIJSAKSTVO
«GIRO DTTALIA»
P. Sercu zmagal v času glavnine
Nobene spremembe na skupni lestvici
SOTTOMARINA LIDO, 3. - Patrick Sercu je osvojil trinajsto e-tapo kolesarske dirke po Italiji. “elgijski sprinter je bil končno prvi na cilju, po enajstih drugih me-s’'h, ki jih je dosegel v letošnji ®®zoni. Na cilju v Sottomarini je V^nes Sercu prehitel Bassa in se tako delno maščeval za tri ^jšnje poraze.
Kolesarji so privozili na cilj vsi ?kupaj. Proga je bila ravna, če ^vzamemo vzpon na Pian delle 'Ugazze, ki pa je bil predaleč od da bi si kdo lahko upal polniti prav tam. Poleg tega so vsi sprinterji stalno nadzorovali tovariša. da bi .jim kdo s svojim pobegom ne pokvaril etape, ki je bila *°t nalašč zanje.
Po današnji etapi ostaja skupna tastvica nespremenjena. Tako bo Verjetno tudi jutri, ker .je proga ari Sottomanine do Bibbioneja brez ^zpona. Zato bomo verjetno priče dvoboju med Bassom in Sercu jem. bližajo pa se odločilne etape po dolomitih. Te bodo lahko precej jtoremenile skupno lestvico, če se “°do «asi» {»trudili in bodo dali Vse od sebe za zimago. V tem pri-Jaaru bi lahko letošnji «Giro» pri-jjahil tisto privlačnost in bojevitost, ** 8° .ji jo vsi kolesarji v začetku adljubljali. To so tudi vsi bolj zna-j* tekmovalci dolžni svojim navija-c^tn. če bo popustilo namreč za-JJdnan.je občinstva za kolesarstvo, ?° tudi dirka po Italiji zgubila svo-1° reklamno vrednost. V tem ori-
pa
bi tudi industri.ici precej
cmarili sivoje kolesarske ekipe in a* ta šport kaj kmalu propadel.
Tako danes na cilju:
*• Patrick Sercu, ki je prevozil 218 km dolgo etapo v času 5.41’50 " s poprečno hitrostjo 38,263 km na uro
*• Basso z istim časom t Van Vlierberghe Bitossi
5.	Sgarbozza
6.	Zandegu
7.	Gimondi
8.	Ritter
9.	Simonetti
10.	Zubero
Po današnji etapi je skupna lestvica sledeča:
1.	Claudio Michelotto 63.07’04"
2.	Aldo Moser 2T8” zaostanka
3.	Gosta Pettersson 4'37"
4.	Ugo Colom bo 5’36”
5.	Enrico Paolini 6’27”
6.	Heman Van Springel 6’38”
7.	Tony Houbrechts 7’52"
8.	Francisco Galdos 8'06"
9.	Marinus Wagtmans 8'34”
10.	Silvano Schiavon 9’39”
KOŠARKA
V 2. slovenski košarkarski ligi, v kateri nastopa večina primorskih peterk, vodita po petem kolu Šempeter in Salonit s 5 točkami. Nato sledijo: Fructal in Sežana 6, Koper, TIK Kobarid, Medvode, Kranj in Logatec 4 ter Kladivar 2 točki. Na najboljših mestih so torej trenutno primorske peterke.
Matu Poletovi košarkarji v letošnjem naraščajniškem prvenstvu vneto zbirajo izkušnje (na sliki: med tekmo z Italsidrom)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii««iiiiiitiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiliiiliiiliaiiiailiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiii>iiii*iiiii>iiaa*ai*ialiaiaia|ii|aa*
KOLESARSTVO
Na dirki po Srbiji
V drugi etapi zmagal Bilič
Zmagovalec 2. etape mednarodne kolesarske dirke po Srbiji od Kraševca do Arandjelova je Srečko Bilič iz Pulja, ki je 166 km dolgo progo prevozil v 3.59'. Italijan Taros je bil peti s časom 4.00T5”, Rudi Valenčič iz ljubljanskega Roga pa 7. s časom 4.00’15”.
Na skupni lestvici vodi po 2. etapi Zagrebčan Pleško s skupnim časom 4.55’55”, Italijan Taros je na 2. mestu s časom 4.65’45”, zmagovalec današnje etape Bilič pa je 3. s skupnim časom 4.66’05”.
« • «
Francoski kolesar Raymomd Pou-lidor je izjavil, da letos ne bo nastopil na dirki «Tour de France*. Kot je znamo bo start tega tekmovanja 26. junija.
mmm
Včeraj so v Trzinu pokopali slovenskega motociklističnega dirkača Toneta Kralja, ki se je preteklo nedeljo smftno ponesrečil na mednarodnih dinltoh v Škofji Loki.
Komisija, ki je raziskovala vzrok nesreče je ugotovila, da organizatorji za tragični dogodek niso krivi. Vsa prireditev je bila namreč vzorno organizirana in do obeh nesreč (ubil se je naimreč tudi Anglež Burges) je prišlo le zaradi nesrečnega naključja.
NAMIZNI TENIS
V ORGANIZACIJI ŠK KRAS
V nedeljo v Zgoniku mednarodni turnir
Pogovor s Sonjo Miličevo
NOGOMCT
Po remiju 1:1 z Juventusom
NA TURNIRJU «0PEN» V PARIZU
Sejemski pokal Leedsu Franulovič v polfinalu
LEEDS, 3. — V povratni finalni tekmi za pokal sejemskih mest sta nogometni ekipi Juventusa in Leedsa igrali neodločeno 1:1. Angležem je ta izid zadostoval za osvojitev pokala, ker so v prvi tekmi v Turinu igrali neodločeno 2:2. V primeru izenačenja pa veljajo goli, ki
^bojkarski moški naraščaj Bora trenira letos prof. Sergij Veljak (**Oraj), šesterko Gaje pa vodi Borov igralec Igor Orel (spodaj)
so jih dosegli na tujem igrišču dvojno. Tako je britansko moštvo obdržalo pokal doma.
Angleško občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo stadion in je neprenehoma bučno bodrilo svoje ljubljence. Ti so neutrudno napadali italijanska vrata, da bi dosegli odlični gol. Italijani pa so se zaprli v obrambo in so ogrožali nasprotna vrata s hitrimi protinapadi. Obe ekipi sta zaigrali precej dobro in neodločen izid je pravičen. Domačini so sicer napadali več, vendar je obramba gostov precej dobro zdržala pritiske. Na drugi strani pa je bil Anastasi stalno trn v peti angleške obrambe. Tekma je bila v glavnem korektna, proti koncu pa je prišlo do medsebojnega obračunavanja, ko je napadalec Leedsa brcnil italijanskega vratarja. Sodnikov nastop pa je pomiril razgrete glave.
Oba gola sta padla v prvem polčasu. Najprej so prešli v vodstvo domačini, ko je Clarck preigral nasprotnega branilca in je z ostrim strelom zatresel mrežo. Italijani so izenačili nekaj minut kasneje. Fu-rino je lepo podal prostemu Ana-stasiju, ki je s spretnim strelom ukanil angleškega vratarja in branilca. Obe moštvi sta imeli še nekaj zrelih priložnosti za gol, a jih nista znali izkoristiti.
S prvim mestom v turnirju za pokal sejemskih mest, ie Leeds potolažil svoje navijače. Ta enajsterica je namreč le za točko zgubila angleško prvenstvo. Moštvo je znano po tem, da v odločilnih tekmah večkrat odpove in podleže tudi šibkejšemu nasprotniku.
PARIZ, 3. — Jugoslovan Željko Franulovič se je na mednarodnem teniškem turnirju «open» v Parizu približal «na dosego roke* še enemu svojih velikih uspehov: uvrstil se je v polfinale.
Štiriindvajsetletni jugoslovanski i-gralec je namreč v četrtfinalu premagal madžarskega veterana Ištva-na Gulyasa (40 let!), ki se mu je upiral še dokaj zagrizeno: 6:3, 6:2, 4:6, 6:2. (Franulovič se je uvrstil v četrtfinale z zmago nad znanim igralcem Barthesom s 6:4, 4:6, 4:6, 6:2, 6:4).
Franulovič se bo v polfinalu srečal s čehoslovakom Janom Kode-šem, nosilcem skupine št. ena, ki je v svojem četrtfinalu odpravil Francoza Patricka Proisyja s 6:4, 8:6, 1:6, 6:1.
prof. Draga Ulage (Slovenija) in Baumgartnerja (Koroška), ki so bila izčrpna in so posegla v sredo same problematike, o kateri razpravljajo na tem posvetu, se je udeležilo tako malo poslušalcev, da predstavlja to za gostitelje pravo polomijo. Zjutraj se z gosti iz Jugoslavije in Avstrije ter s predavatelji in zastopniki organizatorjev skupaj, ni zbralo niti petnajst oseb. Za propagiranje tega posveta, ki je za vse, ki se ukvarjajo s šolsko telesno vzgojo, nadvse koristno in zanimivo, so organizatorji storili premalo. Verjetno pa tudi mnogi od tistih, do katerih je vabilo za sodelovanje prišlo, niso čutili potrebe, da bi se posveta udeležili.
PIAVANJC---
ALPINIZEM
V Ljubljani so izbrali kandidate za odpravo, ki bo prihodnje leto skušala v himalajskem pogorju zavzeti sedemtisočak Kančendzonge. Odpravo bo vodil preskušeni himalajec Aleš Kunaver. Med kadidaiti za potovanje na Himalajo so še: dr. Tomaž Ažman, Stane Belak, Danilo Cedilnik, Janko Ažman, Boris Krivic, Mitja Košir, Brane Komac, Zvone Kofler, Kazimir Drašler, Jane Kunstelj, Marjan Manfreda, Matija Maležič, Franci Štup-nik in dr. Fran Srakar. Verjetno bosta v odpravi sodelovala tudi dva časnikarja.
BEZIERS, 3. - Belgijec Eddy Merckx je osvojil prvo etapo kolesarske dirke za nagrado Midi Libre.

Na skupščini plavalne zveze Jugoslavije v Hercegnovem so to organizacijo razdelili na tri dele. Doslej so namreč delovali v okrilju in pod skupnim vodstvom PZJ tudi vaterpolisti in skakalci v vodo. Odslej pa bodo imeli tri ločene organizacije: v Beogradu bo ostala vaterpolska zveza, v Zagrebu pa bosta imeli sedež plavalna zveza Jugoslavije in zveza za skoke v vodo.
MOTOCIKLIZEM
V nedeljo, 13. t.m. bo na Ljubelju nad Tržičem tradicionalno mednarodno tekmovanje v motokrosu, veljavno za «Donavski pokal* in «Nagrado Ljubelja*. Nastopili bodo tekmovalci iz 13 evropskih držav. Posebno močni ekipi sta napovedali Sovjetska zveza in Češkoslovaška.
V VIDMU
Posvet o šolski telesni vzgoji
V Vidmu se je včeraj začel tridnevni posvet o šolski telesni vzgoji, na katerem sodelujejo strokovnjaki iz treh sosednih dežel: Slovenije, Koroške in Furlanije — Julijske krajine. Na posvetu obravnavajo vprašanje telesne vzgoje in rekreativnih dejavnosti v obvezni šoli.
Včerajšnje otvoritve ter prvih predavanj prof. Petrinija (F. - J.k.).
V nedeljo se bo v Zgoniku ob a. uri začel mednarodni ekipni ženski turnir z udeležbo Olimpije iz Ljubljane, Triglava iz Kranja in Semedele iz Kopra. Po predvidevanjih bi se morala finalna tekma za prvo mesto začeti ob 12.30, zaključek pa je predviden za 14. uro.
Kot je bilo že napovedano, bosta v nedeljo prispela v Zgonik tudi Ištvan Korpa in Edvard Vecko. Kor-pa se je prejšnji teden udeležil pozivnega turnirja najboljših evropskih igralcev, kjer je osvojil osmo mesto. Nastop teh dveh vrhunskih igralcev bo ob 17. uri. Nedvomno bo to najlepši in tehnično najboljši del nedeljskega namiznoteniškega sporeda.
Na ženskem turnirju bo seveda nastopila tudi trenutno najboljša zamejska namiznoteniška igralka Sonja Miličeva, kateri smo zastavili nekaj vprašanj, ki se nanašajo tudi na njen nad vse uspešen nastop na zadnjem državnem prvenstvu.
Si pred državnim prvenstvom morda pričakovala tako uspešen nastop?
Takega uspeha res nisem pričakovala. Moj glavni cilj je bil nastop v kategoriji, kjer sem imela največ možnosti, čeprav sem se vedno bala svojih nasprotnic. Vendar je šlo vse gladko in tudi zadnja tekma, ki je bila predvsem glede na psihično obremenitev precej naporna, se je končala v mojo korist.
V zadnjih mesecih si precej napredovala. Čemu pripisuješ ta napredek?
Od septembra dalje, odkar sem začela s sistematičnim treningom, sem se naučila nekaj novih udar cev. o katerih prej sploh nisem še nikoli slišala, predvsem pa sem mnogo pridobila na gotovosti vseh udarcev. Zasluga za ta napredek gre v glavnem resnim treningom.
Kakšno je tvoje mnenje o ostalih Italijanskih igralkah?
Kot sem lahko opazila na državnem prvenstvu, imajo skoraj vse igralke stilistično nepravilne udarce in to predvsem zato, ker nobena ne trenira sistematično pod vodstvom trenerjev. Prav zaradi tega imajo, razen izrednih talentov, manj možnosti za hiter napredek.
Kaj pa bodoči načrti?
Kmalu se bom udeležila medna-
rodnega turnirja v S. Elpidiu, v avgustu pa bom zelo verjetno prvič oblekla dres državne reprezentance na evropskem mladinskem prvenstvu v Belgiji. Glavna skrb bo seveda posvečena treningom in poletni pripravi.
V nedeljo bo mednarodni turnir v Zgoniku. Misliš, da imaš kaj možnosti za zmago?
Turnirja se bodo udeležile najboljše slovenske mladinske igralke. Proti njim je seveda nemogoče zmagati. Morda imam več upanja v srečanju z našimi, skoraj že tradicionalnimi nasprotnicami iz Semedele.
e. b.
Mladinsko tekmovanje SPDT v Bazovici
SPDT je v sredo organiziralo V Bazovici mladinsko tekmovanje za osnovnošolske ekipe. Otroci so tekmovali v urnosti in spretnosti, v risarskem ex tempore in v splošni izobrazbi. Zbralo se je šest ekip, ki so se pridno borile za nagrado. Prireditelji so razdelili tri pokale in sicer za prvi, drugi in (retji razred. Vrstni red je sledeč:
1.	razred: 1. Bazovica
2.	razred: 1. Opčine, 2. Sv. Ivan, 3. Bazovica
3.	razred: 1. Sv. Ivan, 2. Bazovica
NAMIZNI TENIS
SAINT TROPEZ, 3. - Subotičan Bela Mesaroš je na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Saint Trapezu osvojil tri prva mesta in sicer med člani, v igri dvojic skupaj z Veckom in v mešanih dvojicah z Eriko Korpa. Eva Jelerjeva pa je zasedla drugo mesto med članicami.
Zdaj, ko so prvenstva v višjih amaterskih ligah zaključena, so v ospredju zanimanja ljubiteljev nogometa mladinska prvenstva (na sliki mladi Brežani v srečanju s Cremcaffč)
lliiiiiaaaiiiiiiiaiiiiMiilBiiiiiiiiiiiiiaitaiiiiiiiiinaaiBKatiiiniiiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiniaiiiiiiiiiiimumiammiiiiigigg^
Petdesetletnica NK Tolmin
Zaslužnim članom so podelili spominske nagrade
Ištvan Korpa, ki bo v nedeljo nastopil v Zgoniku v ekshibicijskem namiznoteniškem nastopu proti svojemu klubskemu tovarišu Vecku
V preteklih dneh so v Tolminu proslavili pretdesetletnico ustanovitve tamkajšnjega nogometnega kluba. Na proslavi se niso zbrali le predstavniki oblasti in primorskega športa, ampak tudi nekdanji igralci ,J^ga klpba, kot tudi Manji, člani' in pristaši.
Po slavnostnem govora sedanjega'predsednika NK Tolmin, Iva Taljata, so najzaslužnejšim tolminskim nogometnim delavcem podelili posebna priznanja, katera so prejeli: Ivo Taljat, Mirko Sili, Avgust Kuščer, Bojan Savnik in Janko Hrast.
Ženski nogomet se močno širi tudi v Sloveniji. Posebno so navdušene nad to moško panogo Mariborčanke. Ko so pred kratkim povabili mariborska dekleta, naj se prijavijo za udejstvovanje v tem športu, so prispele prijave kar 80 kandidatk za nogometaši«). Ker so jih potrebovali le 30 je bila torej možnost selekcije velika, kljub temu pa ni bito med 80 dekleti niti ene, ki bi bila primerna za vratarko. Torej: priložnost za strelke nasprotnih e-naisteric.
• * *
FIRENCE, 3. — V zaostali nogometni tekmi B lige sta danes Ca-tanzaro in Reggina igrala neodločeno 1:1.
Kot so sporočile potovalne agencije, so za tekmo med Ajaxom in Panathinaikosom prepeljali z letali iz Amsterdama v Iondon kar za celo »divizijo* nizozemskih navija če v. Z zračnim mostom so namreč prepeljali nič manj kot 10.000 navijačev.
• * *
CROIX, 3. — Mladinska nogometna ekipa Hajduka je osvojila mladinski turnir v Croixu. V finalni tek-
mi so mladi Jugoslovani premagali angleško enajsterico Leedsa, po streljanju enajstmetrovk, ker sta ekipi igrali neodločeno tudi po podaljških.
EHINGEN, 3. — Mladinska nogometna ekipa Dinama je na mednarodnem turnirju v Ehingnu zasedla dobro tretje mesto v zelo možni mednarodni konkurenci.
LONDON, 3. — Nizozemski navijači, ki so včeraj prisostvovali finalni tekmi med Ajaxom in Panathinaikosom, niso doživeli najrazburljivejših trenutkov med nogometno tekmo, pač pa na povratku domov. Njihovo letalo se jr namreč pokvarilo in pilot je moral zasilno pristati. Na srečo mu je to uspelo in potniki niso utrpeli r.ujših poškodb.
Zaostala tekma nogometnega prvenstva Jugoslavije med Beogradom in Crvenko se je končala z zmago Beograda s 3:0 (1:0).
THO VADBA
Jutri se bo začelo v Miami Bea-chu, na Floridi v ZDA, veliko mednarodno telovadno tekmovanje za »svetovni pokal*. Te prireditve se bo skupno z zagrebško Erno Havel-ko udeleži tudi znani slovenski telovadec Janez Brodnik.
TENIS
OPATIJA, 3. — Ameriški teniški prvak Cliff Richey ne bo igral na mednarodnem teniškem prvenstvu Hrvaške, ker se je poškodoval na turnirju v Parizu. V Opatiji bodo nastopili vsi' najboljši jugoslovanski igralci in Italijan Pietrangeli.
r®6i mj je prinesla gostilničarka Doris, saj sem ti že nekaj Dtaviil o njej. Sedaj sem prepričan, da so me tudi zavoljo % spravili s terena. Zasumili so, da mi je preveč naklonjena, 11 So se me znebili na lep način.»
«Baba je hudič,» je dejal Dren in podrezal v ogenj. Sonce Namenov so se zgrinjale v nočni mir visokega drevja. In '■‘brazd je nadaljeval:
«Z lepo črnooko gostilničarko so me bili povezali terenci. delala je koristno in dosledno po naših navodilih. V gostilni 80 se ustavljali Nemci vseh zvrsti vojske ih policije. Marsikaj 80 izbrbrali, kadar so bili pijani, nekaj pa je zgovorna in Skupna ženska iz njih izvabila.
Navdušen sem bil nad njenimi poročili in nad njeno vne-Jo. Nekaj pustolovskega in neubranljivo ženskega je v njej. ^otem je prišla s sporočilom, da se je ustavil v njeni gomilni pripadnik gestapa z željo po zvezi z nami. Vendar se je “sla in se izgovarjala, da ne mara takih zvez, da Je prene, v&Tno. Skoraj prisilili smo jo, da je prevzela zvezo med nJim in nami. Nekajkrat zapored je prinesla od njega orožje poročila, ki so nas presenetila in zmedla, tako so bila točna, ^otem smo se sestali. V neki zapuščeni hiši nedaleč od ceste, v bosti. Pripeljala ga je gostilničarka. Prišel je sam, oblečen Svilno, oborožen samo s pištolo. Kazal nam je staro, zbledelo 1?kazni'co komunistične partije Nemčije iz prvih let po prvi ^etovrni vojni, ki je šla potem iz rok v roke in smo jo Jsdovedno ogledovali. Med pogovorom ni bil videti ne posebno “teter ne neumen. Njegove ocene položaja o Izidu vojne pa s° bile za nas presenetljive.
Ni mi ušlo, da ga je ženska v mraku včasih kradoma °Sdnila z občudujočim pogledom. To sem pripisal njeni koketnosti — ženska je pač željna novosti — ker je bil tujec, Zanimiv in skrivnosten. On pa se zanjo ni niti zmenil; preveč ta bili politično razgret, da bi jo imel za mar. Po tem, kar je povedala Ana, pa sem prepričan, da je prav gotovo btdd njo že vpregel v svoj voz, če ni bila vprežena že takrat.« ((Sumiš Jo, da je tudi ona gestapovka?«
*Prav lahko je postala. Takrat pa najbrž še ni bila. Zelo
nam je bila naklonjena. Nora na partizane.«
«Kaiko nora?«
«Kot so ženske. Menda veš, kakšna je ženska, ki Ji je mož premalo.«
Dren se je zasmejal: «Imel sem že tudi eno tako, pravzaprav je ona imela mene. Njen mož je bil ostal v švabariji Staknila me je, ko sem ji pomagal nesti kovček na postajo. Ce je ne bi bil pustil, bi bile čez kakšen mesec ostale od mene samo hlače.«
«Saj bi bilo tudi z mano tako, če bi se večkrat dobila. Na srečo pa je prišla na zvezo vsak teden le enkrat in še takrat nisva bila vedno sama.
Mimogrede me je položila. Saj veš, kakšni smo komisarji Politični delavec, ki misli samo na novo družbo in na nove ljudi, je idealist, poln obzirov. V ženski ne vidiš tega, kar je pod kiklo, če se meniš z njo kot s članom osvobodilnega gibanja. Imaš jo za povsem enakopravno. Pravzaprav se ti zdi že sama misel na tisto podla in nepoštena, izrabljanje družbenih interesov za zadovoljitev osebnih želja...
Tudi jaz sem jo gledal tako, čeprav sem v temi zaznal bliskanje njenih oči in opojni duh po mladi ženski ter začutil elektriko, če me je prijela za roko.
Bilo je ob koncu poletja 1942; Nemci so bili zelo močni in v ofenzivi, zato smo se sestajali le ponoči. Midva sva se shajala v gozdu, dobro uro hoda od naselja.
Saj veš, moški opazi ali začuti, kadar ženska nekaj hoče od njega. Ni treba, da bi bil za to obdarjen s posebno pametjo, ženska, ki sama hoče, Je mnogo bolj pripravna, kot smo mi, moški. Ta je pa še posebej pripravna. Nekaj časa me je samo gledala. S tem mi je vzbudila takšno poželenje, kot bi me začarala. Hotel sem imeti čisto vest pred stranko in pred tistimi v četi, ki še sanjati niso smeli o takih rečeh. Saj veš, da so takrat ustrelili partizana tudi za škatlico cigaret, če jo je izmaknil, in da so bili tudi glede žensk zelo strogi.
Menda me je Imela za bojazljivca ali pa je tisti večer zaznala moj osupli pogled in me sklenila zapeljati. In jaz
sem ji podlegel. Bila je sinja poletna noč, v temi so peli črički, vse je odmevalo od življenja. Nekje Je zankala sova. In to je izrabila Stisnila se je k meni, češ da jo je strah. Bala je lahko oblečena in začutil sem njene prsi, ki so se ugreznile pod mojo roko. Nikamor ne gre, dokler pojejo sove — je rekla — pa tudi če bi bila do jutra v hosti.
Poskušal sem jo pomiriti. Poiskala je mojo roko, v temi sem videl njen lepi obraz in žareče oči. Rahlo sem jo prižel k sebi in čutil, kako drgeče od vznemirjenja — tako drgečejo samo ženske, ki ne morejo obvladati strasti.
Potem mi je rekla, da me ima rada in da si zato ne more pomagati. Objela me je in se mi zagrizla v ustnice. Povsod sem čutil njene roke in prekleto mi je bilo nerodno, ker nisem vedel ne kaj ba rekel ne kaj bi počel. S tako žensko še nisem imel posla. Vsaka se je branila, ta pa me je kar potegnila nase. Sam ne vem, kako sva se znašla v travi. Sova je že zdavnaj utihnila, ko sva se še vedno valjala.
Nič nama ni bilo mar. Tudi to ne, da je nekje spodaj na cesti zalajala strojnica.
Ko je potem vstala in si urejala obleko in lase, se je smejala, da so ji blesteli zobje v mesečini. Rekla je. da Je vedela, da sem fant od fare. In to je rekla na neki poseben način in se spet pritisnila k meni.«
Gorazd je spet prižgal cigareto in se ob razburljivem spominu zastrmel v ogenj.
Dren se je zakrohotal: «Ta pa je bila potrebna kot star zajec strela.«
«še bolj. Dren. Ko sem se naslednji dan ustavil na travniku, tam. kjer sva se valjala, sem videl, da je populila toliko trave, da bi z njo lahko nakrmil kravo. Se vedno sem bil ves omotičen in ves prevzet od njene sle.
Kar mraz ml gre skozi kosti, če pomislim, da sva prebila skupaj precej večerov in nekaj noči. Nekoč mi je rekla, naj je ne obsojam, ker me ima rada. Njen mož da je reva in si ga ni sama izbrala. Da šele ob meni ve, kaj je moški. Nemškega majorja pa ni sama omenila nikoli. Nekoč sem jo
vprašal, če Jo kaj ogleduje. Užaljeno je odvrnila, da prav nič in da je tako bolje. Nemci da so slabi za te reči in niso zastonj	vlačili	svojih	žena našim Dalmatincem	na obalo.
Pomirila pa me je šele, ko je dejala, da bi šla najraje v partizane, ker postaja v dolini nevarno. V fronto so se pričeli vključevati tudi ljudje, ki se obračajo po vetru in lahko vse izdajo, z njimi pa da noče delati
Moje nekoliko pretesne in prepogoste zveze z njo niso ušle mojim sodelavcem. Verjetno si jo je želel še kdo drug, pa so dosegli pri višjih, da so me premestili po najkrajši poti v vojsko.	Bolje	Je bilo	tako. Moji nasledniki so	skoraj vsi
mrtvi. Najbrž bi bilo tudi z menoj tako. Morda si slišal za poboj v skritem bunkerju pod mlinom. To pa je že druga zgodba,	ki Je	povsem	v megli, tako kot poboj	pri hotelu.
Morala bova počakati, da se bo razkrila.«
5
Sele toplota sonca, ki Je razlilo blagodejno luč med drevje, je vrnila pogum Valjhunovi patrulji. Noč, prebita na prostem, v dežju in snegu, v širnem gozdu nekje med položaji partizanskih enot, jim je izpila telesne in duševne moči. Ne samo Valjhunovi ljudje, tudi oba Nemca bi se bila najraje vrnila v dolino. Upanje, da bodo nalogo zadovoljivo opravili, Je postalo z novim snegom mnogo manjše, nevarnosti pa mnogo več.
«Rep vlečemo za sabo, prekleti rep — sled, ki nas izdaja, kamorkoli gremo.« Valjhun je bil besen in nič pametnega se mu ni utrnilo, kam bd se skrili vsaj za toliko časa, da bi skopnel sneg po poteh.
Izvlekli so karte specialke in s kompasom ugotavljali smer pohoda proti goram na zahodu, pod katerimi so se vlekli partizanski položaji in kjer sta bila dva od Valjhunovih fantov doma. Potem so se previdno pomikali naprej skozi gozd.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica	GORICA	Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoč račun pri Narodni Danki v L|ubi|om 501-3 270/1
«ADIT* DZS Ijubhana Gradišče 10/M nad telefon 22 20/
Oglasi	Za vsak mm » višini enegr tfoipit '«guvkk> 200 finančno •
upravni 300 legalni 400 osmrtr ne m so?aha 200 lir "Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi ra tržaške m ooriško pokrajino se naročaiO pf upravi Iz vseh drugih ookraim ltal'ie pri *Socieiš Pubblicitš Italiano*.
Stran 6
4. junija 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaia In tiska ZTT - Trst
KLJUB NEKATERIM ZDRAVSTVENIM UKREPOM
Kolera je požela preko tisoč žrtev v taboriščih pakistanskih beguncev
V samem mestu Ari m p ur je od ponedeljka umrlo 200 oseb
NEW DELHI, 3. - Indijska tiskovna agencija »Press Trust of India» je uradno potrdila vesti o razsajanju epidemije kolere v taboriščih, kjer so zbrani begunci iz Vzhodnega Pakistana. Po podatkih, ki jih je posredovala agencija, je do sedaj umrlo že preko tisoč oseb, neuradno pa se že govori o 5.000 žrtvah.
Večina vzhodnopakistanskih beguncev je zbrana v okraju Nadia, ki leži kakih 100 kilometrov severovzhodno od Kalkute v državi Bengalija ob meji z Vzhodnim Pakistanom. Kljub nekaterim zdravstvenim ukrepom se je epidemija kolere v tem predelu tudi najbolj razširila. Zdi se, da je zaradi kolere nad 200 oseb umrlo v samem mestu Arimpur, ki leži približno 6 kilometrov vzhodno od pakistanske meje.
Oblasti so zgradile v taboriščih zasilne bolnišnice, v katerih skušajo zdraviti na tisoče že okuženih beguncev. Prav med begunci so zdravstvene oblasti zbrale tudi preko 100 zdravnikov, ki pomagajo bolnikom.
»Press Trust of India® javlja dalje, da je od ponedeljka pribežalo v Indijo še skoraj dvesto tisoč Pakistancev. število beguncev znaša tako skoraj tri milijone in pol oseb. Begunci, ki so v zadnjih dneh prekoračili mejo med Indijo in Vzhodnim Pakistanom, prihajajo v glavnem iz predelov, ki so prav ob meji in v katerih še potekajo spopadi med pripadniki Bangla deša in pakistanskimi odredi.
gimi je bil venec predsednika republike, venci angleške ambasade, angleškega generalnega konzulata v Zagrebu, izvršnega sveta Hrvaške, občinskih skupščin Reke in Krka, članov družin ponesrečenih, ki so danes prispeli s posebnim letalom na Reko. Od žrtev letalske nesreče so se poslovili generalni direktor Aviogenexa Belizar Andjelkovič, predsednica občinske skupščine Ne-da Andric, član izvršnega sveta sabora Hrvaške dr. Nonvajler, generalni konzul Velike Britanije v Zagrebu Baker. Posmrtne ostanke 15 angleških turistov so potem prepeljali na otok Krk, kjer so jih danes popoldne položili k večnemu počitku. Posmrtne ostanke ostalih 27 žrtev pa so nocoj prepeljali z letalom v domovino.
B B.
Še o nesreči pri Blejskem jezeru
BLED, 3. — Zvedeli smo še nekaj podrobnosti o prometni nesreči, v kateri je zgubil življenje ameriški novinar Arthur Morse. V avtomobilu austin mini cooper, ki ga je vozil Matjaž Maček, sta bila še poleg Morsea Breda Pavlič in Lado Pohar. Vračali so se s sprejema na Bledu ob priložnosti TV festivala. Pod vilo Beli dvor, kjer je oster ovinek, je avto zaneslo, tako da je zletel s ceste v jezero, ki je tam globoko približno 10 metrov. Maček, Pavličeva in Pohar so prišli iz avta, Morseu pa to ni uspelo, ker je sedel zadaj. Drugim potnikom avta ni uspelo, da bi ga rešili.
Nesreča se je pripetila nekaj po 22. uri, ponesrečenčevo truplo pa so izvlekli iz jezera komaj danes ob 2. V teku je preiskava, da bi ugotovili, kako je prišlo do nesreče.
Lado Pohar je bil nekaj časa urednik Partizanskega in Primorskega dnevnika in sicer v samem začetku, sedaj pa je na vodilnem položaju pri ljubljanski TV.
Pogreb 45 žrtev letalske nesreče na Krku
Najbogatejša družina v Peruju zapletena v finančni škandal
LIMA (Peru), 3. — Sodišče v Limi je izdalo ukaz, naj sodni zdrav-niki pregledajo Mariama Prada Heudeberta, predstavnika ene najbolj znanih in bogatih družim v Peniju, ki se je zatekel v bolnišnico, da bi se izognil aretaciji zaradi goljufije.
Družina Prado je skoraj celo zadnje stoletje vodila politično ln gospodarsko življenje v Peruju. Iz njene srede so prišli štirje predsedniki republike, do lani pa je bila edini lastnik bančnega zavoda «Banco popularni. Ko je banka zašla v finančne težave, je priskočila na pomoč država, ki je nakupila približno 5 odstotkov delnic in tako rešila zavod neizbežnega stečaja. Ministrstvo za gospodarstvo in finančno ministrstvo sta uvedla preiskavo in ugotovila, da je banka tvegala stečaj, ker je nudila nelegalna posojila skoraj 60 družbam, ki so bile seveda last družine Prado.
Takoj so aretirali dva visoka bančna funkcionarja,, Marjano Prado Heuderbert pa se je pravočasno zatekel v bolnišnico In se tako izognil aretaciji. Pregled sodnih zdravnikov naj bi odločil, če Je njegova bolezen samo pretveza in če ga oblasti lahko aretirajo ter zaprejo zaradi skoraj 80 milijonov, ki jih je ogoljufal državi.
NEAPELJ, 3. — V vodah Baiske-ga zaliva pri Neaplju so agenti javne varnosti in financarji našli marmornat kip boginje Venere z delfinom.
Kip je pripadal neki rimski vili, ki jo je morje preplavilo, ko se je zemlja v tistih krajih začela pogrezati. Kip so prenesli v baiski muzej, raziskave v tistem delu zaliva pa se nadaljujejo, sai je na tistem področju bilo več patricijskih vil.
čevljev, ko je bil star samo petnajst let. Bologna, katerega mati je bila Američanka, oče pa Italijan, je sedaj star 48 let. Njegova sinova sta že doktorirala na univerzi in moški se seveda ukvarja poleg s čiščenjem čevljev tudi z borzo. Znano je, da z velikim uspehom kupuje in prodaja delnice, vzrok njegovega uspeha pa je predvsem poznanje prav tistih oseb, katerih vsak dan čisti čevlje.
Omenili smo, da je pred nekaj dnevi vzbudil precej pozornosti. Ugotovili so namreč, da so se Bo-lognova predvidevanja o ameriškem borznem nihanju popolnoma uresničila. Izvedelo se je tudi, da nekateri znani ameriški industrije! stalno sprašujejo čistilca čevljev z,a nasvete in da daljše članke o borznih dogajanjih, ki jih Bologna redno že nekaj let piše, redno svetujejo vsem pomočnikom kot najboljše pripomočke. Ni slučaj, da je najbolj znani newyorški gospodarski dnevnik «Wall Street Journal)) pred kratkim tudi objavil Bologno-vo sliko in mu posvetil daljši članek.
Vsi se sprašujejo, zakaj Bologna ne postane borzni operater. Ob tem vprašanju se moški samo rahlo nasmehne. Verjetno misli na davke...
TRŽAŠKI DNEVNI
NA VPOGLED NA TK/AŠKI OBČINI DO 10. T. M.
Seznam davčnih zavezancev z odmerjenim družinskim davkom
NUORO, 3. — Ciuiseppe Campa-na, sardinski bandit, ki ga je policija predvčerajšnjim po dolgoletnem iskanju končno izsledila, je prebil noč v ambulanti nuorske jetnišnice. Njegovo zdravstveno stanje. bil je namreč ranjen v ramo, je zadovoljivo. Sinoči ga je zaslišal namestnik državnega pravdni-ka, bil pa je prisoten tudi njegov
branilec odv. Bruno Bagedda, ki je pred časom branil drugega znane, ga bandita Graziana Mesino.
Campano so iskali zaradi uboja karabinjerskega podčastnika Pie-trina Piuja, na katerega je Campa-na streljal leta 1966. Na sliki vidimo ujetega bandita potem ko so ga prepeljali ranjenega v nuorsko jctnišnico.
Nadaljujemo z objavo imen davčnih zavezancev in ustreznih osnov za odmerjanje družinskega davka za leto 1971. Kakor smo omenili, je spisek na vpogled v poslopju na Largo Granatieri št. 2/HI. nad. do četrtka, 10. t. m.
Dva milijona in več davčne osnove za odmerjanje družinskega davka imajo naslednji davkoplačevalci: trgovka Maria Pieri 2.950.000 (248.437), uradnik dr. Fabio Linassi 2.900.000 (239.529), uradnik Silvano Girardi (prav toliko), motorist Tul-lio Marchioro (prav toliko), uradnik Egone Miriani (prav toliko), trgovka Jolanda Tominovi por. Tor-re (prav toliko), uradnik Emesto Zenga (prav toliko), trgovski potnik Alfeo Furlan 2.850.000 (235.399), mehanični delavec Gianpaolo Bia-sioli 2.800.000 (226.735), polagalec ploščic Camillo Bottaro (prav toliko), propagandist Roberto Burag-gina (prav toliko), trgovec Leopol-do Fumo (prav toliko), trgovka A-dele Gambos vd. Sossa (prav toliko), šofer Emesto Kravos (prav toliko), učitelj Giovanni Maestroni (prav toliko), uradnik Amaldo Maz-zantini (prav toliko), inž. Sergio Milo (prav toliko), dramski igralec Anton Petjš (prav toliko), častnik vojne mornarice Roberto Co-lombo 2.750.000	(222.686),	učitelj
Claudio Zaccaria (prav toliko), tr-
govec Ugo Baschicra 2.700.000 (214.265), odontotehnik Basilio Ba-tich (prav toliko), težak Lucio Bom-facio (prav toliko), trgovski potnik Gentile Bubnich (prav toliko), trgovec Marino Semeraro (prav toliko) in uradnik Antonio Cuccagna 2.650.000 (202.189),
Po 2.600.000 obdavčljive osnove (na kar zaračuna občina 201.697 lir družinskega davka in drugih manjših pristojbin) imajo po spisku podjetnica Nivea Bacci Surian por. Palrnin, slikar Angelo Battistella, tapetnik Livio Bearzi, posredovalec Piero Ignazio Bergamini, sluga Renato Bologna, podjetnik Francesco Cigni, pek Giacomo Colomban, u-radnik Giorgio Comin-Chiaramonti,

niiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii<»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiHiiiii»iiHiiiiiiiiiiiiiii»it»***i»iiiiiiiinii*niiiiiiHi*iiiiiiiiiiiiiininnHiininH»i*iii»»iiiiimiiimiiiiiiiiiiininiiiiniimiiinnniiii*i*iiiii
PO SPOPADU MED NAPREDNIMI IN DESNIČARSKIMI ŠTUDENTI
Ugrabitev in zaslišanje sajgonskega študenta
Mladenič, ki so ga po nekaj urah izpustili, je baje vodil spopad, med katerim je bilo ranjenih osem «gauchistes»
(Od našega dopisnika)
KEKA, 3. — Danes so na pokopališču na Trsa tu izkazali zadnjo čast angleškim turistom, ki so se 23. maja ponesrečili v letalski nesreči Aviogenexovega letala na otoku Krku. Na tisoče Rečanov se je poslovilo od 72 ponesrečenih Angležev. Ob zvokih Beethovnove Pete
Kako jc čistilec čevljev postal borzni izvedenec
NEW YORK, 3. — V preteklih dneh je v New Yorku vzbudil precej pozornosti neki čistilec čevljev, ki ima že preko trideset let opravka z najbolj znanimi newyaržklmi in sploh ameriškimi imdiustrijci in borznimi openaiteriji.
Pat Bologna je postal čistilec
GRENOBLE, 3. - Ugrabitve postajajo iz dneva v dan običajnejša zadeva, vendar nas tudi vsakokrat presunejo, še posebno če ne gre za ugrabitev, pri kateri je posledica tudi edini cilj zahtevanje odškodnine.
V Grenonlu je včeraj izvedla svojevrstno ugrabitev skupina levičarskih študentov. Pristaši skrajnole-vičarske organizacije «Secours Rou-ge (Rdeča pomoč) so ugrabili dva južnovietnamska študenta, da bi jih lahko sodilo ljudsko sodišče. Enega so nato izpustili še preden je posegla policija, ki jo je baje obvestil rektor, drugega pa so z zavezanimi očmi pravočasno odpeljali in so ga izpustili šele danes v neznanem kraju.
Začeli bi kar pri vzrokih ugrabitve. Pred nekaj dnevi je prišlo pred grenobelsko univerzo do zelo ostrega spopada med levičarskimi in desničarskimi študenti. Desničarji so organizirali manifestacijo, ^ da bi privlekli pozornost ostalih študentov na neki propagandastiem film o vojni v Vietnamu. Ko se je v bližini pojavila skupina levičarjev, je prišlo do splošnega nereda in protesta. Še preden je posegla policija, sta dva napredna študenta ležala hudo ranjena. 24-letni Jean Jacques in 26-letni Berouls Galland sta bila zadeta od strela, verjetno puškinega, čeprav policija še ni odkrila iz kakšnega orožja sta strela priletela. V bolnišnico pa se je moralo zateči še šest študentov,
simfonije so bili na kovčke pone srečenih položeni venci. Med dru-
............................................m,.mmm.......................n............. ..um..........................................................-
Spopadi v Tokiu med študenti in policijo
Tp dni so bili v Tokiu hudi spopadi med levičarskimi mladeniči in policijo ob priložnosti podpisa Mjorazuina za vrnitev otoka Okinave Japonski. Okinava je sedaj ameriško oporišče, ki pa ga Japonci zahtevajo nazaj. Američani so v toprivolili, kaže pa, da se mladeniči ne strinjajo z bistvom doku-menta, ki zagotavlja japonsko suverenost nad otokom. Spopadi so MU zelo hudi. bilo je vec kot s
ČAKAJO LE NA URADNO RAZGLASITEV VULKAN0L0G0V
Po dveh mesecih bruhanja Etna prenehala delovati
Škode je za 4 milijarde lir - 200 kmetov ostalo brez zemlje
CATANIA, 3. — Etna je preme-t de. Zemljo, ki je bila skrbno obde-
ki so dobili lažje rane. Desničarji so bili namreč oboroženi s pendreki in z noži.
Pristaši skupin »Secours Rouge» so ugotovili, da je bilo v skupini desničarjev več Vietnamcev, od katerih Je eden — 25-letni Tang Hung An — celo vodil spopad. Sklenili so, da ga ugrabijo in zaslišijo. U-grabitev so izvedli v središču Gre-nobla včeraj popoldne malo po 17. uri. Mimogrede so odpeljali s seboj še južnovietnamskega časnikarja, ki so ga malo kasneje izpustili. Jetnika so odvedli na univerzitetno dvorišče, kjer je bila že zbrana večja skupina oseb. Takoj so začeli z zasliševanjem. Ko je dospela policija, ki jo je obvestil rektor, so študentje že odpeljali jetnika.
Danes okrog poldne so predstav niki organizacije »Secours rouge® telefonirali nekaterim tiskovnim a-gencijam in jih obvestili, da so jetnika odvedli iz Grenobla iin da ga še vedno zaslišuje »ljudsko sodišče®. Kasneje se je izvedelo, da je bil Tang Hung An izpuščen. Ko ga je po izpustitvi zaslišala policija, ni mladenič povedal, kje je bil zaprt in kaj so od njega zahtevali «gau-chistes®.
Izvedelo se je med tem, da je mladenič baje priznal, da je pretekli petek vodil spopad z naprednimi študenti. ________
Mladoletnika umrla zaradi zastrupitve z mamili
NEW YORK, 3. — Bolničarji oewyonšike boimdišnice so danes našli pred vrati trupli mladeniča in dekleta, ki sta umrla zaradi prevelike količine vbrizganega heroina.
2rtvi sta 21-letni Prederick Kraft ter 16-letna Margaret Golup, katere brat je pred šestimi tedni zgubit življenje iz istega razloga.
Leta 1970 Je v New Yorku umrlo tisoč dvesto oseb, med katerimi je bilo kar 200 mladoletnikov, zaradi zastrupitve z mamili, povečini s heroinam.
Agenti ministrstva za zaklad so sporočili, da so zaplenili v nekam slanavanlju štiri kilograme in pol heroina in kokaina v vrednosti 4 railijoniov dolarjev, kar znaša približno dve milijardi in pol lir. S tem v zvezi so aretirali osem oseb.
Preiskave so trajale približno eno leto, mamila pa so prinašali v ZDA lz Mehike.
hala bruhati. lava, uhaja samo lz enega od štirih žrel, ki so bruhala v zadnjih dneh. Tudi to pa je že skoraj popolnoma izčrpano. Količina lave, kii prihaja iz njega je tar korekoč neznatna: rokav, ki nastaja ob tem žrelu pa je zelo počasen in ne sega nižje od 1.200 m nadmorske višine, kar pomeni, da je zelo dialeč od naseljenih kraljev.
Lava, ki uhaja iz tega žrela nima več živordeče barve, kot jo je imela v prejšnjih dneh, temveč je skoraj rjava. Tudi tekoča ni več, postaja čedalje bolj lepljiva. Vsi drugi lavini rokavi in tokovi mirujejo in se je lava v njih že strdila. Se danes bodo morda vulkanologi u-radno razglasili, da je Etna prenehala bruhati.
Kmetje se vračajo v svoje hiše, ki so jih pred dnevi, ko je ognjenik še razsajal, zapustili. Bolj mirni so, čeprav je razdejanje, ki ga je pomočila ognjena reka velikansko.
V tem ozračju, k» je neposredna nevarnost prenehala, skušajo ugotoviti, koliko je bilo ško-
lana, prekrivajo kupi kamnov vseh velikosti. Lava je uničila vinograde, sadovnjake, nasade kostanjev. 200 kmetov je ostalo brez zemlje, ognjena - stihija je požrla 190 hektarov rodovitne zemlje. Se niso ugotovili, koliko hiš je zginilo Materialne škode je za več kot 4 milijarde lir. Ta vsota pa se bo vsekakor povečala, ko bo začelo deževati. Voda bo našla struge rek po katerih je do sedaj odtekala zapolnjene ter se bo razlila po obdelani zemlji. Treba je tudi dodati k temu še škodo, < ki je nastala s prekinitvijo na več koncih ceste, ki povezuje morje z vasmi na obronkih ognjenika.
WASHINGTON, 3. - Ameriška vesoljska ustanova NASA je sporočila, da bodo jutri nekoliko popravili tir po katerem intuje mariner 9 proti Marsu. Ker bi tir morali popraviti po prvotnih načrtih komaj v soboto, bo mariner prispel na Mars 13. novembra in ne 14. kot je bilo
Slobez, uradnik Scrafino Staurim. frizerka Liliana Villa por. Zattara in trgovka Catterina Zanon vd-Fichera;	.
Po 2,000.050 (140.770) obd. vsote ima trgovski potnik Luigi Azzan°* po 2,000.000 (133.774) pa imajo šofer Claudio Alzetta, trg. potni* Franceschino Ascalone, šofer manno Batich, upokojenec Giorgi Bensi, kmet Antonio Cecchi, toza Mario Contestabo, brivec Muzio Co-va, pomorski kuhar Giuseppe De
marchi, sprevodnik Marino D'Ad<r rico, uradnik Carlo Ghigliotti, me hanik Ilario Duiz, mehanik Vincem zo Jelovšek, uradnik Guido Magg1' gostilničar Giuseppe Marzari, zavarovalni a cent Gracco Muriti, trg vec Adolfo Osvald, nvzar Česa«
retti, Marino Labinaz in Giorgio Mazzaroli, slaščičar Narciso Penso, podjetnik Alfredo Procentese, uradnik Fabio Teiner in trgovec Fe-derico Zanon.
Po 2.500.000 obdavčljive osnove (189.486) imajo uradnik Romano A-pollonio, Filomena Balestrucci por. Giannella, natakor Mario Dell'Agno-lo, pomorščak Mario Dimini, uradnik Adelio Fabris, uradnik Ettore Fortunati, trgovski potnik Michele Giannella in upokojenec Alessandro Orio; uradnik Giobatta Codemo ima
2.450.000	obd. vsote (178.536) po
2.400.000	(177.631) pa krošnjar Giovanni Azzara, podjetnik Romano Baldini, trgovec Paolo Bensi, uradnik Mario Corro, uradnik dr. Giorgio De Rosa, uradnik Giancarlo Grassi, uradnik Adriano Nicoli, strojni častnik Giampaolo Pasetti, frizer Giorgio Ret, uradnik Giordano Sivini, krznar Dante Soliman, brivec Giordano Steffilongo, urad nik Emilio Tomaselli in upokojenec Mario Vignes: po 2,350.000 (173.930) imajo univ. asistent Luciano Lago, legalni prokurator dr. Pierpaolo Longo in trgovec Sergio Modolo; po 2.300.000 (166.132) imajo uradnik Danilo Bartoli, uradnik Luigi Ber tozzi, trgovka Odina Di Salle vd. Frisori, trgovec Giuseppe Favento, upokojenec - trgovec Carlo Girello, uradnik Pietro Gurian, frizer Cesa-re Scapin, trgovec dr. Franco Ta-bacco in upokojenec Francesco Tes-sitore; 2.250.000 (162.251) ima uradnik Antonio Serra, po 2.200.006 (154.9Š0') pa imajo uradnik Fulvio Benevol, podčastnik javne varnosti Francesco Blasco, risar Paolo But-ti, mehanik Ugo De Monte, strugar Ferruccio Detoni, univ. asistent Sergio Guerra, cevar Tullio Luin, trgovec Aldo Padoan, inštalater Re-migio Perhauz, težak Galiiano Pra-selli, frizerka Aristea Ricchiuto Biz-zoccoli, trg. potnik Vittorio Rovelli, upokojenec Bruno Serli, poslovnik Elio Sigmund in trgovec Giovanni Tonini: po 2,150.000 (145.627) imajo kuhar Libero Martini, Oscar Mu-cinato in trg. potnik Gaetano Zio-si, po 2.100.000 (144.204) pa imajo mizar Leopoldo Babich, frizer Giu-sto Bianco, delavec Benito Borto-lozzo, uradnica Bianca Bruni, trg. posrednik Stelio Chronopoulos, trgovec Gioacchino Giannella, bencinar Erminio Marchi, mehanik Renato
prvotno rečeno.
rella Vescovo por. Massaria in u' radnik Adriano Vignes.
V torek nedaleč od Milj Agenti finančne straže zaplenili 14 kg cigaret
Poveljstvo finančne straže je nekaj časa sumilo, da se tihotapi cigaret poslužujejo za izkrcanje dr ' gocenega tovora dela obale med w ljami in šentjernejskim portičem-Prav zaradi tega so zadnje ča ojačili nadzorstvo, ki je v torek o rodilo uspehe.	.
Okoli 6. ure je avtomobilska vidnica agentov finančne straže Trsta ustavila pred Miljami 11 850, ki je z dvema osebama v0‘ proti Trstu.	.«
Med pregledom so agenti odKr v avtu in prtljažniku 70 velikih z vojev cigaret tuje proizvodnje »B® Export» za skupno 14 kg. Seve so agenti cigarete zaplenili, šote ja in potnika avta, Sergia tija in Arnalda Antonia, oba iz sta, pa so spremili na zasliševanj ■ Oba so sicer izpustili na začas, svobodo, vendar so ju prijavili P®" obtožbo tihotapstva cigaret tuje® izvora sodnim organom.
Tri mesece po nesreči podlegel hudim poškodbah
Včeraj sredi popoldneva je na vrokirurškem oddelku, kjer je . že od 25. februarja letos, 32-1® Antonio Mauro iz Ul. delle podlegel hudim lobanjskim pošK®“
Mauro je tistega dne postal nenavadne prometne nesreče. * se je namreč z vespo po Ul. Fla v smeri mestnega središča, ko * je prehitevajoči renault, ki 8a šofiral 48-letni Dario Merlak i?- a Campanelle, nekoliko oplazil, kar P.,
je zadostovalo, da je Mauro rilFJL ravnotežje in padel na tla Mo bi se rešil z nepomembnimi odrg^
Francija izvaža leve v Afriko
PARIZ, 3. — Francija izvaža leve v Afriko: mladega leva, ki se je skotil v rezervatu pri Parizu, so namreč prodali zoološkemu vrtu v Dakarju v Senegalu. Čez nekaj dni pa bodo poslali še dva v Mavretanijo.
Po besedah markiza De La Pa-noussea v Afriki je veliko pomanj kanje levov v zooloških vrtovih, pred koncem leta bodo zato prodali še nekaj velikih mačk v Afriko. Markiz De La Panousse je lastnik rezervata, v katerem se je lev, ki so ga te dni prodali, skotil.
TRST A
7.15, 8.15,	11.30,	13.15,	14.15,
17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 13.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Na banjo igra Morgan; 12.10 Slovenska ljudska umetnost; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za zniadie poslušalce; 18.15 U-metnost In prireditve; 18.30 Sodobni ital. skladatelji;	18.45
Jazz; 19.10 Od humanoida do robota; 19.20 Zenski kvartet; 19.40 Novosti v diskoteki; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.40 Radijska igra.
KOPER
6.30, 7.00,	11.00,	12.30,	14.00,
17.00,	19.00, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za diofaro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 Ilir za vaš spored«; 10.15 Ansambel B. Lesjak; 11.00 Melodije za vsakogar; 11.15 Plošče; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Pihalni orkester RTV Ljubljana; 15.00 Plo-šbe; 16.30 Taps paps; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Mladi izvajalci; 17.45 Kulturna panorama; 18.10 Vaši pevci; 18.30 Berimo Jih skupaj; 18.45 Melodije za vsakogar; 19.00 Simfonični koncert; 20.00 Poje D. Warwick; 20.30 Spored RL; 23.35 Recital flavtista B. Čampe; 24.00 Spored RL.
nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00,	14.00,	17.00,
20.00,	23.00 Poročila; 7.25 Zabavni orkestri; 8.30 Jutranje popev-
PETEK, 4. JUNIJA 1971
ke; 9.15 Vi ln jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.10 Plošča za poletje; 12.31 Pederico itd. Itd.;
13.20	Skrčena komedija; 14.00 Popoldanska oddaja; 15.30 Giro dTtalia; 16.00 Spored za otroke;
16.20	Za vas mlade; 18.00 Plošča za poletje; 18.45 Sindikalna oddaja; 19.30 Ameriška folk glasba; 20.20 Literarna oddaja; 21.09 Politična tribuna; 22.10 Stravin-skl
II.	PROGRAM
7.30, 8.30,	10 30,	13.30, 17.30,
19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojejo A. Rodrlguez in Roiling Stomes; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 In 12.35 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Hit Parade; 14.00 ln 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 E notni razred; 16.05 Studio aper to; 18.45 Poje G. Morandi; 19.18 Giro dTtalia; 21.45 Francoske plošče; 22.00 Nogomet; 23.10Florence Nightingale, radijska nadaljevanka; 23.25 ZaJbavna glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Sodobna Italijanska glasba; 13.00 Medigra; 14.30 I. Pizzetti; 15.15 Er-wartung; 15.45 Iz Cervantesovega «Dan Kihota«; 19.15 Stravinski; 21.30 Pri izviru glasbe.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10.20 Piccinnl ln Salieri; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba za klavir; 12.40 Simfonični koncert; 14.10 Sodobna Italijanska glasba.
SLOVENIJA
8.00, 10.00, 13:00, 15.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Operna matineja; 10.05 Radijska šola;
10.35 Kmečka ohcet v izvedbi ar> sambla B. Franka; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Skladbe Ivana Ščeka:
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Z ansamblom Štirje kovači; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Iz albuma skladb za mladino; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.35 Glasbeni intermezzo; 16.40 Georges Bizet: «Arležanka»; 17.00 «Vrtiljak®; 17.40 Rad imam glasbo: 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Od »Mandoline® do «Mini-maxija»;
19.15	Marijan Lipovšek: »Sončece, sij®; 19.50 Ogledalo našega časa; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z ansamblom Dorka Škober-neta: 21.00 Poje komorni zbor radia Celovec; 21.30 Top pops 13;
22.15	Oddaja o morju in pomorščakih; 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jazz pred polnočjo.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Tretja doba; 13.30 Dnevnik; 15.30 Giro dTtalia; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 Glasbena oddaja; 19.45 šport In kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 21.30 TV 7; 22.30 Plošče; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.30 «11 bambo-lotto« TV igra; 23.05 Konjski šport.
JUG. TELEVIZIJA
21.00, 24.00 Poročila; 9.30 Bled 71 - festival JRT; 15.40 TV v šoli; 18.35 Vijavaja — ringaraja;
19.30	Zabavnoglasbena oddaja; 19.45 Variete; 20.00 Mestece Pey-ton — serijski film; 21.35 Naj živi' Henrik IV., naj živi ljubezen! — francoski film; 23.20 Glasba iz studia B.
nami, da ni tedaj privozil po ce^ neznan avtomobilist, ki je zav čez ležečega Maura in nato še . treje potegnil ter izginil v «*., Avtomobilista niso nikoli 'denti*. rali, Mauro pa je bil tako po®aj dovan, da ga zdravoiška pomoč rešila prezgodnje smrti.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Mediteranska poletna šola za morske vede
V Strunjanu se je začela <^e teranska poletna šola za m°jgže vede. Organizatorja sta dr. 0 Štirn in prof. Andrej Avčin. ^
Poletna šola pomeni novo 00 visokošolskega pouka različnih F, nog pomorskih znanosti. NametorL, je študentom in podiploma® : specializacijam mlajših zaa^le(fl-kov iz pomorskih ustanov skih in srednjeevropskih držav. so ustanovili na pobudo spec ranega odseka Združenih narod (Jjg kulturo in izobraževanje —
SCO.
*	*	*	A
Koprski obalni svet se j® r jo zavzel, da bi čimprej pnšl0,^. ustanovitve enotne obalne Km ^ ne skupnosti. Kokor je znan°Lev-razprave vlečejo že več vili Čeprav so pristojni organi pHP^ti izčrpno dokumentacijo o snni?tr%n' take organizacije, ki bi s koi'^ tracijo strokovnih kadrov in * z žitvijo finančnih sredstev dala gotovilo za uspešnejši razvoj pj. ture na obali, je predvsem ,v'^v'. ranu še zmeraj mnogo porrurie Obalni svet je zato sklenil- ^ iniciativni odbori vseh treh v najkrajšem času pripravijo tek delovnega programa in 0 jo gradivo, občine pa naj bi se gji konca junija odločile ali so za proti enotni kulturni skupnost1’
*	* *
Brata Vinko in Feri HorvaL vodita ansambel zabavne gl05 ,l0vi Portorožu, sta pripravila dve plošči v mono in stereo V(v yjir Na prvi plošči sta kompozicij1^ ka Horvata Sonce sije na / pt' rož in Moja mladost v samb® \y mu, poje pa Feri Horvat. MoJa go dost je nova skladba, medtem ^ so Sonce sije na Portorož P?" tu' posneli na željo številnih tuj111 jgi ristov. Na drugi plošči sta r Bar kafe in Koblarjeva krčn^ torja in izvajalca Ferija HjTjjdv Plošči bosta izšli v založbi t* jjjj na - Ljubljana in bosta v 'w-dneh že na trgu. Naj ob tej nosti omenimo, da sta priljd0 jper> portoroška glasbenika Vinko m Horvat doslej skomponirala ze 300 popevk.