CEUK, î. FEBRUARJA 1978 - STEV. 5 - LETO XXXII ^ CENA 4 DINARJE
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Kot smo že napovedali, se na straneh te številke spet posvečamo bližnjim volit-
vam. Tokrat smo objavili evidentirane kandidate za vodilna mesta v skupščinskem
življenju občin, kot so jih predložile politične organizacije na svojih skupnih sejah.
Kot se spodobi smo precej prostora posvetili 8. februarju, kulturnemu prazniku
Slovencev. Nismo mi krivi, če v isti teden pade tudi praznik vseh prismojencev —
pust, zato lahko z veseljem ugotavljamo, da slovenska pustna šegavost polagoma
spet oživlja.
Ko boste prebrali naše ocenjevanje gostiln v žalski občini, nam pišite, če se stri-
njate г nami ali ne. Toda ne anonimno.
DEŽURNI UREDNIK
CELJSKE VOLILNE PRIPRAVE
V TEMEUNE SREDINE
KANDIDACIJSKE KONFERENCE DO SREDE FEBRUARJA
Na skupaiem zasedanju občinskega sindi-
kalnega sveta in Občinske konference SZDL
so v celjski občini določili ves razgiban po-
tek in rokovnik druiibenqpolitdcnih, kadrov-
skih in organizacijskih priprav na volitve.
V teil dneh se že sestajajo izvršni odbori
osnovnih sindikalnih organizacij in krajeivnih
fconfereinc socialistične zveze. Njihova na-
loga je dvojna: obUkiavali bodo predlog moá-
nih kandidatov aa člane delegacij za zbore
občinake skiiipsčine (v tozdih za zbor zdru-
ženega dela in v KS za zbor krajevnih skup-
oasti) in za zbore uporabnikov skupščin sa-
moupravnih interesnih skupnosti, dogovorili
pa se bodo še o javni raizpravi o predlaganih
možmih kandidatih v različnih organih.
V temeljnih in drugih organizacijah adru-
ženega dela ter delovnih skuipnosiih bodo
razpravljali o predlogih možnih kandidatov .
v vodstvih družbenopolitičnih organizacij, na
delavskem svetu in v samoupravnih delo^'-
nih skupinah. Po tej poti bi lahko aktivneje
vključili v neposredno oblikovanje kandidat-
nih list večji krog delavcev, kot če bodo
sklicali samo zbore delavcev. Ze dosedanja
praksa je p>okazala na pogostoma formalno
odločanje in razpravljanje na zborih delav-
cev. V celjiski občini že dalj časa ugotav-
ljajo pomembnejšo vlogo samoupraraih de-
lovnih skuipin.
Podobno bi se morali odločati v krajev-
nih konferencah socialistične zveze. Javna
razprava o predlaganih možnih kandidatih
naj bi zajela poleg vodstev družbenopolitič-
nih organiaacij na terenu in sveta KS àe de-
legacije stalnih območij KS, ulične in va-
ške odbore SZDL, po presoji še hišne svete
in zbore občanov. Takšen pristop v javni
razpravi pri oblikovanju kandidatnih list bi
znova potrdil širino in kakovost demokratič-
itô kadrovske politike.
; ' V tem primeru se bistveno drugače po-
. stavlja vprašanje odprtih ali za,prtih kandi-
datnih list. O tem se bodo morali med dru-
. gim odločiti na sejah iijvršnih odborov sin-
dikalnih organizacij in krajevnih konferenc
•_SZDL. Kakšno naj bo število predlaganih
možnih kandidatov za delegacije? Toliko, kot
jih bomo volili аИ več. Nekateri so se umet-
no znašli v zagati in izpostavljalo odprtost
ali zaprtost kandidatnih list kot glavni prob-
-lem sedanje fazie kadrovskih priprav na vo-
litve. Odločitve o tem bodo v temeljnih sa-
moupravnih sredinah zelo različne — pone-
kod se bodo odločili za odprte liste, to je za
večje število predlaganih možnih kandidatov,
drugje pa ne. Evidentiranje občanov in de-
lavcev, javna razprava o predlaganih kandi-
datih v različnih političnih in samoupravmih
sredinah, skrbno obveščanje o kandidatih in
<imge oblike demokratičnega sooblikovanja
Vseh kadrovskih sesmamov in predlogov v
resnici p>otiska na rob vprašanje, ali naj bo-
do kandidatne liste zaprte ali odprte. Kajti
v široki, množični, razgibani demokratični
Jsadrovski politiki je in bo pravzaprav sleher-
delavec in občan udeležen v končnem od-
^^anju kadrovskih list. Kljub teami pa je
®6veda prav, da v vsaki temeljni sredini na
î^lagi kritične ocene celotne politične in
^'edrovske aktivnosti odločijo, kakšne pred-
loge možnih kandidatov bodo dali v ja\-no
ra2Ç)ravo in potem na р1>о sejo temeljne
kandidacijske konference.
Po sejah izivršnih odborov osnovnih sin-
dikalnih organizacij in krajevnih konferenc
se bodo od 4. do 9. februarja v celjski ob-
čini sestale temeljne kandidacijske konferen-
oe. Kaj je njihova naloga? Tako v tozdih kot
v krajevnih skupnostih bodo izvršni odbori
osnovnih sindikalnih organizacij in krajev-
nih koffiferenc najprej poročali o opravljeni
poMtióni in kadrovski aktivnosti. V Celj-u so
se dogovorili, da bodo za temeljne kandida-
cijske konference pripravile troje pomem-
bnih vsebinskih gradiv — o gospodarskem
razivoju Celja v letih 1974—1977, o dosežkih
na področju družbenih dejavnosti v tem ča-
su in o učinkovitosti delegatskih odnosov. V
vsaki delovni in krajeivni sredini bodo to-
rej poročilo o politični dejavnosti povezali z
oceno preobrazbe družbenoekonomskih od^
nosov, tudi s pogledam v občinski prosrtor.
Kajti delo delegatskih skupščin in njihovo
uspešnost moramo vselej povezati z učinko-
vitostjo odločitev na vseh ravneh. Koristna
bi bila temeljita ocena o tem, koliko so že
doslej delegacije aa skupščine samoupravnih
interesnih skupnositi izražale mnenja, staU-
šča in predloge delavcev in občanov, delav-
skih svetov, družbenopolitičnih organizacij in
ostalih teles. Poleg tega bo ta kaJcovostna no-
vost v družbenopolitičnih pripravah na vo-
litve v marsičem usmerila zanimanje za de-
lo izvoljenih teles, a tuidi za nadzor nad nji-
hovim izvajanjem sprejetih odločitev. Gradi-
vo frontne SZDL v Celju in občinske skiip-
ščine pa poleg tega kaže na razgiban druž-
benogospodarski razvoj v zadnjih štirih le-
tih.
Temeljna kandidacijska konferenca bo
torej namenjena ustvarjalnemu pregledu do-
seženega in^ sklepni obravnavi, uskladitvi ter
sprejemu kandidatnih list. Vsaka konferen-
ca bo sprejela, po javnem glasovanju, za vsa-
kega kandidata kandidatno listo za člane de-
legacij za občinsko skupščino in za skup-
ščine samoupraTOih interesnih skupnosti.
Obravnavala pa bo še predloge kandidatov
za delegate družbenopolitičnega zbora občin-
ske skupščine, za odgovorne funkcije v ob-
činski skupščini in izvršnem svetu, v skup-
ščinah interesnih skupnosti, v republiških in
v zveznih telesih. Do vseh teh predlogov bo
zavzela tudi ustreza stališča. Na kandida-
cijskih konferencah bodo izvolili po istem
ključu kot velja za delegiranje v zbor zdru-
ženega dela in v zbor krajeTOih skupnosti
delegata za prvo sejo občinske kandidacijske
konference.
V celjski občini predvidevajo, da se bo-
do do srede februarja sestale vse temeljne
kandidacijske konference. Vsa ta dejavnost
bo zahtevala veliko politično odííovomost
vseh organ'izatorjev družbenopolitičnega in
samoupravnega življenja, močno mobilizaci-
jo vseh delavcev in občanov v celjski občini.
In čeprav v teh dneh nimajo malo nalog v
delovnih kolektivih, predstavljajo voliUie
priprave osrednje področje prizadevanj vseh
samoupravnih, političnih, strokovnih in po-
slovodnih organov.
J. V.
OB 8. FEBRUARJU
Kultura naša vsakdanja
Slovenski kulturni praznik se je, kot rečeno, udomačil. V vseh družbenih
sredinah je to dan, ko se zvrstijo kulturne prireditve, ko bolj kot kateri koli dan
v letu v živi besedi zažuborijo stihi velikega pesnika in vizionarja slovenskega
naroda.
Kulturni praznik pa je tudi kaj več kot zgolj Prešernov dan. Je priložnost, ob
kateri ocenimo svoj odnos do kulture, svojo lastno kulturno bit. ¿e res, da se
stopnja kulture nekega naroda meri po številu prebranih knjig, obiskov v gledališču,
na koncertih in drugih kulturnih prireditvah, vendar je to samo en vidik. Kulturo
je treba pojmovati širše. Kultura so predvsem medčloveški odnosi. Tem odnosom
so se pravi umetniki tudi vselej posvečali v svojih stvo,ritvah m umetnost naj bi
vselej plemenitila človeka in s človekom vso družbo.
Seveda en sam dan, kot je 8. februar, ne zadostuje za merjenje našega odnosa
do kidture, naših hotenj na področju kulturnega življenja. Kultura bi morala biti
prisotna vsak dan v družbenem življenju naroda, kot je bila vsak dan prisotna
v letih oborožene revolucije, ko je vsak počitek na pohodu bil priložnost za prebira-
nje literature, ko je vsak postanek v naselju zbral domačine in borce na mitingu.
Ne gre za to, da bi vsak sestanek začeli s pesmijo in da bi diskusije prepletli
г recitacijami. Vse ob svojem času! Človek naj ne bo kulturen samo, ko vzame
v roke knjigo, gre v dvorano na prireditev ali zavije v razstavni prostor. Z več
kulture v medsebojnih odnosih, v družbenem življenju in političnem ravnanju bomo
stopili globlje v čas, ko politika ne bo več manipuliranje z ljudmi, marveč a
stvarmi, še vedno se dogaja, da kdo dvigne obrvi, če sliši besedo kultura, ko da
je le-ta posebne pozornosti in opreznosti vreden fenomen. Pa je stvar zelo preprosta.
Kulturo je treba vpeti v naš družbeni vsakdan, pa ne bo пеШј posebnega, kot tudi
v resnici ni.
Dokler bodo posebnim namenom posvečeni posebni dnevi, tako dolgo vsebina
teh praznikov še ni v celoti prepletla vseh družbenih organizmov in plasti. Ko bo
naš sleherni dan prepleten s kulturnimi vrednotami, potem bo 8. februar vse bolj
— Prešernov dan.	JURE KRASOVEC
OBLETNICA POHODA »ŠTIRINAJSTE«
VEČNO ŽIVA LEGENDA
Legendarni pohod XIV. di-
vizije na Štajersko bo ostal
večno živ. Ne samo spomin-
ska obeležja, ki so posejana
na vsej poti od Sadlarjevega
do Mozirskih planin, tudi
vsakoletni pohodi mladine po
njihovi sledi zagotavyajo pre.
našanje tradicij NOV iz ge-
neracije v generacijo.
Kot zadnjih pet let, letos
že šestič odhaja na pot po-
hodna enota iz Laškega, ki
je med tem že prehodila že
vso pot Štirinajste od Sotlc
do Zgornje Savinjske doli-
ne. Za letos so si izl)rali eta.
po od Lisce do Dobrne, ozi-
roma do podnožja Paškega
Kozjaka. Mladi pohodniki,
med katerimi bodo zA-ežine
prostovoljci iz enot TO, ima-
jo v svojih vrstah tudi tak-
.šne, ki tokrat že šestič odha-
jajo na pohod, vodijo pa jih
prvi prostovoljci v TO na
območju laške občine v Slo-
veniji na sploh.
Na sliki fotografija z lan-
skoletnega iwhoda.
2. stran — NOVI TEDNIK
Celle, 2. februarja 1978 — štev 5.
CELJE
PRESEK
DOSEŽE-
NEGA
S sejo predsedstva ob-
činske konference sociali-
stične zveze in s skupno
sejo občinske konference
bZDL in plenmna občin-
skih sindikatov, so se zli-
le i>oiitične priprave na
volitve v celjski občini v
ryüiovo najpomembnejšo
fazo. To je faza neposred-
nih vsebinskih, kadrovskih
in organizacijskih priprav
na volitve tako na nivoju
občine, kot tudi v krajev-
nih skupnostih in v te-
meljnih organizacijah
združenega dela. Obe za-
sedanji najodgovornejših
političnih teles v občani
namreč i>omeinita dogovor
o tem, kako bodo v vseh
temeljnih sredinah pote-
kale kandidacijske konfe-
rence, ki naj poleg orga-
nizacijskega in kadrovske-
ga izražajo predvsem vse-
binski vidik priprav na
volitve. Gre za to, da bi
na vseh kandidacijskih
konferencah spregovorili
delavci in občani o dejan-
skem razvoju gospodar-
stva v času zadnjih štirih
let, ko so delovale prve
delegatske skгфščme, o
razvoju družbenih dejav-
nosti ter o uresničevanju
delegatskih odnosov v
vseh samoupravnih sredi-
nah. Tako bi torej temelj-
ne kandidacijske konfe-
rence obravnavale po eni
strani potek volilne aktiv-
nosti in ob tem ocenile
reanjltate družbenoeko-
nomskega in delegatskega
razvoja svoje sredine, v
drugem delu pa bi konfe-
rence sprejele vrsto os-
novnih dokumentov ter
obravnavale predloge kan-
didatov za člane delegacij
in za najodgovornejše
funkcije v občini. Skratlca,
v celjski občini gradijo
politično mobilizacijo ob-
čanov In delavcev pred vo-
litvami na osnoTd resnič-
nega preseka vsega tiste-
ga, kar so v gospodarskem
in delegatskem raiîvoju
zadnjih štirih let doseg-
li. To pa je nedvomno no-
va kvaliteta, ki še kako
izstopa v celotnih pripra-
vah na bližnje volitve.
DS
5. FEBRUARJA V CELJU
OBČANI SE BODO ODLOČILI O NOVIH KS
v nedeljo, 5. februarja, se
bodo občani treh krajevnih
skupnosti celjske občine z re-
ferendumom odločali o delit-
vi krajevnih skupnosti. In si-
cer se bodo o prostorskem
preoblikovanju odločali pre-
bivalci krajevnih skupnosti
Store, Ostrožno in Nova vas.
Glasovali pa ne bodo vsi pre-
bivalci, ampak samo tisti, ki
se bodo z referendumom od-
ločali o ustanovitvi novih
krajevnih skupnosti. To po-
meni, da bodo v nedeljo od-
šli na glasovalna mesta prebi-
valci Teharij, Bukovžlaka,
Slane in Vrhov, ki so bili
dosleij vključeni v krajevno
skupnost štore, tedaj pa se
bodo odločali o ustanovitvi
nove krajevne skupnosti Te-
harje. Podobno bodo z re-
ferendumom glasovali tudi
občani Lave in občani, ki sta-
nujejo na zahodni strani Ker-
snikove ceste v Celju. Oboji
se bodo odločali o ustanovit-
vi dveh novih krajevnih skup-
nosti in sicer Lave üi Dečko-
vega naselja.
Referendumi v vseh treli
krajevnih skupnostih pomeni-
jo dragocen korak dalje v
razvoju in poglabljanju kra-
jevne samouprave v celjski
občini. Zato pozivamo vse ob-
čane, ki prebivajo na območ-
jih predvidoma novih krajev-
nih skupnosti, da se v nede-
ljo, 5. februarja zagotovo ude-
ležijo referenduma o delitvi
krajevnih skupnosti!
CELJE, ČUPRIJA, POBOJ IN SISAK
SODELOVANJE MED POBRATENIMI OBČINAMI
Imamo bogastvo, ki ga ču-
vamo. Imamo tisto, kar je
zraslo iz človeške solidarno-
sti. Tedaj, ko so bili časi naj-
težji. Iz let, ko je po naši
zemlji hodil tuji škorenj.
Tedaj so vzklile korenine
pobratimstva. Tudi med Ce-
ljem, Ćuprijo, Dobojem in
Siskom. Potem je dobilo to
sodelovanje svojo formalno
potrditev. Toda, več kot to
je vrödna ljubezen, ki veže
ljudi teh mest. Tudi hvalež-
nost tistih, ki so spoznali go-
stoljubje srbskega, bosenske-
ga ali hrvaškega človeka.
Zdaj je to povezovanje do
bilo novo obliko. Razširilo se
je na gospodarsko, kulturno.
športno področje. V vseh od-
tenkih. Med občinami, kjer
je tudi Celje eden od členov,
usmerja to skupno povezavo
poseben koordinacijski od-
bor. Pred kratkim je sestavil
posebno poročilo. O njem je
razpravljal tudi celjski izvrš-
ni svet.
Da, čeprav je bilo na tej
poti veliko narejenega, so od-
prte še velike možnosti za
tesnejše sodelovanje, za zdru-
ževanje znanja in sredstev,
za skupne naložbe in še kaj.
Prav zato, da bi izkoristili vsa
pota, se je koordinacijski od-
bor štirih pobratenih občin
odločil, da naroči posebno
studijo, ki naj osvetli vse ob-
like gospodarskega sodelova-
nja. In ne samo to — odlo-
čili so se tudi za formiranje
posdbnega odbora za blagov-
no menjavo, v katerem bo-
sta iz Celja predstavnika
Merxa in Kovinotehne. Gre
torej za konkretne pobude,
ki naj dajo tudi zelo otiplji-
ve rezultate.
Zanimiva je nadalje odlo-
čitev, da bodo na cestnih
vpadnicah v vsa štiri pobra-
tena mesta postanrili table z
napisi, ki bodo govorili o po-
bratimstvu. V Celju bodo šti-
ri takšne table, ki bodo po-
vedale, da je Celje pobrateno
s Cupirijo, Dobojem In Sis-
kom. Razen tega bodo naro-
čili tudi skupno značko po-
brateinih občin.	MB
ŠENTJUR
POSPEŠEVALI BODO GRADNJO ZIDANIC
v eni izmed točk dnevnega
reda je Izvršni svet skupšči-
ne občine Šentjur obravna-
val tudi odlok o spremembi
in dopolnitvi odloka o pri-
spevku za spremembo na-
membnosti kmetijskih in
gozdnih zemljišč.
Ti prispevki so bili nam-
reč do sedaj zelo nizki in ta-
ko niso zagotavljali normal-
nega funkcioniranja zemlji-
ške skupnosti, še manj pa
vlaganja v novo pridobiva-
nje kmetijskih zemljišč. Pri-
spevki se bodo zato znatno
povečali, in sicer iz zdajš-
njih dveh dinarjev na pet. Ta-
ko naj bi zagotovili sredstva
za melioracije in druge po-
membne ukrepe na področju
pridobivanja kmetijskih zctn-
Ijišč.
V odloku, ki so ga obrav-
navali na seji, je še posebej
izpostavljena gradnja viken-
dov, oziroma zidanic. Sprejli
so sklep, da bodo v bodoče
pospeševali gradnjo zidanic
in objektov, ki bodo postav-
ljeni zato, ker se Je neko
zemljišče usposobilo za kme-
tijsko proizvodnjo. Obdavčili
bi samo tiste površine, ki slu-
žijo Izrecno za »lenarjenje«
na kmetijskih površinah.
V občini Šentjur se torej
zavzemajo za delovno rekrea-
cijo in s tetm seveda za po-
večanje kmetijske proizvod-
nje.
MAP
STANISLAV
TROBINA
Ko je prejšnji teden po-
delil predsednik žalske
občinske skupščine Stani-
slavu Trobim odlikovanje
red zaslug za narod s sre-
brnimi žarki, s katerim ga
je odlikoval predsednik
Tito, so se na slovesnosti
zbrali med drugim tudi
Tone Bole, dr. Joža Vil-
fan in Eia Ulrih Atena.
Stanislav Trobina je
župnik na Gomiljskem. Ze
deset let. Pred tem je bil
v Oplotnici. Ze samo pri-
znanje, ki ga je prejel brž-
čas dovolj pove o njego-
vem naprednem delu, o
tem, da je ogromno živ-
ljenjske energije porabil
za delo z ljudmi. Poznano
je njegovo napredno delo-
vanje pred vojno, vemo za
njegovo aktivno pomoč in
sodelovanje med narodno-
osvobodilno borbo, ko tu-
di njemu ni bilo vseeno
Za usodo slovanskega na-
roda. Zapisati je treba, da
je Stanislav Trobina kot
študent bogoslovja v Ma-
riboru pripad&l tako ime-
novanemu socialnemu štu-
dijskemu krožku, kjer so
študirali Marksa, Engelsa,
Lenina in druge marksis-
te. Ta krožek je vodil zna-
ni partizanski duhovnik
Jože Lampret. S to sku-
pino sta bila v tesni po-
vezavi tudi Boris Kidrič
in Jože Brilej.
Po vojni se je še pose-
bej odlikoml na kulturno-
prosvetnem področju. Bil
je vodja in dirigent števil-
nih pevskih zborov, bil pa
je tudi vodja okrajnega
pevskega festivala. Poseb.
no mesto v njegovem plo-
dnem delu zavzema pisa-
nje kritik raznih pevskih
koncertov in nastopov, ki
jih objavlja v cerkvenih
publikacijah, precej njego-
vih kritik in zapisov pa je
že izšlo v Delu, Večeru in
drugih časopisih. Najpo-
membnejše njegovo delo
s področja glasbe, ki je
precej prispevalo k pozna-
vanju slovenske glasbene
publicistike ter v širšem
smislu tudi našemu glas-
benemu zgodo oinopis ju,
je knjiga Slovenski cerk-
veni skladatelji, ki je leta
1972 izšla pri založbi Ob-
zorja v Mariboru.
Sedemdeset let jih že
šteje, pa bi mu jih človek
nikdar ne prisodil. Se naj-
manj pa takrat, ko mu na
ustih zaigra nasmeh, tisti
značilni nasmeh, ki najav-
Ija, da bo Stanislav vsak
čas zapel. Tako je bilo tu-
di ob podelitvi. Na proš-
njo Ele Ulrih Atene je
vstal ter s čudovitim gla-
som zapel tisto znano »En
starček je živel«. Za tre-
nutek je zavladala popolna
tišina, kmalu za tem, pa
so z njim vred pričeli pre-
pevati tudi ostali. In tak-
rat človek za hip pomisli,
da pomeni Stanislavu
Trobini pesem veliko lju-
bezen. No, konec koncev
dokazuje to tudi njegovo
življenje, njegovo delo.
JANEZ VEDENIK
PIŠE IVAN SENIČAR
PUŠKO Z RAME!
—	2e večkrat smo poudarili, da je eden najusod-
nejših problemov današnjega Človeštva velikanski kup
orožja, na katerem sedimo. Ta grmada kxmzervirane
smiti je zrasla pK)lagoma, veča pa se vse hitreje in nam
grozi, da nas pod seboj pokoplje. Edino Kiravilo pri
tem je: pamet v roke, ustavitev nadaljnjega kopičenja
orožja in postopno razoroževanje.
—	Jugoslavija se od začetka kar najbolj odločno
Kwzema za to, da bi v svetu manj zapraviU za orožje,
da bi mednarodna vprašanja reševali brez orožja in da
bi vsi živeli varneje, kot živimo zdaj. Takšno je tudi
stališče večine držav na svetu, predvsem pa neuvršče-
nih. V vseh sklepih in zalitevah neuvrščenih dežel, od
prve njihove konference v Beogradu 1961. leta do pe-
tega sestanka na vrhu v Colombu, Sri Lanka, leta 1976,
je talco stališče jasno zapisano. Predsednik Tito je na
eni od sej v Colombu predlagal, da naj bi o vprašanju
razorožitve razpravljali na posebnem zasedanju naj-
univerzalnejše mednarodne orgaiiizacije, to je združe-
nih narodov (142 članic). Predlog je bil i^^rejet, potr-
dile so ga tudi članice OZN in maja tega leta bo v
New Yorku posebno zasedanje generalne skupščine
OZN o razorožitvi. Uspeh tega zasedaaja bo močno
vplival tudi na naše nadaljnje življenje In delo, ne-
usi)eh pa bi гшп prinesel kaj slabe obete zsl prihod-
nost.
—	Takšno zasedanje je potrebno seveda temeljito
pripraviti. Prav to pa se dogaja te dni. V New Yorku
se je sestal 54-članskl pripravljalni odbor, ki ga vodi
kot predsednik argentinski veleposlanik, Jugoslavija pa
je ena od podpredsednic odbora. Poznavalci opozarjajo,
da se je s tem začela ena od najtežjih faz priprav, saj
je potrebno zbrati vsa različna mnenja, jih po možno-
sti uskladiti in iz splošnega dogovora in sporazumeva-
nja narediti dvoje: najprej dokument, ki bi vseboval
principe in pravila igre glede razorožitve, in drugo,
konkreten delovni program, kaj naj storimo kot člo-
veštvo, da se ohranimo. Doslej so odboru svoje pred-
iche sporočili: neuvrščene dežele, med temi je seveda
tudi Jugoslavija; vzhodnoevropske socialistične dežele
in Mongolija, posamične predloge pa so dale še Romu-
nija, Mehika, Mauricius, Pakistan in Fj?ancija.
—	Poglejmo nekaj teh predlogov! Neuvrščeni pred-
lagajo naslednje: prvič, prednost je treba dati jedr-
skemu razoroževanju. Atomske oborožene dežele naj
se obvežejo, da ne bodo napadale neoborožene, da ne
bodo prve napadle, da bodo skrčile zaloge obstoječega
orožja, da ga ne bodo širile in da bodo ustavile na-
daljnje poskuse; drugič, popolnoma je treba prepo-
vedati proizvodnjo In uporabo kemičnih orožij (razni
strupi, zažigalna in biološka orožja) in vseh orožij za
množično uničevanje; tretjič, glede klasičnega orožja
predlagajo, da naj se najprej zaustavi proizvajanje
vedno novih in »uspešnejših« mlinov smrti, za tem pa
naj se zmanjšajo tudi zaloge orožij, ki so že tu. Dalje,
prepovedati je treba odpiranje vojaških oporišč v tu-
jini, za tem pa postopoma razstaviti tudi sedanja opo-
rišča In jih poslati »domov«. Na svetu se naj osnuje še
več brezatomskih con, med drugim tudi v Sredo-
zemlju.
—	Drugi predlogi na žalost niso tako konkretni in
temeljiti. Posebna odgovornost pri tem čaka seveda
Sovjetsko zvezo in Združene države Amerike, ki držita
v rokah glavne adute. V tej igri na življenje in smrt
pa seveda nista sami, da bi odločali o svetu.
ŽALEC: POD ENO STREHO
Na uspešno Izvedenih referendumih v vseh žalsk
vzgojnoizobraževalnih zavodih, ki so bili decembra, so
vsi delavci izrekli za združitev v enotno delovno organiî
cijo — Vzgojnoizobraž-evalno organizacijo. V teh dneh sì
ti osnovnih šol razpisujejo volitve v svete temeljnih c
ganizacij združenega dela. Volitve v svete tozdov ter c
legate za svet delovne organizacije bodo kmčali do zaö
ka februarja.
2e v samem elaboratu o družbenoekonomski upra
čenosti adružitve ter v samoupravnem sporaziimu o zdi
žitvi v vzgojnoizobražervalno organizacijo so navedli vrs
prednosti, ki jih bo nova združena delovna organizad
prinesla. Urejeno bo vprašanje nekaterih družbeno izre
no pomembnih vprašanj s področja vzgoje in izobražen
nja, poenoten bo vzgojnoizobraževaJni proces, še zla;
glede na uvajanja št©\dlnih pedagoških novosti, enotno i
urejeno reševanje kadrovskih vprašanj ter stanovanjs
problematike. Ob vsem tem ne gre pozabiti na to, da '
nova organiziranost pomenila korak naprej pri izenačen
nju pc^jev dela, vzgoje in izobraževanja na vseh vzgojr
^ Izobraževalnih zavodih v občini. Nova organiziranost i
omogočila tudi ustanovitev nekaterih strokovnih služb t
pravne službe. Gre torej za zadeve, ki so niyno potrebi
če hočemo govoriti o organiziranih oblikah vzgoje
Izobraževanja,
Takoj ko bodo izvolili vse samoupravne organe, bO(
speljali postopek za ustanovitev skupnih služb. Kot na
je zatrdil načelnik oddelka za splošne zadeve in družbe
službe pri žalski občinski skupščini Janez Meglic, naj
bilo to najkasneje konec februarja. JANEZ VEDEN:
OCI 1Г. Al DIMiQTI I ly^í^o pobudo in sprejel ]
LrCLJC. Ml-raiMlOII krovlteljstvo nad potjo,
QPI^QQ y ANDE ^ trajala pribUžno me«
dni in bo v njeu sodekwi
Spet se obeta športni po-	osem članov,
dvig, ki laihiko prinese mestu	Del sredstev za odpravo
ob Savinji velik ugled. Mladi	seveda odštel izvršni svet
celjski alpinisti, ki so fcc^t	občinske blagajne, prete
posamezniki dosegli nekatere	del pa bo moralo dati zd
vrhunske dosežke v domačih	ženo delo. Bodimo prepri
In tujdh stenah, so se odio-	ni, da bo uspela tudi ta s
čili za odpravo v peruanske	raina akcija, taiko kot odï
Ande. Izvršni svet celjske cb-	va v peruanske Ande.
člnske skupščine je podprl
Celje, 2. februarja 1978 — štev. 5
NOVI TEDNIK — stran 3
CELJE
lAD - SPORAZUM?
SLABO IZPOLNJEVANJE SPORAZUMOV
дц bomo res prišli do no-
if^a sporazuma, kdo ve ka-
;erega po vrsti, ркЈ katerem
QÌ se naj sporazumeli, da bo-
[jjo spoštovali, upoštevaJi že
sprejete sporazimie?
jia prvi pogled čudno vpra-
^je, v resnici pa nič kaj
¡jgnavadno, temveč le posle-
dica stanja, kakršno v celj-
jlci občini je.
ICo so člani izvršnega sve-
tg celjske občinske' skupščine
na seji v sredini tega mese-
ca razpravljali o uresničeva-
nju samoupravnih sporazu-
jpov s tako imenovanega iz-
yenbilančnega področja, so
ugotovili dokaj nenavadno
sliko. V bistvu pa to, da je
If inalo organizacij združene-
ga dela, ki je sporazume vze-
lo za res, ki jih izpolnjuje
in zato nakazuje dogovorjene
prispevke bodisi za izgrad-
njo objektov posebnega po-
mena, za informacijsko dejav-
nost, za občinsko raziskoval-
no sikupnost, za ljudsko ob-
Rimbo, za interesno skupnost
га varstvo pred požari аМ pa
za stanovanjsko gospodarst\'Q
ter za potrebe krajevnih
skupnosti. V zadnjem prime-
ru po 300 din na zaposlene-
ga.
Dokaj dobro, čeprav ne v
celoti, je lani poteklo plače-
vanje prispevkov za interes-
no skupnost za varstvo pred
požari ter za stanovanjsko
gospodarstvo. IX)bro, če vza-
memo za dobro podatek, da
so organizacije združenega
dela izpolnile svoje obvezno-
sti za oba namena 62,4 ozi-
roma 82 odstotno. Druga pod-
ročja T tem tíkviru so na
slabšem. To še posebej ve-
lja za raziskovalno dejavnost,
ki je zbrala le 41,2 odstotka
predvidenih sredstev. Na sla-
bem je informacijsko področ-
je, ki je dobilo le 53 odstat-
kov pričakovanih srekistev.
Podobna slika velja za skup-
nost za izgradnjo objektov
posebnega pomena. Odstotek
zbranih sredstev za ta na-
men je dosegel le 55,3!
Skratka, gre za problem,
ki kaže, da so mnogi samo-
upravni sporazumi ostali le
na papirju, da so redki ti-
sti kolektivi, ki so svoje ob-
veznosti povsem poravnaJi,
da pa je dosti več onili, ki
so pozabili na podpisane spo-
razume, ki so plačali prema-
lo ali nič. Zanimiv je še iz-
datek, da so svoje obvezno-
sti v celoti ali dosti bolje
poravnale manjše delovne or-
ganizacije, medtem ko so ve-
like skoraj v celoti zatajile.
Ne glede na to, da se bo
stanje bržčas popravilo ob
sprejemanju zaključnih raču-
nov za 1&77. leto, se vendar-
le poraja vprašanje, kako
smo sprejeli samoupravne
sporazume, kako jih spoštu-
jemo, ka<j nam spJoh pomeni
sporazumevanje, kot po-
membna oblika reševanja
skupnih vprašanj?
21atorej še enkrat: ali bo-
mo res morali sprejeti in
podpisati sporazum, po ka-
terem se bomo sporaziimell,
da bomo izpolnjevali podpi-
sane sporazume?
M. BOŽIČ
ŽALEC
PREDLOGI KRAJEVNE SKUPNOSTI
Zanimiva je bila pripomba
iz javne razprave o resoluci-
ji o izvajanju srednjeročnega
načrta razvoja občine 2alec
v tem letu, ki jo je dal Za-
vod za načrtovanje. Po tem
predlogu naj bi deset odstot-
kov vplačanega komunalnega
prispevka namensko izločali
za financiranje izdelave urba-
nistične dokumentacije ter
spremljave in hitrejšega izva-
janja občinskega urbanistič-
nega programa. Drugih de-
narnih virov za izvajanje teh
nalog namreč ni. Precej pri-
pomb je bilo iz krajevnih
skupnosti. Na Vranskem med
drugim zahtevajo, da se iz-
polnijo pred leti dane oblju-
be v zvezi z nadaljevanjem
regulacije potoka Podgrajšči-
ca, ki poplavlja zemljišča na-
menjena za stanovanjsko iz-
gradnjo. Krajevna skupnost
žaJec predlaga, imj podprejo
ustanovitev pwasebne komisi-
je, ki bo skrbela za to, da
s'aro mestno jedro ne bi pro-
padalo tako kot doslej. V
tekstilni tovarni Prebold za-
öinia delovne ljudi, zakaj je
t'^ba dodatno zbirati denar
» gradnjo otroškega vrtca
prav v Preboldu. Ta vrtec je
bil namreč zajeit v A pro-
iram za izgradnjo objektov
splošnega družbenega pomena
fe zbranih sredstev samopri-
spevka. Ob izdelavi programa
so določili tudi vrstni red
izgradnje teh objektov, ki pa
ga žal ne uresničujejo dosled-
no. Na Polzeli zahtevajo le-
tos izdelavo urbanističnega
programa, treba pa bo reši-
ti tudi problem preskrbe s
pitno vodo. To, da Založe in
Lx>čica ne bi več sodila k
polzelski krajevni skupnosti,
pa po njihovem ne pride v
poštev. Precej pripomb je
prišlo iz šempetrske krajev-
ne skupnosti. Pripomnili so,
da je treba dati večji pou-
darek turizmu, pa tudi to,
da je treba čim prej reali-
zirati sklep občinske skupšči-
ne o kompleksni ureditvi
prometa v Šempetru. Vpra-
šanje je še toMko bolj po-
membno, ker bodo kmalu
pričeli z gradnjo priključne
in obvozne ceste. V Taboru
si želijo prav tako kot tudi
na Vranskem, da bi čim
prej prišlo do gradnje zdrav-
stvenega doma na Vranskem.
Krajani Ponikve so zahteva-
li, nao strokovne službe žal-
ske občine posredujejo pri
velenjski občinski skupščini
zara<¿ neizpolnjevanja obvez-
nosti do te krajevne skupno-
sti. Večina krajanov Ponikve
je namreč zaixyslena v Vele-
nju, prispevka, ki bi ga po
sporazumu morali iz Ve'enja
odvajati za vsakega delavca,
pa do danes še niso prejeli.
V	Libojah, menijo, da bi bi-
lo pametneje, če bi zdrav-
stveno postajo zgradili v Ka-
sazah in ne prav v Libojah.
Največ pripomb je prišlo iz
Petrove. Omenimo le nekate-
re. Z gradnjo obvoznice bo
treba pohiteti in ne sme pri-
ti do odstopanja od rokov.
V	primeru, da ta objekt ne
bo končan do takrajt kot je
bilo obljubljeno, bodo kraja-
ni Petrovč in Arje vasi zah-
tevali prekinitev prometa sko-
zi Arjo vas. Sicer pa Petrov-
čand zahtevajo tudi izgradnjo
ceste Petrovče—Kasaze, nov
učiteljski blok, otroški vrtec
v Levcu ter dograditev osnov-
ne šole in to, da bi čim
prej prišlo do izgradnje na-
črtovanega objekta celjske
Tkanine.
Kakorkoli že — pripomb
na resolucijo je precej. To
pa je tudi dokaz, da je bila
javna razprava izredno širo-
ka in je pri ljudeh vzbudila
precej pozornosti. Je pa žal
tako, da je precej več želja
kot denarja. Sicer pa je bilo
tudi precej pripomb, ki ne
sodijo v resolucijo, pač pa
bolj v okvir delovanja ркзва-
mezne SIS. Po besedah Jo.
žeta Jana, predsednika IS,
bodo resolucijo sprejeli na
prihodnji seji občinske skup-
ščine.
JANEZ VEDENIK
: ŠMARJE
v ^—
ï	OSEMNAJST IN POL MILIJONA ZA KS
rï
2e doslej so bili občani
bj stnarske občine znatno obre-
^ ^enjeni z različnimi prispev
žal pa še vedno ugotav-
уујЧато, da so želje in zahteve
¡C 'Nekaterih krajevnih skupno-
^ sti prezahtevne in preobšii
precejkrat pa tudi po-
I stavljene na docela nerealna
Iz ankete, ki so jo pred
"^^davnim izvedli v šmarski
•^^i^ini, je moč razbrati, da
jiif^arsikje svojih načrtov ne
ijt' ^^lo izvedli V načrtovanem
prav zaradi prevelikih
»r> ^^ in da bo treba vse te
^rte znova in s posluhom
iji* realne možnosti natančno
preveriti in izločiti mogoče
od nemogočega.
Po podatkih iste ankete iz-
vemo tudi, da bodo v letoš-
njem letu občani šmarske ob-
čine v krajevnih skupnostih
prispevali za gradnjo različ-
nih objektov, vodovodov,
cest ter za elektrifikacijo v
delu kar pet milijonov in še
nekaj čez, v denarju pa več
kot pet milijonov in pol, kar
pomeni, da bo vsak občan
v krajevni skupnosti prispe-
val poprečno 179 dinarjev.
Iz sredstev samoprispevka
bodo zbrali še dodatnih se-
dem milijonov in pol, skupaj
torej okoli osemnajst milijo-
nov in pol. Semkaj lahko pri-
štejemo še 29.429.000 dinarjev
zagotovljenih sredstev.
In vendarle vseh oseminšti-
rideset milijonov ne bo do-
volj za potrebe krajevnih
skupnosti v letošnjem letu,
kljub veliki pripravljenosti
občanov, kljub prostovolj-
nemu delu zagnanosti.
Načrtovanje je potrebno in
nujno. Pretirano načrtovanje
pa pripelje do glavobolov, ki
jih ne bi bilo treba, če bi
ostali na tleh ali pa vsaj ma-
lo nad njimi.
MILENKO STRASEK

LASHO:
Na skupni seji predsedstva občin-
ske konference SZDL in občinskega
sveta Zveze sindikatov so med dru-
gim ugotovili, da je evidentiranje kan-
didatov za najrazličnejše družbene, sa-
moupravne funkcije seglo izredno na
široko, V občini so evidentia-ali 1835
možnih kandidatov, kar znese 10 od-
stotkov vsega prebivalstva. Od tega je
mladih do 27 let starosti 539, žensk
564, borcev 72 in članov ZK 552.
Na seji so uskladili tudi predloge
za vodilne funkcije v naslednjem man-
datnem obdobju. Taiko so kot možne-
ga kandidata za funkcijo predsednika
obéinské skupščine evidenitiraili Jožeta
Rajha, sedanjega predsednika zbora
združenega dela. Za podpredsednika so
evidentirali Zlato Strel, za predsednika
zbora združenega dela Toneta Brileja,
za predsednika zbora krajevnih skup-
nosti znova Vojka Poharja, za pred-
sednika družbenopolitičnega zbora Jo-
žeta Karšovca in za predsednika iz-
vršnega sveta ponovno Srečka Brileja.
Možni kandidati za nosilce vodilnih
funkcij v interesnih skupnostih so po
evidenci sprejeti na seji naslednji (na
prvem mestu objavljamo ime eviden-
tiranega za predsednika skupščine, na
drugem pa predsedniika izvršilnega od-
bora): izobraževanje Vlado Pipai, To-
ne Turnšek; kultura Jure Krašovec,
Janez Pešec; raziskovalna skupnost
Bogdan Brilej, Slavko Jazbec; zdrav-
stvo Ivan Hiršelj, Miha Prosen; soci-
alno skrbstvo Janko Picej, Jože Peta-
ver; otroško varstvo Stane Kramer,
Anica Perse; pokojninsko invalidsko
zavarovanje Venčeslav Trupi, Franc Na.
prêt; zaposlovanje Maks škoda, Mar-
jan Zavšek; stanovanjska skupnost Ga-
brijel Mejač, Danilo Hočevar; socialno
varstvo Marija Košar, Albert šipek
in telesna kultura Franc Lipoglavšek,
Gorazd Setina.
ŠENTJUR:
Na četrkovi razširjeni seji pred-
sedstiva OK SZDL Šentjur so prisotni
potrdili predloge za najodgovornejše
funkcije v samoupravnih interesnih
skupnostih in za občinsko skupščino.
Možni kandidati za samoupravne
inrteresne skupnosti so:
Občinska izobraževalna skupnost: za
predsednika skupščine Milena Jan, za
predsednika izvršnega odbora Stanko
Zupane.
Temeljna kulturna skupnost: pred-
sednik skui>ščine Slava Kovačič, za
predsednika izvršnega odbora Jer»ej
Borovnik.
Občinska raziskovalna ^upnost: za
predsedruka skupščine Dušan Jan ,za
predsednika izvršnega odbora Franc
Senica.
Občinska zdravstvena skupnost:
predsednik skupščine dr. Andrej Fi-
dler, predsednik izvršnega odbora Edo
Bohorč.
Skupnost socialnega skrbstva: pred-
sednik skupščine Branko Hus, pred-
sednik izvršnega odbora Jože Ceh,
Skupnost otroškega varstva: pred-
sednik skupščine Pavla Zmaher, pred-
sednik izvršnega odbora Stana Šešerko,
Skupnost invalidsko-pokojninskega
zavarovanja: predsednik skupščine:
Stane Jazbec, predsednik izvršnega od-
bora Alojz Krajne.
Skupnost za zaposlovanje: predsed-
nik skupščine Ciril Žmaher, predsed-
nik izvršnega odbora Viktor HrasAnik.
Samoupravna stanovanjska skup-
nost: predsednik skupščine Anton Jan-
čič, predsednik izvršnega odbora Fani-
ka Ulaga.
Skupnost socialnega skrbstva: pred-
sednik sktipščine Alojz Recko, pred-
sednik izvršnega odbora Nevenka
Cmok.
Temeljna telesnokultuma skupnost:
predsednik skupščine Miran Koren,
predsednik izvršnega odbora Polde
Škorjanc.
Za možne kandidate za najibolj od-
govorne funkcije v občinski skupščini
pa so evidentirali:
Za predsednika skupščine občine
Staneta Lesniko, za podpredsednika pa
Petra Hlasteca. Za predsednika Izvrš-
nega sveta je bil zglasovan predlog za
Borisa Križmančiča. Za predsednika
zbora krajevnih skupnosti so eviden-
tirali Ivana Centriha, za predsednika
družbenopolitičnega zbora pa Francko
Vidovič, medtem ko so za predsednika
zbora združenega dela evidentirali dva
možna kandidata, in sicer: Viktorja
Hrastnika in Sergeja Šešerka.
O vseh izglasovanih predlogih se
bodo seveda odločali občani na temelj-
nih kandidacijskih konierenoah.
CELJE:
Na skupnem aasedanju občinske
konference SZDL in občinskega sveta
ZSS, ki je bilo pred tednom dni v
Ctelju, so sprejeli tudd ixredlog eviden-
tiranih možnih kandidatov za vse naj-
odgovornejše fimkcije v občini. Tako
so za predsednika občinske skupščine
evidentirali Jožeta Marolta, za pred-
sednika iOTršnega sveta Venčeslava Za-
lezino, za podpredsednika občinske
skupščine Ivico Bezlajevo, za pred-
sednika zbora združenega dela Jožico
Farčnik, za predsednika zbora krajev-
nih skupnosti Marjana Ašiča in za
predsednika družbenoi>olitičnega zbora
Borisa Rosino. Obenem so na zaseda-
nju sprejeli še listo evidentiranih kan-
didatov za najodgovornejše funkcije v
samoupravnih interesnih skupnostih.
Tako so za predsednika skupščine
skupnosti stanovanjskega gospodarstva
evidentirali Marjana Belleta, za pred-
sednika izvršnega odbora te skupnosti
Mira Medveda, za predsednika skup- ,
ščine skupnosti za zaposlovanje Fran-
cija Sredovnika, za predsednika izvrš-
nega odbora pa Marijo Marulec, za
predsednika skupščine raziskovalne
skupnosti so evidentirali Mira Janči-
gaja, za predsednika izvršnega odbora
pa Srečka Naraksa, za predsednika
skupščine skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja Milana Loštr-
ka, za predsednika Izvršnega odbora
pa Ivana Zmaherja, za predsednika
zdravstvene skupnosti Franca Horvata,
za predsednika izvršnega odbora pa
Alojza Potočnika, za predsednika skup-
ščine skupnosti otroškega varstva so
evidentirali Slavo Vučajnkovo, za pred-
sednika izvršnega odbora Jo^ta Ume-
ka, za predsednika skupščine skupno-
sti socialnega varstva Ireno Bončina,
za predsednika izvršnega odbora pa
Romana Bobna, za predsednika skup-
ščine kulturne skupnosti Alekso Gaj-
šek-Krajnc, za predsednika izvršnega
odbora pa Staneta Mrviča, za pred-
sednika skupščine telesnokultume
skupnosti Aleša lica, za predsednika
izvršnega odbora Bojana Planinska,
za predsednika skupščine izobraževal-
ne skupnosti so evidentirali Franca
Berginca, za predsednika izvršnega
odbora Jožeta Geršaka, za predsednika
skupščine skupnosti socialnega skrb-
stva so evidentirali Lojzeta Pavlica in
za predsednika izvršnega odbora Fa-
niko Jugovič, Na skupnem zasedanju
sindikatov in Socialistične zveze so po-
trdili tudi listo kandidatov za družbe-
nopolitični zbor občinske skupščine.
Evidentirani možni kandidati za ta
zbor pa so: Jože Marolt, Ljudmila
Terček, Tone Rožman, Milan Bred,
Tončka Mešl, Majda Meštrov, Viki
Krajne, Tine Cerčnik, Vitomir Ju.ško-
vič, Majida Trogar, Stane Mele, Janez
Golouh, Dušan Jug, Dora Moliorko,
Rudi Stopar, Erna Vrabič, Boris Ro-
sina, Tone Zimšek, Milena Stifter, Ka-
rel Stoko-vnik, Justa Tavzes, Edvard
Gole, Miha Petan, Minka Vouk, Tone
Grm, Milan Pivec, Boris Petrina, Rajfa
Janevič, Zlata Stok in Cvetka IMačkov-
šek.
Vsi ti evidentirani' predlogi bodo se-
daj v javni razpravi v vodstvih drož-
benopolitičnih organizacij v celjski
občini in v temeljnih samoupravnih
sredinah, do njih pa se bodo oprede-
lili tudi na vseh temeljnih kandidacij-
skih konferencah.
■ds
4. stran — NOVI TEDNIK
Celle, 2. februarja 1978 — štev 5.
NALOŽBA V »KONITU«
ODSLEJ 2400 TON UMETNEGA USNJANA LETO
Pretekli teden so v Konusu
▼ Slovenskih Konjicah slavili
novo delovno zmago. V te-
meljni organizaciji Konit so
pognali nove stroje za proiz-
vodnjo umetnega usnja in s
tem uresničili eno najbolj iz-
postavljenih nalog, ki so jo
zapisali v svoj srednjeročni
razvojni načrt.
Temeljna organizacija Ko-
nit proizvaja umetno usnje
na dveh proizvodnih linijah.
Na prvi — diskontinuirani li-
niji ~ Ì2>delujejo delavci Ko-
nusa umetno usnje za opetni-
ce v čevljarski industriji, na
drugi — kontinuirani liniji —
pa imietno usnje za galante-
rijsko industrijo. Z novo na-
ložbo so temeljito obnovili
prvo proizvodno linijo, ki je
bila že povsem dotrajana in
)e povzročala precejšnje stro-
ške zaradi nenehnega popra-
vila strojev. Pri tem .'¡o v ce-
loti zamenjali dosedanjo opre-
mo in tehnologijo ter jo na-
domestili s tehnološko opi'e-
mo firme Preudenberg.
Novi tehnološki postopek
je seveda vnesel veliko pred-
nosti v proizvodnjo umetne-
ga usnja za izdelavo opetnic.
Predvsem je to zelo mehanizi-
ran postopek, ki zagotavlja
enakomerno kakovost in de-
belino umetnega usnja. Tako
omogoča upwrabo avtomatov
pri proizvodnji opetnic, kar
bo v končnem izračunu pri-
neslo večje prihranke v pro-
izvodnji. Prihranki bodo tudi
zaradi cenejše porabe suro-
vin, zaradi manjše porabe ke-
mikalij in tudi zaradi manj-
šega števila zaposlenih (doslej
je na prvi liniji y Konitu de-
lalo 78 delavcev, po njeni ob-
novitvi pa jih je tam zapo-
slenih le še 30). Ob vsem tem
se bo močno povečala proiz-
vodnja umetnega usnja in si-
cer Od sedanjih 22(X> ton na
24(X) ton letno, bistveno pa se
bo izboljšala kvaliteta proiz-
voda, ki bo zagotovila še več-
jo konkurenčnost Konita na
inozemskih tržiščih.
Naložbo v Konitu so s soli-
darno združenimi srîKistvl po-
krili vsi t02)di Konusa, tako
da bodo skladno z vloženim
deležem tudi participirali pri
novoustvarjenem dohodku ob-
novljene temeljne organizaci-
je. Sicer pa je celotna rekon-
strukcija proiOTodne linije za
izdelavo umetnega usnja in
opetnic veljala Konus preko
šestdeset milijonov dinarjev.
DAMJANA STAMEJCIC
JAVNA RADIJSKA ODDAJA TOKRAT V CELJU
SKUPAJ S TKANINO
PRIREDITEV BO 12. 2. V NARODNEM DOMU
Prvo letošnjo javno radijsko oddajo
bomo pripravili v Celju in to v nedeljo,
12. februarja ob 10. uri dopoldne v veliki
dvorani Narodnega doma. Pokroviteljstvo
nad oddajo, ki jo po različnih krajih celj-
skega območja prirejamo že vrsto let, je
tokrat prevzela TKANINA, TOZD malopro-
daja.
Pri organizaciji letošnje prve javne ra-
dijske oddaje smo se odločili za nekaj no-
vosti, poleg tega pa bo sam program veli-
ko bolj "pester, kot na prejšnjih podobnih
oddajah. V prvem delu (direktni prenos)
se bo predstavila cela plejada raznih kul-
turnih ustvarjalc&v, tako da bo resnično
vsak prišel na svoj račun. Zaenkrat naj
omenimo samo nastop dveh: to je harmo-
aikarskega orkestra Svobode iz Celja, ki
letos slavi 25. letnico obstoja in uspešne-
ga delovanja ter narodno zabavnega an-
sambla Vikija Ašiča, ki je tik pred koncem
lanslcega leta po vseh uspehih na koncer-
tih in pri snemanju plošč nastopil tudi
pred predsednikom Titom z njegovimi so-
delavci na Brdu pri Kranju. Poleg bodo
še recitatorji pa pevski zbor »Ivana Can-
karja«, člani SLG Celje ter nenazadnje
gost — pevec zabavne glase. V drugem
delu pa pripravljamo tako kot vedno tu-
di nagradno igro. Torej gre resnično za
prireditev, ki si jo bo verjetno ogledati.
Pretprodaja vstopnic je od danes (četrtek,
2. februarja) dalje v podružnici CGP DE-
LO, Trg V. kongresa Celje.
CELJE
KORAK V SODOBNOST
ODPRT JE DRUŽBENI RAČUNALNIŠKI CENTER
Otvoritev računalniškega
centra, v petek, 27. januarja,
je tudi potrdilo uspešnega
dela Poslovne skupnosti in
seveda vseh tistih kolektivov,
ki so SÖ odločili za skupno
pot, za skupna vlaganja tudi
na tem področju. Zaenkrat
povezuje ta skupnost osem
kolektivov. Toda, vrata so od-
prta na široko. Tudi za druge.
»Celjski družbeni računal-
niški center je dosežek za-
»zete politike in velike druž-
bene zrelosti,« je med drugim
v govoru na otvoritveni pro-
slavi poudaril prof. dr. Milan
Osredkar, predsednik repub-
liškega komiteja za znanstve-
no in raziskovalno delo.
Otvoritveno svečanost so iz-
koristili še za podpis druž-
benega dogovora o sodelova-
nju rrtód celjskim in repub-
liškim računalniškim cent-
rom, ki je v prizadevanjih za
poenotenje tega dela, za zdru-
ževanje sredstev, pomemben
premik tudi v republiškem
merilu.
Na slavnosti je najprej
spregovoril dipl. inž. Tone
Zimšek, predsednik kolegij-
skega poslovodnega organa
Razvojnega centra, za njim
pa je o delu Poslovne skup-
nosti in njenem namenu, ki
se ne končuje z otvoritvijoj
centra, govoril Edo Klovarj
predsednik poslovnega odbtH
ra Poslovne skupnosti drm
benega računalniškega cent
ra. In končno je o pomembi
nosti tega koraka za Celje
in republiška prizadevanja o
povezovanju na tem podroò
ju spregovoril še prof. dr
Milan Osredkar.
Zadnje dejanje na tej slav
nosti (na posnetku zpraj)Je
opravil Tone Primožič, čla:
kolektiva Razvojnega centд
ki je s pritiskom na gumi
pognal v obratovanje drags!
cene stroje.
M. BOŽIi
ŠENTJUR — CIVILNA ZAŠČITA
^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^ ^^^ ^^ ^^ ^^ ^^ j ^^ ^^
SODELOVANJE Z OBČANI JE IZREDNO DOBRO
Občinski štab za civilno za-
ščito Šentjur je imel pred
dnevi prvo razširjeno sejo v
letošnjem letu, in sicer sku-
paj s predstavniki štabov ci-
vilne zaščite krajevnih skup-
nosti. Ob tej priložnosti so
trem štabom civilne zaščite
kračevnili skupnosti ^»delili
priznanje Pokrajinskega od-
bora za zahodno Štajersko za
dobro delo in sodelovanje
pri jKiruženi vaji Planina 77.
Prizaianja 90 dobili: občinski
Stab oivi'lne zaščite Šentjur,
kra<jeivna skupnost Slivnica
tn krajevna skupnost Plani-
na. Skupščina občine šent-
>ur pa je podelila priznanja
trinajstim posameznikom,
prav tako za uspešno delo na
področju civilne zaščite. Med
odlikovanimi je tudi načel-
nik občinskega štaba za ci-
vilno zaščito Martin AVŽ-
NER. Z ni'tim pokramljajmo
o delu na tem področju.
»Vaja Planina 77 je bila za
vse štabe, za vsakega posa-
meznika velika preizkiišnja,
кајне?«
Res je. Toda vse naloge
smo zmogli, ker je bilo naše
sodelovanje na najvlš:em ni-
voju in ker smo pri prebival-
cih naleteli na veliko pomoč
tn razumevanje. Na izkušnjah
iz te vaje smo na minuli se-
ji začrtali tudi program dela
za v prihodnje.
»Kako ste si zastavili pro-
gram dela?«
Za začetek smo si zasta-
vili nalogo, da moramo pove-
čati Steviao naših članov. Res
nas je skoraj 1300, vendar
menim, da še vedno prema-
lo. Se bolje moramo organd-
zi'ixati in tz!f>0!pokiiti naša red-
na predavanja in se tesno
povezati in seveda tudi sode-
lovati z organizacijami zdru-
ženega dela na področju ob-
čine.
»Kako navezujete stike s
prebivalci?«
Prek številnih predavanj s
področja družbene samozašči-
te. Nobenih težav nimamo pri
tem. Ljudje redno prihajajo
na taka predavanja in jih
tudi z zanimanjem spremlja-
jo. Opažamo, da je naše so-
delovanje s prebivalci I»
združeni vaji še tesnejše. Tu-
di delo v posameznih štabih
Je bolj zaživelo. 2elim, da bi
s ta.ko za;?na(nostjo delali tu-
di v prihodnje, saj bomo le
tak» skupno uresničili naš
srednjeročni program dela.
»Pa vendar se pri svojem
delu srečate tudi s težavami.«
Moram reči, da so te teža-
ve predvsem tehničnega zna-
čaja. Zaenkrat še nimamo za-
dostne opreme, zato še bolj
težimo za realizacijo srednje-
ročnega programa. Naša teh-
nično rešefvalna oprema je
namreč precej pomanjkljiva.
»Koliko je pravzaprav šta-
bov civilne raščite v občini?«
Enajst jüi dela po krajev-
nih skupnostih, pet pa po
posameznih organizacijah
združenega dela. Moram pa
reči, da tisti po krajevnih
skupnostih delajo več in bo-
lje.
»Kakšen je odstotek mladih
In žena, ki so vključeni v de-
lo civilne zaščite?«
Tudi na tem področjii se
ne moremo prito^ati, kajti
vse več je mladfh, ki priha-
jajo v naše vrste, kar nas
Se posebej veseli. V enotah
za prvo pomoč pa seveda
prevladujejo ženske.
»Vaše želje?«
Rekel bi, da moramo na
pridobljenih izkušnjah gradi-
ti naprej in še tesneje sode-
lovati. Menim, da je prav, če
bomo v prihodnje nekatere
naše interese, zlasti za teh-
nično opremo, zdi-uževali z
gas'lskim društvom. Tudi
marsikak dinar bi prihranili.
MATEJA PODJED
DANES NA RADIU CELJE
o VOUTVAH
Danes pioipwldne bo na Radiu (^Ije oddaja »v ža-
vcM, v kateri bo kot gost oddaje sodeloval Tone Rož-
man, sekretar občinske konference SZDL v Celju.
Tema oddaje bodo bližnje volitve in pa seveda ves
sklep vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih pri-
prav nanje. Ce želite karkoli izvedeti v zvezi z vo-
litvami, nas lahko popoldne med 16.30 in 17.30 po-
kličete v studio Radia Celje po telefonu na številko
22-309.
ZORAVILISCE ћОВШп SLATINA:
PQLOmNA ZASEDEHOST
Od skoraj 750 ležišč, kolikor jih premorejo v Zdrav
lišču Rogašlca Slatina, je te dni zasedenih nelcaj več kc
polovica. Ta ugotovitev pa seveda ne velja za hotel D<
nat, ki ima le še 26 prostih ležišč, sicer pa smo na sk(
rajda 100 odstotno zasedenost hotela že navajeni. Na spie
šno lahko rečemo, da so s takšnim stanjem v Rogašl
kar zadovoljni, le z zabavo so bolj na kratkem.
Kot je že običajno, si lahko privvDščite plesno glasb
v restavraciji Pošta, za mlajše pa je poskrbljeno v disc
baru na izletniški točki Bellevue. Za umirjene gost-e b
vsekakor najbolj prijetno v hotelu Donat, kjer so vsa
dan na programu klavirski koncerti.	S. R
Celje, 2. februarja 1978 — štev. 5
NOVI TEDNIK — stran 5
ŠEMPETER
LETOS PR: jami pekel nov TURISTIČNI DOM
Sedemnajsti redni občni
zboT Turističnega društva
gempeter v Savinjski dolini
Je potekel v гтатепји dveh
pomembnih obletnic, ki se
navezujeta na društveno delo:
oa 25-letnico najdbe prvega
spomenika v okviru Rimske
nekropole ter pete obletnice
otvoritve jame Pekel.
Kot antični park, je tudi ja-
ma Pekel odprla kulturnemu
jn izletniškemu turizmu v
Šempetru široka i)ota. Tako
je Antični park od 1960. leta
dalje, ko Je bil odprt, obiska-
lo 191.711 ljudi, jamo Pekel
pa od 1973. leta naprej sku-
paj 11.3.487. Glede na število
obiskovalcev je Antični рагк
na petem mestu med muzeji
v Sloveniji, jama Pekel pa na
tretjem.
»Lani smo pričeli z gradnjo
brunarice pri jami, ki jo bo-
шо odprli maja letos. Z otvo-
ritvijo brunarice in vzhodne-
ga dela Antičnega parka, bo
zaključeno obdobje, ki bo po-
kazalo sadove dolgoletnega
uspešnega in načrtnega dela.
To bo pomembna delovna
zmaga našega društva ob pod-
pori članov s prostovoljnim
Predsednik Ivo Kuhar po-
roča na občnem zboru o de-
lu turističnega društva ...
Foto: T. Tavčar
delom, saj se število prosto-
voljnih delovnih ur že bliža
številki 10.000,« je med dru-
gim v F>oročilu na zboru, po-
I udaril predsednik Ivo Kuhar.
Sempetrsko turistično druš.
tvo Dovezuje 319 članov in 20
mladincev. Delovno področje
pa sega vse do tako imenova-
nih cvetličnih akcij do spod-
bujanja k urejevanju zelenic
in s tem okolja na sploh, od
upravljanja Antičnega parka
do skrbi za jamo Pekel, od
turistične propagande do or-
ganiziranja kmečkega turiz-
ma in sploh turistične aktiv-
nosti na tem območju itd.
Zdaj je v pripravi gradivo
za izdajo Vodnika po Šempe-
tru, ki bo zajel zgodovinski
razvoj kraja, Nekropolo v zve-
zi z rimsko dobo, kraško ja-
mo Pekel in izlete v okolico
Šempetra.
Obnovili so rimsko cesto v
širini šestih in v dolžini tri
sto metrov. Ta dela še niso
končana in se bodo nadalje-
vala letos. Mimo tega so lani
pričeli z gradnjo turističnega
doma pred jamo Pekel. Tudi
ta dela gredo h koncu in ra-
čunajo, da bodo lep dom, ki
bo veljal okoli 550.000 dinar-
jev, odprli maja letos. S tem
pa Seveda delovnih načrtov nI
konec.
Kot rečeno so redni občni
zbor izkoristili še za to, da
so ocenili petletno delo pri
jami Pekel. Prav zato so po-
delili 63. svojim članom, ki
so opravili pri jami po več
kot dvajset prostovoljnih de-
lovnih ur posebna priznanja.
Toda, med udarniki so tudi
taki, ki imajo več kot tisoč
ur (Prane štorman in Ivo
Kuhar), zatem Martin štor-
man, ki jih je opravil 417, da
ne govorimo o tistih, ki imajo
po dvesto in več oziroma več
kot sto ur.
Posebna priznanja so izro-
čili tudi najbolj uspešnim go-
jiteljem cvetja ter tistim, ki
so dosegli najboljše rezultate
pri urejevanju zelenic, oko-
lja itd.
Zbor je u.spel in pokazal,
da sodi društvo med najbolj
delavne pri nas. Zato ni na-
ključje, da je to odliko po-
udarila tudi beseda v razpra-
vi:
ZOR.\N VUDLER, glavni
tajnik (Celjske turistične zve-
ze: »Malo je turističnih druš-
tev, ki se lahko postavijo s
takšTK) delovno bilanco, s to-
likšnim številom prostovolj.
nüi delovnih ur. Po vsem tem
ste za zgled, kako je treba de-
lati!«
J02E JAN, predsednik Iz-
vršnega sveta skupščine ob-
čine 2alec: »Dosegli ste izred-
ne uspehe, velike rezultate
zato, ker ste se dela lotili z
zavzetostjo, z ljubeznijo do
turizma do svojega kraja, do
skrbi za urejeno okolje!«
Da, In kot je dejal predsed-
nik sveta krajevne skupnosti,
Janič, se je Šempeter po za-
slugi turističnega društva vpi-
sal v slovensko kulturno in
turistično zgodovino.
M. BOŽIO
ALI JE CELJE TURISTIČNO MESTO?
ZAPISI IZ POPOTNE MALHE
Zastavljeno vprašanje: »Ali
je Celje turistično mesto?«
bralci gotovo niso prezrli. In
prav je, da se vprašanje ne
nana^ samo na delavce v oz-
kem krogu. Tudi drugi lahko
odgovarjajo.
Celje je tudi važna izhodiš-
čna točka k ostalim pomemb-
nim turističnim krajem. Na
pot torej!
Znašel sem se pred želez-
niško postajo. Namenil sem
se v priznano zdravilišče pod
vznožjem Paškega Kozjaka.
Torej iz Celja v Dobrno z av-
tobusom. Najprej sem se pre-
pričal, da stoji avtobus za to
smer na postajališču številka
ena. Sreča, ni se ml treba iz-
gubljati v mravljišču voznih
trdnjav, parkiranih po vseh
kotih.
Do odhoda imam Se toliko
časa, da stopim v mesto. Pa
sem moral med tem potepa-
njem tudi na človeško potre-
bo. Vprašam. »2al, v (3elju
jih ni veliko. Pa bi zelo po-
trebovali vsaj enega, če ne
več. Pred leti so ga prevažali
na pustnem karnevalu. Kje so
ga pustili, nihče ne ve,« mi
pojasni možakar — Celjan.
Primoran sem se zateči v
najbližjo restavracijo. Bom
pa tam opravil. Ce ne bi sli-
šal tudi znanega celjskega na-
rečja, bi sodil, da sem nekje
oa jugu. Stene tega prepotre-
bnega prostora krasijo naj-
različnejši uvoženi portreti in
2 njimi »duhoviti« Izreki. Kon-
čal sem. Cistilkl odrinem ko-
vanec. Odhitim. Iz avtomata
hočem spotoma si kupiti še
zavojček cigaret, pa nI nikjer
nobenega.
Na postaji potniki že čaka-
jo. Pripelje tudi avtobus.
Prtljago moram oddati v prt-
ljažnik. To pa Je usodno. Za-
me ni več praznega sedeža.
Med ix)tniki Je največ mla-
dih. Zadovoljiti se moram s
stojiščem. Vendar imamo tro-
hico upanja, da bo kdo le
ozrl mojo osivelo glavo. Nič.
Stojim.
Peljemo se. Oko se mi ra-
dovedno ozira naokrog. V mi-
slih imam turistično malho
za Novi tednik. Ob Maribor-
ski cesti nekaj porušenih hiš.
Kot med vojno. Na Spodnji
Hudinjl kupi odpadnega ma-
teriala. Z enega takšnega me-
sta se vali črn dim. Mož se-
žiga stare avtomobilske gume.
Otroci skačejo okoU njega.
Skofja vas. Most čez Hudl-
njo. Voda čista. Na desni stra-
ni skromna, toda prikupna
reklama za Roglo,
V Strmcu se avtobus neko-
liko izprazni. Zdaj lahko se-
dem. 2e od daleč zagledam
znameniti grad Lemberg. 2al,
ga po vojni nihče ne vzdržuje.
Po nekaj kilometrih vožnje se
prikaže razvalina Kačjega gra-
du. Nekoč sem slišal, da ga
bodo obnovili. Bo res tako?
Razcep ceste. Smerokaz: de-
sno Dobrna, levo Cmova. To
je nova in široka cesta. Sli-
šal sem, da si na tem mestu
prenekateri turist beli glavo.
Z železnim konjičkom želi v
Velenje. Na tabli pa je le
oznaka — Cmova. Podnevi
sprašujejo, ponoči prebujajo
bližnje stanovalce. Kje je pra-
va pot za Velenje?
Panoramo Dobrne krasi po-
nos krajanov: nova šola s te-
lovadnico. Izstopim. Zaželim
si domačega okrepčila. Pripo-
roča se gostišče Triglav, Ne-
davno so gostilno pri Lovcu
zaprli, škoda. Bila je prijet-
na. No, pa tudi v Triglavu so
me dobro postregli, čeravno
je bila pri točilni mizi gneča.
Kjnalu naletim na zgovorne-
ga domačina. Bahavo ml raz-
kazuje načrt In začetek grad-
nje novega hotela. Da, od pr-
ve svetovne vojne In nekaj let
po njej se tod nI nič premak-
nilo. Vredno si je ogledati tu-
di »Zajčevino«. Toda, o tem
rajši molčim. Športnih igrišč
ni. Kegljižče je opuSčeno. Goz-
dna sprehajališča kličejo po
obnovi. Veliko pogojev za
kmečki turizem. Toda, zakaj
ga ni?
Narava na Dobrni je enkrat-
na. Iz nje puhti zrak, kakršne-
ga pogrešajo stotisočl. Mest-
no ropotanje nadomešča ptič-
je petje. Toda, lahko bi na-
pravili še dosti več.
OČI sem napasel, počutim
se bogatejšega. Popotna mal-
ha je polna.
S. M.
KONJICE:
VODILNI v
SKUPŠČINAH SIS
v konjiškil občini so sprejeli pred-
log evidentiranih kandidartov tudi za
vodilne funkcije v skupščinah samo-
upravnih interesnih skupnosti. Tako
so za predsednika skupščine Izobraže-
valne skupnosti evidentiran Viktorja
Jagra, za predsednika izvršnega odbo-
ra Jožeta Kokota, za predsednika
skupščine Ikultume skupnosti Bogroimi-
al Fogelzaiiga, za predsednika izvršne-
ga odbora pa Marijo Menih, za pred-
sednika skupščine telesnokultujne
skupnosti Toneta Obrula, ва piredsed-
nika izvršnega odbora Jožeta Koširja,
za predsednika Efcupščine zdravstvene
skupnosti Lojzeta Korošca, za pred-
sednika izvršnega odbora Marijo Poli-
čar, za predsednika skuipščdne skup-
nosti otroškega varstva Zlato Kopriv-
nik, za predsednika iznrršnega odbora
Roziko Sodin, za predsednika skupšči-
ne sücupnostl socialnega skrbstva Ma-
rinko Hascbihel, za predsednika iz-
vršnega odbora Jožeta Hlačarja, za
predsednika Skupščine skupnosti. soci-
alnega varstva Majdo Vida ^a pred-
sednika izvršnega odbora Roberta
Kovšeta, za predsednika skupščine ra-
ziskovalne skuipnostl Draga Klimo, za
predsednika Izvršnega odbora Tugomir-
ja Pokoma, za predsednika stanovanj-
ske äkiipnostl Jožeta Gajška, za pred-
sednika izvršnega odbora Janka Ko-
vača, za predsednika konference dele-
gacij skupnosti za zaposlovanje Vlada
Pratnemejra in za predsedniika konfe-
rence delegacij skupnosti invalidskega
in pokojninskega zavarovanja Leona
Lazarja.	-ds
100
KMEČKIH
ŽENSK
Danes priobčujemo že drugi kupon, ki je
lahko vaš »potni list« za udeležbo v našem tra-
dicionalnem izletu »100 kmečkih žensk na mor-
je«. Pogoji ostajajo, kot so bili zapisani zadnji-
krat: kandidatka mora biti kmečka žena, da še
ni bila nikoli na morju in da zbere pet zapovrst-
nih kuponov, ki jih objavljamo v Novem tedniku.
Tokrat priobčujemo že kupon številka 2. Naj
ponovimo!
Izlet bo v drugi polovici marca, torej v okviru
praznovanj dneva žena. Potovali bomo do Rovi-
nja. Prijavljene bomo, kot vsako leto, izžrebali,
saj je prijav vedno po osem do devetkrat več
kot je prostorov v avtobusu.
In še nekaj! Za organizacijo izleta je letos
odgovoren Milenko Strašek, urednik naše kme-
tijske strani.
100 žensk-bralk Novega tednika na izlet na
morje. Kupon izrežite In shranite. Vsi kuponi 1,
2, 3, 4 in 5 morajo bit! poslani skupaj s prijavo
na izlet, če se boste odločili potovati z nami.
6. stran — NOVI TEDNIK
Celle, 2. februarja 1978 — štev 5.
ZK V ŠMARSKI OBČINI
SEKRETAR OBČINSKE KONFERENCE ZK MILAN PUGELJ
O PREDKONGRESNIH PRIPRAVAH
Komunisti šmarske ob-
čine so na nedavnih volil-
nih konferencah in po
ocenah, ki so nastale, oce-
nili delo in pa nekatera
ključna vprašanja, ki jih
bo treba v tem predkon-
gresnem obdobju razreši-
ti. Volilne konference so
hkrati dale tudi pregled
najpomembnejših nalog.
Ena osnovnih nalog
vseh šmarskih komunistov
je nadaljevanje družbeno
ekonomske preobrazbe od-
nosov. Ne gre le za to,
da so do predvidenega
roka sprejeh vse potreb-
ne samoupravne akte, gre
predvsem za vsebinsko
dopolnitev teh dokiunen-
tov, ki jim je treba vdah-
niti življenjsko silo. Vse-
kakor je najvažnejše v
tem trenutku, da povsod
v občini dokončno urede
delitev dohodka po de-
lu. Slehernemu komunistu
mora biti jasno, je v po-
govoru pKXidaril Milan Pu-
gelj, da je ta preobrazba
odvisna od njihove inicia-
tive in dela, četudi lahko
rečejo, da so veliko nare-
diU.
Precejšen korak, to pa
je obveznost budi za v bo-
doče, so naredili na pod-
ročju izobraževanja. Tudi
odziv je bil dober. Bodo-
če kandidate bodo morali
izobraževati na bolj do-
sleden, konkreten način.
Ko govorimo o proble-
mih, je poudaril šmarski
sekretar 2K, ne moremo
mimo nezadovoljivega od-
stotka članov ZK iz vrst
kmetov. Takšno stanje je
posledica prešibkega de-
lovanja komunistov v kra-
jevnih skupnostih, četudi
bi ne mogli reči, da se
kmet ne počuti predane-
ga ciljem ZK. Zlasti bodo
morali posvetiti yeč po-
zornosti svetom krajevnih
skupnosti, doseči drugač-
no vsebino v odnosih, pri
pK>vezovanju ljudi v kra-
jevne skupnosti, obraču-
nati z lokalizmi, ki so bi-
li in so ponekod še izrazi-
to močni.
Poseben splet vprašanj
odpira resolucija o razvo-
ju občine za letošnje leto.
Milan Pugelj je dejal, da
se bo treba zlasti okoli
splošne in skupne porabe
enkrat za vselej temeljito
pogovoriti in dogovoriti in
dati konkretne smernice.
Vprašati se bomo morali,
ali ta poraba presega ci-
lje in smotre in zelo real-
no oceniti, kje smo in kaj
zmoremo, ne pa da se
venomer vrtimo okoli osi.
Prav tako se bo treba do-
govarjati o združevanju
sredstev.
V Šmarju menijo, da se
bo slej ko prej treba do-
govarjati glede skupnega
razvoja s sosednjimi ob-
činami, s Celjem, Vele-
njem, Krškim, skupno na-
črtovati, se sporazumevati
o skupnih potrebah. Te
vezi so bile v preteklosti
šibke. Brez takšnega po-
vezovanja si sedanjega tre-
nutka ne moremo zamiš-
ljati.
Pomemben i>oudarek ▼
aktivnosti predkongresne-
ga obdobja pa bo na-
menjen vprašanju kad-
rov. Neustrezna kadrovska
struktura, nezanimanje ab-
solventov fakultet za za-
poslitev v domači občini.
pomanjkanje kadrov na-
sploh, to so vprašanja, ki
so prisotna že več let.
Proces integracij je kon-
čno tudi v šmarski občini
dobil dokončno veljavo in
pomen, s tem pa tudi že
prve rezultate, ki so vzpo-
dbudni. Kljub nekaterim
odklonom. Je za zaključek
poudaril Milan Pugelj,
nam je vendarle uspelo
prebroditi staro miselnost
in dokazati ï>omembnost
integracijskih procesov.
Združili smo šolstvo; do
kvalitetnih premikov Je
prišlo v gospodarstvu; v
usmerjenem izobraževa-
nju; letos se bodo po vsej
verjetnosti združile še Ste-
klarna in Steklarska šola;
o združevanju pa bodo
gotovo premišljevale še
nekatere delovne organi-
zacije.
Predkongresno obdobje
pa bo vsekakor tudi vzpod-
buden razlog za urejanje
nekaterih zadev v samo-
upravnem organiziranju v
krajevnih skupnosti, tukaj
mislijo predvsem na ob-
seg posameznih krajevnih
skupnosti. Ce bomo ugo-
tovili, da je kakšna kra-
jevna skupnost glede na
dosedanje izkušnje preve-
lika ali premajhna, bomo
seveda storili ustrezne ko-
rake, Je dejal ob koncu
Milan Pugelj v pogovoru
o predkongresni aktivno-
sti šmarskih komunistov.
MILENKO STRAŠEK
VESELJE NA SJHUČEH V PREBOLDU
Skoraj ra biio šole, dru-
itva Partizan аИ šolskega
športnega društva, ki ne bi v
teh dneh pripravili tečaj za
jjačetnike smučanja ali nada-
ljevalnega. Pri novi vlečnici
T Preboldu eo ee tečaji šol
iz žalske občine pa tudi iz
drugih občin celjskega ob-
močja vrstili kar od jutra
do večera. Stiri tečajniki iz
osnovne šole Antona Aškerca
Rimskih Toplic, ki so se
prišli učit na to smučišče,
so nam povedali.
ANDREJ MEJAC: »IVIoji pr-
vi koraki na smučeh so bi-
li doma v Rimskih Toplicah,
ker pa nimamo vlečnice, je
naša šola pripravila tečaj tu
v Preboldu. Za tečaj se r»as
je prijavilo 20, vozimo pa se
sem 5 kombijem vsak dan.«
SONJA 2VEPLAN: »Stara
sem deset let in se zelo ra-
da smučam. Za tečaj sem ee
prijavila zato, ker nekaterih
smučarskih veščin še nisem
znala. Učita nas dva vičitelja
smiučanja in zdi se mi, da
se bomo na tem tečaju kar
precej naučili.«
BOJAN IVŠEK: »Do smu-
čanja imam vejelije, zato sem
se tudi prijanril na tečaj. Rad
bi bolje znal voziti tudi po
bolj strmih smučiščih, saj je
šele tam smučanje res pravi
užitek. Skoda le, da doma
nimamo v bližini nobene vleč-
nice.«
MARJANA SLUGA: »Tečaj,
ki traja teden dni, bo pre-
hitro mimi. Po mojem se bo-
mo kar precej naučili, pri-
jetno i)a je tu predvsem za-
to, ker je smučišče lepo ure-
jeno in v hrib ni treba pe-
šačiti. Nekaj takega bi nam
tudi v Rimskih Toplicah ze-
lo prav prišlo.«
Tekst in foto: T. Tavčar
ŠENTJUR
A BO ŠE VEDNO PREMAJHEN
v šentjurski občini se res-
da ne morejo pohvaliti s tem,
da je mreža vzgojno varstve-
nih oddelkov dovolj nago-
sto Ln enakomerno razpK>reje-
jena po posameznih krajev-
nih skupnostih, a vendarle
se trudijo, da bi bilo čim-
prej tako. Potrebe po orga-
niziranem varstvu se večajo
iz dneva v dan. Vse več mla-
dih staršev Je zaposlenih in
vse več se Jih tudi zaveda,
kako velikega pomena je za
njihovega otroka kolektivna
v2^oja v vrtcu. Osrednji
vzgojno varstveni zavod v
Šentjurju ima sicetr nekaj di-
slociranih oddelkov, a ven-
dar mnogo premalo. To zgo-
vorno povedo tudi številke.
V šentjurski občini so le
otroci, ki imajo možnosit
obiskovati vrtce. Povedano
še drugače: le 16 odstotkov
vseh otrok iz občine je vklju-
čenih v predšolsko dejavnost.
Najbolj je seiveda obreme-
njen vrtec v Šentjurju, ki bi
smel sprejeti le 120 otrok, pa
nudi zdaj streho in vzgojo
161 otrokom.
Torej ni naključje, da so
ob obstoječem vrtcu pred
dnevi pričeli delavci Marle-
sa postavljati montažni prizi-'
dek. Gradnja hitro napreJduJe
in v Šentjurju upajo, da bo
prizidek nared do začetka
aprila. S tem bi vrtec pride-
bil 4 igralnice, oziroma pro. i
stor 2a 75 otrok. Kot nam je
povedala ravnateljica zavoda
Milena Jan, i>otrebe po orga.
niziranem varstvu tudi po.
tem, ko bodo pridobili nove
prostore, ne bodo krite. Pro-
šenj, pravi. Je že zdaj veö
kot bo čez čas prostih mest.
Vrtec pa nestipno pričaku.
jejo tudi malčki in starši nj
Planini in njeni okolici. Vea
dar vse tako kaže, da bodo
morali i>očakati najmanj š«
leto dni, da se jim bo že-
lja uresničila.
Prav zaradi pomanjkanja
vrtcev v občini pa se Vzgoj.
no varstveni zavod Šentjur
tmdi, da bi staršem vsaj del-
no pomagal pri vzgoji otrok.
Zato organizira posebne vzgoj.
ne programe za tiste otro-
ke, ki niso v vrtcu, in si-
cer po posameznih krajev-,
nih skupnostih. Tako bodo a
to akcijo pričeli po počitni-
cah v Goricá pri Slivnici.
Spomladi pa bodo organizi.
rali 120-umi program za »ma-!
le šolarje«.	î
Starši zelo hvaležno spre.
jemajo tako pomoč vzgoje
in varstva in otroke v času,
ko traja začrtan program,
redno vodijo v vrtce.
M. PODJED
ŽALEC: 1127 KRVODAJALCEV
Na nedavni seji predsednikov osnovnih organizacij RK
so med drugim podali tudi poročilo o delu občinskega
odbora v letu 1977. Izredno pomembno je bilo delo na
področju usposabljanja članstva v splošnem ljudskem od-
poru ter družbeni samozaščiti. Delo na tem področju se
pričenja že pri najmlajših. Prav v teh dneh so na osnov-
nih šolah organizirah tečaje prve pomoči, žal pa ponekod
niso bili povezani s planinskimi sekcijami. Tečaji prve
pomoči so eden izmed predmetov planinske šole in pogoj
za pridobitev srebrnega maka pionir planinec. Tudi akcije
čiščenja okolja, ki Jih izvajajo mladi člani Rdečega križa
bi lahko povezali z akcijami planincev. V okvir te akcije
sodi tudi zbiranje odpadnega piapirja. Lani so ga zbrali kar
12 ton. Občinski odbor RK iz Žalca je v sodelovanju z
oddelkom za narodno obrambo organiziral začetni in obno-
vitveni tečaj za pomožne bolničarje, ki ga je obiskovalo
142 tečajnikov. Na občinskem tekmovanju iz prve pomoči
Je sodelovalo sedem članskih ekip, na republiškem, na
katerem je tekmovalo 57 ekip, pa je žalska osvojila od-
lično osmo mesto. Izredno uspešne so bile lani krvodar
jalske akcije. 1127 krvodajalcev je darovalo 295 litrov krvi.
Sicer pa so lani podeUli krvodajalcem 587 priznanj. Po-
sebno odlikovanje Je za 50-kratno darovanje prejela Alojzija
Zabavnik iz Tabora. Med delo v lanskem letu velja pri-
šteti tudi zbiranje oblačil, obdaritve socialno ogroženih
ljudi ter druge uspešno izpeljane akcije. Za svoje delo
je občinski odbor prejel posebno primanje sveta za nar
rodno obrambo pri žalski občinski skupščini.
FRANCI JEŽOVNIK
Celje, 2. februarja 1978 — štev. 5
NOVI TEDNIK — stran 7
MESTINJE — ROJSTNI KRAJ JAKOBA SKETA
LUČ BREZ LUČI
KRAJANI KORAKAJO V ZGODOVINO S SVOJO INDUSTRIJO
Mestinje. Kraj na križišču cest pro-
ti Rogaški Slatini, Celju in Podčetrtku.
Do nedavnega Mestinjčani niso imeli
niti šole, kaj šele, da bi v prejšnjih
stoletjih zgradili cerkev. Od ustanov,
ki smo jih na našem podeželju vajeni,
so imeli le gostilne in gasilski dom.
Na kratko, zgodovina je Mestinjčane
obšla, o njej priča le najdba kamnite
sekire, o naselbini v starem veku pa
odkopani temelji rimskih stavb. Vmes
pa kot da ni bilo nič.
Vso slavo in ugled jim je pobral
v preteklosti bližnji Lemberg, trg z
zgodovino in predvsem s hudomušnim
ljudskim izročilom, ki postavlja Lem-
beržane v precej smešno luč, na ka-
tero pa so danes bolj ah manj po-
nosni. Casi se spreminjajo.
V	Mestinju so se korenito spre-
menili in mirne duše lahko rečemo,
da v tem nemirnem kraju, na stičišču
cest, ki vodijo na vse strani Obso-
telja in ki je danes drugi najpomemb-
nejši industrijski center v šmarski obči-
ni, takoj za Rogaško Slatino, zgodovi-
no šele ustvarjajo.
ZIVUEHJSKI UTRIP
NAREKUJE INDUSTRIJA
V	krajevni skupnosti Mestinje, ki
združuje pet večjih krajev Mestinje,
Pijovce, Lemberg in Kartince ter Stra-
nje, je v dveh delovnih organizacijah,
v obratu SLOVINA in lesno predelo-
valni industriji, zaposlenih nekaj nad
štiristo občanov, omeniti pa velja še
nekaj obrtnikov, med njimi zlasti zna-
nega izdelovalca sadnih stiskalnic, na-
mestnika predsednika krajevne skup-
nosti Mestinje, Martina Straška.
Skupaj z Milanom Matkom, pod-
predsednikom šmarskega Izvršnega
sveta, navdušenim gasilcem in mestinj-
skim rojakom, smo zavili naravnost
k Strašku, pa ne med preše, ki so
dosegle sloves ne le v Sloveniji, pač
pa tudi izven nje, temveč v toplo
sobo njegove domačije.
Skozi okno Straškove domačije smo
opazili gradbišče, neometane zidove
precejšnje zgradbe.
»Gradimo kulturno prosvetno gasil-
ski dom, no, dom za vse, je opazil
naše pogledovanje Strašek. Denar smo
dobili iz potresnega sklada, kar pre-
cej pa bomo odrinili s samoprispev-
kom, ki ga bomo skorajda v celoti po-
rabili za to stavbo, ki letos še ne bo
končana, a je pomembno, da smo jo
sploh začeli graditi.
Tukaj, v Mestinju, se ne moremo
nikjer zbirati, kraj pa raste takorekoč
čez noč. Naše gasilsko društvo je eno
najbolj aktivnih v občini. Kup lovorik
smo pobrali, pa smo takorekoč na ce-
sti. Krajevna skupnost je pravzaprav
pri nas. Tu in tam se zbremo pri go-
stilničarju Strašku pa v sejni sobi les-
ne industrije. Dom je bil res nujnost.«
Tako bo, je navezal misli Matko,
novi dom pravzaprav začetek mestinj-
skega razcveta. Trgovsko podjetje Jel-
ša bo začelo prihodnji mesec graditi
skromnejši market z bifejem med Za-
ložnikom in Jezovškom, ki ga bodo
dokončali že letos, 4. ali 22. julija, za
praznik. Sedanja trgovina tega imena
ne zasluži. (Prepričali smo se na licu
mesta. Se strinjamo!).
Nekaj malega pa so v Mestinju,
kjer je kmetijstva bolj malo, čistih
kmetij pa še manj, štiri ali pet, na-
redili že prej. Lani so asfaltirali 1300
metrov makadama proti lemberškim
hudomušnežem, s katerimi pa dobro
sodelujejo in tudi nekdanji lokalpatri-
otizem so že umirili in celo že skoraj-
da odpravili. Tudi tukaj ni šlo brez
denarja občanov.
OBCANGV DINAR
JE POVSOD
»Drži kot pribito, je zagotovil Stra-
šek. Popravili smo tudi vse lokalne
ceste in sedaj imamo vsaj za nekaj
časa mir. Imamo 28 novih telefonskih
številk, nekaj pa jih je Še v rezervi.«
Strašek in Matko brskata po spo-
minu in privlečeta na dan podatek,
da se pripravljajo na ureditev kanali-
zacije skozi vse naselje, ki je sicer
delno že urejena, načrtujejo pa še asfal-
tiranje ceste do nove šole ...
Sedaj se je oglasila še Straškova
žena, ki je na to pripombo očitno ho-
tela nekaj reči.
»Odkar je v kraju šola (zgradili so
jo po potresu, op. p.), naselek doživ-
lja pravO pravcato renesanso. Vse, kar
se dogaja, se dogaja okoli šole in z
njo, pa tudi nanjo nihče ne pozabi,
rekla bi, da nas veže res dobro in pri-
srčno sodelovanje.«
Sola organizira proslave, ki so dob-
ro obiskane (vidi se, da so ljudje po-
trebovali prireditve!), šola nudi pro-
stor. Spomnijo nas na obdaritev sta-
rejših občanov za Novo leto, na odlič-
no pripravljeno proslavo ob dnevu JLA.
In ne pozabijo ob tem dodati, da so
se še posebej dobro odrezali v vojaški
vaji Planina 77. Vsa krajevna skupnost.
Brez izjeme.
želje, želje ... Trgovina (ta bo sko-
raj skoraj), avtobusna postaja, ki je
skorajda ni, pločnik, ki bi moral biti
in zaradi česar je cesta skozi Mesti-
nje življenjsko nevarna. Pa Lemberžane
bi radi do konca povezali z asfaltom
(da bi hodili ob nedeljah tjakaj na iz-
lete in obiskovali turistične kmetije,
kot je nekdo na pol zlobno na pol v
šali pripomnil, ko smo mu omenili.
da delamo reportažo o krajevni skup-
nosti.)
TRENUTNO
NAJPOMEMBNEJŠA
STANOVANJA
Ko smo se pogovarjali o problemih,
se pač nismo mogli izogniti stanova-
njem. Mestinje raste. Tako Bohor kot
Slovinov obrat nameravata povečati
svoje kapacitete in zaposliti nove ljudi.
Ti pa bi radi stanovali blizu delovnega
mesta. In končno, verjetno je, da bo
Mestinje v bližnji prihodnosti prido-
bilo še kakšno institucijo, ki bo spet
zaposlila ljudi. Potrebovali bi torej
bloke.
»Ja, bloki so naša pobožna želja,
je dejal Strašek in se spogledal z
Matkom, ki je bil enakih misli. Ljud-
je se vozijo od daleč.
Dogovarjamo se z Bohorjem, z les-
no industrijo. S Slovinom. Ničkaj da-
leč nismo prišli, četudi obe delovni
organizaciji kažeta razumevanje za na-
še probleme, saj so končno tudi nji-
hovi. Pred časom smo skupaj z Bohor-
jem urejali kanalizacijo pa cestno raz-
svetljavo.«
Razsvetljava? Saj imajo kar imenit-
no razsvetljavo v Mestinju, a kaj, ko
žarnice ne dajo od sebe niti za kanček
svetlobe.
Nekako sramežljivo sta nam Matko
in Strašek zaupala, da luč pač zato
ne gori, ker krajevna skupnost nima
denarja, da bi plačala elektriko in še
dodala, da tega ne bi napisali.
Vreča je skorajda venomer prazna.
Ven dosti jemljejo, vanjo malo pride
in tako bo elektrika še počakala na
boljše čase. Tokrat je na vrsti kultur-
ni dom. Pomembno je, Mestinjčani,
da imate kandelabre. Ti bodo letos go-
tovo še dražji, kot so bili lani.
Strašek je pač obrtnik in čas je
zlato: z Matkom smo krenili k Metodu
Cemoši, vodju TOZD Lesna oprema
Mestinje ali po domače Bohor. Zani-
malo nas je eno: kako sodelujejo s
krajem?
NIKOLI NISMO ODREKLI
POMOČI
»Dejal bi, da smo imeli posluh za
krajevne probleme, je ugotovil nasme-
jani Cernoša, in da se nikoli nismo
izmikali. Marsikaj smo naredili skupaj.
In še bomo. Tudi o stanovanjih se
bomo pogovarjali. Krajevna skupnost
nam je predlagala, da bi združevali
sredstva, 1 odstotek od osebnih dohod-
kov. Premislili bomo.
S kulturnim diomom in šolo bo Mestinje dobilo pomembna središča kralja.
МИал Matko: Mestioje ima i>eriiipe^v«
Martin Strašek: Zmanjkalo nam je de-
narja za elektriko.
Metad Cemoša: »Nikoli nismo odrekli
pomoči...«
Nameravamo urediti rekreacijski
center v neposredni bližini obrata druž-
bene prehranç, nekakšen športni park,
ki ga bodo lahko uporabljali predvsem
šolski otroci in naši delavci pa tudi
ostali občani. Naš je tudi delež pri
javni razsvetljavi, niti ne bomo stali
ob strani, ko bodo gradili pločnik.
Kraj smo tudi mi.«
Kraj se nenehno veča. Zdaj okoli
lesno predelovalnega obrata pa spet
okoli šole, le Slovinov obrat je osam-
ljen. Tako bržkone zahteva urbanistič-
ni načrt, ki ga bodo dobili v najkraj-
šem času.
Kdor ni bil v Mestinju zadnjih pet
let, ga ob povratku zagotovo ne bo
spoznal. Tudi potres je naredil svoje.
Takšno je danes Sketovo Mestinje.
Sketovo?
Da, Sketovo. Leta 1852 se Je tukaj
rodil Jakob Sket, pisec šolskih knjig,
urednik in pripovednik, najbolj pa ga
poznamo po njegovem delu Miklova Za-
la, ki so ga ničkolikokrat igrali na
slovenskih amaterskih odrih. Gotovo
se bodo na Miklovo Zalo spomnili tu-
di nekdaj zelo prizadevni mestinjski
kulturniki, ko bo kulturni dom pod
streho.
TEKST: MILENKO STRASEK
POTO: DRAGO MEDVED
8. stran — NOVI TEDNIK
Celle, 2. februarja 1978 — štev 5.
ALI CELJANI DOVOLJ BEREMO?
KNJIGO BLIZE BRALCU
V OSREDNJI KNJIŽNICI SO Z REZULTATI ZADOVOLJNI
Različne televizijske odda-
je, polemike po časopisih,
vneti in nemalokrat že kar
žolčni razgovori so nas sko-
rajda že uspeli prepričati, da
Slovenci malo beremo, da nas
knjiga, dobra ali slaba, dra-
ga ali poceni, več ali manj
ne zanima. Ni dosti tudi
manjkalo pa bi verjeli, da
smo Slovenci vsaj v glavnem
potrošniki razkošno oprem-
ljenih knjig, ki se nato šo-
pirijo na knjižnih policah kot
zgovoren dokaz našega inte-
lektualnega stanja in zavze-
tosti za kulturo. Nekako ta-
ko so nam zatrdili tudi v
knjigarnah, kjer je menda
le res, da v glavnem posega-
mo po »imenitnih« knjigah.
Takšno prepričanje pa je
prav gotovo za lase privle-
čeno vse dotlej, dokler ne
vemo, kako je tam, kjer je
knjiga na razpolago vsako-
mur, za majhen denar, v
knjižnicah, ki so bržkone
merilo, koliko Slovenci bere-
mo.
Nas seveda prvenstveno za-
nima, kako je pri nas doma,
v Celju in okolici. Priložnost,
da spoznamo in razčistimo z
zgornjimi trditvami, je pri
roki, F>onudila pa se nam je
s celjsko osrednjo knjižnico,
kjer smo za mnenje poba-
rali njenega predstojnika,
Ivana Seničarja.
PREDVSEM
JE POMEMBEN NAČIN,
KAKO PRITEGNITI
BRALCA
»Bralca prepustiti samemu
sebi tako v presoji, kaj bo
bral kot pri ponudbi, je go-
tovo vsaj toliko, kot posta-
viti ga na stranski tir,« nam
je dejal pred nedavnim.
To je bil vzrok, da so v
celjski osrednji knjižnici za-
čeli premišljevati, kako to
rešiti, že kar precej časa pri-
haja rešitev v obliki Obve-
stil za bralce, ki jih pošilja-
jo na različne naslove, dobi
pa jih seveda lahko tudi
vsak, ki obišče katerokoli
celjsko knjižnico. Obvestila
so urejena na preprost, hitro
dojemljiv način, v njih pa
so knjižne novosti razvršče-
ne po posameznih področjih,
najdete pa lahko tudi druge
knjige, ne le najnovejše. Na
takšen način so v osrednji
knjižnici knjigo približali
bralcu, ki tako vsak mesec
dobi natančen pregled.
Naslednji korak k pribli-
ževanju bralcu je bila dru-
žinska izkaznica, lä je po-
slovanje p>oenostavila: od-
pravljene so bile izkaznice
za vsako posamezno knjižni-
co v Celju tn uvedene enot-
ne. Tako lahko danes bra-
lec z eno samo izkaznico za-
dosti svoji želji рк> branju v
katerikoli celjski knjižnici.
Da je takšna usmeritev bila
pravilna, so kaj kmalu poka-
zale ne le analize, pač pa
tudi konkretno stanje v
knjižnicah: izposoja se je
dvignila, približevanje bralcu
je rodilo sadove. Bolj kot
kdaj koli prej sedaj občani
posegajo рк) najrazličnejših
publikacijah, ki jih je bilo
prej morda malo težje dobi-
ti. Veliko zanimanje vlada tu-
di za revije, ki so vsakomur
pri roki.
Z družinsko izkaznico se
danes (po podatkih celjske
osrednje knjižnice) ponaša
6.092 bralcev, kar pomeni
okoli 20.100 bralcev, ali 5000
več kot lani. Pomembna no-
vost je tudi ukrep, po kate-
rem lahko bralec odnese do-
mov skorajda neomejeno šte-
vilo knjig, kar prej ni bilo
mogoče. Tako knjigo prebe-
re po vsej verjetnosti tudi ti-
sti, ki sicer tega prej iz tega
ali onega razloga ne bi sto-
ril. Opiriranje s številkami
je suhoparna peresna borba,
četudi morda močno ilustra-
tivna. Mi bomo ubrali kraj-
šo p)Ot in bomo rekli, da
smo Celjani skupaj z okoli-
čani, ki preberejo skorajda
40'Уо vsega izposojenega
knjižničnega sklada, skorajda
za več kot 300'o več prebrali
kot v minulem letu in da se
ta številka nenehno dviga.
Nenehno raste tudi sklad
knjižničnega gradiva. Samo
lani je porastel za 9.050 enot
ali za 3,9% in tako je imela
knjižnica konec lanskega le-
ta 238.370 enot knjižničnega
gradiva.
RAZNOLIKA
DEJAVNOST
Sedaj, ko vemo, da bere-
mo veliko več, pravzaprav,
da kar precej beremo, za hip
poglejmo še v preostale de-
javnosti osrednje knjižnice.
2e začeto zbiranje rokopisov,
avtogramov ter razglednic
(teh je v knjižnici lepo šte-
vilo — spomnimo se na skro-
men del iz nedavne razsta-
ve!) bodo še nadaljevali,
pravkar p>a so začeli s pri-
pravami za histriografsko bi-
bliografijo iz Cillier Zeitun-
ga. Izdelali so tudi okoli 4.900
primarnih dokumentov (ob-
delani članki, komentarji, ve-
sti in podobno) in ustrezne
kartice za dokumentacijo Ce-
lje v časopisju, ki jo izdelu-
jejo za INDOK center Celje.
O p>omembnosti tega dela ne
kaže razglabljati.
Zelo privlačna oblika dela
so zlasti razstave. Kar šest
jih je bilo v lanskem letu.
Spomnimo se na razstavo
Znanstvena fantastika, pa
Celjsko območje na razgled-
nicah od 1890. leta do pred-
lani, o slavistu Rajku Nahti-
galu, o Slovenskem pesništvu
od 1967—1977, privlačna je
bila tudi razstava Inozemski
časopisi, na veliko odmev-
nost je naletela razstava Ti-
to v svetu.
Kadar zaidejo v knjižnico
skupine, jim pokažejo tudi
sobo Vladimirja Levstika i>a
tudi vzomo urejeno doku-
mentacijo Celje v časopisju.
O celjski osrednji knjižni-
ci bi lahko še marsikaj po-
vedali pa tudi o knjižnicah,
ki spadajo zraven izven me-
sta, o številu knjig v njih, ki
prav tako raste, o prizadeva-
nju osrednje knjižnice, da bi
tudi tam knjigo kar se le da
približali občanu in še in še.
Lahko bi seveda F>ovedali še
kaj več o tem, da v prosto-
rih knjižnice že kar lep čas
čaka na štorsko knjižnico že
katalogizirana zaloga knjig,
da pa v štorah ne morejo
urediti prostorov.
O delavnih je vselej zelo
težko pisati, zato bo kar
prav, da se v prostore celj-
ske osrednje knjižnice vrača-
mo bolj p>ogoeto.
MILENKO STRAŠEK
PREDSTAVLJAMO
Doma je iz Maribora.
Osnovno šolo in gimnazi-
jo je obiskoval v mestu
ob Dravi, ki se tudi pona-
ša z bogato gledališko tra-
dicijo. Po maturi Petra
Boštjančiča ni pot vodila
najprej na igralsko aka-
demijo. Začel je s študi-
jem primerjalne književ-
nosti na ljubljanski Filo-
zofski fakulteti, a že po
letu dni je bil študent
AGRFTV. To je bilo leta
1972. Od drugega letnika
dalje je bil štipendist Slo-
venskega ljudskega gleda-
PETER BOŠTJANČIČ
lišča v Celju. Že med štu-
dijem je igral domala na
vseh slovenskih gledali-
ških odrih: v Stalnem slo-
venskem gledališču v Tr-
stu v Wedekindovem »Po-
mladnem prebujenju«, v
Pekarni v predstavi »Pis-
ma Anici Lušinovi«, stati-
raí je v ljubljanski Dra-
mi in Mestnem gledališču,
sodeloval je tudi v ljub-
ljanskem radiu in na te-
leviziji. V akademijini pro-
dukciji je zaigral Cliffa v
»Ozri se v gnevu«.
Ljubitelji gledališča se
razveselijo vsakega nove-
ga obraza na svojem, do-
mačem odru. Vsak stik z
novim igralcem je drago-
cen, dobrodošel. Peter Bo-
štjančič je kot absolvent
AGRFTV postal 1. okto-
bra 1976 stalni član Slo-
venskega ljudskega gleda-
lišča v Celju. Tu je nasto-
pil v Millerjevih »Salem-
skih čarovnicah« in Brech-
tovem »Gospodarju Pun-
tini in njegovem hlapcu
M atti ju«. Po treh mese-
cih dela je odšel v mari-
borsko Dramo, a se je ko-
nec sezone 1967/77 spet
vrnil v Celje.
Vidnejša vloga Petra Bo-
štjančiča, obenem pa je
to tudi njegova najljubša
vloga, je Mirko v delu
Dušana Kovačevića »Ma-
ratonci tečejo častni krog«.
Nismo še dodobra spo-
znali mladega igralca, saj
je komaj prišel z akade-
mije. Toda na odrskih de-
skah celjskega gledališča
ga še čaka dovolj dela.
Toda nekaj časa bosta
oder in seveda gledališki
avditorij še morala poča-
kati na Petra Boštjančiča,
kajti od 12. januarja le-
tos nosi v Karlovcu voja-
ško suknjo.
Na svidenje, torej, v gle-
dališču!
D. M.
Kmalu bo konec počitniške-
ga veselja in učenci se bodo
spočiti spet vrnili v šolo. Že
prvi teden pouka se jim, v
veselje, obeta praznik — os-
mi februar. To pa že dolgo
ni več dan, ki bi ga preživ-
ljali kot prostega, kajti praz-
nik kulture najbolje počasti-
jo s pridnim delom.
Da pa dan le ne bo tak kot
ostali, bodo dijaki celjske
gimnazije pripravili kulturni
maraton. To je akcija, organi-
zirana z namenom, dijakom
predstaviti delo vseh izven-
šolskih dejavnosti.
Različni krožki, ki delujejo
na šoli, se že več mesecev
pripravljajo na ta dan. Pri-
pravili so razna predavanja,
referate, p>ogovore in podob-
no, ki se bodo zvrstili skozi
dopoldan. Tako bodo člani
geografskega krožka prikaza-
li problematiko agrarne ge-
ografije celjske regije, mar-
ksistični krožek bo predstavil
študijo E. Kardelja: Smeri
razvoja političnega sistema
socialističnega samoupravlja-
nja, biološki krožek bo z re-
ferati opozoril na nevarnosti
kajenja, člani filmskega krož-
ka se bodo predstavili s fil-
mom »Maraton 77«, posnetim
na lanskem kulturnem mara-
tonu. Fotografski krožek bo
pripravil razstavo fotografij,
oba skupaj pa razgovor o fil-
mu in fotografiji. S predavanji
in diapozitivi bo umetnostno-
zgodovinski krožek predstavil
impresioniste na Slovenskem,
v okviru literarnega bodo di-
jaki bolje spoznali Otona Zu-
pančiča in njegovo delo, čla-
ni planinskega krožka bodo
govorili o dvestotih letih
izpona na Triglav, krožPk
OZN pa je pripravil recital
črnske poezije in proze z glas-
bo.
Vsak dijak se bo odločil
rsaj za eno, lahko pa tudi
ta več tem, sicer pa bodo
lahko prisostvovali tudi od-
prti vaji gimnazijskega pev-
skega zbora.
Poleg fotografske razstave
bo ta dan na šoli prikaz dela
in razstava ročnih del, zatem
razstava del članov likovnega
krožka in razstava razrednih
jake vseh celjskih srednjih
listov.
Pet najbolje ocenjenih raz-
rednih proslav iz prvega pol-
letja se bo potegovalo za prv
mesto in s tem za možno:
ogleda predstave v enem i
med ljubljanskih gledališč.
Narodnem domu pa se boc
predstavniki posameznih ra
redov v obliki kviza preizk
šali v znanju o pesniku 2
pančiču.
Na letošnji kulturni mar
ton so gimnazijci povabili c
jake vseh celjskih srednj
šol, poleg njih pa še pre
stavnike gimnazije Lju
Ijana—Moste, Koper in Go
ca. O poteku maratona bo <
jake preko šolskega rad
vsako uro obveščevala kor
sija za informiranje.
Pester dan bodo dijaki sk
nili s plesom v šolski te
vadnicL
NADA KUMI
KOZJE
ZA KULTURNI PRAZNIK
Letošnje praznovanje slovenskega kulturnega prazni-
ka bo v našem kraju še pvosebej svečano. Pionirji smo
tudi med počitnicami v šoli, saj se vse kultumo-umetni-
ške skupine pripravljajo na praznovanje. Etela imamo
čez glavo. Dramsko recitacijska skupina pripravlja re-
cital o Otonu Župančiču, plesna skupina pripravlja iz-
razni ples »svoboda«, p>evci so zelo vztrajni, člani fol-
klorne skupine pa se 2mojijo ob domači polki.
Skupaj s prosvetnim društvom v kraju bo šola or-
ganizirala tudi srečanje s pisateljem, zatem Županči-
čevo razstavo in otvoritev novih prostorov za knjižni-
co in čitalnico v Kozjem. Tako bo osmi februar zares
prava kulturna manifestacija.
Z otvoritvijo novih knjižničnih prostorov v Kozjem
bodo naši bralci veliko pridobili. Pretesni prostx>ri se-
danje knjižnice ne omogočajo prostega pristopa do
knjig. Bralci se drenjajo v hladnem prostoru in tistih
nekaj tisoč knjig ne pride v roke željnemu bralcu.
MLADI NOVINARJI
ŠOŠTANJ
ZA PRAZNIK KOMEDIJA
Za uvod v praznovanje letošnjega kulturnega praz-
nika bo v domu kulture v Šoštanju v četrtek 2. febru-
arja gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Ljub-
ljane. Na sporedu bo delo sovjetskega dramatika Ale-
kseja Arbvizova STAROMODNA KOMEDIJA, ki jo je v
slovenščino prevedel Josip Vidmar. V naslovnih vlogah
bosta nastopila Štefka Drolčeva in Rudi Kosmač v re-
žiji Mirana Hercc^a.
Četrtkov nastop priznanih igralcev ljubljanskega gle-
dališča, ki ga je organiziral kulturni center Velenje, bo
za Šoštanj vsekakor prvovrsten Itulturni in umetniški
dogodek.	V. K.
ŠENTJUR
POD ENO STREHO
Stoosemdeset delavcev v popolnih osnovnih šolah in
v njihovih podružnicah, zatem delavci vzgojno varstve-
nega zavoda z dislociranimi oddelki ter kolektiv Glas-
bene šole Šentjur so se na referendumu ob koncu janu-
arja odločili za združitev v Vzgojno izobraževalni za-
vod (VIZ). Hkrati s tem so že sprejeli ustrezne samo-
upravne akte.
Za takšno skupno pot se je na referendumu odlo-
čilo 94 % vseh delavcev. Sicer pa je izid glasovanja dal
naslednje rezultate: Osnovna šola Drami je 100 "/o, Osnov-
na šola Ponikva 100 %, Glasbena šola Šentjur 100 ®/o,
Osnovna šola Gorica pri Slivnici 92 »/o, prav toliko tudi
Osnovna šola Planina pri Sevnici, Osnovna šola Šentjur
89 in Vzgojno varstveni zavod Šentjur 87 %.
E. REČNIK
ŽALEC
KULTURNE PRIREDITVE
Občinska kulturna .skupnost 1er
Zveza kulturnih org-anizacij Iz
Žalca sta pripravila pester pro-
gram prireditev ob slovenskem
kulturnem prazniku in oh lOO-let-
niči Otona Zupančiča. Jutri po-
poldne bodo v Savinovem razstav,
nem salonu odprli razstavo slikar-
skih del likovnih umetnikov za-
liodnega Pomorav.ja, ob otvoritvi
pa bo v kulturnem programu na-
stopil tudi operni релес Ladko
Korožec.
V sredo bodo na osnovnih šo-
lah pripravili celo vrsto proslav,
na katerih bodo sprejemali nove
člane v šolska kulturna društva,
ob 12. uri pa bo seja skupščine
žalske kulturne skupnosti. Omeni-
mo še srečanje knjižničarjev ob-
čine Žalec, tekmovanje članov šol-
skih kulturnih društev v spozna-
vanju dela in življenja Otona Žu-
pančiča, ki bo T osnovni šoli v
Preboldu, na Vranskem pa bo T
nedeljo, 12. februarja, koncert de
kliškega mladinskega zbora glas-
bene mladine iz pobratene občim
Bačka Palanka. Posebni kulturni
prireditvi pa t^'ga dne priprav
IJajo tudi v Grižah in (iotovljah
Osrednja proslava bo 11. fe
bruarja v dvorini Hniozad, m
njej pa bodo sodelovali ilani žal
ske Svobode, študentovski recita
torski krožek ter pevke iz Bački
Palanke.
JANEZ VEDENIi
Celje, 2. februarja 1978 — štev. 5
NOVI TEDNIK — stran 9
HRAMSE V KS GALICIJA
Pravzaprav mi je nerodno
povedati, ampak vsœno, med
ljudmi v zaselku Hraiiiše v
krajevni skupnosti Gaiicija
sem se počutil tako prijetno
kot že dolgo ne. Prijetno sem
se počutil, pa čeprav so mi,
zbrani v kmsčki hiši, na to-
plo zakurjenem v tisti znani
lončeni peči, pripovedovali o
težavi, ki jüi tare. Zbrani so
bili ljudje skoraj iz vseh do-
mačij. Na vaškem sestanku
so obravnavali samo eno toč-
ko dnevnega reda. Sicer pa
niti sami ne vedo več, koli-
kokrat je že bila na spore-
du. Govorili so namreč o ne-
odgovornem početju treh Iz-
letnikovih šoferjev, ki vozi-
jo na avtobusni progi Dobma-
Velenje.
Ni še dolgo od tega, ko
me je po telefonu poklical
predsednik krajevne skupno-
sti Galicija Slavko Verdev ter
mi zaupal, kakšne težave ta-
rejo ljudi v Hramšah.
Težko je opisati ve^lje lju-
di v Hramšah, ki sb ga do-
življali ob otvoritvi asfaltira-
ne ceste Cmova—Dobrna. To
je bilo pred nekaj meseci. 2al,
veselje ni trajalo dolgo. Za
to imajo največ zaslug trije
šoferji Jože Žgank, Franc Pe-
košek in Tone Pajk. Kar se-
dem let je namreč bila avto-
busna postaja za krajane
Hramš pri odcepu ceste v <а
zaselek. Tam je uradino še tu-
di danes, čeprav ljudje sploh
ne vedo več, kje je. T^a, ta-
ko vsaj kaže, ne vedo niti šo-
ferji, ki enkrat ustavljajo na
starem mestu, drugič pa na
vrhu klanca.
O tem nam je prvi sprego-
voril delegat KS Galicija Jože
Krajne. Pripovedoval nam je.
da omenjeni trije šoferji po
navadi ustavijo avtobus prav
tam, kjer ga ljudje ne čaka-
jo. če čakajo pri odcepu za
Hramše, potem ustavijo na
vrhu klanca, če so ljudje na
vrhu klanca, potem avtobus
obstane pri odcepu za Hram-
še ... Razumljivo je, da so
ljudje ogorčeni. Se bolj pa so
takrat, ko jim po vseh zapet-
Ijajih 1з uspe priti na avtobus.
Za to največkrat poskrbi Šo-
fer žgank s svojimi žalitvami.
In potem mi ljudje, ki ima-
jo avtobusne postaje po pol
ure in več hoda, pripoveduje-
jo zanimive zgodbice. Zg-^-dbi.
ce, ki jim je le težko vorjeti.
Ce je vse to res, v kar pa ne
gre dvomiti, potem je p-avo
čudo, da ljudem še ni zavrre-
la kri. Ljudem, ki Jim po
osvoboditvi nismo nudili ra-
zen elektrike in še nekaterih
malenkosti pravzaprav niče-
sar. O njihovih žrtvah med
NOB pa je tako ali tako Po-
vsod govora.
SE ROOO OTROni
SREČNO VRNILI?
Prva povzame besedo MA-
RIJA PUSNIK, mati dveh
otrok, ki se vozita v Šolo na
Dobmo. Najbolj jo moti t>3,
ker nikdar ne ve, če bodo
otroci srečno prišli v šolo in
potem domov. Zgodi se, da
avtobus obstane na vrhu kîan-
ca, medtem ko otroci čakaio
na pravi postaji. Potem dir-
jalo po cesti, da bi ujeli av-
tobus ... Pomožne poti ob ce-
sti ni. Na voljo Jim Je le ce-
sta, po kateri drvijo avtomo-
bili. Marija Pušnik resno pre-
mišljuje, da bi bilo morda
bolj prav, če bi otroci hodili
na Dobmo kar peš ... Vsaj
ne bo bojazni, da bo nanje
vpil primitivni šofer, še prej
pa jih stisnil med vrata, kot
se Je to že tolikokrat zgodilo.
ALOJZIJA CVIKL se Je z
nekakšno krivdo v srcu osra-
močena ozirala po avtobusu,
medtem, ko se Je nad njo drl
šofer žgank ter Ji grozil, da
za »take stare kmečke babe«
ne bo trikrat »šaltal« svojega
avtobusa. To pa še ni najhu-
je. Nikdar ne bo pozabila tre-
nutkov, ko je vsa nesrečna
hitela na Dobrno po zdravni-
ka. Doma je ležal otrok, ki se
je zastrupil. Na avtobusni po-
staji pri odcepu je z dvignje-
nimi rokami rotila šoferja
Žganka naj Ji ustavi, ta pa se
Ji Je le smejal in peljal na-
prej. Peš Je potem hitela pro-
ti Dobrni, trepetala za življe-
nje otroka... Ko je prišla na
Dobmo, so se Ji z gostilniš-
kega vrta sem smejali šofer
in njegovi tovariši, delavci, ki
se z Dobrne in okolice s tem
avtobusom vozijo na delo v
Velenje. Ko Je Alojzija pripo-
vedovala vse to, se Ji Je glas
tresel, kot da bi še enkrat
doživljala tiste trenutke.
VE SE, KJE JE
POSTAJA, TODA ...
Pozanimali smo se, kje Je v
Hramšah sploh avtobusna po-
staja. Odgovor je bü pravza-
prav presenetljiv. Avtobusna
postaja Je tam, kjer je že dol-
go vrsto let. Torej pri odce-
pu za Hramše. Šoferji se iz-
govarjajo, da mesto zanjo tam
ni primerno, ker morajo po-
tem speljevati v klanec. Pra-
vijo, da Je primernejše mesto
na vrhu klanca. Tam pa je
neprekinjena črta na cesti ^
torej avtobusi tam po nobeni
logiki ne smejo ustavljati,
MILAN VERDEL je poklicni
šofer in povedal nam Je, da
ni nikakršnega problema, ps
čeprav starta s 30 tonskim
tovornjakom prav pod klan
cem. Izgovori vo2!nikov tore;
niso utemeljeni. Sicer pa iz
govorov nihče ne potrebuje
Kje Je avtobusna postala, tc
se ve. To vedo tudi Izletniko
vi kontroloru. Iz Tanesiiivil-
in točnih virov vemo, da sc
naoisali trije kontrolorii ži
nekaj prijav o obnršanjv
žganka. Niihove izpade sc
tudi sami doživeli. Vemo tud
to, da PO kontroloru odločne
zahtevali in povedali žganku
Pekošku in Pajku, kle mora
jo ustaviti. Vse zaman! Pra-^
neverjetno je, kakšno potuhi
Jim dajejo ljudje pri Izlntni
ku? Kdo? Tega ne vemo. Te
ga ne vedo kontrolorji, Hram
šani, predsecbiik KS Galiciji
Stanko Verdev ..
»žena je bila noseča. Zveče:
se Je vozila z avtobusom, k
ga je upravljal šofer žpranh
Nikdar nisem vedel, kie
čakam na njo. Ko svq nrišli
skupaj mi je tožila, d^i žgan
kovih ravnanj ne nr->n'=!=e ve^
Namerno ,ie zaviral, ■^erii
brzine, iz avtobusa na mo
ra^a dobeser'no ч^-гу^^Ч^
prav se niti ni dobro usta
vil...« pravi Milan Verdel.
ALOJZ PODPECAN pa je
povedal, da ljudje mnogo ra-
je gredo pe5 na avtobus v od-
daljeno Cmovo, kot pa da bi
doživljali vse tisto, za kar
skrbi primitivni žgank ter
njegovi tovariši. Delavci, ki
se iz Dobrne in okolice vozi-
jo na delo v Velenje in še
vedno mislijo, da Je avtobus
le njihov. Avtobusna proga
Etobrna—Velenje Je javna pro-
ga in ne delavska. Tudi te-
ga ne more nihče zanikati.
Predsednik KS Galicija
STANKO VERDEV nam Je
povedal, da so o problemih
potožili Izletniku, vendar za-
man. Ljudje v Hramšah še
vedno žive v negotovosti
Strah jih je za otroke, ki so
vozijo v šolo, ne vedo, kje naj
čakajo na svoj avtobus ...
Del krivde za postajališče pri
odcepu, ki res ni urejeno po
predpisih, nosi verjetno inves-
titor, ki bi bil dolžan poskr-
beti tudi za postajo. Ljudje v
Hramšah nimajo nič proti te-
mu, da bi postajališče uredi-
li na vrhu klanca, vendar je
za to treba urediti pomožno
pot. Tudi sami so pripravlje-
ni pomagati. Zal pa jih Je pre-
malo, da bi celotna invpstici-
ja obvisela le na njihovih ra-
mah.
POMAGAJMO UUHEM
Naj bo tako ali drugače.
Ljudem v Hramšah se godi
krivica. Zaradi pomanjkanja
srčne kulture šoferjev in nji-
hove primitivnosti, zaradi ne-
odločnega ravnanja disciplin-
ske komisije pri celjskem Iz-
letniku, zaradi paragrafov, ki
čestokrat pozabljajo na člove-
ka, zaradi tega, ker so reve-
ži bili in bodo ostali, kot so
nam obupani dejali ob odho-
du. Razumemo jih. Primer
pa spet dokazuje, da preveč-
krat pozabljamo na obrobne,
hribovite predele, kjer žive
dobri ljudje, ljudje, ki imajo
Po ustavi enake pravice kot
vsi drugi. Pa njihovo življe-
nje še zdaleč ni podobno na-
šemu, ko imamo vse pred no-
som. Saj ne zahtevajo mno-
go, izgleda pa, da Jim tudi te-
ga ne moremo ugoditi.
Tovariši pri Izletniku, vas
pa še enkrat v imenu Hram-
šanov sprašujemo, zakaj ne
ukrepate. Ljudja ne zahteva-
jo ničesar drugega, kot to,
da zamenjate omenjene tri
šoferje ter Jim kupite kakšen
priročnik, v katerem bode
lahko prebrali nekaj osnov
nih manir o človeškem obna-
šanju. Kolikor vemo, ste dru-
ge kaznovali že za precej
manjše prekrške. Sr)rašuiemc
tudi v imenu šolarjev, ki po
rabijo precej časa ?e zato, ás
nrideio do postajališča ali рг
če avtobus ne ustavi in mora
jo peš na Dob'-no. k^er otroc;
I izmučeni dremüe.io v razredi
in se učitelji sprašujejo za
kaj. Morda pa Je pred'f>4nif
KS Dobma r«««>o mislil, k<
'e iziavil, naj Нгат^^-^Ш ~<rvn
de na Dobrno kar T>ot z;
svoie otroke. í^e im'''© лгп
bîeime s šofp-^ii. V to pa п'
veri^mpmл niti тг»<. s*» mm
Hramšani. Ло^чгп.г> -«/icro
vor!
JANEZ VEDF.NTP
Karsievsl ferez Israwc!^
Vse je kazalo, da bodo Celjani na letošnji pustni torek prikrajšani za nekaj ur veselja,
veseljačenja in podobnih norčarij, ki jih potencirano počenjamo samo na PUSTA. Vendar
ne bo tak», saj se nam na pustni torek obetata naimanj dva karnevala ali vsaj kamevalčka.
Prvega že tretje leto pripravljajo gostje iz Radeč, ki bodo tudi letos prišli v Celje in na
Tomšičevem trgu predstavili svojo vizijo »zakona o združenem delu«. To razla.?o bodo
Celjanom in drugim, ki jih bodo prišli gledat ter občudovat, podali okoli 13. ure na pustni
torek!
Popoldne, med 15. in 15.30 uro pa se bo ponovno pojavila skupina iz Tmovelj. Res je,
da ne gre za karneval, vendar bo to le večja skupina, ki želi še kljub vsem težavam ohra-
njati lepe tradicije poštovanja. Tmoveljčani so že večkrat pripravili karneval pa ga zaradi
težav (finančnih in dnigih!) kmalu pokopali, ver^-r p'» Mji^.b temu v lastni režiji še vedno
vračajo. Torej, navkljub vsemu tudi letos Celjani ne boixio oat<ah brez veselja na najbolj
smešni dan v lotu.	T. VRABL
Pust, pust-mastnih ust!
Spomin na lanskega mozirskega pusta. Posnetek pa je z obiska pustnih šem v kolektivu
GLIN Nazarje.
Spet je prišel. Pustni čas.
Letos zgodaj. Toda za raz-
vedrilo, veselost in norčavost
ni nikoli prezgodaj. Kvečje-
mu prepozno. Ce sodimo po
tistih podatkih, ki smo jih
uspeli zbrati, potem pustnih
rajanj, takšnih in drugačnih
karnevalov, ne bo manjkalo.
Le Celje bo bolj pusto. Za-
radi prireditev namreč. Ne-
kaj za otroke, potem Golovec
in »okrnjeni« nastop Trno-
veljčanov ter obisk iz Radeč.
Doma pa, pod lastno streho,
nismo sposobni napraviti kaj
več. Mar res? Sicer pa tudi
to sodi k pustu.
immjE:
Tudi letos tako, kot pred
sto leti in več. Mozirjani to-
rej ohranjajo tradicijo. Ohra-
njajo karneval in svoj periv-
nek, ohranjajo vso kritičnost
in veselost.
Prva pustna prireditev bo
že v soboto, 4. t. m. v dvo-
rani Partizana. Kot organiza-
tor pustnega rajanja se Je to-
krat pojavilo domače pevsko
društvo. Torej, tudi dovolj
petja. Da bi bilo lepo. Pust-
ni karneval se bo pričel ta-
ko kot običajno. Že v pone-
deljek popoldne. V torek, na
sam praznični dan, bo pust
prevzel občinsko oblast. Za
nekaj ur. Bo tudi rešil vse
probleme? Zlasti urbanLstifr
ne, gospodarske? Morda? Po-
čakajmo. Potem se bo podal
na pot. Obiskal bo nekatere
kolektive in jim tudi povedal
svoje. Zvečer bo pustno raja
nje, v sredo pa bodo kraljs
norčij pokopali ali bolje re
čeno sežgali.
ШЕСЕ:
Radečani že nekaj let pri
rejia o pustne karnevale in î
njimi podpirajo »lenobo« Ce
Ijanom in Laščanom, ki s<
jim niti na vseh norcev dar
ne Imbi p>oskrbeti za lastne
zabavo.
l'udì letos bodo Radečan
poskrbela za smeh. (3eslo nji
bove motorizirane pustne kci
Ione bo sodobna tema: NA-
GRAJEVANJE PO DELU.
Radeška skupina bo v Ce-
lju nastopila ob 13. uri na
Tomšičevem trgu, ob 14.30
se bodo na parkirišču za do-
mom Dušana Poženela posve-
tili »predragim Laščanom« in
za konec bodo do onemoglo-
sti 25abavali svoje sokrajane
v Radečah.
Slišali pa smo, da se tudi
v Laškem nekaj kuha.
CELJE:
Oj predpust, ti čas presne-
ti... Norčavi dnevi, dnevi ve-
selja, smeha, hudomušnosti,
pa tudi šeg in navad, ki žal
vse bolj izumirajo, so tu. Da
ne bi bili v teh dneh prikraj-
šani naši najmlajši, je poskr-
bela Občinska zveza prijate-
ljev mladine Celje. V hali Go-
lovec bo v nedeljo ob 14. url
zaigral za male pustne šeme
ansambel CIM-BUM, svoj de-
lež pa bodo prispevale tudi di-
jakinje srednje vzgojiteljske
šole iz Celja. Pri Občinski
zvezi so se tudi odločili, da
bodo nagradili vse pustne še
me enako, kajti le tako, me-
nijo, bodo zadovoljni vsi ci
cibančki. Raíanle za pionirje
pa se bo pričelo ob 17. uri
MP
2&LEC:
Tudi v žalski občini ne bc
manjkalo pustnih prireditev
ki so se pravzaprav pričele ži
pred tremi tedni in menda ga
ni več kraja v občini, kjei
doslej še niso pripraviU ma
škarad. Zammivo je, da so bi
le prav vse dobro obiskane
In kaj pripravljajo za pustne
soboto? Maškarada bo v žal
cu v Hmezadovi dvorani, kjs:
bodo za dobro voljo poskrbe
li Vokali z znano pevko za
bavne glasbe Eldo Viler, ve
selje v maskah pripravlja o '
restavraciji NAMA, v hoteli
Prebold pa bosta za zabav
poskrbela kar dva ansambli
Omenimo še maškarado
Grižah ter v Tmavi. Skratks
zabave za pustno soboto b
dovolj. V nedeljo bodo n
Vranskem pripravili tradic
onalnl pustni karneval, na ka-
terem bodo nastopile skupine
iz Vranskega, Gomilskega in
Motnika. Letošnji motto kar-
neval bo Pustni proces ugrab-
ljenih delegatov. Predvidoma
se bo okrog 200 mask oz.
skupin predstavilo v povorM
kar na 25 vozovih. Organiza-
tor Vranskega karnevala. Turi-
stično društvo, bo izdal tudi
poseben časopis Pustni kar-
nevalnlk, v katerem bo naj-
več pisarjenja o probleanih v
žalski občini.
O tem, da bi bila kakšna
posebna prireditev na pustni
torek, pa nam do danes še
ni uspelo izvedeti.
J. V.
тШЈ:
Društvo za telesno vzgojo
Partizan v Šoštanju se je po
večletnem premoru odločil za
organizacijo pustnega raja-
nja.
Vsa leta od osvoboditve
naprej Je bilo pustovanje v
domu Partizana v Šoštanju
tradicionalno. Ljudje so pri-
hajali iz bližnje in daljnje
okolice. Zadnja leta pa so
to dejavnost opustili. Letos
jo oživljajo. Maškarado bo-
do pripravili tudi za najmlaj-
še.
V. KOJC
GOLOVEC:
Na letošnjo pustno soboto,
4. februarja, bodo v hali Go-
lovec pripravili drugo pusto-
vanje, Organizatorji obljublja-
jjo, da bo boljše, kot lansko,
' vse skupaj se bo začelo ob
20. uri, vstopnina s konziuna-
cijo je 170 din, igrala pa bosta
dva ansambla: v glavni dva
rani »Peter in Pedros«, kater»
ga sestaAflJajo glasbeniki i2
Švice, Nemčije in Jugoslavije
ter v bam trio Janeza Gor
šiča. Skratka, vsaj za glasbe
je diobro poskrbljeno.
Seveda so pripravljene tud
nagrade in to za maske, kate
re bodo nagradili ob 12. ur
ponoči. Torej, Ceijani in oko
ličani, najbolj pustno smešm
bo na nustno soboto v hal
Ciolovec.
Ti
POKVARJEN
VEČER
Moram zapisati, da z ženo
redno spremljava radijske od-
daje »Spoznavajmo svet in
domovino«. In ker je bila 21.
januarja letos v naši občini,
v osnovni šoli Šmarje pri Jel-
šah, sva se odločila, da bova
med njenimi neposrednimi
poslušalci oziroma gledalci.
Odločila sva se zanjo, četudi
sva se zavedala, da bova mo-
rala po oddaji pot do doma
opraviti peš. In to debelo uro.
Lastnega prevoza nimava, pa
tudi vlaka, ki bi ob tej uri
popeljal proti Stranju, ni.
Kar sva sklenila, sva tudi
storila. V Šmarje sva prišla
precej pred napovedanim za-
četkom oddaje. Računala sva,
da bova celo med prvimi, in
da bova dobila sedeža bolj
spredaj. Pa se je zataknilo.
Ko sva prišla do vhoda v pri-
reditveni prostor, sem se po-
zanimal, kje bi lahko kupil
vstopnici. Povedali so mi, da
jih zaenkrat še ne prodajajo
in da moram počakati do de-
set minut pred pričetkom od-
daje.
Toda, v dvorano so začeli
prihajati ljudje. In to tisti,
ki so si nabavili vstopnice v
predprodaji. Ko se je v dvo-
rani nabralo okoli petdeset
ljudi, sem znova hotel zvede-
ti, zakaj mi, ki čakamo pred
vrati, ne dobimo vstopnic. In
to smo bili ljudie. ki smo
prišli iz oddaljenih krajev in
si vstopnic nismo mogli za-
gotoviti v predprodaji. Vpra-
šanje je zaleglo in takoj so
pričeli prodajati vstopnice.
Tako sva prišla z ženo v
dvorano, v kateri je bilo že
precej ljudi. Seveda s sede
ži v prvih vrstah ni bilo nič.
Čeprav smo dobili vstopnice
z zamudo oziroma pozneje,
kot bi jih lahko, dvorana ni
bila polna in bi lahko spreje-
la še veliko ljudi, še zlasti
na stojiščih.
Te vrstice vam pišem zato,
da bi se kaj takega ne zgo-
dilo več in da bi tudi ljud-
je, ki prihajamo na takšne
ali drugačne prireditve iz od-
daljenih krajev imeli polno
možnost, da dobimo za enak
denar kot drugi vstopnice za
primerne sedeže.
IVAN ŠKET,
Stranje 26
NOV PREDLOG
Dragi urednik!
Najprej lep pozdrav z že-
ljo, da bi v Novem letu us-
pešno korakali.
Ker sem zvesta bralka No-
vega tednika več kot dvajset
let, bi vam rada predlagala,
da bi enkrat za spremembo
povabili na izlet ženske —
naročnice Novega tednika. Ne
mislite, da zaničujem kmeti-
ce. Tudi jaz sem v njihovih
vrstah. Toda, včasih se prile-
že tudi sprememba.
Lep pKJzdrav od vaše zveste
bralke.
M.\RICA KALU2A,
Vojnik
UREDNIŠTVO: Hvala za pi-
smo in čestitke. Hvala tudi za
pobudo. Naj vam najprej po-
vem oziroma napišem glede
izleta kmečkih žensk na mor-
je. To je naša tradicionalna
akcija, namenjena tistim na-
šim ženskam, ki sicer v času
letnih dopustov, največ v po-
letnih mesecih, ne utegnejo
same ali z družino k morju,
na počitek, razvedrilo. Zato
jim pripravljamo tak.šno pot
dosti prej, v marcu. V ur^-
ni.štvii .чтп m dogovorili, da
bomo to obliko, se pravi ta
izlet, zadržali v našem delov-
nem programu kolikor časa
se bo le dalo. To pa seveda
ne pomeni, da ne mislimo na
druge. Najbrž se spominjate,
da smo imeli pred leti pose-
ben izlet na Poljsko. Uspel je.
Tudi letos bomo pripravili
prijeten izlet. Kam in kdaj,
zaenkrat še ni določeno. Na
vsak način pa bo tak, da bo
Vzbudil pozornost pri vseh.
Proučili pa bomo tudi vašo
pobudo, čeprav je precej рк)-
dobna našemu običajnemu iz-
letu kmečkih žensk na morje.
Razlika je le v tem, da bi bil
izbor udeleženk za potovanje
dosti širši.
Še enkrat, hvala za pismo
in predlog!
SPORED OD 2. 2. DO 8. 2. 1978
četrtek, 2. 2.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča-
njii, ».00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Ob-
vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, 16.30 V živo — priprave na volitve
(vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni globus, 18.00
Zaključek sporeda.
Petek, 3. 2.: 8Jfl Poročila, 8.15 V živo — žalski urba-
nistični plan, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda,
15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci če-
stitajo in ix>zdravljajo, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Lestvica zaba\Tie glasbe, 17.30 Tiiristicna od-
daja, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 4. 2.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča-
nja, 9.(K) Zaključek doix>ldanskega sporeda, 15.45 Ob-
vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30
Filmski sprehodi, 17.45 Cocktail melodij, 18.00 Zaključek
sporeda.
Netlelja, 5. 2.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, I0..'Î0
Pustna oddaja, 11.15 Med prijatelji, 11.45 Predstavljamo
vam, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo,
13.00 Literarna oddaja, 13.15 ZabavTii globus, 13.30 Kme-
tijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda.
r(>nedt4jek, 6. 2.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — kva-
liteta gostišč v žalski občini, 9.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši
p>oslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.50 Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 7. 2.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča-
nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Ob-
vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika,
17.15 I-estvioa narodno-zaba\Tie glasbe, 17.30 Reporta-
ža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda
Sretla, 8. 2.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja,
9.(M» Zaključek dopoldanskega sporeda,15.45 Obvestila,
16.(K) Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Vedri zvoki, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glas-
be, 18.00 Zaključek sporeda.
..... ' ' [¡["""""TSZ B
xl.c[!lnBl<e: i**,
€:ШЕШЈЖШ
Turistična agencija Celje
Stanetova 2
vabi
na strokovna potovanja
VERONA
mednarodni gradbeni sejem
SAMOTER
10.—11.	2. 1978
VERONA
mednarodni kmetijski sejem
11,—12.	3. 1978
MÜNCHEN
mednarodni sejem obrti IHM
13,—16. 3. 1978
16.—19. 3. 1978
turistična potovanja
IGALO — HERCEGNOVI
cvetlična razstava »Praznik mimoz«
3.—5.	2. 1978
SICILIJA
prvomajsko potovanje
22.—30. 4. 1978
DUNAJSKI VELESEJEM
10. do 11. 3. 1978
V BELBACH NA ŠTAJERSKEM
za dan žena
4.	dO 5. 3. 1978
Zahtevajte podrobne programe AIR TOUR-
SOVE agencije za letovanje v zimskih me-
secih.
TENERIFE na Kanarskih otokih In
MALLORCA
/air tours ^^
/ yugoslavia
11И1П11111111И1П11М11И1111И11П1ШИШ11111П1111ШП1ИИ111111111Ш1111111111И1ИИ1П1П111111
POKLICNA GOSTINSKA ŠOLA CELJE
Ulica 29. novembra 12
RAZPIS
Zbor delovnih ljudi poklicne gostinske šole v
Celju
razpisuje
prosto delovno mesto
HIŠNIKA — KURJAČA
za nedoločen čas
Pogoji: sposobnosti za opravljanje raznih hišniških
popravil, za kurjača mora imeti ustrezen izpit za
opravljanje avtomatske centralne kurjave
HišnLško stanovanje bo na razpolago v poletnih
mesecih.
Razpis traja 15 dni od objave.
OSNOVNA ŠOLA
»BRATOV JUHART«
ŠEMPETER v Savinjski dolini
Odbor za medsebojna razmerja
razpisuje
prosto delovno mesto
RAZREDNEGA UČITELJA za 1. razred
za določen čas
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
GLASUJTE ZA LESTVICO j
VSAKIČ NAGRADA MALA Plffi
Tokrat je prispelo kar 89 dopi-snic	LESTVIC®
in pisem s kuponi. Moramo reči, da je	LODIJ: »
to razveseljiva številka za nas, še	. PvnnfrvJ.
posebno, ko se oglašate celo iz zelo cxi-	" ^
daljenih krajev. Za obe lestvici sta bila	®
izžrebana: Vreš Anica, Lepa njiva 88,	' „"-î^j
63330 Mozirje in Merlak Slavko, Kolo-	J' J ^^^^
dvorska 13, 62310 Slov. Bistrica.
LESTVICA ZABAVNIH MELODIJ:
1.	Dolina zelenega zlata (J. Ropret)
2.	Živiš u oblacima (Z. ôolic)	Lestviei
3.	Living next door to Alice (Smokie)	redu RC,
4.	Poet (F. Bobinac)	domačih
5.	Ko me osvajaš (B. Kraner)	rek ob 17,
KUPON — 4	KUPON .
za lestvico naj prilj ubij ene jših zabavnih za lestviq
melodij	zabavnih ■
Glasujem za pesem ....................................... Glasujem'
izvajalec .................................................................... izvajalec ,
Ime, priimek, naslov ..................................... Ime, prig
Izpolnjene kupone pošljite, najbolje na dopisnici,
— radia Celje, Gregorčičeva 5, 63000 Celje, z oznako »za
»Rodila sem se v šmartnem
pri šaleku številka 24. Delav-
ska družina. Oče železničar,
mama pa s kopico otrok. Hu-
do lačni nikoli nismo bili. Ma.
ti in oče sta otrokom de'/ že
v zibel položila. Se ne odras-
la sem morala po svetu za
koščkom kruha. In otroci so
prihajali. Nezakonski. Nikoli
mi ni bilo žal noči, ki sem
jih prebedela ob bolnem otro,
ku. V ranem jutru pa v hlev,
na njivo, travnik, v gozd ...
Opravljala sem vsa težaška
dela. In rada sem delala.
Ljubila, cenila in spoštovala
sem zemljo, dasiravno ni bila
moja. Zmeraj mi je nekaj re-
klo: zemlja nam daje ljubi
kruhek. Brez kruha pa ni živ
ljenja.
Poročila sem se z Valeni»
nom Pušnikom, mu rodila še
dva otroka. Težko je bilo žii
ljenje dninarja. Toda, žive
smo. že res, da sem moral
nezakonske otroke zgodaj p
slati v Svet, zakonska pa st
ZLATA POROKA
TOPLA ŽIVLJENJ
FANI IN STEFAN BOŽNIK
Izgledala sta presenečena,
vznemirjena in toplo zasanja-
na v dogajanje. Fani in Šte-
fan Božnik iz Dobrne 65, zla-
toporočenca. Fani je stiskala
k sebi velik šopek, on pa se
je nekam ponosno oziral oko-
li sebe, iskal potrdila za ne-
kaj velikega, za nedorečene
besede. Nenadoma je počasi
izvlekel iz žepa nove obleke,
ki se je pritiskala nanj kot
ulita, blesteče odlikovanje.
Obviselo mu je v roki, iz oči
pa mu je toplo lila svetloba.
»Tole so mi dali za petde-
set let dela pri gasilcih,« je
kar nekam plašno povedal.
Oči so mu obvisele na znaku.
Pomagati sočloveku in biti
pošten. Tako mora biti.
»Šest let sem bil vojak,« je
navrgel, Fani pa ga gledala
morda še bolj vroče, kot ta-
krat, ko sta si prvikrat rek-
la »da«.
šest let je bil vojak, trdo
je delal krojač Štefan, da je
preživel sedem otrok, od ka-
terih jih pet še živi in ven-
darle je v svet pred seboj
gledal z vedrino preprostega,
delovnega človeka. Obadva
sta trpela in skrbela za ljubi
kruhek, kakor sta vedela in
znala.
Težak je spomin na dni, ko
so ga Nemci odpeljali v uj
ništvo nekje pri Hamburi
In vendarle se je Štefan кг
lu znašel med svojimi, v
bataljonu VDV brigade. Že
se je doma peklila z ma
nimi otroki.
»Težko je bilo, tole ni
življenje,« je nasmejan go
ril na magistratu v Celju.
»Priden je bil, priden, t
moj Štefan,« je dodala
nekaj samo po sebi umev
ga Fani in ga ljubeče po;
dovala, vsega postavnega
novega.
In kot da bi hotel pol
viti vse zamujeno, je za!
stal: >>Kaj bi človek le
nal, saj je bilo včasih tudi
po. Bil sem igralec. Joj,
liko iger sem dal skozi,
imena, naslove, teh se je
ko spomniti!«
Za hip se je obrnil k í
in oči so proseče go voi
Pomagaj mi.
In sta skupaj naštev
Mlada Breda, Miklova Z
Divji lovec, Veriga ... zai
ti bi si moral.
»Pravnukov še nimava,
dem vnukov pa,« je prebi
v mislih Fani, Štefan p£
je nasmejal, češ, bodo
saj sva še mlada.
Pravzaprav res, mlada
£>pno zabavnih mï:-
lic)
дубегнк)
jnski oktet)
^etu (M. Dolžan)
J (Kreže)
jvnih melodij je na spo-
petek ob 17.15, lestvica
jjji melodij pa vsak to-
jriljubljenejših narodno-
ij
esem ............................................
naslov .............-.......................
edništvo Nov^a tednika
lico«.
mela tako rekoč kar toplo in
amo oskrbo.
Zdaj so vsi odrasli. Najsta-
ejša bo kmalu šestdeset, jaz
le 84. Očala mi niso do kra-
^ potrebna. Noge mi malo
lagajajo. Srečna pa sem, da
pio si ustvarili svoj dom, da
namo lastno streho, da ži-
im v lepi vasici Matke, kjer
! mnogo srčno dobrih ljudi,
fesela sem, ko vidim in ču-
kako lepo napredujejo
Biuki, vnukinje; moje hčere
a sinovi pa so tudi pri dob-
«m krvihu. Moj večer življe-
ija je v znamenju zadovolj-
tra: česar jaz nisem imela,
mjo moji otroci, vnuki in
nučke. Rada pa bi še živela,
ij je ta Svet tako lep, da ne
lorem povedati...«
Pušnikova mama, še na
moga leta! DRAGO KUMER
KA VEZ
miA
I i. Ko sem prišel na migi-
¡ trat, sem moral kar krepko
1 ogledati naokoli, da sem ju
1 Ílíril: dobro skrivata leta.
ä In vsi, ki jima žele dobro,
i o se strnili okoli njiju in
Ч niso več izpustili. Ta dan
1 e bil samo njihov.
V' MILENKO STRASEK
; KONJICE
ZA KULTURNI
PRAZNIK
* ' Prr)svetna društva in mla-
ti 'inske organizacije v konji-
Ù ^ občini se temeljito pri-
^vljajo na praznovanje kul-
1 črnega praznika. Seveda bo-
'o 8. februar z manjšimi
ti^foslavami počastili tudi na
J'^'eh osnovnih šolah. Osred-
'ТЈ^ proslava pa bo v Slo-
■ifenskih Konjicah v sredo, 8.
februarja, in sicer v osnovni
a^li Dušan Jereb, kjer bodo
tej priložnosti odprli raz-
#avo 10 likovnikov iz Celja,
^kulturnem delu prograrna
^ sodeloval moški pevski
rr^or združen iz treh konji-
I zborov. Mladi pa pri-
^''avljajo recital z naslovom
r^'ljenje in delo Franceta
f''ešerna. KONRAD SODIN
KOZJE: SMUČARSKA SOLA
Za Golte, Pohorje in druga smučar-
ska središča ná bilo denarja. Odločili
smo se, da počakamo sneg kar doma.
Saj je pri nas prav tako bel in gladek.
In prišel je. Pa še kar precej ga je
nametlo.
2e prvi dan počitnic smo organizirali
nadaljevalni smučarski tečaj za učen-
ce osmega razreda. Tri dni so osmošol-
ci vztrajno luknjali snežno odejo. To je
bilo smeha. Vendar so mnogi veliko
pridobili in so danes že »pravi« smu-
čarji.
Za učence petih razredov je bil te-
čaj v treh skupinah. Vsi so se uvelja-
vili in Borut, Toni in Simon se šteje-
jo že za Križaja, Stenmarka in druge
svetovne smiičarske ase. Na cilju pa
često tudi pri prvih vratcih so spet
naši stari sošolci.
Skozi smučarsko šolo se bo letos
zvrstilo okoli 35 učencev petih razre-
dov. 2al, so morali nekateri, zaradi
nevšečnih vodenih koz, smučati doma
pri peči ali v postelji.
MLADI NOVINARJI
ŠENTJUR: VELIKA
SOLIDARNOST
V Krajevni skupnosti Šentjur — trg
plaičujejo prebivalci prispevek za me-
stno zemljišče, katerega se nabere
90.000 din, združeno delo pa zbere za
iste namene 220.000 din. Ta denar pora-
bi krajevna skupnost za vzdrževanje in
čiščenje trških cest, za cestno razsvet-
ljavo, za zimsko službo itd.
Poleg tega plačujejo vsi delavci,
obrtniki, upokojenci in kmetje, ki sta-
nujejo v tej krajevni skupnosti, ne gle-
de na to, kje so zaposleni, še samopri-
spevek. Vsota tako zbranega denarja
znaša več kot milijon dinarjev. Polovi-
co tega denarja gre za odplačevanje
anuitet za novo šolo, druga polovica pa
je za modernizacijo cest. V soseski Hru-
ševec, Pešnica ln Beaovje so dali pre-
bivalci polovico vsote za asfaltiranje,
drugi del pa krajevna skupnost. Del
sredstev prispeva tudi cestno-komimal-
na skupnost.
E. RECNIK
CELJE: PLANINCI AERA
Pred dnevi je bil redni občni zbor
članov planinskega društva »Aero« v Ce-
lju, sicer sindikalne organizacije isto-
imenskega kolektiv, ki se zavzema, da
bi spodbujala delovnega človeka k obi-
sku gora.
Društvo deluje že petnajst let. Ob
ustanovitvi je imelo osem članov, da-
nes pa že okoli štiri sto.
Planinci »Aera« so bili lani na mno-
gih pohodih. Nepozabna je bila pot »Po
poteh revolucije«. Za svojo aktivnost je
društvo prejelo tudi več meddruštv^iih
priznanj.
Ko so ocenili lansko aktivnost, so
sprejeli tudi delo^'ná načrt za letos ter
izsvolili člane novega vodstva. Za pred-
sednika so izbrali Francka Perca, za
njegovega namestnika pa Milana Stvar-
nika.
VIRADO JOST
CELJE: KS ALJAŽEV HRIB
ZA OKOLJE
Po Mozirju letos in Velenju prihod-
nje leto bo Celje 1980. leta organizator
rn gostitelj osrednje slovenske hortikul-
tume prireditve, čeprav je »Hortikul-
tura 80« časovno odmaknjena, so v me-
stu ob Savinji stekle zelo skrbne pri-
prave za to akcijo. Med tiste, ki so že
sprejeli delovni načrt številna ure-
ditvena dela, sodi tudi krajevna skup-
nost Aljfíáev hrib.
Ni naključje, če krajevna skupnost
predvsem opozarja na nujno enotno
ureditev celotnega območja ob cesti
vpadnici vzhod—zahod in zato na dela,
ki jih bodo morali opraviti Cinkarna,
Carinarnica, Javna skladišča, železničar-
ji in dnigi. Nujno ureditev čaka tudi
križišče pred Toprom, zatem Cesio na
grad itd. V ta program je zajet tudi
celoten kompleks Kalvarije.
Krajevna skupnost nadalje zajema т
s^-^oj ureditveni program pešpot med
Puncerjev45 in Celestinovo cesto. Na
pomoč kliče tudi gozdarje, saj so neka-
t^eri predeli gotzdov na njenem območju
preveč zanemarjeni in kličejo po ob-
novi.
Poglavje zase v tem programu je oko-
lje pokopališča. Tu bo imelo glavno
besedo Pogrebno podjetje. Enako opo-
zorilo velja za območje trafopostaje, za
novi zaselek Selc in še in še.
Skratka, gre za dela, ki zajemajo ce-
lotno krajevno skupnost. Prav zato bo-
do pripravili ix> pKisameznih območjih
tudi razgovore z krajani in delovnimi
lju.drni, da bi se tako skupaj pogovo-
rili o skupnili nalogah.
ŠMARTNO OB RAKI:
UPOKOJENCI NA ZBORU
Ob koncu januarja je bila redna let-
na konferenca članov Društva upoko-
jencev v Smartnem ob Paki. Na zboru
se je zbralo veliko število članov, ki so
z zanimanjem sledili poročilom svojih
funkcionarjev.
Društvo je imelo na začetku lanske-
ga leta 238 članov. Med letom je umr-
10	13 članov.
Ko bo društvo dobilo nove prosto-
re, bodo priredili vrtno veselico in od-
prli prostor za družabno življenje upo-
kojencev. Med letom so obdarovali
dvajset sivojih bolnih članov.
Upokojenci so se pridno udejstvova-
11	tudi v političnem in družbenem živ-
ljenju v kraju, polnoštevilno pa se bo-
do udeležili tiidi bližnjih volitev, saj je
med njimi tudi nekaj evidentiranih za
člane raznih delegacij.
Na zboru so bili tudi predstavniki
raznih političnih in drugih organizacij
v kraju, ki so jim čestitali za uspeš-
on delo in jim enakega želeli tudi v
prihodnje.
ZORKO KOTNIK
SMIKLAVZ: VODOVOD
IN SE KAJ
Krajani male vasi Smiklavž, ki leži
na severovzhodnem delu krajevne
skupnosti Ljubečna, so zadnje čase
vse bolj aktivni.
Zemljepisna lega vasi je ena izmed
glavnih vzrokov za pomanjkanje zdra-
ve pitne vode. Te v sušnem obdobju
sploh ni, kajti vodnjaki, izkopani na
nepravem mestu in na glinastem te-
renu, usahnejo.
Ker so se zavedali, da bodo ta pro-
blem rešili le z izgradnjo skupnega
2ajetja in pripadajočega vodovodnega
omrežja, so 1974. leta izfeopali vodnjak
(30 kub. metrov), zbiralnik (5 kub.
metrov) ter 600 m vodovoda. Na i»-
moč je priskočila tudi krajevna skup-
nost z nakupom črpalke.
Z izgradnjo vodovoda se je pove-
čala potrošnja vode. Ker v sušnih dne-
vih pritok vode ni zadoščal za pora-
bo, so se odločili za izikop dodatnega
vodnjaka (20 kub. metrov). Zdaj pri-
teče na dan okoli 5000 litrov vode,
kar je dovolj za trenutne potrebe. Se-
veda, pa bo tudi ta količina vode
kmalu premajhna. Razen tega se je
pojavila tudi i>otreba po izgradnji ka-
nalizacije.
Za vsa ta dela so krajani Smiklav-
ža opravili 2950 udarniških ur. Orga-
nizirali so tudi mladinsko delovno
akcijo pod geslom »v slogi je moč«.
Za naprej so želje krajanov velike.
To so avtobusno postajališče, vaške
ceste, telefon, javna razsvetljava itd.
Toda, ob delovni vnemi in dobri vo-
lji krajanov ter seveda ob pod,pori
krajevne skupnosti, bodo premagali tu-
di te težave in spet dosegli nm-e de-
lovne zmage.
STANKO STEPISN IK
ŠMARJE: KOMUNALNA
SKUPNOST
V jeseni lanskega leta so v Šmarju
pri Jelšah ustanovili komimalno skup-
nost, ki je pripravila program dela in
začela kmalu zatem tudi delati. Četu-
di so prednosti skupnosti očitne, so
vendarle že takoj ob ustanovitvi, po-
sebej pa še v zadnjem času, naleteli
na težave, ki bi jih lahko okarakteri-
zirali bolj kot nerazimievanje občanov
do nekaterih sprememb. Tako na pri-
mer komunalna skupnost trdi, da bi
morali vsi občani plačevati enake г-^о-
te za vodo, vendar se ponekod tega
otepajo, zlasti tam, kjer niso toliko
odvisni od skupnih vodovodov. Občin-
ska komunalna skupnost bo po vsej
verjetnosti monila pretehtati vrsto skle-
pov in odločitev, da bo ustregla vsem
občanom.
VEČ KOT HOBI
Pred dnevi je bilo v knjižnici Kulturnega centra Vele-
nje tretje srečanje malih vokalnih skupin. Od napovedanih
devetih skupin jih je nastopilo šest, in to Kvartet Franko-
lovčani (vodja Rado Pinter), vokalni kvartet iz Rogaške
Slatine (Metod Jakob), dekliški kvintet KUD Bukovica
(Franc Pozočnik), žalski vokalni kvintet KPD Svoboda
(Florjan Lesjak), koroški vokalni kvintet iz Prevalj (Albin
Kranjc) in kvintet Flamingo iz Velenja (Franc žerdoner).
Vsaka skupina je zapela po tri pesmi. Organizatorja sreča-
nja malih vokalnih skupin sta bila kulturno društvo »Stane
Sever« iz Skal pri Velenju in uredništvo Radia Vedenje.
STANE TEPE J, zaposlen v
TKŠ, sicer pa vodja kultur-
nega društva »Stane Sever«
v skalah: »Naše društvo se
je razvilo iz mladinske sek-
cije. Največje probleme ima-
mo s prostori, saj jih nima-
mo. Sedaj smo pod streho
v gasilskem domu Skale.
Problem je tudi s finančni-
mi sredstvi, saj tistih 6000
dinarjev, kolikor približno
dobimo letno dotacije, ne za-
došča za naše normalno de-
lo. Podobna srečanja bomo
poskušali pripraviti tudi v
prihodnje.«
FRANCI MARTINSEK, kvin.
tet Flamingo Velen,je: »La-
ni je bilo to sTcóanje v
Moravcih in tam smo se do-
govorili za letošnje srečanje
v Velenju. Naš kvinteft obsto-
ja že štiri leta, vadimo dva-
krat tedensko in to zaradi
ропљапјкапја društvenih pro-
storov, kar pri članu kvinte-
ta Stanetu Verdevu v Saleku.
Finančno nas je do sedaj
podprlo samo domače kultur-
no društvo, medtem ko od
občinske kulturne skupnosti
Velenje še nismo dobili niti
dinarja.«
F1X)RJAN LESJAK, vodja
žalskega vogalnega kvinteta
Svoboda: »Skupaj že pojemo
15 mesecev in vadimo enkrat
tedensiko v društvenih pro-
storih Svobode Žalec. Sled-
nja nam tudi finančno po-
maga. Sicer pa se vzdržuje-
mo sami in smo tudi pri-
spevali sredstva za naša obla-
čila. Vsi čutimo do petja ve-
liko veselje z eno samo že-
ljo, da bi še dolgo bili sku-
paj in širili našo lepo slo-
vensko pesem. Želimo pa si
tudi več nastopov«.
ALBIN KRANJC, vodja ko
roškega vokalnega кл ¡nteta
iz Prevalj: »Vadimo dvakrat
tedensko pri meni na Polja-
nah, radi pojemo in tudi ve-
liko nastopamo ter redno
snemamo za Radio Maribor,
Ljubljana in Celovec. Člani
kvinteta pojejo tudi jx) dru-
gih zborih, tako da vsako
leto resnično veliko nastopa-
jo. Tudi naša želja je, da
bi se širjenje malih vokalnih
skupin v Sloveniji nadaljea-a-
lo. Velenjčani so prireditev
dobro pripravili in smo za-
to, da bi ta prireditev bila
vsako leto pri njih«.
Brez dvoma bi bilo prav, da bi srečanje malih vokal-
nih skupin zares ostaüo v Velenju. Poleg tega pa bi bilo
treba tudi razširiti število nastopajočih, saj ni problem
dobiti nekaj pevcev in ustanoviti manjšo volcalno skupiiv).
Tekst in foto: LOJZE OJSTEIÎÂEK
12. stran — NOVI TEDNIK
Celle, 2. februarja 1978 — štev 5.
KOMENTAR
PIŠE: JURE KRAŠOVEC
Minuli teden sta v Laškem zaseda^
la zbor delovnih skupnosti in zbor
krajevnih skupnosti. Na dnevnem redu
je bila tudi razprava o novih davčnih
lestvicah, ki naj bi bile prilagojene no-
vim proizvodnim razmeram v kmetij-
stvu. Davčne lestvice naj bi zagotovile
plačevanje davka iz kmetijstva po de-
janskem dohodku.
V tem sestavku se ne mislim spu-
ščati v vsebino odloka, na osnovi ka-
terega bo pozneje v Sloveniji sprejet
nov zakon. Gre za nekaj povsem dru-
gega. V mislih imam prakso iz dela
delegacij. Površnemu opazovalcu je bi-
lo jasno, da struktura delegatov za
razpravo o takem odloku ni bila naj-
bolj ustrezna. Iz nekaterih krajevnih
skupnosti delegacije sploh niso posla-
le svojih delegatov. Med temi krajev-
nimi skupnostmi so tudi takšne, ki
imajo zelo močno kmetijsko prebival-
stvo. Na seji so o predlogu odloka
razpravljali samo trije navzoči delega-
ti, ostali pa — kot kaže — niso imeli
interesa, oziroma v delegacijah krajev-
nih skupnosti jih za poseg v razpravo
niso pooblastili oziroma pripravili.
Na seji je član izvršnega sveta z
uvodno obrazložitvijo sicer res »razlo-
žila ostrino razprave, ki se je po tem
odloku pripravljala. V naprej poslanem
gradivu je bilo nekaj napak, med nji-
mi tudi takšna, da bodo davščine večje
in ne nižje kot bi besedilo moralo gla-
siti. In vendar v delegacijah takega na-
sprotja niso opazili, če pa so ga, so
šli preko tega kot da to ni problem.
Pred novimi volitvami smo. Ustvari-
ti bomo morali nov tip delegatskega
delovanja. Iti čimbolj od splošnih k po-
sebnim ali združenim delegacijam. Ma-
teriale bo treba seveda mnogo bolj
pozorno prebirati, jih analizirati in gle-
de na težino in vsebino določati tudi
udeležbo takih delegatov, ki lahko ži-
vo in prizadeto prispevajo k razpravi
in ki lahko pri ustvarjanju odlokov in
zakonitih predpisov tvorno sodelujejo.
Seveda potem, ko so opravili predmet-
ne posvete v svoji volilni bazi.
Laški primer pa gotovo ni izjemen!
MOZIRJE
Pomembno mesto v gospo-
darskem življenju Gornje Sa-
vinjske doline ima prav go-
tovo tudi trgovina. Seveda,
to ne pomeni, da so druge
panoge zapostavljene. Na-
sprotno. Toda, ta zapis naj
velja zlasti nekaterim nalo-
gam na področju trgovine,
tembolj, ker gre za prizade-
vanja, kako hitreje reSiti ne-
katera vprašanja in kako za-
gotoviti zlasti trgovini večjo
materialno osnovo za delo.
Značilnost gomjesaviojske
trgovine je razdrobljenost. In
če k temu dodamo še pre-
cejšnjo raztresenost naselij,
razmeroma nizko kupno
moč, tudi redko naseljenost
prebivalcev, potem je na dla-
ni, da se trgovski delavci v
mozirski občini srečujejo z
drugačnimi problemi kot ti-
sti, ki delajo v večjih go-
spodarskih središčih.
Nič novega ne bomo zapi-
sala, da zlasti trgovina v
Gornji Savinjski dolini čuti
precejšen odliv kupne moči.
Zato tudi močna prizadeva-
nja za rešitev nekaterih os-
novnih nalog. V ta okvir so-
di tudi Izgradnja dveh velikih
trgovskih objektov. Velikih
za gomjesavinjske potrebe in
zahteve. Gre za blagovnico
kolektiva Savinje v Mozirju
tei za turistično trgovski ob-
jekt v Solčavi, ki ga bo zgra-
dila Zgomjesavinjska kmetij,
ska zadruga. Oba objekta sta
pravzaprav že v zamudi, za-
to bo treba pohiteti, da ne
bo še večja. Kajti zamuja-
nje prmaša s seboj tudi ne-
odložljivo podražitev nalož-
be Medtem, ko naj bi za
blagovnico v Mozirju potre-
biovali 25 milijonov dinarjev,
bo stal objekt v Solčavi pri-
bližno deset miUjonov manj.
Poleg tega naj bi letos po-
trošili še okoli štiri milijo-
ne dinarjev za preureditev
nekaterih obstoječih trgov-
skih poslovalnic.
Seveda pa je ob vsem tem
Sa vedno odprto vprašanje
večje povezanosti trgovine.
Zato: kako dolgo še takšna
razdrobljenost, ki na koncu
koncev slabi trgovino samo.
V občini ugotavljajo, da prL
haja zaradi zdajšnjega polo-
žaja trgovine do slabše zalo-
ženosti, da so prostori ne-
primerno izkoriščeni, še
predvsem skladišča in po-
dobno V mozirski občini že
dolgo opozarjajo, da bo ve.
čja povezanost trgovine nuj-
na, tudi zaradi njene specia-
lizacije, tudd zaradi kadrov,
zaradi založenosti, zato torej
zaradi domačega kupca in
podobno. To so vprašanja,
ki bi jih morali rešiti trgov-
ski delavci sami, še zlasti,
če ugotavljajo, da zdajšnje
stanje nikomur ne koristi,
najmanj pa trgovini in še
manj kupcu.	MB
BLAGOVNA
Krajevna skupnost Blagov-
na sodi med najmanjše kra-
jevne skupnosti v šentjurski
občini, saj šteje te okrog
900 prebivalcev. Po podatkih
iz leta 1975 je zaposlenih pri-
bližno 250 krajanov. Vseka-
kor sodi ta krajevna skup-
nost med manj razvite v ob-
čini, kar iz dneva v dan ob-
čutijo krajani sami. Stečuje-
jo se z mnogimi problemi ^n
seveda tudi željami za hit-
rejši napredek krajev m za-
selkov. Konec koncev pa je
želja, da bi imeli tucU v tej
krajevni skupnosti trgovino,
zelo skromna. Problem rešu
jejo prebivalci sami s trgov-
skim podjetjem Mene v Šen-
tjurju. Čeprav pogajanja te-
čejo že leto dni, rezultat do
danes še ni znan. 2elje ш
potrebe pa ostajajo. Edina
zgradba, v kateri bi bilo mož-
no urediti trgovino, je sušil
nica na Selah, vendar pa, kot
Kaže, ni prišlo do končnega
dogovora med KK Šentjur
in Merxom glede adaptacije.
Toda ne samo trgovina, tu-
di problematika cest je v tej
krajevni skupnosti dokaj pe-
reča, pa telefonska napeljava,
urbanizacija naselij Trnovec
in Proseniško. Pravzaprav oí
se dalo še naštevati. Toda tu-
di krajani sami se 2avedajo,
da kar čez noč ne bodo mog
li dobiti vsega. A ^'endarle
upajo, da se bodo s časom !e
približali bolj razvitim kra-
le'mim skupnostim
In še o nečem razmišljajo
krajani Primoža, Lokarij in
Trnovca. O tem namreč, da
bi se odcepili od tCS Blagov
na in se prikljjčili h KS
Sentjur-okolica, ali aa bi se
morda organizirali v samo
stojno kraje'imo skupnost. Se-
veda bodo imeli te žeije miiž
nost jasno izraziti na Dliž
njih zborih krajanov. Konec
koncev je lahko -^aicšen ko
rak tudi pozitiven, sai ne gre
prezreti dejstva, da -e ustre?
na organiziranost bistvenega
pomena za njihovo samoup-
ravno in družbenopolitičn-j
aktivnost. Velja pa tudi prt
pomniti, da je lokacija trgo
vine premajhen razlog za a
ka razmišljanja. Poleg želje
po samostojni krajevni skup-
nosti, pa občani ne bi sme-
li prezreti tudi ostalih dejav
nikov za tak korak. Vpra^a*^!
se namreč morajo, ali so res
nično pripravljeni delati v tei
ali oni krajevni skupnosti.
No, ker se kaže v krajev
ni skupnosti Blagovna vrsta
aktualnih problemov ki jih
je treba čimprej rešiti, prt
krajevni konferenci Sociali-
stične zveze upajo in računa
jo, da se bodo krajani udele
ževali zborov občanov in n-i
njih uskladili svoje ■ r
predloge in vprašanja, j, 2.
UUBEČNA:
VEČ ZA
REKREACIJO
Med tiste krajevne skupnosti,
ki se ne morejo pohvaliti s
prostori za rekreacijo, sodi
tudi Ljubečaa. Tu sicer imajo
skromno telovadnico ali bo-
lje povedano sreänje velik ra-
zred, ki pa je žal ne morejo
uporabljati za organizirano
rekreacijo krajanov, v njej
so našli piostor le tisti mladi,
ki S8 ukvarjajo z namiznim
tenisom in borilnimi športi.
To nekaj je, vendar ne ti-
sto, kar bi v Ljubečni potre-
bovali.
Število krajanov rase iz
leta v leto S sprejemom zazi-
dalnega načrta se bo pričel
kraj hitreje širiti, v njem so
sicer zarisana športna igrišča,
toda, do njihove ureditve le
še daleč. Kako pa bo takrat?
Rešitve za i'^bolišanje možno-
sti za rekreacilo se ne ponu-
jajo. S -et krajevne skupno-
sti Uh .чкират s š^iOrtnim dru-
štvom. šolo in delovno organi-
za^iin Lji'bečna išče že vrsto
let. Zdaj pa se vendar пеклј
ponu'a. Pomagati bi morala
temei Ina	teles^okulturna
sMi^POst. če bi n-'m-e'* ra^li
sredstva za odkuT zemIHšča
ir» po-^'^ie -a птж^п1о ne^^afe-
гЉ	hi se ctanie prečki
l^hní'fqio T'ai'-rot hi SP t-i-di
od-^r'« motnosti >74 -oV'-ea.'îi.
in -rn a>ti"pn '^'^mor v
-îni^h. Irò t-'ke aniv-^o'îH
loh'-o o-^-í'-^'O na	.^rifl
T-r/^-rím	MQ-V,-^
•roV-riO-^iiri TT	Hriah -V
•^а	Vmoln
H/r ■n-OTT'J^r
LASCAN!
NE KADIJO VEČ
Kar e res Je res. Tisto
j pnporoč'lo, da ka:enje na se-
j jah skupščine ni zaželeno, so
I v Laškem, vsai kar se tiče
I zadnjih dveh se', vzeli resno
Resnično si na sejah m nihče
nnžsrnl cigarete n zrak je
bil nrečudovito č'st. So pa
ne'-pt^r imfii »o'^'-sr'/^"'« iz-
ve-!	PomisUti bo tre-
I oa na pavze.
Prav gotovo ste že slišali
za skupino »Peter in Ped-
ros«, če pa niste ni nič čud-
nega, saj prav gotovo ne za-
hajate v lokale kjer zabavajo
goste. Zbrani so z vseh vet-
rov, kar pa jih ne moti, da
ne bi dobro igrali komercial-
ne pop glasbe, seveda pa jim
ne manjka veselih in zanimi-
vih show skečev, ki njihov
nastop še močneje ovrednoti-
jo. Na pustno soboto nas bo-
do fantje zabavali v celjski
hali Golovec. Zakaj prav oni?
Zakaj kar naenkrat interna-
cionalni ansambel v nah?
No, nič čudnega, saj je član
skupine »star« celjski glasbe-
nik — Andrej Koren, ki v sku-
pini v glavnem igra trobíínto
drugače pa ima še precej dru-
gih zadolžitev, še posebno
okrog showa.
Ko smo poizvedovali o sku-
pini, nas je naenkrat pričela
bolj zanimati pot Andreja,
ki pravi, da je s takšno sku-
pino igrati veselje, vendar pa
je profesionalni kruh precej
grenak, saj ni lahko igrati
vsak dan tja pozno v noč.
Andrejevi letniki se še prav
gotovo spominjajo skupin Al-
batrosi, Konbo, Echo itd.
Igral pa je tudi pri plesnem
orkestru RTV Ljubljana. Za
tem ga je pot zanesla v tuji-
no. V Amsterdamu je končal
študij trobente, za tem igral
pri raznih skupinah, zadnja
štiri leta pa je redno nastopal
s skupino »Peter in Pedro-
si« po znanih zahodno evrop-
skih letoviščih, slišali pa smo
jih lahko tudi predlanskim v
poreškem Intemacionalu.
Torej Pedrosi bodo igrali
v soboto za Celjane in upa-
mo, da nam bodo všeč in čs
bo tako, da bodo še kdaj priš-
li v goste, čeprav se še mi-
slijo sestajati samo občasno.
Je pač tako, da si kruha, ka-
kršnega si želi marsikateri
mlad glasbenik, ni tako lah-
ko služiti.
V. R.
pi^EßoiDi
v ^ v
ob j avlj a
prosta dela in naloge
1.	TAJNICE GENERALNEGA DIREKTORJA
2.	ORGANIZATORJA PROGRAMERJA
3.	PROGRAMERJA
4.	OBRATOVODJO PREDILNICE
5.	TEHNOLOGA PREDILNICE
6.	PREDILSKEGA TEHNIKA
7.	ENERGETIKA
8.	INSTRU!V!ENTARISTA
9.	STIKALNIČARJA
10.	LABORANTA
11.	VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV — moških
in žensk za proizvodne obrate
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje-
vati še naslednje pogoje:
pod 1.: srednja šolska izobrazba ekonomske aU ad-
ministrativne smeri, lahko tudi končana gimnazija,
znanje strojepisja in enega tujega jezika, zaželene
delovne izkušnje
pod 2.: višja šolska Izobrazba z vsaj 3 leta delov-
nih izkušenj
pod 3.: sreonja šolska izobrazba z najmanj 1 leto
delovnih izkušenj
Pri obeh kandidatih pa znanje jezikov COBOL, pod
toSko 2. tudi FORTRAN IV; zaželeno je tudi pozna-
vanje operacijskih sistemov in izkušnje pri kreira-
nju podatkov, znanje angle.škega jezika; osnovni
pogoj je uspešno opravljen test
pod 4. in 5.: inženir tekstilne tehnologije s predil-
sko usmeritvijo z najmanj 3 leti delovnih izkušenj
pod 6.: predilski tehnik, lahko tudi začetnik
pod 7.: dva delavca: energetik — strojni inženir,
energetik — inženir elektrotehnike; prednost imajo
kandidati z delovnimi izkušnjami v industrijskih
toplarnah
pod 8. in 9.: pyoklicna šola elektro stroke, za instru-
mentarista po možnosti šibki tok; najmanj tri leta
delo\'nih izkušenj
pod 10.: poklicna šola tekstilne ali kemijske smeri,
zaželene delovne izkušnje
Pismene ponudbe z dokazih o izpolnjevanju pogo-
jev naj interesenti pošljejo na naslov: Tekstilna
tovarna Prebold.
Objava velja do zasedbe..
Stanovanja po dogovora.
Celje, 2. februarja 1978 — štev. 5
NOVI TEDNIK — stran 13
MNIKÌVA AKI^
SAVINJSKE GOSTILNE
V OGLEDALU
OCENJEVALI SMO GOSTIŠČA V ŽALSKI OBČINI
Pisali smo že o ocenjevanju gostin-
skih obratov v žalski občini. Vse obra-
te smo uvrstili v tri skupine. Ena iz-
med ugotovitev ob koncu akcije je tu-
di ta, da je bilo prenmlo skupin. Pre-
cej je bilo namreč gostišč, ki so se
uvrstila v skupino Urejeno gostišče, pa
Čeprav je nekaterim manjkalo le ne-
kaj točk za uvrstitev med najboljše,
nekatera pa so za las splavala iz ti-
ste, najnižje skupine. V uredništvu smo
se odločili za posebno akcijo, рк) ka-
teri smo ocenili nekaj gostišč. Pripra-
vili smo posebno tabelo za ocenjeva-
nje, skušali pa smo ugotoviti, koliko se
naša ocenitev ujema z občinsko. Pa
p<^lejmo tabelo, po kateri smo oce-
njevali.
1. UREJENOST GOSTIŠČA
a)	čistoča •— 5
b)	sanitarije —5
c)	šopki na mizah, prti — 3
d)	slike in reklamne t-able — 2
1. PONUDBA
a)	izbor pijač — 10
b)	izbor jedil — 10
c)	domače jedi — 5
3.	SKRB ZA ZABAVO GOSTOV
a)	prireditve — 5
b)	džuboks — 2
4.	OKOLICA GOSTIŠČA
a.) parkirni prostor — 5
b) cvetlice — 5
5.	PRIJAZNOST IN HITROST PO-
STREŽBE — 15
Po našem ocenjevanju je lahko go-
stišče osvojilo torej največ 82 toök. Si-
cer pa smo se dogovorili, da sodijo
med najboljša tista; ki so osvojila naj-
manj 62 točk, v drugo skupino smo
uvrstili tista, ki so zbrala vsaj 50 točk,
tretjo tista z osvojenimi 39 točkami,
gostišča, ki so zbrala manj kot 39
točk, pa po naši presoji sodijo v naj-
nižjo skupino. Dodajmo še to, da smo
gostiščem v obrobnih ter višinskih pre-
delih občine dodali 10 točk, ker po na-
šem mnenju ne moremo imeti enakih
kriterijev za Žalec, Prebold, Šempeter,
Polzelo ter na primer na drugi strani
ssa Andraž.
PETER KOSU — ŠEMPETER
Brez dvoma je ta gostilna med naj-
bolj obiskanimi v žalski občini. Ne le
«aradi svoje prometne lege. O tem smo
se lahko že velikokrat prepričali, prav
tako pa spet ob našem ocenjevanju.
Gostišče je v občinski akciji za las
splavalo in pristalo v kategoriji Ureje-
nih gostišč. V naši akciji smo ga uvr-
stili v tretjo skupino. Peter Kosu je
osvojil 43 točk. Največ zaradi solidne
postrežbe, izbora jedi in pijač. Ce k .te-
mu dodamo še nizke cene ter zares
okusno pripravljene jedi na žaru, po-
tem razumemo, zakaj tolikšen obisk.
Motilo pa nas je več stvari. V strani-
šču ni bilo niti papirja niti brisač, sam
lokal je izredno kičasto urejen, v džu-
boksu pa lahko slišimo predvsem nem-
ške pesmi. Večino v izvedbi ansamb-
la Avsenik. Ce se ne motim, pojejo
tudi v slovenščini. Sicer pa, kdor se
navdušuje za dobro hrano in pijačo,
ter ne pogreša drugih stvari, potem je
prav, da ga priporočamo.
GOSTILNA OREŠNIK —
POLZELA
Na Valu 202 sem pred kratkim po-
slušal, kako prijx)ročajo to polzelsko
gostilno. Predvsem zaradi domače hra-
ne ter prijaznosti. Skratka, je gostišče,
ki lahko sodi za vzgled marsikomu v
Sloveniji, so dejali. V občini so ga
uvrstili med urejena gostišča. Prizna-
mo, da smo tu imeli največ težav z
ocenjevanjem. Največ točk so si zaslu-
žili z urejenostjo lokala, to pa je tu-
di vse, kar lahko pohvalnega zapišemo.
O kakšni domači hrani, razen kranj-
skih klobas, ni govora, o sanitarijah je
bolje, da ne povemo povsem odkrito,
natakarico pa smo čakali natanko 15
minut. Prišla je z žvečilno gimio v
ustih, pa nas je potem minilo, da bi
še karkoli naročili. Največ težav smo
imeli, ko smo hoteli zapustiti majhen
parkirni prostor. Predvsem zaradi ve-
likega kupa snega. Morda je vse to le
trenutni vtis, žal pa je po našem toč-
kovniku pristala ta gostilna v najnižji
skupini.
RESTAVRACIJA NAMA ŽALEC
Vse kar lahko zapišemo je — vsaka
jim čast! Morda le pripomba na račun
postrežbe, ampak kljub vsemu je le-
ta dobra. Žalska NAMA je osvojila 63
točk in se uvrstila v prvo skupino.
PRI GASILCU — MATKE
Gostišče je v občinskem ocenjeva-
jnu pristalo na drugem mestu. V sku-
pini, kjer je še cela množica gostišč,
ki se s tem sploh ne dajo primerjati.
Domača hrana, čistoča tako lokala kot
sanitarij, jedi po naročilu, zmeme ce-
ne, vljudnost ter ne nazadnje organizi-
ranje raznih kulturnih prireditev v Mat-
kah, skupaj z gasilci, urejen parkirni
prostor, možnost rekreacije (namizni
tenis), cvetlice ter to, da je gostišče v
obrobnem predelu, je tisto, zaradi če-
sar smo mu prisodili 71 točk. Tako
dobrega kruha iz domače peči, pa že
dolgo nismo okusili.
BIFE PRI NOVI BLAGOVNICI —
ŠEMPETER
v sklopu nove blagovnice Savinj-
skega magazina v Šempetru je tudi bi-
fe. Ce verjamete ali ne, ampak jedli
smo sirove štruklje, tu lahko dobite
repo, kislo zelje, ter seveda tudi vse
naše nacionalne jedi kot so dunajski
in pariški zrezki, ražnjiči in čevapči-
či... Stranišča so urejena kot malo-
kje, postrežba je dobra ... Skratka,
tudi tu smo dobili zelo dober vtis.
Motilo nas je le to, da ni zaves, ki bi
ločile pogled v samopostrežno trgovi-
no. še bolj kot nas pa verjetno kak-
šne poročene može, ki v svoji družbi
nazdravlajo v trenutku, ko pride v sa-
mopostrežno nakupovat njihova boljša
polovica. Pa tudi sicer ni nič kaj pri-
jetno sedeti tako, da te l^ko vsako
minuto opazujejo. Bife Savinjskega
magazina v Šempetru je zbral 58 točk
in mu za uvrstitev med najboljše lo-
kale manjka le nekaj točk.
KOŠENINA — GOMILSKO
Gostišče Košenina je nekdaj slovelo
kot zbirališče zabave željnih mladih in
starejših ljudi. Danes plesnih priredi-
tev ni več, čeprav imajo lepo urejen
prostor, kjer bi jih lahko prirejali. Za
zabavo je poskrbljeno le z džuboksom.
Presenečeni smo bili nad izborom je-
dil, ki so, roko na srce, okusno priprav-
ljena. Cîene so morda malce previso-
ke, vendar je najbolj pomembno to, da
je postrežba dobra, vlada pa tudi
vljudnost. Zal ne vemo, kako so go
stišče ocenili v občinski akciji, ker
table, ki bi morala viseti, nismo ni-
kjer videli. Gostišče smo ocenili s 50
točkami in ga torej uvrstili v drugo
skupino. Malce smo bili razočarani nad
sanitarijami, ki bi lahko bile bolje ure-
jene.
GOSTILNA ČMAK — PREBOLD
v prvi sobi, kjer je tudi šank, ima-
jo biljard in prvi vtis ni najbolj prije-
ten. Predvsem zaradi tega, ker je pro
stor izredno majhen in po navadi vla-
da tu prava gneča. Kljub temu je po-
strežba solidna. Popolnoma drugačen
vtis pa naredi velika soba, kjer je moč
prirejati celo plesne prireditve. No, te
so nepKDtrebne, predvsem zaradi bliž-
njega hotela, kjer je za zabavo dobro
poskrbljeno. Ta soba je izredno lepo
in okuisno urejena, ne manjka cvetlic
ter na stenah slik slikarjev amaterjev.
Jedi pripravljajo jx) naročilu, cene ni-
so pretirane, pa tudi čakati ni treba
preveč dolgo. Specialiteta so domače
koline, izbor pijač pa je standarden.
O urejenosti sanitarij ne moremo iz-
reči niti kaj pohvalnega, niti kaj sla-
bega. Gostilno Cmak smo ocenili s 50
točkami'"in jo uvrstili v drugi razred.
Skratka, priporočamo jo!
BIFE JOŠT — ŠEŠČE
Naj takoj zapišemo, da se je ta bi-
fe uvrstil v občinskem ocenjevanju med
pogojno zadovoljiva gostišča. Baje
predvsem zaradi tega, ker tu ni moč
dobiti jedi. To menda ne bo povsem
držalo. Naročili smo ajdove žgance in
mleko ter bili lepo pK)streženi, z jed-
jo, ki jo je težko kje dobiti. Tudi sa-
nitarije ter sam lokal sta po našem
mnenju primerno urejena, ljudje pa
so vljudni. Gostišče smo ocenili z 39
točkami in se torej uvršča v našo tret-
jo skupino. Menimo, da je bilo v ob-
činski akciji preslabo ocenjeno.
MARJOLA — ŽALEC
Naj mi bo oproščeno, toda izbor je-
di je dokaj slab, saj razen sendvičev
in hrenovk drugega skoraj ni moč do-
biti. Eden izmed glavnih ciljev pri ob-
činskem ocenjevanju je bil tudi ta, da
gostinski lokali izboljšajo ponudbo je-
di. Marjola se je uvrstila med primer-
no urejena gostišča, torej med naj-
boljše. Je pa res, da je v vseh ostalih
kriterijih tudi v naši akciji osvojilo ze-
lo visoke točke, skupaj 50 in tako pri-
stalo v drugi skupini.
GOSTILNA VAŠL — ANDRAŽ
Dejstvo je, da te gostilne nismo
mogli ocenjevati po enakih kriterijih
kot kje drugje. Treba je namreč ve-
deti, da še zdaleč ni primerno ureje-
na, po drugi strani pa si moramo bi-
ti na jasnem, da je Andražu pkotreb-
na, da je v njej prijetno, kljub kiča-
stim stvarem, ki jih je vse polno in
kljub nepretirani čistoči. Se pa ljudje
tu radi zbirajo in če sem čisto iskren,
priznam da se tu mnogokrat oglasim,
če me pot slučajno zanese v idiličen
Andraž. In čisto po pravici poveda-
no, kranjskih klobas še nikjer nisem
okusil tako dobrih kot ravno tu. Pa
tudi domačega jabolčnika ti ne odreče-
jo. Kljub vsemu, pa je tudi v naši ak-
ciji bila gostilna Vaši najslabše ocenje-
na. To pa je dokaz, da je ocenjeva-
nje gostinskih lokalov prava muka in
skrajno neprijetna zadevščina.
In ugotovitve ob koncu. Pravzaprav
ugotovitev ni. Težko je biti objektiven
Konec koncev enkratni obisk še niče
sar ne pomeni, naša akcija pa je 1(
dokazala, da so okusi in zahteve raz
lične. Naše ocenjevanje se je v glav
nem ujemalo z občinskim, v nekateriî
primerih, pa smo se razšli. Sicer pa
vsakdo gre pač tja, kjer mu je všeč
In najmanj si želimo, da bi kdorkol
pomislil na to, da smo stoodstotno pre
pričani v svoj prav. Pa še to. V pone
deljek dopoldne bomo na našem radii
pripravili posebno oddajo V ŽIVO, i
kateri bodo gostje člani občinske ko
misije za ocenjevanje gostinskih obra
tov. Oglasite se po telefonu, povejt(
svoja mnenja, pa tudi pripombe na na
šo in občinsko akcijo.
JANEZ VEDENIK
P. S.: Vtisov z ocenjevanja bifeja pr
avtobusni postaji v Žalcu ne bomo opi
sovali, ker ne bi bili radi nesramni
Ikiina odlika je prijaznost in primerni
postrežba, vse ostalo pa — presodit
sami. Sicer pa že tudi sam projek
avtobiiene postaje (notranja ureditev
ni ničemur podobno. Najmanj smotr
*w-«rf i
v VSAK DOM
NOVI TEDNIK
ŽALSKI GASILCI
ČE GORI
Minulo soboto so se na 97.
redni letni konferenci sesta-
li člani gasilskega društva Ža-
lec.
Iz obširnih poročil predsed-
nika Karla Strahovnika, po
veljnika Martina Cilenška
ter referenta za mladino Ui-
harda Kopušarja je razvidno,
da je društvo v preteklem
obdobju pretežni del zastav
Ijenih nalog tudi realiziralo.
Sodelovali so pri gašenju 19
požarov, tekmovali ah sode
lovali na 22 različnih prire-
ditvah v občini in izven nje
ob tednu požarne varnosti so
pripravili društveno ^ vajo z
gašenjem improviziranega po
žara v veleblagovnici NAMA
v Žalcu s pomočjo GD Pre-
bold, IGD TT Juteks Zdrav
stvenega doma, reševalne po-
staje Celje, prve pomoči Fer-
ralita Žalec in družbene sa-
mozaščite Name Žalec. Po
oceni poznavalcev je vaja
dobro uspela.
Kot že večkrat doslej, so
na konferenci tudi tokrat
ugotavljali, da je v Žalcu z
vodnimi zajetji vedno slabše.
Prav zato so v preteKlem le-
tu imenovali petčlansko ko-
misijo, ki je morala pregle-
dati vse vodnjake ln mdranto
v Žalcu. Ugotovila je, da sta
uporabna samo dva vodnjaka,
pa še ta je treba poglobiti,
večina hidrantov pa bo treba
popraviti.
Rihard Kopušar, ki je ré-
férant za mladino, je v svo-
jem poročilu poudaril, da je
društvo posebno skrb posve-
čalo podmladku, zavedajoč
se, da bodo skoraj stoletno
tradicijo uspešnega delovanja
lahko nadaljevali le z neneii-
nim vzgajanjem mladih.
T. TAVČAR
BLAGOVNA
VOLITVE BODO!
V okviru priprav na vo-
litve so v krajevni skupnosti
Blagovna že sklicani dve te-
meljni kandidacijski konfe-
renci. Prva bo že danes e>o-
poldne ob 17. uri v Trnov-
cu, druga pa v soboto ob isti
un na osnovni šoli Blagov-
na. V Tmovcu se bodo zbra-
li krajani naselij Primož, Lo-
karje in Tmovec, na Blagov-
ni pa iz vasi Croričica, Cero-
vec, Repno, Zlateče in Pro-
seniško. Na obeh zbonh bo-
do obravnavali predlog kan-
didatnih list za delegate v
samoupravne interesne skup-
nosti in družbenopolitične
skupnosti ter za občinsko
skupščino.
Seveda pa bodo ob tej pri-
ložnosti spregovorili občani
tudi o drugi aktualni proble-
matiki, ki tare to dokaj ne-
razvito krajevno skupnost.
M. P.
Uspešen program razA'oja ter višja stopnja
predelave in finalizacije v
ŽELEZARNI ŠTORE
narekuje potrebe po sodelavcih, zato vabimo
k sodelovanju:
TOZD mehanske obdelave
—	več KV strugarjev, rezkalcev in
orodjarjev
TOZD vzdrževanje
—	več KV strojnih ključavničarjev, stru-
garjev in inštalaterjev
TOZD livarna
—	več KV livarjev ter
—	več delavcev za priučitev v livarstvu
Tovarna traktorjev v Izgradnji
—	več KV avtomehanikov, strugarjev
ključavničarjev in
—	več delavcev za priučitev na obdelavi
in montaži
TOZD jekiarne in valjarne
—	več KV valjavcev, ključavničarjev in
strugarjev ter
—	več delavcev za priučitev v valjarstvu
in jeklarstvu
TOZD energetika
—	2 dipl. elektronika za merilno službo
DSSS
—	dipl. ekonomista za kadrovski sektor
—	dipl. ekonomista za finančni sektor
—	dipl. stroj. inž. za sektor za novogradnje
Vabimo vas, da se zaposlite na ustreznem delov-
nem mestu, kjer se boste laliko osebno izpopolnili
in uveljavili.
Pred zaposlitvijo si lahko ogledate obrate, kjer do-
bite tudi vse potrebne informacije. Zglasite se lahko
osebno vsak dan ali pismeno, v kadrovskem sek-
torju Železarne Store.
14. stran — NOVI TEDNIK
Celle, 2. februarja 1978 — štev 5.
ŠENTJUR
SLA PO ZNANJU
PREDAVANJE ZA ABSOLVENTE
KMETIJSKE ŠOLE
Jože M. Jančič nam je po-
slal zanimivo pismo, v kate-
rem govori o nedavnem pre-
davanju znanega strokovnja-
ka s področja gnojenja in
prehrane rastlin, prof. dr.
Mirka Leskoâka z Biotehni-
ške fakultete v Ljubljani, na
Kmetijski šoli v Šentjurju pri
Celju.
Veliko število članov Dru-
štva absolventov šole za Kme-
tovalce in gospodinje v Šent-
jurju se je kljub slabemu
vremenu odzvalo vabilu orga-
nizatorja, društva, da bi pri-
sluhnil pomembnemu preda-
vanju za slehernega kmeto-
valca.
Znano je, da je uporaba
predvsem mineralnih gnojil
pri nas nezadostna in mno-
gokrat njihova količina ter
kvaliteta ne ustrezata zahte-
vam in p>otrebam posameznih
kmetijskih zemljišč in rast-
lin. Osveščenost kmetovalcev
Je zato tembolj potrebna.
Ker še je število različnih
gnojil v zadnjih letih moč-
no povečalo, je treba misliti
tudi o tem, kolikšne količi-
ne hranil so potrebne za ркз-
samezno rastišče in ta gno-
jila ne odmerjati zgolj na
slepo, na hektare, рк) števi-
lu vreč in podobno.
Prav po zaslugi boljših
sort, boljše obdelave in oskr-
be ter varstva rastlin pa po-
večane uporabe mineralnih
gnojil so se p>oprečni hektar-
ski pridelki pri nas občutno
zvečali, poizkusi pa kažejo,
da bi lahko dosegli še večje
uspehe. Naša zemlja je siro-
mašna z vsemi glavnimi hra-
nili, razen s kalijem in zato
je treba zagotoviti tej zem-
lji zadostne količine rastlin-
skih hranil v zemlji, pred-
vsem z mineralnimi gnojili.
Domača gnojila kot je hlev-
ski gnoj, gnojnica, gnojev-
ka, tem potrebam ne zado-
ščajo niti v najboljšem pri-
meru. Uporaba mineralnih
gnojil je kljub izrednim po-
dražitvam v zadnjih letih v
razmerju s povišanjem od-
kupnih cen kmetijskih pri-
delkov še vedno ekonomič-
na. Je sicer pri različnih polj-
ščinah razUčna, največje do-
datne dohodke pa je moč do-
seči pri koruzi ali krompir-
ju. Mnogo manjša je razlika
med ceno gnojil in vsemi
stroški ter vrednostjo pove-
čanega pridelka pri gnojenju
trav, torej je tudi dohodek
manjši.
Pomembna ugotovitev na
predavanju je bilo dejstvo,
da le dolgotrajno in strokov-
no pravilno gnojenje lahko
zagotovi, da se bo v zemlji
nabrala dovolj velika zaloga
hranil, ki bo pripomogla
rastlinam k najboljši rasti.
Stanje rastlinskih hranil v
zemlji ugotavljamo s kemič-
no analizo zemlje. Zemljo to-
rej za vsako ceno ohraniti
rodovitno. Tudi takrat, ko
razmerje cen med gnojili in
pridelki ni najboljše. Prene-
hanje dodajanja mineralnih
gnojil pomeni znatno izgubo.
Predavanje je izkoristilo tu-
di velenjsko Gorenje in pri-
kazalo delovanje malih go-
spodinjskih aparatov.
PREMALO SIROV
NA JEDILNIKIH
PIŠE: EVA ORAČ
Nedavno razstavo in degustacijo mlečnih izdel-
kov je celjska Mlekarna namenila tako predstavni-
kom trgovske mreže kot neposi-ednemu kupcu. Mle-
karna Celje je nosilec preskrbe tržišča z mlečnimi
izdelki in nemaloki-at slišimo na njen račun kakšno
trpko glede na izbiro v trgovinah. Razstava pred
dnevi pa je vsaj do neke mere seznanila trgovce pa
tudi potrošnike — obojih ni bilo malo — da je iz-
bira mlečnih izdelkov v skladišču Mlekarne precej
večja, kot pa bi človek sodil po policah celjskih pa
tudi drugih trgovin s prehrano. Temu je seveda
krivo dejstvo, da je pri naročanju izdelkov še vedno
pričujoča trgovčeva zaskrbljenost (noben^a tve-
ganja!, četudi na račun potrošnika, op. redakcije),
da bi manj znani in iskani izdelki ostali v trgovini
v zalogi in se pokvarili. Predvsem zaradi tega očitki,
da v Celju ni zadostne izbire, na primer sirov. Pa
je! Vsaj trideset vrst. Od topljenih do trdüi sirov.
Kar zadovoljiva tolažba za trgovce.
Raisstava je pokazala tudi, da je naš kupec postal
zahtevnejši in da pričakuje tudi večjo ponudbo.
Obiskovalci so bogato izbiro na razstavi sprejeli z za-
dovoljstvom.
Degusitacija je prinesla v svojem »domačem« pro-
izvodnem delu jogurte Celeia v vseh inačicah, ki
jih poznamo že nekaj let in še dve novosti — li-
monin in čokoladni jogurt, ki sta bila na tej po-
kušini odlično ocenjena. Upamo lahko torej, da
bosta kmalu v prodaji.
Preostali del degustacije je bü delno dopolnilo
razstavi. Mlekarna je pripravila pokušino sirov, ki
jih ima naprodaj kot preakrbovalec našega tržišča
skoraj iz vse države.
Razstavljalci so ponudili sire s sadjem, orehi ali
olivami, kar je vsekakor nevsakdanja zanimivost,
če je bdi sir s kruhom nekoč malica, potem je danes
gauda z groednimi jagodami ali trapist z jabolki od-
ličen poobedek ali primeren prigrizek družbi ob
kozarcu vina. Bolj žejnim dimljen sir z olivami.
S takšno predstavitvijo sirov je Mlekarna kre-
nila v najboljšo smer pospeševanja prodaje mlečnih
izdelkov. To so potrdiU obiskovalci, ki so se ogreli
tudi za predlog, da odslej ponudijo sire tudi doma
— s sadjem. Tako smo vsaj razbrali iz knjige vtisov
na razstavi.
Ze v naslovu smo povedali,
da se šmiirski kmetijski načr-
ti za lansko leto niso uresni-
čili, četudi so organizatorji
proiavodnije prišli vendarle ze-
lo blizu svojim željam. Prav
zaradi tega je morda letošnja
načrtovana proizvodnja spet
nekoliko preveč optimistična,
saj predvidevajo rxa primer
pri proizvodnji mesa kar 32%
povečanje, precej manjše pa
pri odkupu mleka —za 12,3%,
kar je, kot menijo v Šmarju
pri Jelšah, še vedno v normal-
nih mejah glede na možnosti
predelave.
Tudi za pridelek ribeza in
grozdja v kooperacijski proiz-
vodnji veljajo precej optimi-
stične napMDvedi — tri in pol-
krat večja proizvodnja, upo-
števajoč seveda ugodne narav-
ne pogoje. Novost v letošnjem
letu bo, v okviru kooperacije,
posptóena proizvodnja jabolk.
Urediti nameravajo namreč
<ieset hektarov novih nasadov.
ùetutìi smo v zadnjem času
že nekajkrat omeniU borbo
Virštanjčanov in sosednjih vi-
nogradnikov za svojo lastno
blagovno znamko vina Vir-
štanjčan, naj povemo še en-
krat, da bodo prav letošnjem
letu to skušali tudi doseči, se-
veda ob tvornem sodelovanju
s SLOVENLJAVINOM , TOZD
Brežice.
Ze nekaj let doslej je TOZD
Kmetijstvo Šmarje posvečalo
veliko pozornost pospešeni tr-
žni proizvodnji zasebnih kmeč-
kih gospodarstev. Kot neneh-
no opozarjajo v Šmarju, s
tem načrtno zadržujejo odha-
janje občanov v razvitejše
kraje in občine.
Lani so v šmarski občini
preusmerili 106 kmetij, letos
pa naj bi organizirano preus-
merjanje zajelo še 146 kmetij,
tako da bi jih do konca leta
bilo že kar 575.
Namečimo še nekaj kratkih
podatkov. Po predvidevanjih
se bo za novogradnjo hlevov
za govejo živino odločilo 33
kmečkih gospodarsitev, za ob-
novo pa 24, bržkone pa se bo
za gradnjo hlevov za bekone
odločilo šest kmetovalcev. V
strojne skuipnosti bodo vkljii.
čili na novo okoli dvajset
kmetij, posojila za mehaniza-
cijo pa bo najelo petdeset
kmetov. Precejšnje novosti se
obetajo tudi pri gradnjah silo-
sov, dosuševalnih naprav m
gnojnih jam, molzne naprave
pa naj bi nakupilo kar 42
kmetij.
Optimistične napovedi so
zajele tudi področje sadjar-
stva in vinogradništva. K že
obnovljenim vinogradniškim
površinam nameravajo prište-
ti še 45 hektarov in pa desei
hektarov nasadov ribeza.
Ocenjujoč v denarju, bá vse
investicije veljale 57354.646 di-
narjev.
še letos bodo r Pristavi
zgradili farmo za piščance,
kjer naj bi dobilo stalno za-
poslitev osem občanov. Kot
predvidevajo v Šmarju pri
Jelšah, bo celotna investicija
v to farmo znašala 20.000.000
dinarjev.
MILENKO STRAÄEK
Celje, 2. februarja 1978 — štev. 5
NOVI TEDNIK — stran 15
4
Marta je stopila k oknu in pogledala skozenj.
Lep pogled je bil od tod na hribe okoli in na dolino.
Tam spodaj je bila farna cerkev in šop vaških hiš,
med njimi pa se je vila Bistrica.
»Kako lepo je tu! Niti vedela nisem, da je tu
tako lepo,« je rekla Marta.
»Ali ti ugaja? Pri vas na Primorskem je bilo še
lepše. Pravijo, da niste radi v našem kraju.«
»O, pač! Samo tesno je spodaj v dolini. Tu zgoraj
pa je lepo.«
»Ali ne bi hotela kar tu ostati?«
Pogledala ga je. Prvi hip ga ni niti prav razumela,
potem pa je zardela in se spomnila, da se ji mudi:
»Iti moram. Zadnji čas je. če me bosta morala
krojača čakati, mi jih bodo oče povedali.«
Niti pozdravila ni. Do vrat je šel za njo. Tam se
je še obrnila in potihoma rekla:
»Rada bi vedela, kako ho očetu kaj jutri.«
»Ali ti naj pridem povedat?«
»Ni treba! Saj pridem jutri spet rože nabirat.
Bom že kaj izvedela.«
Po teh besedah je odhitela kakor srna. Gledal
je za njo, dokler mu je ni breg zakril.
II.
Drugega dopoldne je prišel gospod kaplan na
Dvornika gledat. Toda stari je sedel ée pred hišo in
vlekel iz svoje pipice. Videti je bilo, da mu je bolje.
In če bi mu sin ne bil tako branil, bi bil že pri ka-
kem delu.
Duhovnik se je nekaj časa pogovarjal s starim
kmetom, potem se je poslovil. Tevž ga je spremil
po sadovnjaku dol.
»Tevž,« je začel živahno gospod, ki je bü morda
eno ali dve leti starejši od Tevža, »včeraj so prišle
nagrade za strelsko tekmovanje O Sentjakobljem.
Sijaj, ti.rečem! Pravzaprav bi moral z menoj, da jih
vidiš.«
»Kaj pa mislite, danes na navaden delavnik! V
nedeljo pridem. Kdaj vam je najbolj prav?«
»Kadar je, samo pred pridigo ne. Kaj pa bo z
Miklovo Zalo. S šentlovrenškim kaplanom sva se
menila, da bi šli tja gostovat.«
»Ne vem, časa nimam.«
»Menda se ne boš v smuk spustil? Take sile ti
vendar ni, kaj?«
»Gospod — gospod kaplan! Nekaj — posebnega
— bi rad z vami gow>ril; toda smejali se mi boste.«
»če je kaj pametnega, zakaj bi se smejal? Da pa
Tevž ne bo kozlov uganjal, bi dejal. Torej le kar
povej!«
»Veste — veste — oženiti se mislim.«
»Hahaha! To je zares nekaj posebnega. АЦ ti je
ponoči prišlo na misel?«
»Ne. Že dalj časa imam to v mislih in oče me
tudi nagovarjajo.«
»Res, treba vam je gospodinije in nihče se ne bo
čudil, če malo pohitiš. Ali že imaš nevesto?«
»Nevesto? Nak, nimam je še. Na piki pa jo že
imam; če bi jo le dobil!«
»Dvornikov Tevž dobi vsako. Katero pa misliš?«
»Zvonikovo starejšo.«
»Marto? Dobro si izbral. Oče mi je pravil, da
je bila včeraj tu. Ali si kaj govoril z njo?«
»O tem niti besedice. Včeraj bi se tudi ne bilo
spodobilo in upam si tudi ne prav...«
»Kako da ne? Nas eden naj bi sicer v takih rečeh
nič ne svetoval in ü tudi nočem nič svetovati. Po mo-
jem si izvrstno izbral. Delovna in gospodinjska je «
»To že. Ljudje pa pravijo, da je malo prevzetna
M da nobenega v naJšem kraju ne mara.«
»Babababa! Prevzetna pa že ne. Dekliška je in
se ne reži kar vsakemu hlaćniku.«
»To mi je na njej posebno po volji. Bojim se pa
le, da se jih bo zamalo zdelo in se ne bo marala
možiti k nam v hribe. Tako nekaj imenitnega ima
na sebi.«
»Kolikor vem, so imeli na Primorskem res bolj
imeniten dom. Brez dolgov so menda tudi tukaj, toda
bogatije ni pri hiši. Zato sme biti kar zadovoljna,
ako postane Dvomica. S seboj ne bo bogve kaj pri-
nesla.«
»Saj ni treba. Samo njo hočem. Pa pravijo, da
pojde k nunam.«
»To,so prazne marnje, drugače bi gotovo gospod
župnik kdaj kaj omenil, saj je večkrat pri njih!«
»Ali torej mislite, da bi jo smel pobarati?«
»Nič ne mislim. Ampak to veš sam, Tevž: kdor
dolgo meri, ta slabo kaj zadene.«
»če tokrat zgrešim, pa sploh ne bom več pome'
ril,« je Tevž po strelsko odgovoril.
»Nikar, Tevž! Takle fant, kakor ti, se nima kaj
bati. Zdaj pa zbogom! In za Mirka boš pri Miklovi
Zali, veš!«
Kaplan je skočil čez leso in jo udri po grabnu
navzdol. Tevž pa se je počasi vračal in šel potem
pod kopišče kosit. Po kcfsilu se je sukal okoli hiše
in čakal, da pride Marta očeta obiskat. Ko je do
dveh ni bilo, je vzel sekiro in šel dol v gozd, tam
mimo, kjer je včeraj našel Marto pri očetu, in po
strmi stezi na drugi vrh. Ni dolgo hodil in že je
videl nekaj belega, kar se je skozi zelenje bleščalo.
Skoraj neslišno je stopil bliže, zagledal belo ruto,
bel predpasnik — in že je stal pred Zvonikovo Marto,
ki je klečala pod češminovim grmom in obirala
nežne, dehteče cvetove v svojo kanglo.
»Dober dan, Marta!« je pozdnmü. »Pridna si.n
Planila je pokonci, zardela in rekla:
»Tevž! Bog daj! Kam pa greš?«
»Nikamor. Pravzaprav tebe iskat. Zaradi očeta
sem prišel.«
»Ali jim je huje? Bog ne daj!«
»Ne, fim je že bolje. So že pokonci in mulijo
svojo pipico.«
»Hvala bogu!«
Pomolčala sta. Nekajkrat je Tevž požrl, potem
*€ je kreitko odhrknil in dejal:
16. stran — NOVI TEDNIK
Celle, 2. februarja 1978 — štev 5.
MODA ZA MLADE
Za nami je ljubljanski sejem »Mo-
da 78«. Starejše bralke mi najbrž ne
bodo zamerile, če omenim, da je le-
tošnja moda kot nalašč za mlade. Vsa
p>olna je ohlapnih bluz, nabranih kril,
preko bokov segajočih bluzonov, ber-
muda hlač, ohlapnih tunik v kombina-
ciji z rožnatim ali karirastim blagom,
bogato nabranih oblek z dolgimi šali,
brezrokavnikov, ki se nosijo preko
bluz, oblek in jopic, tunik z razporkom
preko nabranih kril ter še in še širokih
in napihnjenih rokavov.
Peščene barve v vseh odtenkih p>o-
udarjajo lahkotnost širokih krojev.
Svetle barve bomo lahko kombinirale
z rjavimi odtenki. Elegantna golobje
siva ter odtenki modrikasto rožnate
barve so še vedno modni za popoldan-
ske modele. Seveda ne smemo poza-
biti safari stil, brez katerega si ne mo-
remo več zamisliti poletje v peščenih
in pastelno zelenih barvah.
Na skici: Zdajšnja moda si kroji
model tudi v naivnem stilu majhnih
deklic.
LELA BEKCIČ
PRIBITI CVET
Oni dan, ni bil Dan žena, ampak
čisto navadna nedelja, me je mož pri-
jetno presenetil. Pomislite, kar tako, iz
dobre volje, ali kdo bi vedel zakaj,
mi je prinesel šopek nageljčkov. Saj
pravim, presenečenje pa tako!
Pravzaprav sem bila prejšnjo nede-
ljo dvakrat presenečena nad istim šop-
kom rdečih nageljnov. Enkrat prijet-
no, drugič neprijetno. Pa ne mislite,
da je za obe presenečenji p>oskrbel
moj dragi. Sploh ne! Te, sp>odnje vr-
stice namenjam tist«nu prodajalcu
cvetja na celjski tržnici, ki je minulo
nedeljo prodal ta žlahtni šopek. Pa
mu ne bom rekla hvala in tudi ne bom
rekla, da je 6 dinarjev za komad pro-
dane cvetlice malo. Rada bi mu pove-
dala le to, da cvet, pripet na steblo s
pisarniško »klanfo« in zalepljen s se-
lotejp>om v še tako lepi vazi umne še
istega dne.
M.\P
SMARTNQ OB PAKI:
NEPRIMERNO PARKIRANJE
Ko pridejo delavci in drugi na ma-
lico v bife samopostrežne trgovine v
šmartnem ob Pakl, vsi, brez izjeme,
parkirajo svoja vozila pa tudi težke
tovornjake s prikolicami, pred spome-
nikom fašističnih žrtev.
Tu pač res ni pravi prostor za par-
kiranje, kajti včasih se nabere toliko
vozil, da je promet po glavni cesti
močno oviran. Zato bo treba najti drug
prostor ali pa predel pri spomeniku
v dolžini kakšnih 60 in širini treh met-
rov asfaltirati.
ZORKO KOTNIK
ALPINISTIČNI KOTIČEK
NEVARNOSTI ZIMSKEGA
VZPONA V GORAH
Vedno več je planincev, ki
se odločajo za vzpon tudi v
zimskih mesecih, v času, ki
je bil do nedavnega rezervi-
ran izključno za alpiniste.
Vse bi bilo v redu, če bi ti
ljudje uporabljali vso potreb-
no zimsko opremo pravilno
in znali preživeti nepričako-
vane vremenske in snežne
spremembe, kjerkoli jih pre-
senetijo.
Analize zimskih nesreč po-
kažejo, da so planinci pona-
vadi opremljeni celo z najno-
vejšim uvoženim tehničnim
materialom, ne poznajo pa
osnovnih pravil pri uporabi
derez, cepina, da o varovanju
z vrvjo in bivakiranju sploh
ne govorim. Prva zapoved za
vse naj bo: ne hodi pozimi
v področja, ki jih poleti nisi
dodobra spoznal. Markacije
in klini so pod snegom, ori-
entiranje je možno samo po
spominu. V megli izkušenim
pomaga čut za orientacijo,
instinkt, začetnikom pa —
bog pomagaj. Slaba tolažba,
če vemo, da v bližini ni ljudi,
ki bi pokazali pot in da v
megli ponavadi vleče vsak na
svojo stran in po nekaj urah
napornega tavanja najde la
stne stopinje. V takem prime
ru bi ponovno iskanje za
utrujene pomenilo veliko tve-
ganje, popolno izčrpanje mo-
či, podhladitev in malodušje,
kar je največji sovražnik iz-
gubljenih v snegu.
Najprej nasvet za tak pri-
mer: poiskati pred plazovi
vamo mesto in urediti zavet-
je v snegu. Delo vodi tisti,
ki je psihično še najtrdnejši
in prisili k sodelovanju z le-
pim ali grdim vsakogar. Raz-
lične načine bivakov v snegu
kažejo slike. Prisiliti je tre-
ba vse, da uporabijo re-
zervno obleko ter zaužije-
jo hrano in pijačo, tudi
če kdo trdi, da ni ne la-
čen, ne žejen. Zaradi utruje-
nosti so naravni občutki
zmanjšani ali jih sploh ni,
ker je na prvem mestu za-
spanost in brezbrižnost. Da
mora biti v nahrbtniku pozi-
mi vsega dovolj tudi za re-
zervo, se razume samo po se-
bi. V zasilnih snežnih bivakih
lahko preživimo brez posle-
dic že ob sami sveči in za-
dostni hrani več kot eno noč.
Megla in »čmi dan« ponava-
di v naših gorah ne traja
dolgo in že naslednje jutro
lahko iz naše luknje zagleda-
mo kočo ali pravo pot tik
pred seboj.
CIC
Na sliki: 1. Luknja v snežni strmini, 2. zavetje s po-
močjo smuči, palic in šotorskega fcrila, 3. zavetje na rav-
nem iz snega in šotorskega krila in pelerine
GROZI CELJU
EPIDEMUA ZLATENICE?
Zlatenica — hepatitis epi-
demica je obolenje, kater^a
se še vedno bojimo in je zad-
nje resno pretežno otroško
obolenje, za katerega šd ima-
mo*" ustrezne zaščite. Nastopa
v epidemijah, ki v razdobjih
po cca 10 let zajemajo ne-
prekuženo populacijo, tj. šol-
ske in delno predšolske otro-
ke, obolevajo pa tudi odras-
li. Znano je, da se virus zla-
tenice izloča v blatu in dru-
gih izločkih bolnika, že pred
pričetkom obolenja in več-
krat še dalj časa po preboleli
bolezni. Pot okužbe je pre-
težno fekalno-oralna, torej se
širi s kontaktom ali preko
okužene hrane in vode. Bo-
lezen je vezana na slabe hi-
gienske pogoje, slabe higien-
ske navade in higiensko ne-
sanirano okolje. 2^adi na-
vedenih dejstev se obolenje
ob ožjem stiku v šolah, vrtcih
kot v družinah, kamor je
vneseno, hitro širi.
Veliko vlogo pri prepreče-
vanju širjenja bolezni ima
zgodnje odkrivanje bolnikov
in izolacija. Mogoče bi zato v
obrisih predstavili potek bo-
lezni:
Otrok oboli 15 do 40 dni
po okužbi. Kako to opazi-
mo? Nastopi slabost, bruha-
nje, driska in bolečine okrog
pasu. Telesna temperatura je
lahko p>ovišana. Virus okvari
jetra, zaradi izločanja žolč-
nth barvil lahko opazimo, da
voda bolnika postaja temna
— podobna pivu, blato je
svetlo. To stanje traja do 6
dni, včasih le nekaj ur. Nato
se stanje na videz umiri, čez
nekaj dni se pojavi rumena
barva na beločnici oči, pozne-
je tudi na koži, ki srbi. S
pojavom rumenila telesna
temperatura pade. Rumenilo
nastopi le pri manjšem števi-
lu bolnikov, zato ta obolenja
lahko spregledamo. Ce obo-
lenje ni pravočasno zdravlje
no lahko pušča trajne posle-
dice.
Zadnja epidemija zlatenice
na našem pKxirocju j.e bila
v letih 1965 do 1967 in se je
kot val širila od Brežic pro-
ti Celju in od tu v smereh
Šmarje in Velenje. V letu
1966, ko je bila epidemija v
polnem razmahu, je v regiji
obolelo 2852 ljudi, pretežno
otrok. Nov val zlatenice so v
letu 1975 že registrirali v re-
giji Maribor, obolelo je 1924
ljudi, že v prihodnjem letu
je epidemija zajela našo mej-
no občino Slov. Konjice s
314 obolelimi, že v začđtku
leta 1977 pa soosednjo občino
Šentjur in Sevnico. V celjski
občini se je število primerov
zlatenice v zadnjih mesecih
preteklega leta zviševalo in
v decembru je bilo registri-
ranih že 19 primerov obo-
lenj (v letu 1974 v občini 20
primerov).
Glede na stanje je higien-
sko epidemiološka služba na-
PREDAVANJE
ZRVS
Od sredine januarja pa do
danes so bila v dvanajstih
krajevnih organizacijah Zveze
rezervnih vojaških starešin v
žalski občini predavanja o
pripravah in izvedbi mobili-
zacije. Vsa predavanja so bila
dobro obiskana.
T. TAVČAR
šega zavoda poostrila nadzor
nad izvajanjem higienskih
ukrepov v predšolskih in šol-
skih ustanovah in jim dala
ustrezna pismena navodila.
Ah sploh lahko preprečimo
širjenje zlatenice? širjenje
zlatenice zaradi velikega šte-
vila neznank v njeni epide-
miologiji ne moremo prepre-
čiti, lahko pa .ga omejimo
ali vsaj omilimo njegovo ob-
liko. Glavno preventivno sred-
stvo je zdrava vitaminsko bo-
gata hrana. Da pa prepreči-
mo širjenje obolenja pa mo-
ramo posvetiti skrb sanciji
našega okolja, ustrezni dispo-
ziciji odpadkov, kjer ni ure-
jene kanalizacije pa ustretzni
ureditvi le^te. Veliko skrb
moramo iK>svetiti tudi oseb-
ni higieni. Mogoče bomo ob
tem pomislili, saj živimo ven-
dar v urejenem okolju, z ure-
jeno kanalizacijo, vodovodom
itd.
Ce pa pogledamo malo bolj
kritično, pa povsod le ni ta-
ko, kot bi lahko bilo. Recimo
celjska kanahaacija sploh ni-
ma čistilne naprave, čeprav
je ž<e v planu, bi ob tej si-
tuaciji morda dobila pred-
nost pred drugimi investici-
jami.
Se bi lahko navajali, ven-
dar nas še navedena dejstva
lahko privedejo do prepriča-
nja, da je prognoza naleízlji-
ve zlatenice za občino Celje
precej neugodna. Kakšno pa
bo nadaljnje gibanje boleani
pa ni odvisno le od ix>samez-
nikov, ampak od prizadevanj
nas vseh.
Center za soc. medicamo
in higieno Celje
Vst. Eîlizabeta Krumpak
Ц PRIPOROČA
Tokrat oddelek fotooptlke v pritličju
veleblagovnice T, kjer so dobili španske
suvenirje. Med njimi so: globus, pepelnik, ;
svečnik, kamin s pepelnikom in toplome-
rom, stenski svečnik in podobno.
Celje, 2. februarja 1978 — štev. 5
NOVI TEDNIK — stran 17
Najmlajši so se zbrali tudi na Gričku ter zavili prve smučarske lise v sneg.
TKS CELJE
NOVAORGANiZIRANOST
VELJA TUD! ZA ATLETIKO
Ze nekaj let je od tega, ko
so delegati vseh občin v na-
ši republiki glasovali v Por-
torožu o prednostni razvrstit-
vi posameznih športnih pa-
nog in iger. Enoglasno so vsi
postavljali atletiko kot »kra-
ljico« športov na sam vrh v
I. prioriteto. Takšno mesto bi
naj atletika zavzela v vseh
občinah v naši republiki. To
je bila deklaracija in osnov
na usmeritev, ki se ¡m žal v
praksi ni uresničila.
Ko postavljamo v teh dneh
novo usmeritev pri organizi-
ranosti vrhunskega športa
preko dela s selekcijami in
novega tekmovalnega sistema,
ki ima svojo bazo v šolah in
šolskih športnih društvih, s
povezovanjem vse organizira-
ne atletske aktivnosti na rav
: ni občin v občinske odbore
za atletiko pri ZTKO, na rav-
ni novih območnih tekmoval-
nih skupnosti pa v območne
atletske zveze, bo vsekakor
le na ta način ob solidnem
delu funkcionarjev, vaditeljev
in trenerjev, možno zagotovi
ti atletiki uspešnejši razvoj.
Znano je, da je AZS imela
doslej registriranih le 18 at-
letskih organizacij z vsega ne-
kaj nad 2.500 aktivnega član
stva.
Celotna Slovenija je razde
Ijena na 18 območij. Po no-
vem predlogu strokovnega
sveta pri ZTKO Slovenije in
AZS bi naj v mesecu februar-
ju ustanovili v vseh občinah
posebne odbore za atletiko m
območne atletske zveze. Ob-
močne atletske zveze bi se-
stavljali izvršni odbori, stro-
kovni sveti, zbori atletskih
sodnikov, zbori atletskih tre-
nerjev in inštruktorjev. Orga-
ni izvršnih odborov pa bi bile
stalne komisije, predvsem
tekmovalna, finančna in pro-
pagandna. Le ob takšni orga-
niziranosti in z razširitvijo
članstva osnovnih organiza-
cij, ki so poleg sedanjih at-
letskih klubov in sekcij še
■^ŠD, bo možno zagotoviti at-
letiki tisto mesto v razvoju
na.šega vrhunskega športa kot
so si zamislili delegati vseh
TKS v 60-tih občinah naše
republike, ko so glasovali za
nov sistem v naši telesni kul-
turi.
Tudi za celjsko regijo ve-
lja, da bo treba v vseh ob-
činah in treh novih območjih
izpeljati to novo organizira-
nost za atletiko fe v mesecu
februarju.	K. JUG

Prvi teden šolskih zimskih
počitnic je bil nadvse ugoden
za smučanje. V celjski občini
So se dobro pripravili na or-
ganizacijo smučarskih teča-
jev. V organizaciji centra za
mladinski turizem so učitelji
in vaditelji smučanja vsak
dan na Croleth v začetniških
in nadaljevalnih tečajih po-
učevali blizu 200 otrok. Us-
peh je bil odličen. Vsi so se
naučili te veščine in ob za-
ključku tečajev so se pomeri-
li v osno\Tiem obvladovanju
posameznih likov. Najboljši
so bili: cicibanke — 1. Bar
bara Polutnik, 2. Nataša Za-
bukovec, 3. Katja Rovšnik;
pionirke — 1. Mateja Gorjup,
2. Alenka Turk, 3. Romana Be-
laj; pionirji — 1. Milan Ke-
rl č, 2. Mitja Božnik, 3. Davo-
rin Lesjak.
Na Gričku na Golovcu pa je
bilo v smučarskih tečajih nad
280 otrok, med njimi celo več-
je število predšolskih, v so-
boto so ob zaključku tečajev
ob veliki prisotnosti staršev
prikazali svoje znanje z vož-
njo skozi vratca kot v pra-
vem slalomu. Najboljši so bi-
li: ml. cicibanke — 1. Saška
Klepac, 2. Katja gmigovc, 3.
Sabina Verdel; st. cicibanke
— 1. Romana Vengust, 2. Moj.
ca Smigovc, 3. Mateja Naglič;
ml. cicibani — 1. Iztok Se-
dej, 2. Dejan Peševič, 3. Bo-
rut Videčnik; st. cicibani —
1. Matej Iskrač, 2. Tomaž Jer-
šič, 3. Milan Ratajc. Na osno-
vi prikazanega znanja je SK
Izletnik izbral v ožjo selekci-
jo kar 14 mladih smučarjev,
ki bodo vključeni v nadalje-
valno smučarsko šolo in bo-
do usmerjeni v tekmovalno
smučanje.
Tudi na Svetini je v organi-
zaciji štorskih železarjev in
Partizana potekal smučarski
tečaj, ki ga je obiskovalo nad
50 otrok. Vsi so uspešno opra-
vili praktično preizkušnjo zna-
nja v osnovnih smučarskih li-
kih.
Ze v prvem tednu počitnic
smo tako v občini Celje pri-
dobili nad 500 novih mladih
smučarjev! Vse priznanje za-
služijo požrtvovalni smučar-
ski vaditelji in učitelji, zdi-u-
ženi v SD Izletnik in Parti-
zana v Storah, saj jih od 65
kar 42 aktivno dela v smučar-
skih šolah. Priznanje pa velja
Izreči tudi ObZTKO Celje, ki
je registriral smučarske šole,
da je bil s tem pouk mnogo
cenejši in dostopen vsem
otrokom. V februarju se bo
pouk smučanja nadaljeval na
Golteh še za 850 otrok iz pe-
tih razredov osnovnih šol!
K. JUG
ANDRAŽ
z najdaljšim skokom 23 m je
pri starejših pionirjih osvojil
2. mesto Miro Javomik iz Ve-
lenja.	Foto: T. Tavčar
V soboto je bila otvoritev
nove 30-metrske skakalnice v
Andražu nad Polzelo, ki so
jo s prostovoljnim delom
zgradili člani SK Oljka An-
draž. V ta novi objekt so
vložili več kot 2000 prosto-
voljnih delovnih ur.
Po krajši slovesnosti se je
nato F>omerilo 32 mlajših in
starejših pionirjev v drugi
tekmi štajerske-koroške regi-
je iz Velenja, öme, Mislinja,
Braslovč in Andraža. Največ
uspeha so imeli mladi ska-
kalci iz Braslov tn Velenja.
Rezultati: ml, pionirji: 1.
Trnovšek (Velenje) 151,0 (21,
ao), 2. Jevšenak (Velenje)
133,5 (19, 18,5), 3. Satler (An-
draž) 131 (17,5, 19), 4. Brino-
vec (Braslovče) 118,0 (17,5,
17,5) ... 6. Travner (Brivslov-
če) ... 9. Verdev (Andraž) ...
12. Zupane (Braslovče) itd.
St. pionirji: 1. Debelak
(Braslovče) 166,5 ( 22,5, 22),
2. Javomik (Velenje) 164,5
(23, 21,5), 3. Kralj (Braslov-
če) 162,0 (22,0, 21,5), 4. Tro-
gar (Braslovče) 161,0 (21,5,
22), 5. Koren (Velenje) 144,0
(20, 22) ... 8. Potočnik (An-
draž), 9. Jelen (Braslovče),
... 15. Anželič (Braslovče)
itd.
V nedeljo pa so se pome-
rih ml. in st. mladinci ter
člani na 50-metrski skakalni-
ci. Rezultati: ml. mladinci:
1.	R. Javomik 165,5 (39,5 39),
2.	Koželj 157, 6 ( 39, 36,5), 3.
M. Javomik (vsi Velenje)
132,3 ( 34^ 32,5) ... 7. Beršak
(Andraž),... 9. Hanžič (Bras-
lovče); st. mladinci: 1. Plev-
nik (Mislinja) 139,7 (36,34),
2. Plaskaö (Andraž) 139,2 ( 35,
35),.,. 4. Fekonja (Velenje),
itd; člani: 1. Ceh 193 ( 46, 42),
2. Cepelnik (oba Velenje)
176,5 ( 42. 40), 3. Cremožnik
(Andraž) 168,9 (40, 39),... 8.
K. Podvršnik, 9. S. Podvrš-
nik (oba Andraž).
T, TAVČAR
Pri starejših pionirjih je zma-
gal Matjaž Debelak iz Bra-
slovč.	Foto: T. Tavčar
HOKEJ NA LEDU
PIONIRJI NAJBOLJŠI
Prvo moštvo 1ШК	tokrat nI nastopilo. Prav tako iii bilo
tekmovanja mladincev, kajti v Subotlci je l»ilo tekmovanje republik
In najboljši mladinci so za.stopaJi našo nprezentanco. Med njimi
tudi dva celjska igralca Janackovič in Sendelbacli. Repre-zcntanco
pa je vodil celjski trener Bine Bele.
Počivali pa zato niso celjski pionirji, ki so v Ljubljani prema-
Sali Prevoje 18:2 (3:0, 5:0, 10:2). S to zmago pa so si že priborili
v svoji skupini prvo mesto. Skupaj z njimi so tekmovali še pio-
nirji tivoli,ia, Stavbarja in Prevoj. Kot zmagovalci pa se bodo sedaj
pionirji Celja pomerili za končni naslov pionirskega prvaka Slove-
nije proti Jesenicam. Torej nov napi«dek pri pionirskem hokeju
v C;elju. V srečanju proti Frevojam pa so v celjski ekipi bili naj-
uspeSne.jsi strelci Zupane 6, Cretnik 3, Strašek 2 in Benijak 2.
V sindikalnem prvenstvu pa so v osmem kolu igralci Slov. Ko-
njic premagali .Лего 8:3. Zlatarna pa Kmo 10:1. Na lestvici vodijo
Igralci Zlatarne 14 točk. pred Slov. Konjicami 14, .Легот 2 in ГСМО
t točki. V prihodnjem kulu igraju: Zlatarna — Slov. Konjice in
EMO — Aere.
TRETJIČ
FINALISTI
Od petka naprej je v Beo-
gradu državno klubsko mla-
dinsko prvenstvo v rokome-
tu. Tu se bodo zbrali vsi re-
publiški in ix>krajinski prva-
ki. Njih osem bo razdeljenih
v dve skupine, enako kot lan-
sko leto, ko so v Celju do-
mači rokometaši Aera Celje
osvojili naslov mladinskega
državnega prvaka. Leto dni
popreje pa so na Reki Ce-
ljani osvojili drugo mesto.
Torej že v tretje so celjski
rokometaši, mladinci med fi-
nalisti. To pa je novi znak,
da se v Celju načrtno dela z
mladimi. Celjska pionirska in
mladinska rokometna šola ža-
nje uspehe.
Oljski rokometaši pa so
v soboto imeli v Celju izred-
no priložnost za pregled for-
me. Tu in v Ravnah je bilo
republiško prvenstvo selekcij.
Celjsko selekcijo je predstav-
ljala celjska mladinska eki-
pa, ki je premagala vse eki-
pe in osvojila naslov republi-
škega prvaka. V predlekmo-
vanju 90 Celjani premagali
selekcijo Gorenjske 12:8, No-
vomeško selekcijo 19:16 in
Obradvsko selekcijo 17:10. V
finalu pa so se pomerili pro-
ti najboljši ekipi iz Raven.
To je bila selekciia Ljublja-
ne. Močna ekiw. Celia, kate-
ro letos vadi in vodi Tone
CJoršič je že v pr\'em pvolča-
su nadigrala goste in poved-
la 14:6. Poznele so mladi
igralci to prednost i-igubili,
toda kljub temu situt^ali z
rezultatom 23:18.
Za celjsko ekipo pa po v
finalni tekmi nastor)ili HuS-
nik, šeško 5, Razgor 3. Top-
lak 3. Anderluh 4, Bovšnik 1,
Praznik 2, Selčan. Cigoi. Ba-
1ug 3, Tiseli 2 in Viri! V Beo-
eradu pa bodo še nastopili
Kleč tn vratar Zupane.
J. KUZMA
KEGLJANJE
DEKLETA
V POLFINALU
Končano je polfinalno tek-
movanje v republiški keglja-
ški ženski ligi. Po štirih na-
stopih, zadnja dva sta bila
v soboto in nedeljo v Pre
boldu in Trbovljah, so ob
koncu daleč najboljše celj-
ske tekmovalke, ki so podr-
le 9845 kegljev. Konstruktor
je drugi z zaostankom 296
kegljev. Brest zaostaja 339
kegljev, medtem ko četrti
Triglav kar 379 kegljev. Keg
Ijavke Hmezada pa so sedme.
Finalisti so torej znani.
Prve štiri ekipe Celje, Tri-
glav, Konstruktor in Brest
bodo čez štirinajst dni priče-
li igrati med seboj za kon-
čni naslov prvaka. Ce bo-
do celjske kegljavke v isti
formi kot sedaj, potem jim
republiški naslov ne bi smel
uiti. V soboto so namreč v
Preboldu dosegle daleč naj-
boljši rezultat 2453 in v ne-
deljo v Trbovljah prav tako
najboljši rezultat 2450 kegljev.
V	celjski ekipi so v Pre-
boldu tekmovalke dosegle na-
slednje rezultate: Počival-
šek 416, Javeršek 363, Lud-
vig 424, Bajde 411, Javerr
šek 374, Bajde 439, Ludvig 397
in Urh 440. Marinčeva zaradi
obolelosti ni nastopila.
V	soboto in nedeljo pa naj-
boljše štiri celjske tekmoval-
ke nadaljujejo kvalifikacijske
tekme za vstop v državno re-
prezentanco. V Ivaničgradu
na Hrvaškem bo tretja in če-
trta tekma. Trenutno so celj-
ske kandidatke za državno
reprezentanco za svetovno
prvenstvo, ki bo v Luzernu,
na sledečih mestih: druga je
Marinčeva, osma Urhova, de-
seta Bajdetova in dvanajsta
Ludvigova. Po sobotnem in
nedeljskem nastopu je potreb-
no biti med najboljšo šest-
najsterico. Kajti zadnjih osem
odpade. Upamo, da bodo
celjska dekleta v tem uspela,
pa čeravno je lažje zbolela
najboljša na lestvici Janja
Marine.
Poleg ženske ekipe pa je
tudi moška ekipa v Novem
mestu na polfinalnem tekmo-
vanju v prvem nastopu keg-
ljala odlično in zaostala za
trenutno najboljšo ekipo Slo-
venije — Gradisom za 39 keg-
ljev in osvojila drugo mesto.
Drugi nastop pa je bil neko-
liko slabši.
J. KUZMA
ROKOMET
TROJNA
KAZEN
Te dni so v Železničarskem
rokometnem klubu Aero Ce-
lje prejeli tudi uradno »od-
ločbo« o zadnjih dveh discip-
linskih prekrških, ki so veza-
ni na srečanje med Aerom
in Partizanom iz Bjelovara.
Prišlo je uradno obvestilo in
odločba po kateri se je sre-
čanje Aero Celje — Partizan,
ki se je končala v regular-
nem srečanju 27 : 27, registri-
ralo v korist Partizana Bjelo-
var, ki je vložil protest na
igranje cöljskega vratarja To
miča, z rezultatom 10 : 0. Ce-
ljani pa so poleg točke v
tem srečanju izgubili še eno
točko in to kazensko zaradi
prekrška. Torej Celjani bodo
v soboto, 11. februarja, štar-
tali v srečanju proti Crvenki
11 točkami.
To pa še ni vse. Vratar
Milovan Tomič, ki je bil po ,
dokumentih, ki jih imajo na
razpolago pri tekmovalnem
vodstvu, kaznovan v sreča-
nju proti Vardarju v 57. mi-
nuti na kazen igre do kon-
ca srečanja, ne bo smel igra-
ti dve prvenstveni tekmi. Po-
meni torej, da ne bo branil
v gosteh proti Crvenki in Du-
bočici. Celjski Aero klub in
športna dvorana Celje pa je
kaznovana za dva meseca ne-
igranja, pogojno na šest me-
secev zaradi nešportnih izpa-
dov do sodnika Banjeglava
na srečanju Aero Ce-
lje — Partizan Bjelovar.
To je torej zaključek zad-
njih rokometnih dogodkov v
Celju. Nekaj je sigurno. Vse-
ga tega ne bi bilo potrebno,
če bi disciplinski sodnik Vla-
do Pajič rešil suspens Tomi-
ča v desetih dneh. Ker pa
ta isti sodnik ni bil v sta-
nju rešiti vprašanje Mihe Bo-
joviča v petih mesecih, vse
skupaj le potrjuje, da pri RZJ
ni vse tako, kot bi moralo
biti. Pri vsej zadevi pa tudi
celjski rokometni odborniki
niso bili dovolj pozorni na za-
pisnik s srečanja proti Var-
darju, ko sta sodnika po šte-
vilnih napakah tudi potrdila,
da je bil Tomič izključen do
konca srečanja. Dve t očki sta
torej odšli. Težko pribor j eni
točki, ki lahko kaj kmalu pri-
spevata, da bodo Celjani po
srečanju proti Crvenki inDu-
bočici med zadnjimi ekipami
na lestvici. Sola, draga šola
za vse pri 2RK Aero Celje.
J. KUZMA
ŠAH
BRZOPOTEZNI
TURNIR
Po končanem rednem 'mla-
dinskem regijskem prvenstvu
so vsi udeleženci nastopili še
na brzopoteznem turnirju. Tu
je najboljši rezultat dosegel
štucl, ki je zbral 11 in pol
točke. Novak in Subotič (vsi
iz Celja) sta zbrala 10 in pol
točke. Sledijo trije Zalčani in
to Brinovec 10, Crepan 9,5 in
Blatnik 7 točk. Prislan je
sedmi 6,5 in Jošt osmi s 5,5
točkami.
ZMAGA NAD
HUMANIGOM
Celjski šahisti nadaljujejo z
dobrimi rezultati v inter hgi.
V drugem kolu so Celjani v
Gradcu premagali močno eki-
po Humanica z rezultatom
6:2. Točke so Celju priborili
Franc in Janez Pešec, Perti-
nač, Jazbec in Kranjc, ki so
zmagali ter Subotič in Boga-
di, ki sta remizirala. Po dru-
gem kolu vodijo Celjani z 11
in pol točkami. V soboto pa
bo v Celju srečanje tretjega
kola med Celjem in Framom.
18. stran — NOVI TEDNIK
Celle, 2. februarja 1978 — štev 5.
Celje, 2. februarja 1978 — štev. 5
NOVI TEDNIK — stran 19
PO SIBIRIJI (8)
PETINA SLADKE VODE
BAJKALSKO JEZERO JE SIBIRSKO SRCE
Zadnja znamenitost Sibiri-
je. Seveda le za nas. Kajti Si-
birija slovi tud)i po Bajkalu,
jezeru, ki meri 31140 kvadrat-
nih kilometrov, njegova obala
p» je dolga 650 kilometrov.
Na najširšem mestu meri sko-
raj 80 kilometrov. Vanj se iz-
liva 336 rek, to hkrati pome-
ni, da vanj priteče vsako se-
kundo dva tisoč kubičnih met-
rov vode. Ce bi naenkrat pre-
nehalo v to jezero, ki je prib-
ližno tako veliko kot Švica,
teči vseh 336 rek, bi bilo v
njem toliko vode vsaj še 400
let. V Bajkalu je petina vse
sladke vode na svetu in kar
80 odstotkov sovjetske sladke
vode. V jeczieru pa je tudi naj-
bolj čista voda na svetu, ki
ima zelo malo mineralov in
nič čudnega ni, če jo uporab-
ljajo celo za akumulatorje.
V Irkutsku se vkrcamo na
hidrogliser Strela in po ustju
Angare, oziroma aalivu Bajkal-
skega jezera, se peljemo v
Listveničnoe, mesto na obali
Bajkala in ustju Angare. Na-
галга, da se človeku vrti v gla-
vi. Čudoviti gozdovi in maj-
hni zalivčki. Človek ne najde
besed, da bi vse to opisal. Kot
v pravljici. Nekdo na Streli
je pripomnil, kakšna čudovita
mesta za vikende in hotele vi-
di vsenaoterog sebe. Toda ne!
Sovjeti so F>rav ravnali, ko
so vse to okolje zaščitili. Kdo
ve, kaj bi storili iz te prave
narave pri nas?! Je pa res, da
je zadnje čase čutiti vedno
PISE JANEZ VEDENIK
večja prizadevanja, da bi vso
to nepokvarjeno naravo spre-
meniti.
V Linsteničnoem zagledamo
v čolnu na obali družino, ki
je sem prišla na obisk iz Ere-
vana. Prijazni ljudje nas po-
vabijo medse ter nam ponu-
jajo surove ribe, ki so jih
pravkar ulovili. Očistili so jih
ter malce nasolili. Zraven pa
jedo rdečo redkev, ki je izred-
no dolga in spominja na ko-
renje. Priznati moram, da so
büe ribe izredno okusne, pa
čeprav mi niso ne vem kako
teknile. Redkev pa je bila vsaj
tako močna kot feferoni.
Potem obiščemo 2!nameniti
muzej za raziskavo Bajkal-
skega jezera. Pravzaprav je to
Inštitut, ki ima najbolj sodob-
ne raziskovalne ladje ter dva
posebna akvalimga, ki lahko
prodreta do globine 2000 met-
rov. V muzeju si ogledujemo
živali, ki žive v jezeru. Tjul-
nje, ki jih vse manj pobija-
jo, sicer pa dajejo čudovito
krzno ter meso goiomjanke ~
ribe, dolge kakšnih 20 centi-
metrov in so tako prozorne,
da lahko skozi nje vidimo, ži-
ve pa 1000 metrov globoko ln
zdržijo 125 atmosfer pritiska.
Rib je še oela vrsta in je ne-
mogoče našteti prav vse. Naj-
večja izmed njih je 120 kilo-
gramska osetra. Dvaindvajset
let je stara, ko odraste, sicer
pa je odličnega okusa. V tre-
buhu osetre, ki drsti, je kar
pol kilograma iker, oziroma
mane specialitete — kaviarja.
(dalje prihodnjič)
MORALA
KRUTI STARŠI
V NEMČIJI 100 PRIMEROV LETNO
Zvezdi skrbstveni organi v
Zvezani republiki Nemčiji so
nedavno tega objavili, da v
Nemčiji umre letno okoli sto
otrok, ker so jih starši muči-
li, pretepli do smrti ali p>o-
vsem zanemarili.
Pred nedavnim je sodišče v
Darmstadtu obsodilo na pet
let zapora 29-letno natakari-
co Katjo S. Brezvestna mati
je imela dve hčerki; eno in
pol letno Anetto in petmeseč-
no Maren. Po naključju je šef
strežbe v nočnem gostišču,
kjer je Katja delala, slišal raz-
govor med prijateljicama.
Katja ie svoji koiegici pove-
dala, da se je petmesečn:!
punčka zadušila, ¿ef strežbe
je obvestil policijo, ki je na-
to vdrla v Katjino stanova-
nje. To kar so našli, je bila
čista groza. Dojenček, mala
Maren je pri petili mesecih
tehtala manj kot pri rojstvu.
Ležala je mrtva na p>ostelji,
poleg nje pa je ležala leto in
pol stara Anette, komaj še
va (na sliki).
Ko so Katjo naposled pri-
jeli, je prišlo vse na dan. Cez
noč Je brezsrčna mati delala
v baru kot servi rka in drugo
polovico noči kot animirka.
Zjutraj je prihajala domov
zbita in je čez dan spala. Vča-
sih je kaj kupila za obe de-
klici, včasih tudi nič. In ko
so Katji sodili je povedala, da
se je ti-udila več zaslužiti .za
svoji punčki, kajti bila je ne-
poročena. Želja po zaslužku
jo je vsako noč vrgla v ob-
jem drjgemu moškemu, ved-
no bolj je bila vdana alkoho-
lu in nazadnje je prišlo do
tragedije, kakršnih pa, kot
beremo v statistiki države bla-
gostanja, ni ravno malo.
■^ЕШ
NAJDRAŽJA
CESTA
Najdražja cesta na svetti,
veljala je 10 milijard novih
dinarjev, je dolga le 18 kilo-
metrov. Ta cesta je v Chica-
gu. Vzrok tega rekorda v ce-
ni je: cesta ima 28 cestnih pa-
sov, 14 v vsako smer.
NAJVIŠJI KIP
Najvišji kip na svetu je po-
doba boga Bude v bližini Bar-
miana v Afganistanu. Kip Bu-
de je visok 52 metrov in 70
centimetrov. Kip je bil po-
stavljen v tretjem stoletju.
Seveda kip ni iz enega kosa
kamna ali podobne tvarine. Je
zidan s kamenjem in močno
malto, ki jo čas ni načel.
NAJVEČJA
PIRAMIDA
Največja piramida ni Keop-
sova piramida v Egiptu, kot
bi večina odgovorila. Največ-
ja je Col ila piramida pri Pue-
blu v Mehiki. Stoji na povr-
šini 18 hektarjev in ima pri
višini 54 metrov 3 milijone in
300.000 kubičnih metrov pro-
stornine. Keopsova piramida
obsega samo dva milijona in
570.000 kubičnih metrov.
NAJVEČJA
SLADKOVODNA
RIBA
Največja sladkovodna riba
Ш sulec, kot bi kdo misLl.
To je arapaima gigas, ki pia.
va v vodali največje reke na
svetu, Amazonke. Ta riba do-
sega 4 do 5 metrov dolžine.
Vrh vsega je zt-'o okusna in
nima drobnih koš<3;c.
Ob ustju »izvira« Angare iz Bajkalskega jezera smo srečali ljudi, ki so sem prišli na počit-
nice izpod Kavkaza. Surove ribe, ki so jih z užitkom jedli gioer niso pretirano teknile,
boljša pa je bila rdeča redkev, tako huda kot feferoni.
TROFEJA
SULEC PA TAK!
Pravijo, da je v kožo ribi-
čev vcepljena za današnje ča-
se najžlahtnejša stvarca, ki ji
pravimo — LA2. Bodi lovec,
bodi ribič, tvoje tretje je ~
LAŽNIVEC.
Res je, prvi april je še da-
leč, pa vendar tako blizu,
zmeraj prisoten, da lahko iz
laži naredimo tudi — RESNI-
CO.
MARJAN JUTERŠEK, več-
letni predsednik lOlAJEVNE
SKUPNOSTI GOTOVXJE, kro-
jaški in šiviljski mojster, ki
na dano obljubo nikdar ne
pozabi, GOSPODAR Ribiške
družine ŠEMPETER V SA-
VINJSKI DOLINI, ribič s te-
lesom ln dušo, gospodar, ki
je z mnogimi pomočniki sto
in sto ur prebil ob brhkih vo-
dah Savinjske doline in vanje
vlagal tisoče komadov novega
rodu (ribjega!), se je z ljub-
ko ženo Margit postavil pred
kamero, ki je s swjlm lede-
nim očesom brez napake pri-
beležila:
SULEC. DOLŽINA 128 cen-
timetrov. Teža: 15,20 kilogra-
ma. GLAVA: 4, 60 kg.
Vsak čas bo letna konferen-
ca skoraj petsto glave množi-
ce. Najbrž bodo vrteli tudi
filme. Vsako leto je to neknj
enkratnega! Vendar, tega IN-
TIMNEGA posnetka najbrž ne
bomo videli. Misli strastnega
ribiča, tako pravijo, ni moč
razbrati. Vsi, ki MARJANA
poznamo, potiho upamo, da
bo še naprej prizadeven kro-
jaški mojster in da bo tudi
v priliodnje zares uspešen
G(DßPODAR RIBIŠKE DRU-
ŽINE ŠKMPETER V SAVINJ.
SKI DOLINI
MARJAN, dober prijem!
RIBIC DEKA
»Pri tebi, dragi moj Frant'elj, človek nikoli ne ve, kaj imaš
v mislih, če praviš, da se ti mudi v posteljo!«
O ZARDEVANJU
Ženska sardi trikrat. Prvič,
ko prvič ljubi; drugič ko pr-
vič sprejme plačilo ali darilo,
tretjič pa ¿ardi ko prvi prosi
ljubezni.
Moški med tem zar di samo
dvakrat: Prvič ko drugič, ne
more in drugič ko prvič ne
more.
NI MU TREBA
Direktor na sindikalni zaba-
vi pripoveduje vic za vicem.
Vse se upogiba od smeha, le
Francelj sedi in se dolgoča-
si.
—	Zakaj se ti ne smeješ,
Francelj? vpraša nekdo.
—	Ni mi treba. Od jutri
sem upokojen. —
NOVI TEDNIK - Giastlo občmsklb orguiizaclj Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice,
Sentjui Šmarje pn Jelšah ш 2aiec — UriKlništvo: Ceije. 3 regorčičeva 5, poštni predaj 161 Nar jčnma ш jgiasi: Ilç
V Kongresa 10 — Giavm m odgovorni лгеОтк; Milan Seničar, tehmčnJ urednik; Drago Medved — Redakcija; Milan
Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg ur Radia Celje) Damjana Stomejčič, Zden-
ka Stopal. Milenko Strašek Janez Vedenik Г>пе Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGF »Delo«, Ljubljana —
Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne ši^vilke 4 din — Celoletna naročnina 180 dm polletna 90 din Za inozemstvo
le cena dvoma Tekoči račun .30102-601 2i>öl2 CGP »Delo« Lluóljana - leielon 22-369 23 105, oolasi m паггч^шпа 22-800.