7702 Včasih se čas tudi ustavi... September se počasi izteka. To je mesec, ko se spet začenja Sob, mesec, ko moramo po mirnejših poletnih mesecih v službah spet pošteno zavihati rokave. Sama sodim med ljudi, ki včasih delamo prav do konca svojih moči. Ustavim se, ko dejansko ne morem več in ko se mi zdi, da je delo zares končano. Prej se enostavno ne zmorem ustaviti. Pa vendar poskušam po vsakem delovnem dnevu najti nekaj trenutkov zase, se ustaviti, umiriti in prisluhniti sama sebi. Ko imam največ dela, ko me preganjajo vsakodnevni roki in sem v hudih časovni stiski, pozabim nase, včasih celo pozabim na ljudi, ki me potrebujejo. In vedno znova si rečem, upam, da ne bo prepozno... Da ne bo prepozno, da končam delo, ki ga moram opraviti do določenega roka, da ne bo prepozno za oddajo stvari, ki jih moram oddati, da ne bo prepozno... In potem se zgodi dogodek, ki ustavi čas. Potem naenkrat vsakodnevni problemi izgubijo vrednost. Naredim vse, kar zmorem in potem se ustavim, ker se enostavno moram ustaviti. Ker je morda v moji blizini nekdo, ki živi v silni bolečini in mu moja prisotnost ogromno pomeni. Ker sem vseeno najprej človek z duSo in srcem in potem človek z veliko mero razuma. Kombinacija obojega pa mi pri vsakodnevnih naporih pomaga, da med množico neodložljivih obveznosti zmorem najti tudi tisti delček srca, ki je namenjen temu, da so ljudje okoli mene srečnejši. To je morda tudi razlog, da moji uvodniki niso obarvani politično, da se v njih ne posvečam takim in drugačnim "bolečim" temam, ki se vsak dan dogajajo v občini. O tem piSemo v glasilu samem. Na tem mestu pa vam želim dati tisti koSček srca, ki je namenjen ljudem okoli mene. Ne glede na to, ali vas poznam ali ne - Želim vam, da se zmorete vsak dan ustaviti in najti nekaj časa zase in za ljudi, ki vas potrebujejo. A Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 27. oktobra, je 12. oktober. DRUŠTVO LIPA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE Ljubljanska 80 Domžale tel.722 66 70; 041 727 873 el.poŠta: univerza.lipa@siol.net PROGRAM Vsak kroZek je delček celote, v kateri se učimo in odkrivamo svoje sposobnosti. Vsaka ura, vsako srečanje je možnost za zbližan je, za smeh in dobro voljo. V zrelih lelih znamo ohranjati mladost v cluSi. Povezuje nas skrita energija vedoZeljnosti in ustvarjalnosti. JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE • angleščina • nemščina • italijanščina • francoščina • SpanSčina • ruSčina Pouk poteka na vseh stopnjah: začetni, nadaljevalni in konverzaciji. ZGODOVINA • Zgodovina in kultura drugih narodov • Po sledeh naSih prednikov • Umetnostna zgodovina Pouk se izvaja z uporabo AV sredstev in z ogledi kulturnih znamenitosti doma in v tujini, RELIGIJE SVETA Spoznali lx)mo dežele sveta: Tibet, Daljni vzhod, Hgipt, Grčijo, Afriko, Severno, Srednjo in Južno Ameriko, Avstralijo, Polinezijo in Mikronczijo ter verovanja ljudstev, ki so nekdaj živela tam. Spoznali bomo hinduizem, budizem, judaizem, krščanstvo in islam. RAČUNALNIŠTVO • osnove dela z računalnikom • organizacija datotek • delo z dokumenti • iskanje po internetu • elektronska poŠta KULTURNO PODROČJE Literarni krotek: • literarna in Studijska srečanja članov • srečanja z literarnimi ustvarjalci drugih univerz, za tretje Življenjsko obdobje • razgovori s slovenskimi literarnimi ustvarjali i • sodelovanje na natečajih za seniorje • kulturni večeri • izdaja literarnega zbornika KULTURA LEPEGA IN PRAVILNEGA GOVORA LIKOVNI KROŽEK • začetna in nadaljevalna stopnja • ekstemporc • likovne razstave Delo poteka v učilnici in v naravi. KERAMIČARSKI KROŽEK • začetni in nadaljevalni MEŠANI PEVSKI ZBOR • ohranjamo slovenske narodne pesmi in pesmi drugih narodov • nastopamo na kulturnih prireditvah • Sodelujemo na srečanjih pevskih zborov KROŽKI ZNANJA IN ROČNIH SPRETNOSTI • krožki ročnih del: šivanje, pletenje in kvačkanje • kuhinja za seniorje • oblikovanje slanega tesla • oblikovanje lesa-rezbarstvo • slikanje na svilo in steklo • izdelava čestitk in voščilnic • izdelava ikeban in prazničnih aranžamiev UNICEF - PUNČKE IZ CUNJ Lepe punčke iz cunj bomo izdelovali pod okriljem UNICEF-a. Vsaka izdelana punčka pomeni, da bo en otrok v nerazvitih državah cepljen proti nalezljivim boleznim in bo imel večje možnosti preživetja. NAŠ DOM • osnove sadjarstva • nega okrasnega drevja, grmičevja in rezanega cvetja • setev, sajenje, gnojenje, zaščita in kolobarjenje v zelenjavnem vrtu POMAGAJMO SI SAMI • nega in masaža • skrb za bolnika • zdravstvene težave zrelih let ZDRAVILNA ZELIŠČA - DAR NARAVE SENIORJI V PROME1U - VARNA VOŽNJA • spoznavanje zakonskih in tehničnih novosti v prometu • obnavljanje znanja cesto-prometnih predpisov • praktično obnavljanje varne vožnje z motornimi vozili in kolesi ŠPORT IN REKREACIJA • telovadba in fitnes • pohodništvo • kolesarjenje • joga v vsakdanjem življenju • Sah • šola v naravi: letna in zimska PLESNI VERČERI Pod vodstvom plesnih učiteljev se bomo vrteli v klasičnih in modernih plesih. Naša druženja bodo napolnjena z dobro glasbo, smehom in veseljem. STROKOVNI IZLETI Vsak mesec vsaj en ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivejše, lepše in bogatejše. URADNE URE V SEI'TEMIIRU: Ponedeljek in sreda od 10 do 12 ure in od 16 do 18 ure Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Pr<>žič razveselil z novico, da lahko indeks vržemo stran. Najprej smo ga pisano gledali, se spogledovali, se spraševali, če ni morda vzel veseli december malo preveč resno, a ko smo prebrali obvestilo na vratih referata, smo se clnižno znebili indeksa. Upali smo, da se morda znebimo tudi kake slalx' .Šestice, vendar te so žal ostale v računalniškem programu in niti mrk računalniškega sistema, ki se je zgodil v tretjem letniku, ni uspel izbrisali le sramote iz. indeksa. Z letošnjim letom je indeks zopet obvezen, saj bodo morali Študentje izpolniti Številne Studijske obveznosti, ki se bodo potem vpisale v indeks in na koncu jim bodo podeljene kreditne t dala znanje, Niste razočarani, Za znanje DOStt morali poskrbeti povsem sami. Profesorji bodo poskrbeli za to, tla vam bodo zapolnili urnike, da vas lxxJo uspavali med predavanji, tla vam bodo predpisali obvezno literaturo, morda bodo napisali izpitna vprašanja ali pa lxxlo tudi to prepustili asistentom, saj ti že tako ali tako popravljajo izpite. Da pa ne obupate vsi že pred Začetkom Studijskega leta - ni vse tako slabo in niso vsi profesorji slabi, nemotivirani in arogantni. Veliko jih tlela zelo dobro in se trudi svoje programe predstaviti kar se tla zanimivo in svoje Studente maksimalno motivirati za delo. Cim več takih profesorjev vam želim! Predlagam vam, da poiščete Zeljo po znanju v sebi, da kdaj pa kdaj, poleg obveznih in nadležnih Studijskih obveznosti, naredile ka] neobveznega, preberete kakšno knjigo, ki zadeva smer vašega študija, tla pobrskate po Internetu za novostmi, da s sošolci pretlebatirate kakšno Studijsko temo, skratka da "patlete" v Studij. Zavedati se namreč morate, tla za pomanjkljivo znanje niso odgovorni profesorji, vi morate namreč pokazati svoje znanje, ne pa znanje svojih profesorjev. Verjetno smo za to, da naše univerze ne kotirajo med 500 najboljših, krivi tudi mi Študentje sami. Prav gotovo! Si Mojca Snirkolj mladi Študentski klub Domžale: JESENSKEMU DOGAJANJU NAPROTI l'a so najbolj vroči poletni meseci za nami. če bi letos temu sploh lahko tako rekli. Glede na to, da imamo v našem klubu člane tako med študenti, kol tudi med dijaki, se nekateri Ze pripravljajo za odhod med šolske knjige, kjer bodo bedeli in pridobivali potrebno znanje vse do naslednjega poletja. A kol vedno, bo tukaj tudi študentski klub, ki bo pomagal z inštrukcijami ali pa spro.ščujočim mesečnim programom. Kar bo kdo Želel in potreboval. Pa si poglejmo kaj se nam obeta v septembru. IZOBRAŽEVANJE Po uspehu, ki ga je doživel tečaj angleščine v izvedbi Študentskega kluba DomZale, ki je bil spomladi, se tokrat pripravljamo na učenje francoščine, Da, prav ste prebrali, od meseca septembra dalje ,ŠKI) organizira tečaj francoščine za začetniki' pn cenah za študentske Žepe! Tečaj bo obsegal 50 ur, potekal pa bo V Domžalah od septembra do decembra 2005, in sicer po ceni 20.000 SIT za člane in 28.000 SIT za nečlane SKD-ja. Več informacij pa izveste v študentskem klubu ali na številki 041-757-727. ŠPORTNA DOGAJANJA Spet se bomo v družbi kamniških kolegov sproščali na Cosmic Bowlingu, katerega Cena in pogoji ostajajo taki kot pred poletjem, datum pa je .30. september od 22. ure dalje. Tudi na rafting se bomo Se odpravili, in sicer 24, septembra ob II. url izpred kamniškega študentskega kluba. Cena za člane je 5000 SIT, nečlane pa 9000 SIT. Da ne pozabimo se na paintball, ki je prav tako stalnica študentskega kluba. Tja se bomo odpravili 23. septembra ob 10. uri na prvi jesenski dan, da se dokončno poslovimo od poletja. TURNIR Omenili velja tudi turnir Magic the (iathering. DruZabni turnir se bo dogajal 30. septembra 2005 od 10. ure dalje v prostorih Študentskega kluba DomZale. Zaželeni poznavalci igre, prav tako pa ste dobrodošli tisti, ki se z igro Se niste srečali, pa bi radi spoznali čarobni svet, ki je rdeča nit igre Magic the (iathering. DIJAKI Kot sem Ze v uvodu omenila, bomo dogajanje popestrili dijakom, saj v mesecu septembru pripravljamo kar nekaj aktivnosti tudi zanje. Začeli bomo 1. septembra, na prvi Šolski dan, ko bomo domžalske srednješolce kratkočasili z dogajanje na Studentski stojnici, ki bo tokrat postavljena pred šolo. Tam se bodo lahko srečali z dogajanjem v Študentskem klubu, kako postati klubovec in kako aktivno sodelovati pri ustvarjanju progama in dogajanja v ŠKD-ju. Seveda to še ni vse. V mesecu septembru se olx-ta tudi pravo fazanovanje, saj veste za bruce brucevanje. za fazane pa fazanovanje. Več o tem si lahko prelx'rete v eni od prihodnjih Številk ali pa spremljate na www.studentski-klub.com. Mateja Kegel Študentski klub Domžale: objavlja razpis za prijavo za javno objavo del i področja fotografije, filma, poezije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja na temo KULTURA SPALNEGA NASELJA. Dela bodo objavljena oz. predvajana na Dnevih kulture, ki bodo potekali od 18. do 22. januarja 2006 v Domžalah in okolici. Dela s področja fotografije, slikarstva, kiparstva, grafike in modnega oblikovanja naj ''odo poslana na najmanj Šestih fotografijah. Razstava mora vsebovati najmanj o del, razen na področju modnega oblikovanja in kiparstva I1' del lahko manj. [zbrani ustvarjalci bodo dela razstavili na različnih razstavnih prostorih na Dnevih kulture Dela s področja filma bodo predvajana na "lrnskem večeru na Dnevih kulture. Kandidati n;li svoje filme pošljejo na enem izmed naslednjih formatov: divx, DVD, vi is. Dela s področja poezije bodo objavljena na s'ni izmed prireditev v sklopu Dnevov kulture. Besedila je potrebno poslati na disketi oz. zgoščenki ter v tipkanem izvodu. Izbrani Ustvarjalci so se dolžni udeležili prireditve, kjer bodo objavljena njihova dela, razen v primeru, da se dogovorimo drugače. Vsi avtorji sami odgovarjajo za avtorstvo poslanih del. Za izlx>r, objavo, razstavo ipd. ne plačujemo honorarja. Pridržujemo si pravico, da izberemo kandidate po lastni presoji in izločimo OZ. ne povabimo k sodelovanju tistih kandidatov, katerih prispevek ni zadovoljiv. Zavezujemo se. da bomo z izdelki ravnali skrbno in pazljivo, Podatkov avtorjev ne bomo posredovali tretjim osebam in jih bomo uporabljali samo v namene Dnevov kulture. Prispevke pošljite na naslov, Študentski klub l tomžale, Ljubljanska 70, PP. 102, 1230 Domžale s pripisom llza dneve kulture-. ali prinesite osebno na isti naslov. Dela s področja poezije lahko pošljete tudi na elektn mski našle >v: infc>@studentski-klub.com Rok prijave za vsa področja je 30.11.2(H)S Prijava naj vsebuje naslednje podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, telefon in elektronski naslov. AVTOŠOLA LONČAR doc Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 tečaj CPP17. 10. 2005 bi tečaj za traktoriste 24. 10. 2005 Poroka leta Skupna fotografija v cerkvi Zadnja avgustovska sobota je bila za našega Zupana in njegovo izvoljenko Teo prav gotovo eden pomembnejših dni v njunem Življenju. Ženin in nevesta sta se nekaj pred enajsto v jaguarjih pripeljala na grad IJogen.šperk. PotoCni obred, ki se je začel ob enajstih, je Usodno Mladoporočenca i priCama po civilni poroki vodila poobla.Sčonka za sklepanje zakonske zveze. ga. Ljudmila Novak, ki je bila do lanskega leta županja Občine Moravče, trenutno pa dela kot evropska poslanka. Civilna poroka je bila tako prvi uradni del celotne poroke, bolj flljudski- del pa se je začel popoldne, ko so Zupanovega doma v Imovici, župana pospremili konjerejci iz Konjerejskega društva Lukovica, katerega predsednik je Zupan, V sprevodu je sodelovalo preko trideset konjenikov, ki si za to priložnost imeli posebne vaje in so tako pripravili resnično atraktiven program. V sprevodu so bile še vprege in narodne noše, ki so župana pospremile do Doba, kjer je sprevod z nevesto krenil do župnijske cerkve sv. Martina v Dobu. Tu je bila Ob 16. uri poročna sveta maša. ki jo je ob somaševanju župnikov iz Doba in Brda daroval stolni kanonik, prelat Božidar Metelko. Pri maši je prepeval Domžalski komorni zbor s solisti, ki ga je na orglah spremljala prof. Angela Tomanič. Po maši je zdaj Ze mož.a in Zeno, Mateja in Teo. čakalo kar nekaj ljudi in predstavnikom društev, ki so mladoporočencema čestitali in izročili kar nekaj zelo izvirnih daril. V programu po maši je sodelovala tudi godba Lukovica ter domači Zupan Si. iMmhrechta z leno pritrkovalci. Veselo razpoloženje so kasneje svati nadaljevali Se na ohceti... Zupanu in njegovi Ženi Želimo veliko veselja in lepih trenutkov na njuni skupni življenjski potil Živahno dogajanje po cerkveni poroki Majda Vesel Iskrene čestitke zlatoporočencema Ljudmili in Štefanu Colenko 5. avgusta 2005 sta se v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah pO petih desetletjih skupnega Življenja ponovno poročila Ljudmila in Štefan Golenko ter si obljubila, da bosta tudi v prihodnjih letih skupaj premagovala težave in uživala v prijetnih trenutkih, ki ju Se čakajo. Zlatoporočenka Ljudmila, ki ji je ljubše, če jo pokličemo Mila, se je rodila 1. septembra 1931 v Blagovici. Danes je to prijetna vas v Črnem grabnu, del občine Lukovica, v njenem otroštvu pa je bila Blagovica občina, katere predsednik ali župan je bil prav Milin oče, sicer gospodar velike kmetije s trgovino in gostilno. Kot deklica je pomagala doma Ker pa se je pridno učila, so jo doma podprli pri njeni odločitvi, da bo postala učiteljica in Mila je odšla v šole. Srečnemu otroštvu so sledili manj prijetni dogodki, saj je dmžino Iglic najprej prizadela vojna, ki ji je vzela dva družinska člana. Gospa Mila je doStudirala in bila pri 22 letih z diplomo v roki poslana poučevat daleč stran - v Razkriž.je v Prlekiji. Mlado in krhko dekle je prizadevno poučevalo svoje učence, njeno pridnost in samoto pa je kmalu opazil Štefan Golenko, rojen 1H. oktobra 1030. izitčcn mesar, ki se je po opravljeni Soli in vojski zaposlil v mesnici. Zaljubila sta se in postala par. In ko je gospe Mili 1954 umrl oče in ji je mladi Štefan vseskozi stal ob strani, sta sklenila in se 27. avgusta 1955 poročila v tedanjem uradu v Občini Blagovica. Najprej sta skupaj živela v Kazkrizju, nato pa sia si v Ljutomeru zgradila hiSo. Gospa Mila je vse Življenje poučevala v osnovni Soli. Ker svojih otrok nista imela, sta dvajset let skrbela in razdajala ljubezen Štefanovemu nečaku. V prostem času je bil gospod Štefan strasten lovec, gospa Mila se je posvečala planinstvu, skupaj pa sta do pred kratkim skrbela za vinograd. Danes sta prijazna upokojenca, ki vesla, da je najpomembnejše, da v Življenju ne poskuSaš delati veliki stvari, ampak delaS majhne stvari z veliko ljubeznijo. Ob zlati poroki jima čestitamo in želimo veliko zdravja in prijetnih trenutkov na skupni življenjski poli. Vera VOJSKA USTVARJALNI UPOKOJENEC v sklopu prireditev ob letošnjem prazniku občino Lukovica smo si od petka do nedelje (3.-5. 9.) v KI) Janka Kersnika v Lukovici lahko ogledali razstavo z naslovom Ustvarjalni upokojenec. Za tri dni se je lukoviska dvorana spremenila v razstavni prostor, lahko bi Zapisala kar v galerijo in razstavno dvorano obenem. Upokojenci naše občine SO na ogled postavili svoje izdelke, v katere vlagajo svoj trud, znanje in vse tisto, česar niso mogli pokazali skozi aktivno delovno dobo. Ze pred uradnim petkovim odprtjem smo se sprehajali od izdelka do izdelka in se nismo mogli načudili raznovrstnosti, Spretnosti in lepoti izdelkov. Odprtje sta s klavirsko glasbo popestrili mladi pianistki Monika in Ana, spregovoril pa je tudi Zupan Malti Kotnik. Predvsem se nas je dotaknila misel, da mladega rodu tovrstna ustvarjalnost v prostem času ne zanima in je potrebno, da se to prenese na mlajše rodove. Nato nas je k Ogledu povabila predsednica I )l I Lukovica Slana Stopar. Res je bilo kaj videti in naslov razstave je bil res ustrezen. Očitno je tista misel, da upokojenci nimajo časa, iz trte izvila. Za slike, izdelke iz lesa in slame, rezbarije, volnene izdelke, kvačkane in vezene prte, oblačila, klekljarske in okrasne izdelke, verze, jaslice, medene izdelki', pa Se kaj moral imeti kar precej časa, volje, pa tudi spretnosti in smisla. Ob tem pa ne gre pozabiti, da je slovenski človek svoje potrebe po umetniškem izražanju Ze od nekdaj črpal i/, izročila in iz samega sebe. Svojo ustvarjalnost je, čeprav nešolan, izraZal različno. In prav taka je bila ta razstava: na stenah slike v različnih tehnikah, na mizah druga ročna dela in izdelki. Prava paša za oči in zares veliko iskrenega občudovanja, o čemer pripovedujejo tudi vpisi v knjigi vtisov. Upokojenci so še enkrat dokazali, da so bogat vir ustvarjalnosti. /» Marta KerZan 4. SEPTEMBER, PRAZNIK OBČINE LUKOVICA Ljudski pevci iz Kralnje Tudi letošnje leto je občinski praznik Zaznamovala pomembna obletnica , saj se v IvtoSnjem letu izteka deseto leto samostojne občine Lukovica. Kot vsako leto je ludi lelo.šnji Praznik zaznamovalo kar nekaj prireditev, ki so se zgostile ravno v dneh okoli praznika. Na petek, 3. septembra so se občinski svetniki, Predsedniki komisij, predsedniki krajevnih skupnosti, častni občan občine Lukovica prof. Lado Kralj zbrali v avli osnovne šole v Krašnji na slavnostni seji, na kateri je zbranim spregovoril Zupan Matej Kotnik. V krajšem nagovoru se je spomnil prvih začetkov občine, teZav in uspehov, ki jih je občina dosegala P°d Županstvom Živka Burje, ter opozoril na res viden napredek, ki ga je občina dosegla v teh desetih letih tako na komunalnem in družbenem področju, pričakuje pa se tudi gospodarski razvoj. Ob tem je gostom Se čestital, spomnil in zahvalil pa se je tudi ljudem, ki že vseh deset let tvorno sodelujejo pri razvoju občine. Praznovanje se je nadaljevalo z osrednjo občinsko proslavo, in sicer v Krašnji pred trgovino, kjer je nekoč stala šola in kjer naj bi v prihodnosti zrasel stanovanjska zgradba s kulturno domom, v organizaciji KUD Pran Maselj Podlimbarski, ki prav letos praznuje 50-letniCO delovanja. Prireditveni prostor je ob strani popestrila razstava vsakoletnega Ex tempora, ki se je nadaljevalo tudi naslednji dan. Pred pričetkom prireditve pa nas je dosegla novica o hudi uri, ki se je razbesnela nad Blagovico in bližnjimi hribi, in tako smo v skrbeh začeli pogledovati v nebo, ki se je kljub drugačnim napovedim pričelo vse bolj zapirali. Za praznično vzdušje je na prireditvenem prostoru pred pričetkom igrala Godba Lukovica, ki je z. Zdravljico proslavo tudi začela. Slavnostni govornik, Zupan Matej Kotnik, se je v govoru spomnil desetletne zgodovine občine, se zahvalil občanom, ob tem pa spomnil, cla nas kljub razvoju in marsikateremu opravljenemu delu čaka še dosti dela. Ob tem pa je še poudaril, da vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo tudi društev in :> K-'** L tj I 1 Razslavj Ex Tcmpnrc ljudi, ki svoj prosti čas namenjajo ustvarjalnosti in skrbi za kulturno in duhovno življenje v občini, pri čemer je izpostavil prav delo KUD Frana Maslja Podlimbarskega in duSo društva Vero BeguS. Nato sla s predsednikom TZOL Antonom Ccrarjem podelila priznanja in nagrade lepo urejenim kmetijam in individualnim hišam v občini. Prvi del programa so popestrili ljudski pevci iz. Kra.šnje. Drugi del prireditve je bil namenjen krajši predstavi, ki jo je pripravila Vera Beguš z igralci društva, vendar nas je s prireditvenega prostora, igralce pa s scene v gostilni in Soli Zal pregnala močna nevihta. Druženje se ji' nato nadaljevalo v gasilskem domu. KraSnjani pa so odločeni, da igro v kratkem izvedejo, kot so si jo zamislili. V KraSnji je naslednji dan potekalo Se srečanje ljudskih pevcev. /n Marta KerZan I ji J iz naših krajev in župnij NAJLEPŠE KMETIJE IN ZASEBNE HIŠE Kot lansko leto je tudi letošnje leto TZOL v sodelovanju / občino Lukovica organizirala ocenjevanje lepo urejenih kmetij in idividualnih hiš v občini Lukovica. Ocenjevalna komisija, ki jo je imenovala TZOL, je po končanem ocenjevanju predlagala pet kmetij in pet hiS, ki so si zasluzile priznanje in nagrade in to so: *4 ^-■>. - DRUŽABNE IGRE KRAJANOV 1 bile: 1. mesto: Joiica in Silvester Samhol Zgornje PrapreCe / j, /225 Lukovica kmetije: 1. mesto: Vika in Leopold Deiman Gahrje 2, 122i Blagovica bile: 2. mesto: Alenka in Robert Šuitar Zlato Polje 12, 1225 Lukovica kmetije: 2. mesto: Jelka in Alojz Drlar GradiUe 24, 1225 Lukavica bik: j. mesto: Pavla in Viktor Srs"a Rafolle 5. /225 Lukovica kmetije: 3. mesto: Marija in Marko KavCiC Gahrje 4. 1223 Blagovica hiše: 4- mesto: Minka in Janez Novak. Trojane 25, 1222 Trojane kmetije: 4. mesto: Emilija in Avguštin Burja Kranje Brdo 15, /225 Lukovica bile: 5. mesto: Angelca in Marjan Vesel GradiUei, 1225 Lukovica kmetije: 5. mesto: Milka in Stane llomar Ditpeljm I, 1225 Lukovica Dobitniki medalj po tekmovanju V Zlatem Polju so tudi letos organizirali družabne igre za člane društva in krajane. Zlasti mladi so nstrpno čakali nedeljo, ko so se vsak po svojih najboljših močeh tntdili za najboljši rezultat kar v petih različnih igrah. Nastopilo je preko štirideset krajanov, med njimi najmlajša MiSa Šinkovec iz Trnovč in najstarejši TomaŽ Prelov.šek iz Zlatega Polja, razvrščeni v pet starostnih skupin. Med raznolikimi igrami sta največjo pozornost pritegnili zelo atraktivno podiranje stožca ter nalivanje vode v steklenice. Po končanem tekmovanju so najboljši prejeli medalje, prijetno nedeljsko popoldne pa smo zaključili z nogometno tekmo STAKLMI.ADI in veselim druženjem. Dobitniki medalj in vrstni red najboljših: Do 10 let: 1. Gašper Klopčič 2. Matej Klopčič 3. Bernarda Klopčič Od 10 do 15 let: 1. Mitja Klopčič 2. Ivan Pavlic 3. Uroš Klopčič Od 15 do 25 let: 1. Damjan Močnik 2. Anka PrelovSek 3. Emil Močnik Od 25 do 40 let: 1, Janez Hribar 2. Roman Ilabjanič .3. Marko Vrankar Nad 40 let: 1. Tone Ilabjanič 2. Marjan Korošec 3. Janez Pogačar Vsem čestitamo/ Tone 1 labjanič ODPRTJE KRIŽIŠČ LUKOVICA 4 IN ZLATO POLJE Letošnji praznik občine Lukovica se |e začel nadvse slovesno, v petek, 2. septembra ,so namreč župan občine Lukovica Matej Komik, predstavnik Darsa in predstavnik Izvajalca del odprli križišči Lukovici t in Zlato Polje. 1'red slavnostnim prerezom traku je zaigrala Godba Lukovica, zbrane občane iz Šentvida in okolice pa je nagovoril lukoviški Zupan. Poudaril je pomen na novo prcpla.ščenega kilometrskega odseka magistralne ceste skozi Šentvid, kjer sla povsem na novo urejeni razširjeni križišči Z urejenimi pločniki, ki bistveno prispevata k povečani prometni varnosti. Hkrati pa je tUdI kraj dobil lepšo in prijaznejšo podobo. Predstavnik Darsa dr. Miklavž Čepon je v svojem govoru poudaril, da je gradnja križišč, pločnikov in preplastitve ceste v Šentvidu, ki se je gradila od letošnje pomladi in jih je stala približno 120 milijonov tolarjev, potekala v okviru sporazuma med Danom in občino Lukovica glede izvajanja ukrepov zaradi pretočnosti prometa ob gradnji avtocest. Skupaj z. otvoritvijo omenjenih križišč je Družba za avtoceste na celotni trasi stare magistralke skozi dolino Črnega grabna Izvedla že skupno štirinajst ukrepov na podlagi sporazuma. Gre predvsem za ureditev in izgradnjo pločnikov, obcestnih ograj, križišč in preplastitve cest. S tem pa vse t.i. "črne točke" še vedno niso odpravljene. Po besedah gospoda bi se to kon< a Cepona naj zgodilo d prihodnjega leta, saj Dars Se v tem letu namerava urediti križišči v Podmilju in /.gornjih Lokah, V naslednjem pa bosta sledila Se SentOŽbolt In Trojane. S temi in še nekaterimi drugimi deli naj bi Dars opravil obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma. Pot po magistralni cesti od Prevoj do Trojan, ki je bila dolga leta polna nesreč in zastojev, bo tako veliko varnejša in mnogo bolj pretočna. •Z) l.ei m Andrejka Commerce >p£o zimo i§* potn$ad KULULKU (J LILE Mu&atl UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (C 01/723 09 00 vyww.htKommerce.si PRJČEtEKjtEČAJEV V POIIEDELJEK^, 12.9.2005 ČAKAJO VAS DARJJ.A! www.mikiples.com CVETLIČNO - DARILNI BUTIK (Potenca Lukovica 21 a, 1225 Lukovica Nudimo vam: • darilni program • aranžiranje daril, cerkva, gostiln, poslovnih prostorov , • rezano cvetje • lončnice • zunanje sezonsko cvetje • poročna in žalna floristika • žalne, dišeče in okrasne sveče • popravila suhih aranžmajev • pesek za grobove • svileno cvetje • urejanje grobov Sprejemamo prednaročila za vse vrste aranžmajev! Delovni čas: Ponedeljek - petek: od 9h do 19h Sobota: od 8h do 12.30 Nedelja in prazniki zaprto Tel.: 051 31 72 22, 041 33 84 09 kultura Kulturni dom Francu Bernika Domžale vabi k vpisu gledaliških in koncertnih abonmajev za sezono 2005 / 2006. Moj ABONMA 2003/2006 GLEDALIŠKI ABONMA Evald Flisar: Nora Nora Prešernovo gledališče Kranj tragikomedija režija: Dušan Mlakar igrajo: Vesna Pernarčič Zunič. Borut Veselko, Darja Reichman. Rok Vihar Eden nasili najvidnejših piscev Evald Elisar je svojo novo igro postavil v meščansko stanovanje, kjer vzporedni življenji vodita dva para, ki se drug drugega sploh ne zavedata. Predstavljata llimaginarne- partnerje, I katerima bi v resnici rada živela, dokler se jima želja ne izpolni in pripelje do vprašanja, zakaj vedno ljubimo tisto, česar nimamo. Jean-Baptiste Poc|uelin Moliere Scapinove zvijače SNG Drama Ljubljana komedija režija: Boris Cavazza igrajo: Kristijan Muck, Dare Valič, Gregor Bakovič, Gorazd Logar, Maša Derganc, Mojca Fatur, Jurij Zrnec, Valter Dragan, Katja Levstik, Blaž, Valič Molièrov Scapin je premeten, nesramen in smrtonosno duhovit plebejec, bravuroz.cn iznajdilelj zvijač ter intrig, ki zna voditi svoje in tuje gospodarje. Toda v svojem ravnanju je ves čas nesebičen in plemenit, saj vse kar počne, dela iz ljubezni do drugih. Njegove dogcKlivSčine pa se na koncu tako ali tako spletejo v ravno pravi klobčič. Ken Ludvvig: Ti nori tenorji Drama SNG Maribor komedija režija: Jasa Jamnik igrajo: Kristijan Ostanek, Dunja Zupanec, Nenad Tokalič, Vlado Novak, Alenka CilenSek, Ivica Knez, Mojca Simonič. Sonja Blaž Tenorji nas na zabaven način popeljejo skozi zakulisja zvezdniškega sveta opernega pevca, ki zvečer nastopa v slavni operni hiši. Ker pa se isti dan zaradi ljubosumne žene vinjen in polen uspaval zgmdi na postelji, direktor opere na oder poSlje mladega pomočnika. Razlike ne opazi nihče, zapleti pa se v igri strasti, ponesrečenih ljubezni in duhovitih dialogov, Sele začnejo. Sofokles Kralj Ojdipus_ Gledališče Koper / Prešernovo gledališče Kranj tragedija režija: Vito Taufcr igrajo: Peter Musevski, Boris Cavazza, Rok Vihar, Aleksandar Caminski, Skupina Odpev Zgodba ej prekanjenosti, zločinu in padcu tebanskega kralja sodi med najbolj napeto in premišljeno zasnovana odrska dela vseh časov. Tragedija je v marsičem aktualizirana in postavljena v mediteransko krčmo, obenem pa se drži grške Iradic ije, saj na odni nastopa tudi vokalni sekstet, ki dobesedno predstavlja starogrški zbor, Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi SNG Nova Gorica drama režija: Jasa Jamnik ki le Se poudarilo ubrano celoto ansambla. Komorni zbor Avc Pod strokovnim vodstvom Andraža llauptmana se je komorni zbor Ave prebil v sam vrh evropske vokalne glasbe, nastopali pa so tudi na številnih svetovnih odrih. Družila jih ljubezen do petja, zavzeto delo, poustvarjalna mladost in svežina. Izvajali bodo dela Bacha, S< liuniinana. I.ebiča, Kreka, Bajželja, Oražeja in izbor slovenskih ljudskih pesmi. igrajo: Bine Matoh, Mira Lampe-Vujičič, Marjuta Slamič, Ana l'aohini, Branko Učen, Primož Pirnat, Jože Hrovat, Miha Nemec, Milan Vodopivec, Du.šanka Ristič, Alida Bevk, Nevenka Vrančič, Gorazd Jakomini Dramo, ki je nastala pred več kot stoletjem, Se vedno preveva aktualnost in sodobna družbena kritika, ki sodi tudi v trenutni slovenski kontekst. Vedno znova namreč ugotavljamo, da se od leta 1901 ni kaj prida spremenilo, saj se mogotci ter prosvetni in cerkveni veljaki od današnjih ne razlikujejo prav dosti, denar pa je Se vedno sveta vladar. Miro Gavran: Vse o ženskah Mestno gledališče Ljubljansko komedija režija: Barbara i lieng Samobor igrajo: Bernarda Oman, Jette Ostan Vcrjup, Karin Komljanec V tej lahkotni komediji tri igralke v različnih situacijah razkrivajo ženski princip sveta. Pred nami se zvrsti cel kup karakterjev, starih od treh pa do dvaindevetdesetih bi. od hčera, sester, ljubic, vdov, sodelavk, pa do taSč, svakinj, tel, babic in prababic, ki bodo tako moškim kol ženskam pomagale globlje prodreti v večno uganko - žensko dušo. KONCERTNI ABONMA Juvavum Brass Slovensko - avstrijski ansambel sodi med redke zasedbe, ki se svobodno sprehajajo med mejami tlresne- in flmalcc manj resne- glasbe, pri tem pa prakticira jo edinstveno kombinacijo renesanse', jazza, klasike in sodobnih glasbenih lokov, ki poslušalce spodbudi k pozornemu poslušanju, obenem pa jih sproščeno navdušuje Dubravka Tomšič Srcbotnjak - klavir Življenjska zgodba naše največje pianistke je že skorajda legenda. S štirimi leti se je začela učiti klavir, svoj prvi recital pa je odigrala pri petih, pri dvanajstih pa je nadaljevala študij na sloviti Julliard SchcKil of Music v New Yorku. Nastopala je po celem svetu, njeno igranje pa odlikujejo tehnična virtuoznost, izrazna jasnost in strastno podajanje. Kvartet Tartini Godalni kvartet Tartini tvorijo priznani solisti in pedagogi: prvi violinist Miran Kolbl. drugi violinist Romeo Drucker, violist Aleksander MiloSev ter violončelist Miloš Mlejnik. Na svoj program poleg klasičnih in uveljavljenih del uvrščajo tudi kompozicije manj znanih in slovenskih skladateljev, Solisti Pirancsi Komorni godalni orkester Solisti Pirancsi domu je v piranskem Gledališču Tartini in zdmžuje vrhunske profesionalne glasbenike, ki s svojim skupnim muziciranjem bogatijo istrski kulturni prostor ter po Sloveniji in svetu zastopajo Piran ter njegovo bogato kulturno identiteto. 1,'metniški vodja orkestra je priznani violinist Primož Novšak. Simfonični orkester Domžale - Kamnik Simfonični orkester Domžalc-Kamnik je nastal leta 1971 z združitvijo .salonskega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškega Komornega orkestra. Danes šteje že 56 članov, od učencev osnovnih Sol pa vse do zaposlenih v najrazličnejših dejavnostih. Njihovi nastopi so postali z.e obvezen del našega abonmajskega repertoarja, VPISOVANJE ABONMAJEV NOVI ABONENTI -od četrtka, 22. septembra, do vključno srede, 2H. septembra Vpisovanje bi potekalo v preddverju Tomčeve dvorane Kulturnega doma Franca Bernika Domžale t Ljubljanska 61, vhod z. Ljubljanske ulice), in sicer vsak dan od 10.«) do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob sobotah samo v dopoldanskem času). Vse dodatne informacije o vpisu abonmajev in o programu lahko dobite v upravi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Ljubljanska 61, 1230 Domžale, kletni prostori), na internetnem naslovu www.kd-domz.ale.si, po elektronski pošli inloZkd domzale.si in na telefonski številki 01/722 50 50. 1'ridriujcmti tipmviCO sprciiiciiihcjminmma. Godba Lukovica vabi k sodelovanju nove člane V na.Si interni glasbeni Soli je Se nekaj prostora za vse tiste, ki vas mika igranje bobnov, trobente, baritona ali ostalih inštrumentov, /.glasile se na naših vajah, ki so vsak torek m četrtek ob 19.30 v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu in z. veseljem vam bomo posredovali dodatne informacije. Vse v zvezi s tem lahko izveste tudi na telefonski Številki 041/606-572. Veselimo se vaSega obiska! NOVICE IZ KNJIŽNICE V deželo spet prihaja jesen. Tako kol je v navadi vsako leto, /nova in /nova. September je mesec, ko po zasluženih počitnicah ceste in ulice preplavijo Šolarji, je mesec, ko tudi mi v glavah ze počasi pospravljamo spomine na dopust - kje je že to? Zagnano se vržemo v delo in upamo, da je zima Se daleč. Tudi knjižnica v Šentvidu diha dalje. V tem času Se prav posebej, ker je "srednja knjižnica v Domžalah zaradi selitve v nove prostore nad Mercator centrom zaprta, se ljudje množično obračajo na njene enole v Šentvidu, Moravčah, Trzinu in Mengšu. Trudimo se po svojih najboljših močeh, a naše m Vrhovlje Dupeljnc Dolenje Rova Ziče Turnišče Češenik fiOfleJs Vrh Češnjice Sentožboh Trojane SP Petelinjek Zg. Loke JOČE KNJIŽNICE prihod / odhod 15:00 - 13:30 15:40 - 16:20 16:30 - 17:00 17:10 - 17:40 17:45 - 1H:1S 18:25 - 18:55 19(00 - 19:30 prihod / odhod 1S:00 - 15:30 15:45 - 16:10 16:15 - 16:40 16:45 - 17:10 17:20 - 18:00 18:14 - 19:00 19:15 - 19:40 19:45 - 20:15 prihod / odhod 15:20 - 15:40 16:00 - 16:30 16:45 - 17:15 17:25 - 18:15 18:30 - 19:00 19:15 - 20:15 postanek 30 min. 40 min. 30 min. 30 min. 3(1 min. 30 min. 30 min. postanek 30 min. 25 min. 25 min. 25 min. 40 min. 45 min. 25 min. 30 min. postanek 30 min. .30 min. 30 min. 40 min. 30 min. 6o min. GODBA LUKOVICA NOVO SEZONO ZAČELA S ŠTEVILNIMI NASTOPI Po poletnem dopustu in skoraj dvomesečnem zasluženem premoru se je za člane Gexllxj Lukovica začelo novo glasbeno leto. Osma sezona se je začela z vajami (Se naprej potekajo dvakrat tedensko v prostorih kulturnega doma V Šentvidu) 25. avgusta in že lakoj so sledili prvi nastopi. Nanje se odslej lukovi.ški godbeniki odpravljajo okrepljeni z. novima suzafonoma. Gre za prepoznavna bela instrumenta z, napisom Godba Lukovica, s katerima bo laZje predstavljali tako sebe kol občino Lukovica. Prvi nastop je sledil že po prvih vajah 25. avgusta na Bregu, kjer SO odmevale koračnice ob postavljanju mlajev Zupanu Mateju Kotniku. Dva dni kasneje je godba zaigrala mladoporočencema Mateju Kotniku in Tei Lončar ob njuni poročni slovesnosti v cerkvi sv. Martina v Dobu pri DomZalah. Naslednja javna nastopa, najprej otvoritev križišč v Šentvidu in nato Se osrednja občinska proslava V KraSnji, sta sledila v začetku septembra ob občinskem prazniku t. septembru. Drugi konec ledna v septembru pa je bil v znamenju gostovanj izven nase občine. V soboto, 10. septembra, je godba zaigrala na KureSČku nad Ljubljano. V nedeljo, 11. septembra, pa je v Kamniku potekala tradicionalna povorka v okviru 35, dnevov narodnih noS. Tega velikega dogodka se je prvič udeležila tudi Godba Lukovico, ki je poleg sebe, z uniformo zastavonoše predstavila rokovnjaško nošo in tudi občino Lukovica. Podrobnejše informacije O samih nastopih. Številne slike in ostalo pa lahko dobite na godbeni spletni strani www. lukovica, si/godba. A Leon Andrejka NOVO NA PREVOJAH -t ^ČJl^ David Gostič s.p. Prevoje 100 1225 Lukovica 1^ tel.: 041/58 58 15 Kamnoseštvo Kotnik Ko se pripeljemo iz domžalske občine skozi Zclodnik V našo občino, nas na levi sirani na Prevojah pozdravi na novo postavljena tabla Kamnoseštvo Kotnik. Če se pri njih ustavimo, spoznamo še eno obrt, ki že kar nekaj desetletij domuje v teh krajih in s tem v naši občini. gospodarstvo Nosilka te obrti je mlada Mateja Kotnik, ki je šla po stopinjah starega očeta Maksa. Leta 1962 se je Maks Kotnik zcčcl ukvarjali z izdelavo teracastih okenskih polic in stopnic za stanovanjske hiše, kajti v tistih časih se je mnogo gradilo, naravni kamni pa so bili zelo dragi. Potrebe so pozneje pokazale, da je vedno večje povpraševanje po nagrobnikih. Napisne plošče so začeli Izdelovati pri Kotnikovih iz. marmorja ali bosanskega granita, okvirje pa iz brušenega teraco betona. /. razvojem tehnologoje obdelave trdih naravnih kamnov in z uvozom le teh, so se tudi nagrobni spomeniki spreminjali tako po obliki, kot po materialu vse do današnjih dni. Ko se je Mateja odločala po osnovni šoli za svoj poklic, se je na presenečenje staršev odločila za teZak poklic kamnoseka. Pritegnila jo je predvsem ljubezen do kamna in neomejeno izražanje idej v kamnu, pa tudi dolgoletna hišna tradicija. Po končani triletni kamnoseški šoli, je še nadaljevala šolanje in uspešno zaključila kot grdbeni tehnik. Počasi se je pripravljala in prevzela končno kamnoseško obrt. V veliko liz.ic'no in siceršnjo pomoč sta ji oba starša. Pri Kotnik OVih sedaj izdelujejo predvsem nagrobnike po Željah naročnikov in to iz najrazličnejših kamnitih materialov, kot so impla, beli marmor, pohorski granit, hotaveljčan, lipica in drugi. Spomenike izdelujejo v domači delavnici, vključno z zlatenjem ali montaZ.o kovinskih črk in številk. Poiskusno tako izdelane spomenike doma ludi sestavijo, končno postavilev pa opravijo na pokopališčih. Obnavljajo pa tudi Stare, Zapostavljene spomenike. Mateja pravi, da imajo dela kljub hudi konkurenci vedno dovolj. V njihovi kamnoseški delavnici se opravljajo različna dela: od strojnega rezanja kamna, brušenja, poliranja, graviranja do ročnega klesanja ornamentov, detajlov, črk in ostalega. Imajo primerne stroje, tudi viličarja, a kljub temu je potrebno mnogo kosov preložiti ročno. Posebno teZko je na kakšnem nedostopnem pokopališču. Mlada obrtnica nehote pokaZe na svojo hrbtenico. Vendar Mateja ni sama s svojo obrtjo, ob prostem času, ki ga je zelo malo, se ukvarja še z. glasbo, saj je članica lukoviške godbe. Ko smo jo vprašali o nadaljnji obrtni poti, je dejala, da dejavnosti ne namerava širiti, Se bolj pa se bo poizkuSala izpopolniti v umetnosti obdelave kamna, kar ji je v veliko veselje. ste skoraj zagotovo našli na pašniku Lipovec, slabih 5 km oddaljenem od Trojan, na nadmorski višini skoraj 900 m. Res je, da rad hodi v planine, vendar pa to še zdaleč ni edini razlog, da skoraj vso pomlad in poletje preživi na Lipovcu. Tu namreč vsako leto, od pomladi dalje pripravlja drva in material za kopo, da lahko zadnjo nedeljo v avgustu prične s kuhanjem oglja. Edini oglar v občini Lukovica in eden redkih slovenskih oglarjev, ki z vso vnemo in veliko veselja prikazuje vsem, ki pokažejo malo zanimanja za ta Star običaj, kako poteka ves proces kuhanja oglja. Obiskala sem ga tudi sama in z veseljem vam posredujem njegovo pripovedovanje. Priprava na kuhanje oglja se prične Ze meseca aprila, ko začne oglar Franci pripravljati drva za kopo. Drva z.loZ.i zelo na gosto (porabi jih pribliZnolO m'), jih nato obloZi s praprotjo in listjem ter na koncu, tik preden prične s kuhanjem, obloZi z. zemljo. Vse skupaj zavaruje z dvema spletenima obročema srobota. Zaščitni obroči iz srobota so dobro varovalo pred močnimi nalivi in neurji, ki lahko kopo poškodujejo. Dodam lahko, da so ti zaščitni obroči iz srobota njegov izum in da jih ne boste našli nikjer drugje. V sredini kope je luknja, kjer tudi zakuri. Pomembno je, da drva ves čas tlijo in da nikoli IW zagorijo, saj v tem primeru na koncu ne dobimo oglja, UNikoli ne sme ogenjca zagoreli. Se več, ogleneli mora tako, kot reče oglar,- doda Franci. Ves čas, ko oglje tli, v odprtino na vrhu kope dodaj* drva. Žerjavica tako počasi prihaja do vrha kope, spodaj v sredini pa Ze naslaja oglje. Po dobrih 8-ih, 9-ih dneh je potrebno kopo razdreti, oglje, ki je nastalo, pa zasuje z zemljo, da se ohladi. Iz dobrih K) m" drv tako nastane 800-1000 kg oglja. "Najtežje je prvih nekaj dni, predvsem ponoči, ko je potrebno dodajali drva, saj je ogromno dima Pa hiter in uren moraš bili, da le dim ne zaduši", pravi Kovačo Franci, ki kljub napornemu kuhanju oglja in le nekajurnem spanju, ki si ga privošči med kuhanjem, neizmerno uZiva in z. veseljem opravlja to delo. Siicr pa Kovačev Franci kuha oglje na pašniku Lipovec Ze sedmo leto zapored, vsako lelo pa je vrhunec (pričetek kuhanja) zadnjo nedeljo v avgustu, ko je na pašniku tudi Pastirski praznik V tem času ga obišče ogromno ljudi iz. Savinjske. Tuhinske. Zagorske doline in celotnega Črnega grabna, ki z veliko občudovanja spremljajo njegovo delo in se pozanimajo o poteku priprave oglja. Pri lem pa na koncu tudi ostane, saj zanimanja mlajših ljudi, da bi se naučili kuhanja oglja. ni. V času kuhanja oglja si je skozi vsa leta nabral ogromno poznanstev in prijateljev, ki ga radi obiščejo na Lipovcu. Kovačev Franci je izučen kovač, ki je vse Življenje delal v rudnikih Sečovlje in Zagorje, dobrih .300 do 400 m pod zemljo, ali pa v delavnici popravljal in pripravljal orodje, se tudi zato in predvsem zaradi dobrega in sveZega zraka ter prečudovitega pogleda na smrekov gozd rad zadržuje na Lipovcu. Poleg polne zaposlitve s kuhanjem oglja pa je Ze SO let aktiven član POD Trojane in v zadnjih letih tudi predsednik gasilskih veteranov na Trojanah, zagrizen hribolazec in član vodovodnega odbora. Prav tako pa rade volje domačinom popravi kakšno moliko in ostalo orodje ter pravi: "Če Se danes kdo hoče delali, mu bom pa Ze popravil inoliko.'in se nasmeji. 68-lelni mladenič z veliko energije, ki ima dan zapolnjen s številnimi dejavnostmi, vedno prijazen in pripravljen priskočili na pomoč, je lahko vzor prav vsem. Obiščite ga pri eni cxi njegovih dejavnosti tudi vi in zagotovo vas bo prijetno presenetil s svojo odprtostjo in naprednim pogledom na svet. A Petra Hlebec nadlogo, ampak za koristno surovino, iz, katere naslaja kompost. Za naslajanje komposta je najbolje izbrati nekoliko zasenčen, vendar ne pretemen kol na vrtu, ki je vsaj delno zakrit z grmovnicami. Kaj kompostiramo? Navadnih gospodinjskih odpadkov ne smemo dajali na kompost, ker vsebujejo veliko nerazgradljivih snovi. Zanesljivo pa se bcxlo na kompostu razkrojili ostanki rastlin, pa truli večina kuhinjskih odpadkov. Za vse rastline je primeren samo popolnoma razkrojen in dobro uleZan kompost, ki je zelo rahel. Dragocene sestavine doma pridelanih vrtnin plodov poplačajo vloZ.eno tlelo. Zdrave vrtnine in sadje krepijo tudi zdravje vrednega vrtnarja. A> Lep vrtnarski pozdrav Trajče Nikoloski. ROKOVNJAČEV VRTNARSKI KOTIČEK Vrtnarjeva opravila v septembru 2(H>5 "Ce je jeseni listje dolgo na drevju, bo huda zima.-Prigovori bolj držijo kol vremenska napoved. Scptcmlx'r je Se eden izmed mesecev, ki se polegujejo za naslov llnajlepsi vrtni mesec". Jesenski dan in ncx* se izenačila. Rastlinam se bliza konei obdobja rasti, zato potrebujejo vse manj redne nege. vrt je septembra lahko Se zelo lep, če ga le znamo zasnovati tako. da na njem 9e vedno kaj raste m da mu tudi zrele vrtnine dajejo svoj čar. Septembra ponavadi s severa Ze zapiha hladen jesenski veter. Barve postanejo čistejše, deZevje prinese ohladitev (... pa saj letos poletne vrctfinc sploh ni bilo). Vrtnar pa z rahlim občutkom Zalosli opazuje zrele plodove, ki so znanilci odhajajočega vrtnega lela. Septembra nam ni preostalo veliko vrtnin za •ejanje, Zemlja je kljub obilici patlavin še vedno topla, tako da lahko v pivi polovici Se vedno sejemo nekatere vrtnine, če nam to ni uspelo narediti avgusta. Sejemo lahko: zimsko solato, radič, motovileč in Spinačo. Pod steklo lahko POSejemo tudi redkvic« in glavnalo solato ter Posadimo sadiko solate, kolerabice in kitajskega zelja. Prav tako v tem času Se presajamo na prazne gredice Ze prej posejani radič in zimsko solato. Pozno endivijo. Kljub večji vlažnosti vsem lako presajenim sadikam vsaj za tretjino prikrajšamo 'is|e. da se laZje ukoreninijo. Ze prej presajenim rastlinam občasno ali po močnih nalivih zrahljamo zemljo. Pridelke teh dcxlatnih setev bomo pobirali šele naslednjo pomlad. Paradižnik pokrijemo s plastično folijo in s tem pospešimo dozorevanje plodov. Čeprav pl(xlovi paradižnika niso dozoreli, jih lahko uporabimo za vlaganje cele ali narezane - p(xlobno kot kumarice ali paprike. Zelene plodovi' pa lahko damo tudi na okensko polico, da lam dozorijo, ali pa jih zavijemo V papu in jih pustimo da tako dozorijo. Poberemo vse pridelke, kumare in nizki fiZol pa najpozneje do srede meseca. Konec meseca pobiramo še zadnji1 plodove paprike, paradižnika, kumar, jajčevca. buč in fiZola. Primeren čas /a sajenje na prosio velja v tem času samo za zimski česen I lahko vse do < iklohra ) Prav je, če česnovih strokov ne satlimo samo skupaj na gredi, temveč tudi izkoristimo prostor med vrtnicami in jagodami. September je najpomembnejši čas za izkopavanje in spravilo krompirja, /a tO delo si po možnosti izberemo dneve s suhim in toplim vremenom, Obdelamo prazne grede in nanje posatlimo rastline za zeleno gnojenje. Upajmo, da se bo septemlx-r začel z lepim vremenom in lahko večji del meseca uzivaini i \ i udo\ f< 11 j trenutkih na vrtu. Dragoceni komposi Ko |esenl počistimo zelenjavne m cvetlične gredice ter poreZemo zelnate trajnice, ostane na vrtu veliko odpadkov, ki pa jih ne smemo imeti za Calopske dirke 2005 Člani Turističnega društva Preserje pri Lukovici smo letos priredili galopske dirke že četrtič. Zanimanje za same dirke se iz leta v leto povečuje, saj se je letos pomerilo kar 16 jahačev. Same dirke so potekale V nedeljo, 14. H. 2005, ob 14. uri na prireditvenem prostoru TI) Preserje. Po uvodnem žrebanju Startnih številk so se jahači s svojimi konji podali v galop. Iz dirke v dirko se je stopnjevala napetost, tako med tekmovalci kot tudi med gledalci. Po dramatičnem zaključku ter seštevku vseh končnih časov tekmovalcev je: 1. mesto: Stane Cerar s konjem Lariso (34,83 s); 2. mesto: Domen Potočnik s konjem Dendijem (36,96 s); 3. mesto: Rajko Štefančič s konjem l.ingom (37,68 s). Sledila je razglasitev rezultatov ter podelitev nagrad in priznanj. Po končanem tekmovanju se je nedeljsko popoldne prevesilo v zabavni del, ko smo se vsi skupaj poveselili z ansamblom Gamsi ter strnili vtise s tekmovanja. Žal pa nam je v večernih urah zabavo pokvarilo slabo vreme. Naj se ob tej priliki člani TI) Preserje pri Lukovici pri organizaciji prireditve zahvalimo: • Občini Lukovici • KS Lukovica • Gostilni in pizzeriji Furman Lukovica • MOTO SF/T-u Prevoje • CEKO IN d.o.o. • Hotelu KRONA Domžale • Ročni avtopralnici RACA Domžale , dta^y||BkzAi hop, hop v galop! • Pekarni OREHEK Kranj • ter vsem tekmovalcem Upamo, da se naslednje leto spet srečamo! A TD Preserje 20 STROKOVNA EKSKURZIJA NA KOROŠKO Tudi letos smo se člani Čl) Lukovica in Mengeš odpravili na skupno strokovno ekskurzijo. Namenili smo se, da si ogledamo znamenitosti Koroške. V soboto, 20. 8. 2005, smo se ob 7. uri zjutra avtobusne postaje Lukovica odpravili proti cilju, naši lepi Koroški. Po uri in pol vožnje smo prispeli do prve točke ekskurzije, elektrarne Dravograd, kjer nas je počakal upravnik. Izvedeli smo veliko stvari, o katerih do takrat večina izmed nas ni vedela veliko. Ko se z avtom peljemo mimo, včasih niti ne opazimo elektrarne, ko jo pa obiščeš in si jo ogledaš od znotraj ter spoznaš njeno zgodovino, postane nekaj veličastnega. Čebelarji smo si elektrarno z velikim zanimanjem ogledali in veliko spraševali o njeni vlogi ter pomembnosti pri proizvodnji električne energije. PO uri in pol smo se Mojca Smrkolj šport m Mreža pešpoti v Ljubljanski urbani regiji Rekreacija je v današnjem času pomemben način preživljanja prostega časa, zato so občine projekt Mreža pešpoti vključile v Regionalni razvojni program Ljubljanske1 urbane regije za obdobje 2()()2-2()()6 kot enega izmed prioritetnih projektov. Projekt je sestavljen iz. dveh faz: 1. Zasnova regionalne mreže pešpoti v Ljubljanski urbani regiji 2. Vzpostavitev in VzdrŽevanje regionalnih pešpoti ter Izdelava vodnika z orisi regionalnih poti Namen projekta je vzpostaviti mreZo pešpoti v regiji, ki DO dobro vzdrževana in bo vključevala primerno turistično ponudbo. Pri snovanju regionalne nireZe pešpoti smo upoštevali naslednja načela: • Spoznajmo Ljubljansko urbano regijo Kdor prehodi mreZo regionalnih pešpoti, bo spoznal Ljubljansko urbano regijo. • Ne izumljajmo novih poti, kjer so Ze vzpostavljene MreZa pe.špoli v regiji je dovolj gosta, da je mogoče kroZ.ne poti speljati po obstoječih poteh, nove povezave so potrebne le na krajšili odsekih. • Povezovanje občin in regij Regionalne pešpoti naj bi načeloma povezovale občine v regiji. Večina predlaganih poti poteka vsaj skozi dve občini. Nekaj je tudi taksnih, ki ne prečkajo občinskih meja, vendar menimo, da imajo regionalni pomen, saj so kroZ.ne in dobro predstavljajo določene dele regije. • Možnost vrnitve na izhodišče 2 izjemo dveh poti so vse poti kroZ.ne. To pohodnikom omogoča, da se vrnejo do svojega vozila na izhodišču. • Enotna označenost in opremljenost Enotna označenost in opremljenost poli je potrebna za zagotovitev enotne ravni kakovosti. • Urejena izhodišča Skladno z obiskanostjo posameznih izhodišč morajo biti na njih primerno urejena parkirišča. • Dostopne informacije o poteh Pripravljen bo vodnik pO regionalnih pešpoteh. V njem bodo podrobneje opisane poti, vključeval DO gostinsko ponudbo in Zanimivosti ob poteh. Vsebina vodnika bo objavljena tudi na spletni strani. Prva faza projekta - Zasnova regionalne mreže pešpoti v ljubljanski urbani regiji, v kateri so sodelovale vse občine v regiji, *e ie zaključila januarja 2005. V tej lazi je bila pripravljena idejna Zasnova mreže regionalnih poti regije, ki obsega .Vi jioti, od tega 32 KrajSih in 2 daljši - t.i. notranjo in zunanjo obodno pot. Notranja obodna pot je dolga 154 km. Povezuje pe.špoli pO Ljubljanski urbani regiji po notranjem krajšem krogu in lako povezuje notranje občine Ljubljanske urbane regije. Zunanja obodna pol je dolga okoli 333 km. Povezuje vse poti po Ljubljanski urbani regiji po meji območja in tako povezuje robne občine Ljubljanske urbane regije. V letošnjem letu smo začeli z drugo fazo projekta Mreža pešpoti -Vzpostavitev in vzdrževanje regionalnih pešpoti. V njej sodeluje devet občin Ljubljanske urbane regije: Občina Borovnica, Dobrepolje, Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Mestna občina Ljubljana, Občina Medvode in Občina Trzin. V okviru te faze so predvidene naslednje aktivnosti: 1. vzpostavitev in vzdrževanje mreže poti => Vzpostavitev pešpoti zajema naslednje aktivnosti: postavitev informacijski!) tabel na izhodiščih, postavitev miz in klopi ob poteh, postavitev kažipotov na izhodiščih ter na križiščih z drugimi potmi, čiščenje zaraščenih poli na novih odsekih in markiranje novih odsekov. VzdrŽevanje mreže pa obsega obnavljanje ter markiranje poti. 2. izdelava vodnika z opisi poti Okvirna vrednost projekta za omenjenih 9 občin je 30.000.000,00 SIT (z DDV). Vesna Resinovič Pekarna Čemažar iz Lukovice vam nudi peslro izbiro dnevno svežih domačih kruhov, pekovskega peciva, piškotov, jušnih rezancev... Za birme, poroke, svečane priredile ... nudimo piškote vrhunske kvalitete, torte po naročilu ... Vse to za vas v Lukovici na tel. 01 7235 702, 041 633 275, 041 521 523. Delovni čas pekarne v Lukovici od 4. ure zjutraj do 13. ure. Vsak dan razen nedelje svež domač kruh iz stare krušno-parne peči. Vse naše izdelke vam z našo prodajalno dostavimo tudi na dom. Pokličite našega voznika na 051 201 387 in oglasil se bo pri vas. šport MALONOGOMETNI TURNIR ZA PREHODNI POKAL OBČINE LUKOVICA V soboto, 3 septembra, se je v pokritem šotoru Rekreacijskega centra Urbanija v Lukovici odvijal občinski turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral lanskoletni zmagovalec, ekipa RCU-ja. Tokral se je zbralo Sest ekip iz občine Lukovica razdeljenih v dve skupini. V prvi so bili ŠD Lukovica, ŠD Krasnja in Blagovica, v drugi pa Avbelj team, Antimon Trojane ter ŠTI) Rafolče. Po predtekmovalnih bojih so se v popoldanskih pollinalih srečali Antimon Trojane in Krasnja, rezultat je bil 3:2, ter Avbelj team in Lukovica, 2 :l. Sledilo je malo finale, kjer je po strelih s 6-ih metrov končno tretje mesto zasedlo moštvo Šl) Lukovica. V velikem finalu med dmžino Avbelj in Trojand smo lahko spremljali izredno borbeno tekmo in obilico dobrega nogometa, Ob koncu pa je minimalno zmago slavila ekipa Antimona Trojan, ki je tako za eno leto odnesla prehodni malonogometni pokal občine Lukovica na njen skrajni vzhod. /» Leon Andrejka PREVOJSKI HOKEJISTI SPET V FINALU V soboto, 3 . 9,2005, je v pokritem šotoru v Domžalah potekal tradicionalni turnir v IN UNE hokeju v spomin Marka Ložarja. Na turnirju je .sodelovalo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V eni od teh skupin je bila tudi ekipa HK Prevoje. Naši nasprotniki so bili ekipe Postojne, Vodic in Radia Hit. Brez težav smo se kot neporaženi uvrstili v polfinale, kjer smo gladko premagali ekipo Horjula. V finalu nas je čakala domača ekipa Pilnc.s center Ložar. V razburljivi tekmi smo igrali neodločeno in o zmagovalcu so odločali kazenski streli. Ker so kazenski streli loterija, so imeli domačini več sreče in morali smo jim čestitati za zmago. NajboljSi strelec turnirja je bil naš igralec Igor Zupančič. Najmanj zadetkov pa je prejel Grega Čurčija. Naša ekipa je sodelovala v pomlajeni sestavi, pcxl vodstvom novega kapetana Jureta Cerarja, ki je odlično vodil ekipo. Zadnjo soboto v avgustu smo sodelovali tudi na tradicionalnem turnirju v Postojni, kjer smo v skupini zmagali, nato pa je bil turnir prekinjen zaradi slabega vreme. a Vinko Dragar ŠAHOVSKE NOVICE V šahovskem društvu smo po "počitnicah" v soboto, 27. avgusta, pričeli z aktivnostmi v novem tekmovalnem letu 2005/2(X)6. Ob občinskem prazniku smo gostili šahiste šahovskega društva Trzin. Pomerili smo se v ekipnem dvoboju z desetimi igralci v pospešenem šahu, 10 minut za vsakega igralca. V prijateljskem vzdušju je bilo odigranih 100 (sto) izenačenih dvobojev, končni rezultat pa je bil 47 : 53. Zasluzeno so zmagali gostje, nagrada pa prvo vgravirano njihovo klubsko ime na ličnem prehodnem pokalu. Pokal bo v trajno last prejela ekipa, ki bo zmagala trikrat. Najboljši igralci po ekipah: Šl) Črni Graben ŠD Trzin Vinko Urbane 8.5 točk 7.5 točk Mitja Mihelič 7.5 točk 7.0 točk Borut Bajec 6.5 točk 6.0 točk Damir Jukan 6.5 točk 5.0 točk Gregor Banfi 6.0 točk 5.0 točk Jože Miklavc 5.5 točk 1. Džemal Veskovič 8.0 točk 2. Janez Hribar 3. Bojan Marinček 4. Tomo Omahna 5. Alojz Qjan ti. Zoran Nikolič Zahvaljujemo se ekipi iz Trzina za udeležbo in želimo, da se ponovno srečamo v naslednjem letu. Na sliki pa utrinek z lanskoletnega tekmovanja, ko sta tekmovanje začela Zupan občine Lukovica Matej Kotnik in najdejavnejši član društva - tajnik Alojz Cijan. Vsi člani društva čestitamo Zupanu, z lepimi željami, ob vstopu v zakonski stan. Za ŠD črni Graben (6 Bojan Marinček VSAK BAB PA ŽE NE BOM GOVORIL, KAKO Ml JE IME ... je odgovoril Aljoša na vprašanji' neki' gospe, ki ga je večkrat vprašala po imenu in ga s tem malce podražila. In ko je imel enkrat lega dovolj, je bil odgovor pač lak. Je pa /gornji stavek eden Izmed mnogih utrinkov v spominu zdaj skoraj 9.3-letnc gospe Marije Pergar, Kicove Mieke iz Spodnjih 1'rapreč, ki so se ulrinjali v pogovoru na njenem domu, kjer Sedaj mirno živi s hčerjo, vnukom in že dvema pravnukoma. S prijazno sivolaso gospo, iskrečih oči m nasmejanega obraza ler bistrih misli, ki so zavestno ohranile vse tisto, kar se ji je v življenju lepega zgodilo, je pogovor tekel temi, ki ji je posvetila več kot tretjino življenja - o otrocih in rejništvu, o ljubezni do otrok, o otroški hvaležnosti, pa tudi o težavah, ki so jo ob tem spremljale in ob tem je pa je še potrebno zapisali, da je najstarejša rejnica v naši občini /, možem sla zemljo, kjer sloji seilanja hiša. kupila. Mož. je hodil k zidarjem, Marija pa je doma gospodinjila in skrbela za hčer Dori. In potem je leta 19.34 pri njih potrkala Komolarjeva in k hiši je prišla komaj Štirinajst dni Stara dojenčica, Tako se je začelo. K hiši so v ljubeče in skrbno okolje prihajali otroci od vsepovsod., iz Šiške, Centra, Tržiča, Grosupelj. Veliko jih je pripeljala prav lukoviška sestra Jelka Komotar. Ta je okolje dobro poznala in je vedela, kje bodo ti otroci deležni vsega tistega, kar otroška duša najbolj potrebuje - ljubezni, lople besede, prijaznega pogleda. Pri hiši sla bila lako dva ali irije rejenčki naenkral. Bili so različni' slarosli, izhajali iz različnih socialnih okolij in bili dani v rejo tudi iz različnih vzrokov. Jako so tudi ostajali različno dolgo - nekateri le nekaj tednov, drugi nekaj mesecev, tretji leta oziroma kar desetletja. Z njimi in njihovim bivanjem pri Kicovi Micki je povezanih kar veliko lepih trenutkov, saj se je otrok navadila, tudi mož se je zelo navezal nanje in tako sta družno skrbela za njihovo vzgojo, privzgajala sla jim tlelovne navade, se ukvarjala s šolo, pri tem pa jima je pomagal in se ukvarjal z otroki tudi zet Jože. Sploh pa je bilo pri njihovi hiši vedno Živahno, saj so se tudi drugi vaški otroci radi zbirali na dvorišču Tako je bila Kicova Micka mama ne samo hčeri Dori, ampak tudi preko tridesetim rejencem. Kaj pa danes? Danes se tistih let z veseljem spominja. Posebej jo veseli, da so nekateri Se vedno ohranili slike. Tako je Suzana, ki je sedaj v Izoli in je višja medicinska sestra preživela v njihovi družini skoraj celih enaindvajset let, saj je v hiš prišla kot šestmesečna dojenčica. Še sedaj mamo redno obiskuje in se z njo in Dori pogovarja o vsem, kar jo muči. Ali pa Mirko, najboljši prijatelj vnuka Marjana. Bili so še drugi, vsak s svojo zgodbo, s svojimi težavami, nekateri se vračajo 'domov', drugi pišejo, za tretjimi se je zgubila vsaka sled, nekateri so celo že pokojni. Vsakega spomina, vsake besede, vsakega obiska se veseli, bili so in nekateri so še vedno njena družina. In pred koncem pogovora, ko je hči Dori prinesla še šop fotografij, so spomini zaživeli Se ob slikah: Boris, Suzana pri birmi, pa Mirko in Marjan, pa skupinska slika, pa Se in Se ... Ko smo se poslavljali, sem bila spel bogatejša in Se bolj prepričana v spoznanju, da je za srečo pomembno razumevajoče in ljubeznivo srce. NAŠA BODOČNOST V veliko veselje sem že pred leti ugotovila, da so se ljudje vseh starosti pričeli vračati k naravi. Na deželi ni več "sramotno" živeti, temveč je zaradi več razlogov celo prednost. V naSem okolju se je ta prednost povečala z. zgrajeno hitro cesto in z njo tudi zadrževalnikom stoletnih voda, tako imenovanim Gradiškim jezerom. Okoli tega jezera je speljana cesta. Le-ta ni mišljena kot vsevprek uporabna javna cesta, ampak je zgrajena za vzdrževalne namene jezera ter omogoča dostop z delovnimi vozili tistim lastnikom, katerih dostop do njihovih parcel je možen samo s te ceste. Vse ostale prepovedi so označene s prometnimi zanaki in ostalimi uradnimi izpisi prepovedi na ustreznih tablah pred vstopom-uvozom na to cesto. Ob jezeru je vsak dan veliko število sprehajalcev vseh starosti, tekačev, staršev z. malimi in majhnimi otroki, kolesarjev in Zal TUDI DRF.ZČUT-NEŽF.V, ki ne upoštevajo prometnih znakov. Napisne table zaradi gnezdenja divjih rac, sivih čapelj, para labodov z. mladiči in drugih ptic ter vodnih žilavi strogo prepovedujejo vožnjo s plovili ali, Bog ne daj, z. vodnimi motornimi .skuterji. Teh tabel ne vidijo vozniki z. vozili na sliki, ki se po jezeru vozijo z skuterji in so z. njimi že pregnali labodji par z. mladiči vred. Sprašujem se. kako so le osebe lahko opravile vozniški ispit, če ne poznajo prometnih znakov. Dostop do jezera je možen sle- hernemu prebivalcu, ki lokacijo pozna in tudi drugim, ki so lako ali drugače izvedeli za to novo prelepo sprehajališče, ob vsej poti obdano z. gozdovi in samo skok celo od Ljubljane. Dostop pa ni in ne sme bili dovoljen ljudem, ki jim razen za osebna zadovljstva ni mar nič drugega. Sprašujem se, kakšen odnos bodo z vzgojo ali posnemanjem svojih roditeljev pridobili njihovi potomci: Prav res ni čudno, da nas narava z. raznimi ujmami vedno znova opozarja, da je večja in močenj.ša kot smo ljudje, zato odpiram anketo: Kako takim vandalom prepovedati njihova početja? Vsaka rešitev je boljša kol to, kar se dogaja sedaj. To tudi zalo, ko pokličeš katero institucijo /a ukrepanje', ni pristojen nihče. "Inšpektor" za okolje, ki je baje edini pristojen, pa je na delu tako ali tako samo dopoldan. Torej prosto za vsak vandalizem v popoldanskem času. Kako naprej? t* Marija vbdusek Naslov v uredništvu Je idila samo utvara Referendum o RTV: Zakon omogoča ali onemogoča neodvisnost medija? V juliju je Državni zbor republike Slovenije (Državni zbor) sprejel novi zakon o Radioteleviziji Slovenije (Zakon o RTV). Na pobudo 31 poslancev je predsednik Državnega zbora dr. France Cukjati na nedeljo. 25. septembra, razpisal naknadni zakonodajni referendum. Referendumsko vprašanje se glasi: flAli ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki ga je na predlog Vlade Republike Slovenije sprejel Državni zbor Republike Slovenije 15. julija 2005?- Novi zakon posega v sestavo Programskega sveta RTV. Programski svet bo sestavljen po naslednjem principu: po enega člana imenujeta italijanska in madžarska narodna skupnost, enega člana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dva člana imenuje predsednik republike na predlog verskih skupnosti, tri člane izvolijo zaposleni v RTV med seboj, pet članov imenuje Državni zbor na predlog političnih strank (glede na zastopanost strank v parlamentu), 16 članov imenuje Državni zbor na predlog gledalcev in poslušalcev, univerz in fakultet, društev ter drugih organizacij civilne družbe razen političnih strank. Predmet polemike je predvsem imenovanje 16 predstavnikov civilne družbe, izobraževalnih institucij in drugih interesnih sfer, ki jih imenuje Državni zbor, predlagatelji referenduma se namreč bojijo politizacije te skupine v programskem svetu, ki predstavlja večino sveta. Novi zakon posega tudi v delo generalnega direktorja, ki z. novim zakonom dobiva večje pristojnosti. Večje pristojnosti in moč so z novim zakonom podeljene tudi nadzornemu svetu, ki naj bi v prihodnje dosledno bdel nad odločitvami programskega sveta in porabo finančnih sredstev javnega zavoda. Zakon uvaja tudi 3. program nacionalne televizije, namenjen prenosom sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles. predvajanju posnetkov sej. kadar neposredni prenos ni mogoč, celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami Državnega sveta, mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posvetom v organizaciji Državnega zbora oziroma njegovih delovnih telesih ali Državnega sveta in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta. Pobudniki referenduma opozarjajo, da bo uvedba tega programa dodatno obremenila proračun javnega zavoda, ki se že tako utaplja v rdečih številkah. Najpogostejši očitki predlagateljev referenduma so bili naslednji: bojazen pred podržavljanje RTV, očitek, da so predlagatelji zakona iz priprave zakona izključili medijske strokov ujake, da s le zakonom vlada odpravlja avtonomnost in neodvisnost novinarjev, da si bo z. imenovanjem programskega sveta v parlamentu vlada podredila medij in da zakon vzpostavlja vse inštrumente za ohranjanje obstoječe oblasti. Vlada in pisci zakona pa trdijo, da zakon odpravita sisleni. ko pod krinko avtonomnosti ž'svet R'I"V-ja vodi nekdanji predsednik partije", da zakon zagotavlja večjo transparenlnost delovanja RIV, da zagotavlja večjo pluralnost in ohranja novinarsko avtonomnost in da uvaja sistem, primerljiv z. drugimi evropskimi državami. Vladajoča koalicija trdi, da so uzakonili listo, kar je bila do sedaj ilegalno (a stalna praksa programskega sveta) - odobravanje in imenovanje članov sveta s strani politike. Z ozakonjenjem tega pa naj bi bila zagotovljena transparenlnost sveta. Morda je najbolje situacijo glede referenduma pojasnil predsednik Drnovšek, ko je dejal, da zakon v svoji osnovi ni slab, vprašanje pa je, kako se izvaja. Na vas je, da premislite, ali predlagani zakon res posega v neodvisnost medija (v pozitivnem ali pa v negativnem smislu) in ali bi tak zakon zaupali vsaki politični eliti, pa kakršne barve bi že la bila. /o Mojca Smrkolj ZA boljši program javne radiotelevizije Radiotelevizija Slovenija je največja kulturna ustanova v Republiki Sloveniji, ki bi morala v najširšem obsegu in na najbolj dostopen način plemenititi In bogatili nacionalni prostor s kulturnimi vsebinami. Pomembno poslanstvo njenega programa je informiranje, Izobraževanje, spodbujanje aktivnega odnosa državljanov do družbe, časa in sveta, v katerem živijo. Doslej Je (a javni zavod urejal in ga se ureja zakon, ki je neprimeren, pomanjkljiv in zastarel. Posledice sedaj veljavnega zakona so bile omejevanje informacij oziroma dokazani poskusi cenzure (primer poskusa preprečitve predvajanja oddaje Zamolčani - moč preživetja) in posegi funkcionarjev LDS v program (med številnimi sta javnosti najbolj znana primera zadržanje poročila novinarja Geriča o vladnam letalu v času Ropove vlade ter vsiljevanje navodil o referendumski kampanji o oploditvi zdravih samskih žensk, ki jih je prejel odgovorni urednik od ministra LDS g. Kebra, zaradi česar je protestno odstopila novinarka - voditeljica soočenj). Na ključna mesta v organih javnega zavoda so lahko prišli vodilni ljudje podjetij, ki z RTV Slovenija tudi poslovno sodelujejo, čeprav gre vsaj za konflikt interesov, če že ne za korupcijo. Predvsem pa gledalke in gledalci ter poslušalke in poslušalci namesto dobrega programa, do katerega so s plačilom prispevka nedvomno upravičeni, zlasti v zadnjem obdobju dobivajo večkratne ponovitve enih in istih oddaj. Le kdo si želi za nenehni ogled besede "ZNOVA" plačevati visok RTV prispevek? Stanje v javnem zavodu RTV Slovenija je - zaradi sedaj veljavnega zakona - naslednje: • zakon, ki je v veljavi, je po odločitvi Ustavnega sodišča že dvanajst let v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. • v zadnjih letih je prišlo do občutnega programskega siromašenja RTV Slovenija; vdjf / jLkILlOH • nepreglednost v poslovanju in neodgovornosl sta Že pripeljati do težav v poslovanju celotnega javnega zavoda; • zasebni in politični Intaresi so pripeljali do trgovanja z delnicami, vendar se ne ve, kakšne so bile provizije in kam bo šel denar od milijardnega izkupička prodanih delnic, Čeprav gre dejansko za razpolaganje s sredstvi, o katerih mora biti Javnost natančno obveščena (takšni posli so za javne zavode povsem nedopustni).; • RTV Slovenija še do danes ni javno predstavila natančnega pregleda porabe denarja (po zgledu BBC), čeprav gre predvsem za denar vseh plačnikov RTV prispevka, saj državljanke In državljani RTV Slovenija plačujeta prispevek v skupnem znesku okoli 24 milijard SIT. kar je 80% vseh sredstev, s katerimi razpolaga RTVS.; • na RTVS je bil in je še prisolan izrazit vpliv politike, kar povsem nedvoumno in jasno priznavata prvaka opozicijskih strank. V pismu Tonetu Ropu je Borut Pahor nedavno lega pogumno zapisal vso resnico: »Spomni se. dragi Tone. kakšen vpliv je imela Tvoja stranka na medije cel čas tranzicije. Z zakonom in mimo njega.«. Rop je Pahorju na lo užaljeno odgovoril z dejstvom, da je na čelu RTV Slovenija pač bivši predsednik (ZL)SD. Če iskreno želite boljši program, z glasom ZA na referendumu 25 septembra podprite novi zakon o Radioteleviziji Slovenija. Vaš glas ZA novi zakon o RTV Slovenija pomeni odločitev: 1. ) ZA bolj pester in bolj kvaliteten program javne radiotelevizije 2. ) ZA pravico novinarjev do svobodnega poročanja 3. ) ZA bolj varčno poslovanje in za manjši RTV prispevek 4. ) ZA več kulture, dobre zabave In več kvalitetnih Informacij 5. ) ZA enaka merila za vse ter za uravnoteženo in profesionalno poročanje 6. ) ZA možnost, da pri vodenju RTVS sodelujejo vsi, k) jo plačujejo 7. ) ZA evropsko primerljiv zakon, ki bo odpravil neustavnost 8. ) ZA ločitev informacije od komentarja 9. ) ZA pravico ljudi, da bodo seznanjeni, kako se porablja njihov denar 10. ) ZA to, da bo konec prepirov med predsednikoma LDS In SD o tem, kateraod teh dveh strank bolj politično obvladuje RTV Slovenija Vabimo Vas. da se referenduma udeležite in glasujete(z5?)novi zakon o RTV Slovenija. Vaš glas ZA novi zakon o Radioteleviziji SiovertTja bo odprl možnost za boljši program javne radiotelevizije ter celovito uresničevanje Vaše ustavne pravice do objektivne informacije, vključno z Vam stalno dostopno informacijo o tem. kako RTV Slovenija porablja Vaš denar. N Si Nora Slorml/a ZAKAJ JE POMEMBNO GLASOVATI PROTI ZAKONU O RTV SLOVENIJA NA REFERENDUMU? Zakon je vsebinsko nesprejemljiv, škodljiv in ogroža ustavno zagotovljeno pravico do obveščenosti (javnosti) in do svobode izražanja (novinarjev, urednikov idr.). Ne dovolite, da vlada upravlja z RTV Slovenija! GLASUJTE >r n 25.9.05 *Il6 (RTVIto www.referendum-rtv.si RTVSLO JAVNA LADNA! Koncept zakona o RTV sledi ideji, ki jo je pokazala že novela zakona o javnih uslužbencih - podrejanje, nadzor in discipliniranje urednikov in novinarjev na RTV Slovenija. Javna in ne vladna Radiotelevizija Slovenije je vsesplošni javni interes, kar sistematično uveljavljajo vse resne in sodobne demokratične države. izziv 25. SEPTEMBRA NA REFERENDUMU PODPRIMO ZAKON RTV SLOVENIJA Uvodoma je potrebno povedati, da je Radiotelevizija Slovenija največja kulturna ustanova V Republiki Sloveniji, ki bi morala \ najširšem obsegu in na najbolj dostopen način plemenititi in bogatiti nacionalni prostor s kulturnimi vsebinami. Pomembno poslanstvo njenega programa je informiranje, izobraŽevanje, spodbujanje aktivnega odnosa državljanov do družbe, časa in sveta, v katerem živijo. Doslej je ta javni zavod urejal in ga Se ureja stari zakon, ki je neprimeren in pomanjkljiv. Posledice tega so omejevanje informacij oz. dokazani poskusi cenzure, kot npr. poskus preprečitve predvajanja oddaje Zamolčani -moč preživetja in posegi funkcionarjev LDS v program - med Številnimi sta javnosti najbolj znana primera zadržanje poročila novinarja Rajka Geriča o vladnem letalu v času Ropove vlade ter vsiljevanje navodil 0 referendumski kampanji o oploditvi zdravih samskih žensk, ki jih je prejel odgovorni urednik od takratnega ministra LDS g. Kebra. Na ključna mesta v organih javnega zavoda RTV Slovenija SO lahko prišli vodilni ljudje podjetij, ki z RTV Slovenija tudi poslovno sodelujejo, pri čemer gre vsaj za konflikt interesov, če že ne za korupcijo, Stanje v javnem zavodu RTV Slovenija je -zaradi sedaj veljavnega zakona - naslednje: - zakon, ki je v veljavi, je po odločitvi Ustavnega sodiSča ž.e dvanajst let v neskladju z Ustavo Republike Slovenije; - v zadnjih letih je prišlo do občutnega programskega siromašenja RTV Slovenija; nepreglednost v poslovanju in neodgovornost sla že pripeljali do težav v poslovanju celotnega javnega zavoda; - zasebni in politični interesi so pripeljali do trgovanja z delnicami, vendar se ne ve, kakšne so bile provizije in kam bo šel denar od milijardnega izkupička prodanih delnic, čeprav gre dejansko za razpolaganje s sredstvi, o katerih mora biti javnost natančno obveščena (takšni posli so za javne zavode povsem nedopustni); - RTV Slovenija Se do danes ni javno predstavila natančnega pregleda porabe denarja (po zgledu BBC), čeprav gre predvsem za denar vseh plačnikov RTV prispevka, saj državljanke in državljani RTV Slovenija plačujete prispevek v skupnem znesku okoli 24 milijard SIT, kar je 80% vseh sredstev, s katerimi razpolaga RTVS; - na R'IVS je bil in je Se prisoten izrazit vpliv politike, kar povsem nedvoumno in jasno priznavata prvaka opozicijskih strank. V pismu Tonetu Ropu je Borut Pahor nedavno tega pogumno zapisal vso resnico: "Spomni se, dragi Tone, kakšen vpliv je imela Tvoja stranka na medije cel čas tranzicije. Z zakonom in mimo njega.". Rop je Pahorju na SDS SLOVENIJA mm ,'"'' to užaljeno odgovoril z. dejstvom, da je na čelu RTV Slovenija pač bivši predsednik (ZL)SD. Če iskreno želite boljši program, z glasom ZA na referendumu 25. septembra podprite novi zakon o Radio televiziji Slovenija. Vaš glas ZA novi zakon o RTV Slovenija pomeni odločitev: 1. ZA pestrejši in bolj kvaliteten program javne radiotelevizije 2. ZA pravico novinarjev do svobodnega poročanja 3. ZA varčnejše poslovanje in za nižji RTV prispevek 4. ZA več kulture, dobre zabave in več kvalitetnih informacij 5. ZA enaka merila za vse ter za uravnoteženo in profesionalno poročanje 6. ZA možnost, da pri vodenju RTVS sodelujejo vsi, ki jo plačujejo 7. ZA evropsko primerljiv zakon, ki bo odpravil neustavnost 8. ZA ločitev informacije od komentarja '). ZA pravico ljudi, da bodo seznanjeni, kako se porablja njihov denar 10. ZA to, da bo konec prepirov med predsednikoma LDS in SD o tem, katera od teh dveh strank bolj politično obvladuje RTV Slovenija (X) SDS Lukovica — P. P. 2 — 1225 Lukovica Iz poslanskih klopi Spoštovani občani občine Lukovica! Za nami je nič kaj poletno poletje. V Državni zbor se je ponovno vrnil običajni vrvež, značilen za običajne delovne dni. V času, ko pišem utrinke iz. poslanskih klopi, se pripravljamo na za nekatere težko pričakovani referendum o RTV Slovenija. Z leve in desne nas bombardirajo o morebitnih posledicah tega referenduma. Prepričujejo nas, kako je bilo včasih lepo. Prepričujejo nas o tem, da je nekaj povsem normalnega, da je bivši predsednik ZLSD (bivših komunistov) mag. Janez Kocjančič predsednik sveta RTV Slovenija. Mediji nas obveščajo o tem, da se prvaka stranke LDS mag. Rop in SD (bivša ZLSD) Pahor prepirata, čigava je sedanja RJV Slovenija. Poleg tega pa tisti, ki zagovarjajo sedanjo ureditev na RJV Slovenija, vse prevečkrat pozabijo, da je sedanji zakon o RTV Slovenija ustavno sodišče razglasilo za neustavnega. Posledice izvajanja tega zakona so vidne tudi v veliki finančni izgubi avnega zavoda RJV Slovenija in navsezadnje v kvaliteti samega programa RJV Slovenija, kar pa občutimo vsi gledalci in poslušale i lega javnega medija. Isti ljudje nas po drugi sirani prepričujejo, da je nekaj povsem nemoralnega, da se za članstvo v svetu RJV, ki bo izvoljen po novem zakonu o RJV, potegujejo povsem normalni ljudje, ugledni člani Športnih in kulturnih društev, kar dosedaj ni bilo možno, Poskušajo nas prepričati, da to ne bodo predstavniki civilne družbe, saj jih po potrdil Državni zbor. Vprašajmo se, kaj pa je Državni zbor, ali ni to najvišji demokratično izvoljeni organ. In ravno ta organ je ž.e dvakrat potrdil, da je Zakon o RTV Slovenija tista zakonska osnova, po kateri naj bi deloval Javni zavod RTV Slovenija. Zaradi tega pričakujem, da boste 25, septembra na referendumu v veliki večini ponovno potrdili Zakon o RJV Slovenija. Na koncu naj vas spomnim, da je poslanska pisarna odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu od 15. do 16. ure v prostorih občine v Lukovici. mag. Franc Capuder, poslanec v DZ Republike Slovenije IZZIV V prejSnji Številki smo strankam zastavili vpraSanje: Kaj menite o usodi domačega gostinstva po odprtju avtocestnega odseka Trojane - Blagovica? Prejeli smo odgovor NSi. Vprašanje strankam in ostalim za naslednjo številko: Menite, da vrtec v Šentvidu izpoljnuje pričakovanja občanov? Kakovostna ponudba bo preživela 0 neugodnem položaju gostinstva po Odprtju avtoceste smo v Kokovnjaču že brali. Pričakovali smo, da s spremenjeno lokacijo na avtocestnem počivališču v Lukovici vsaj naSe največje gostinsko podjetje ne bo preveč prizadeto. Zal imajo lastniki in najemniki svoje ideje 0 poslovanju ne glede na Zelje in pričakovanja lokalnih prebivalcev. Tako je glavni prometni lok obšel prav vse gostilne v naši občini. Cestninske postaje pa dodatno negativno vplivajo na koriščenje gostinskih ponudb. Svetniki in poslanci Nove Slovenije so se vedno izrekali proti taki ureditvi, vendar Zal neuspešno. Upamo in verjamemo, da bo kakovostna ponudba premagala tudi postavljene ovire in preživela. Podpiramo NSi Nova Slovenija KrttnrtMa naduha utmnka usklajen razvoj širše turistične ponudbe v kateri bo laZe našlo svoje novo mesto tudi gostinstvo. Seveda mora imeti občina pri tem vizijo in strategijo ter delovali povezovalno med sedaj neusklajenimi ponudbami in dejavnostmi. 0» OO NSi Lukovica Zakaj na referendumu glasovati ZA novi Zakon o RTV Slovenija Sedanji zakon o RTV je izredno škodljiv, slab ter zastarel. V Državnem zboru IvVpublike Slovenije smo zato poslanci in poslanke z, veliko večino sprejeli novi Zakon o RTV, ki ureja in odpravlja pomanjkljivosti starega zakona. LSI) pa je skupaj z, (ZL)SD zahtevala, da se o tem zakonu izrečejo ljudje na referendumu. Ena bistvenih zadev, o kateri pa v lds in (7.1.)SI) ne govorijo, je ta, da bi novi ''-ikon dokončno odpravil vpliv politike v tem javnem zavodu - in ker imata vpliv samo ti dve stranki, je S tega gledišča kar razumljivo, da ga, tudi za ceno dodatnih referendumskih (davkoplačevalskih) stroškov, žele ohraniti. Zato se skrivata z.a raznimi za lase privlečenimi argumenti ter manipulacijo v njihovem starem slogu (naštevanje enega ali dveh evropskih politikov, ki sta politično na njuni llliniji« in sta govorila v svojem imenu, LDS in ZL(SD) pa to interpretirata, kot da je lo uradno mnenje evropskih institucij). Navedeni stranki naj bi rajši naravnost povedali, da nista za spremembe na tem področju, ker bi s leni izgubili politično moč nad uredniki in novinarji, politično moč nad tem, da bi bile informacije prikrojene njim v korist, nad tem, da bi politično Se naprej ustrahovale urednike in novinarje, tudi za ceno izgube njihovih služb. Dejstvo pa je, da se mora takšen javni zavod, kot je RTV Slovenija, izogniti vplivom dnevne politike (pri lem pa je čisto vseeno, ali leve ali desne). Ljudje imajo pravico biti objektivno informirani o dogajanjih v Sloveniji ter v svetu ne glede na trenutno politično opcijo, ki vlada v državi. Prepričan sem, da velika večina ljudi z menoj deli to mnenje in bodo na referendumu ZA novi Zakon o RTV Slovenija. In kaj konkretno prinaša novi zakon? Med drugim tudi pravico novinarjev do svobodnega in profesionalnega dela let poročanja, ločitev poročanja od komentiranja, manjši RTV prispevek (naročnina), enaka merila za vse, ne glede na politično obarvanost in ne nazadnje, ker smo sestavni del Evropske unije, novi z.akon je tudi evropsko primerljiv ter v skladu z našo ustavo (kar pa za starega ne bi mogli reči). Zato vas vljudno vabim, spoštovane bralke in bralci Rokovnjača, da se 25. septembra udeležite referenduma ter glasujete ZA novi Zakon o RTV Slovenija. fc> Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru Republike Slovenije I« >K( IVNMO je gladio Obrtne Uikovk-a Brezplačno (ja prcjemaio vsa gospodinjstva obrtne Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega oclliora: Kamilo '»omilrovič, Uuta Keizau, M,,|,a SmtkoU, Irena Vodušek; uslanovileti: Obrtna Lukovica, Lukovica 48, 1225 Lukovica, trt. 01/7211 (SI 00, jezikovni pregled Marta Kerzan, spletna stran: vvvvvv.lukoviciLsi, • -niail: obrtna.lukovica(' lukovicasi, rokovnjarM lukovica.«; IVodukrij« AgeneUaOUubUana,priprava in tisk: Se vedno stresa krčevil jok. "Povej," ji pravi gospodar Se enkrat, "dokler sva sama." "Vino sva pretakala doli v kleti," pravi tesnobno žalostna deklica. "Nisem si mogla pomagati in nihče me ni slišal." "In. kaj?" vpraSa gospodar. "Če je kaj takega, te mora poročiti Bom že poskrVL Saj si z grunta in če tudi ne bi bila." "Ne!" zakliče dekle divje. "Pojdi, vlačuga, ste rekli in on ravno tako. Imam ženina, ponosnega in poštenega fanta. Premajhna se je zdela njegovim moja dota. Nas je velika družina in ne morejo dati vse enemu. Zalo sem prišla za dve leti, da bi bila večja moja dola In sedaj? Kdo me bo se pogledal doma ali lam?" vpije obup iz dekleta. "Nikamor ne pojdeS! Tu ostaneS!" pravi gospodar "Še nocoj grem, saj sle me zapodili," trmoglavi dekle. Gospodinja stopi v vežo in začudeno posluSa la pogovor. "Mojčica!" pravi Janez. "Rezika hoče nazaj proč. I brani ji. da se prespi in izpameUijc." "Kaj nocoj v noč in nevihto? Kaj smo ti pa naredili?" pravi gospodinja. A deklica je že proč, gori v svoji sobici. "A kaj je prišlo?" pravi gospodinja. "Zadnji čas je tako nekam liha." Ker gospodar molči, vstane gospodinja. čeS da mora v kuhinjo, in odide Gospodar Se posedi liho, potem pa vzklikne: "Torej lako lx> pri nas." V tem hipu pride deklica po stopnk ah z malo i ulk o "Kam vendar?" jo ustavi gospodar. "Domov." pravi dekle. "Kovček lx> že priSel kdo iskal." "Noč je in nevihta. In brez popolne vendar ne pojdeS." Pribiti gospodinja. Gospodar pa stopi v solx> in se vrne z denarnico. "Tu," pravi, "imaS plačo za celo leto. In to imaS za k svoji doli. Jaz nisem vedel. Odpusti." Pravi tiho. A deklica porine denar z mize po tleh. "NOCtn vaSega denarja, tako naj izgine vaSe premoženje in vas rcxl." "Dajte mi nazaj moje dobro ime, dnigega nl šel je do poloka in videl oh bregu polomljeno ograjo. Spomnil se je Sinoćnjega klica in mrzla groza ga je obšla. Stal je oh vcxli in dvomil. Saj v lej vcxlici se ne more nihče utopili. Pa sincx"i je bila večja, spel pomisli in se napoti po travniku oi> vodi lu zagledal oh vrbju nekaj belega. Hitro pristopi Kila je dekletova culica, ki jo je sincx'i deklica nesla s sclx>i. Noge' so se mu zaSibile. Kolikor mogcx'e hilro se vrne domov. Gospcxlinja je razvezovala culico in suSila dekletovo obleko. Gospodar, hlapci in sinova so pa vzdolž potoka preiskovali vcxlo in grmovje. Vcxla je bila čisla in nizka. Nikjer ni bilo najmanjšega sledu "Culica ji je padla v vcxlo, pa je zakričala," so scxlili soglasno Ali vendar gospcxlar ni mogel slr|X'li. Kljub lepemu vremenu in največjemu delu je napregel konja v voziček, naložil dekletov kovček, gospexlinjino in najdeno culico. Odpeljal se je na cleklelov dom. S tihim upanjem, da mu lxxlo deklelovi slariSi pomagali, da popravi krivico, ki se je v njegovi hisi zgodila njihovi hčeri, kolikor se popravili da. A zvečer se je vrnil Iniclen m žalosten Kezika se ni vrnila domov. >>> Nctdiiljefiinjc v prihodnji ilvvilkl M zahvale Ti ne vet, kako pogrešamo te tni, Spod) si trudne '/.daj oči. za vse Se enkrat hvala ti. ZAHVALA v 80. letu starosti nas |e zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat in stric ERNEST LIČEN i/, Krasnje 9 Iskreno se /ahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaleljem in sosedom za izrečena soZalja, darovane sveče in cvetje. Hvala gospodu Župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, Francu Novaku /a poslovilne besede, pogrebni službi za pogrebne storitve in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi i 'tihnil je vajin g/as, utihnilo je vajino srce. ■ t ostale 90 sledi pridnih rok. VSPOMIN 20. septembra je minilo 36 let, odkar nas je v prometni nesreči zapustila naša mama ANTONIJA KOTNIK s Prevoj. 21. septembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš ata MAKS KOTNIK s Prevoj. Iskrena hvala vsem, ki se ju spominjate. Vsi njuni /e deset let v grobu spiš. v naših srcih še f.iviš. Ni dneva ni noči, da ne bili hi med nami ti. Solza, ttlost in bolečina te zbudila ni. Ostala je le praznina, ki hudo boli. VSPOMIN Letos mineva 10 let, odkar je v večnost odšla naša draga mama FRANCKA LLPOVŠEK iz Spodnjih Lok 18 pri KraSnji Čeprav je preteklo Ze 10 let, odkar te ni več med nami. Se vedno čutimo tvojo ljubezen in skrb, ki si jo razdajala med nas in še vedno slišimo tvoje dobronamerne nasvete ter se skušamo ravnati po njih. Hvala vsem, ki se je spominjate! Vsi njeni SGITl Dtopclom ^iF skupina Poliuretanska pena Purpen AKCIJSKA CENA 690,00 sit Gradbeno mavćna kartonska plo«a Standard. Latargc AKCIJSKA CENA 1200,00 sit "j JRSB Lahki izolacijski fllc 12 steklene volne URŠA DF 40. 10 cm AKCIJSKA CENA 550,00 SIT/ni' Dodatni 5% popust Stre-Snik 1/1 vlečeni /areznik. Strešnik 1/1, bobrovec, bakreno rdeč Tondach 1. klasa, Creaton Za 70% cene 1 AKCIJSKA CENA 96,00 sit PC JARŠE Preserska c.l, Zg. Jarše, 1235 RADOMLJE tel.: 01/729 88 00, fax: 01/729 88 32 PE STRANJE Zg. Stranje 1A, 1242 STAHOVICA tel.: 01/729 62 82, fax: 01/729 62 85 www-sam.si AKCIJA TRAJA OD 13.9.2005 DO 24.9.2005 oziroma do razprodaje zalog