it. 5. Poštnina plačana v gotovini V LJuhllanl, din® 30. Januarla 1924. Leto. VI. Glasilo »Samostojne kmeSUske stranke za Slovenijo". Naročnina: celoletno . • • • po uletno . . . • četrtletno . . . . Posamezna številka Din 25'-Din 12-50 Din 7-— Din !•—- Itaet pomagaj si savn, in s^sfe staiišce v državi uravnaj si savn! Inserati: mali oglasi do 9 petit vrst................i Din 150 večji inserati od 10 petit vrst naprej . ......i Din t— notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta .... & Din 3'— Uredništvo in upravništvo Hsta je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši »Ekonoma". Klerikalci se velelo s Račun naj plača slovenski kmet. - Občni zbor Kmetijske družbe odsoden. V času, ko naši klerikalni kulukarji dolže nas zveze z radikali, se vežejo ž njimi sami. Ne za to, da bi dosegli kaj za ljudstvo, temveč kakor pri Markovem protokolu, tako zahtevajo tudi sedaj od vlade samo — strankarska korita. Kmetijska družba naj postane njihova domena. Blagovni promet Kmetijske družbe naj prevzame Gospodarska zveza, ki bi imela potem monopol in bi tako mogla slovenskega kmeta poljubno odirati. Seveda pa se naj tudi par agitatorjem preskrbi mastna korita. Deloma pri družbi, deloma pa drugje. Zadnji teden so se potegovali vsi klerikalni poslanci, zlasti atek, Sušnik in Kulovec, da bi pridobili radikale za preklic občnega zbora družbe. In vlada jim je ugodila. Vsi vemo, da ne store radikali nikoli nobene usluge zastonj! Kal so torej klerikalci dali? Ali so pristali na nove davke, ki nam jih prinese nov proračun? Ali so izdali avtonomijo? Kaj so dali? Na ta vprašanja maj odgovore klerikalni kulukarji! Na račun slovenskega kmeta ne bodo delali nobenih kravjih kupčij več! To si naj zapomnijo! Vprašali bi pa še eno. Občni zbor je odgoden v zadnjem trenutku. Kdo pa naj povrne delegatom stroške vožnje? Vlada jih ne bo! Kmetijska družba tudi ne! Naj jih torej povrne prof. Jarc in njegova kompanija, ki je kršila pravila in preprečila občni zbor družbe. Kmetijska družba pa tudi po tem atentatu ne bo prišla v klerikalne roke, za to jamči slovenski kmet, ki se s studom obrača od onih, katerim je tudi najvišja organizacija kmeta — Kmetijska družba — sredstvo za koritaisko politiko! Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! To so klerikalci že okusili in to bodo še spoznali! Samepašnosii prof. Jarca In kalcev v Kmeftilski družbi. Kako razume prof. Jarc tajnost sej — Prof. Sare dolžan družbi denar — Kako izmozsavajo klerikalni advokati družbo — Državno pravdništvo naj nastopil Molčali smo dolgo, sedaj pa ne moremo več. Mera je polna! Intrigantstvo prof. Jarca presega že vse meje! Meseca novembra leta 1922 se 1« vršila glavna seja odbora Kmetijske družbe. Na tej seji je prišlo marsikaj na dan. Pokojni predsednik Pire je opisal razne uradnike in kritiziral več ali manj službeno delovanje posameznih uradnikov. Seja je bila tajna — to moramo tzrečno podčrtati. Šlo se je za precej visoko povišanje plač uradnikom. Tajnik inž. Lah je prisluškoval pri vratih. Ko je slišal, da pok. predsednik Pire kritizira tudi njegovo službeno delovanje, je skočil v dvorano, začel napadati Piirca ter mu očital razne nerodnosti posebno kar se tiče nakupovanja modre galice. Seja je bila tajna — povdarjamo še enkrat. Drugi dan po seji pa je izšel članek v »Slovencu«, ki ga je napisal prof. Jarc — ali vsaj diktiral, ker se je s tem hvalil v železniškem vozu, v katerem se je grozno napadalo pok. Pirca ter so se mu očitale razne netaktnosti. Namesto, da bi bil prof. Jarc zahteval že v tajni seji od predsednika Pirca čiste račune ter s tem prihranil njemu življenje, Kmetijski družbi pa ogromno globo, je iznesel zadevo v javnost, ho-teč s tem udariti pok. Pirca in »Samostojno kmetijsko stranko«. Vse to se je namreč godilo ravno ob času zadnjih državnozborskih volitev ter so hoteli klerikalci s tem infamnim nastopom pomagati sebi, kar se jim je tudi posrečilo. Predsednik Pire je končal tragične smrti, klerikalna stranka pa je trium- firala na grobu svojega političnega nasprotnika, čigar smrt je na njeni vesti. Po Pirčevi smrti je zasedel prof. Jarc, kot prvi podpredsednik, Kmetijsko družbo. In sedaj je šele pričela borba v Kmetijski družbi. Vladal je nasilno proti večini, noben sklep večine ni obveljal, nič mu ni bilo sveto. Preprečil je izvršitev skoraj vseh sklepov Glavnega odbora, da, šel je celo tako daleč, da ni hotel izvršiti niti soglasnih sklepov Glavnega odbora. Na vsak način pa je hotel preprečiti s pomočjo inž. Laha sklicanje občnega zbora in to vzlic temu, da se je za njegovo sklicanje izrekel celokupni odbor. Dolgo časa jo vlekel prof. Jarc večino odbora za nos, skušal je najprej pridobiti večino odbora za spremembo pravil v smislu, da bi se uvedel pro-porčni volilni sistem, katerega so naši pristaši že poprej enkrat hoteli uveljaviti, čemur so klerikalci nasprotovali Vodili so se tudi tozadevni pregovori, pri katerih f-e je prof. Remic v imenu klerikalne stranke izjavil: »Dobro, če nočete tega, bomo pa na drugi način dobili Kmetijsko družbo v svoje roke; denarja imamo — par milijonov kron vržemo med člane in Kmetijska družba je naša«. No, tudi ta pretnja jim ni pomagala. In šele sedaj se pričnejo prave intrige proti zaključkom večine in proti sklicanju občnega zbora. Vse mogoče perfidnosti in lumparije so se porabile, samo da se občni zbor prepreči. Večini odbora je bilo lo preveč, nagnala je prof. Jarca in Laha iz Kmetijske družbe ter vzela sama vaieti v roke. Klerikalci so zagnali krik in nagnali vseh 21 tigrov v boj. V Beogradu so zahtevali, da se postavi družbi komisar, imenovali so tudi osebo, ki jim je bila po volji. Večina odbora je bila proti komisarju, ali ker je vedela, da je tera-vica na njeni strani, se je pritisku vdala, hoteč napraviti v družbi red in mir. Vlada je imenovala komisarja v osebi gosp. vlad. svetnika Župneka. Navidezno je prof. Jarc protestiral proti imenovanju, a bil bi se zadovoljil, če bi bil pridobil komisarja na svojo stran. Ta pa se mu ni hotel vdati, ker ni smel kot objektiven državni uradnik, ki je prisegel, da bo spoštoval zakone, kršiti zakon na ljubo SLS. Državno pravdništvo naj nastopi! Človeku se ježe lasje, ko sliši, kaj je vse prof. Jarc zahteval od gospoda komisarja in kaj mu je vse obljubljal. O tem bomo še govorili. Sedaj pa zahtevamo od pokrajinske vlade, da zasliši g. komisarja vi. svetnika Župneka ter da izroči vso zadevo državnemu pravdništvu. Ce tega ne stori pokrajinska uprava, bomo primo-rani dvomiti o njeni objektivnosti ter bomo skrbeli sami, da pride zadeva v roke državnemu pravdniku. Če bi imeli klerikalci družbo v roki? Še nekaj! Globa, s katero je bila kaznovana Kmetijska družba, je bila sicer brisana, ali klerikalni odvetnik zahteva za vložitev in sestavo dotične prošnje nič manj nego 200.000 kron. Poleg tega je potoval tudi prof. Jarc dvakrat v Beograd ter si zaračunal mastne dijete — in vse to brez zaključka odbora in proti volji večine. Ugotavljamo dalje, da je g. prof. še danes dolžan znatno vsoto za kupljene stvari pri Kmetijski družbi in to še od lanskega leta, medtem, ko marajo udje Kmetijske družbe naročeno blago takoj plačati. f Ugotavlamo dalje, da je g. prof. Jarc hotel špekulirati z družbino modro galico, ker je g. kmet. svetnik Rohr-mann rekel, da bi bilo dobro, če bi se nekoliko modre galicš odprodaio. Še bomo govorili! Prof. Jarc je zanesel v Kmetijsko družbo prepir in z vsemi silami se brani, da bi jo zapustil. Vemo zakaj! — Prof. Jarc se boji obračuna, strah ga je njegovih grehov. Ampak naj ne misli prof. Jarc, da mu bomo mi prizanesli. Brezobzirno bomo razkrili vse — in ne odnehali preje, da' popolnoma zmagamo! Ljudi, kot profesor Jarc, slovenska javnost ne rabi! VHa laž postavljeni. V bratski slogi so pisali demokratski in klerikalni listi, da se je naša stranka zvezala z radikali, ker smo nastopili proti terorizmu mladinskega časopisja in ker smo dejali, da mora napredna Slovenija imeti svoj neodvisen dnevnik. Pa čeprav so demokrati in klerikalni listi dan na dan ponavljali svojo laž, je vendar bila njena slava le kratkotrajna. Zakaj, dne 3. januarja je bil sklenjen sporazum med našo in zemljoradniško stranko in dne 11. januarja od našega izvrževalnega odbora z navdušenjem potrjen. Očitati nam po 11. januarju zvezo z radikali, more resnično samo neumnež ali pa popolen zlobnež zakaj najbolj opo-zicijonalna stranka v državi so ravno zemljoradniki in edini resni ter nevarni nasprotniki radikalov. Demokrati in klerikalci so zato spoznali, da njihova laž ne drži in zato so si izmislili novo. Prvenstvo na tej laži gre »Slovencu«, glasilu klerikalne inteligence. Z debelimi črkami je namreč »Slovenec« natiskal na prvi strani vest, da je tov. Pucelj vstopil v zemljoradniški klub samo zato, da bi v njem zastopal režimsko politiko, to je, da bi zemljo- radnike pregovoril, da ne bi vstopili v opozicijonalni blok. Odveč je povdarjati, kako podla, pa tudi zabita je ta laž. Popolnoma zadostuje, če objavimo izjavo tov. Laziča, zakaj ta izjava je najostrejša obsodba demokratskih in klerikalnih laži in Z njo so enako drugi postavljeni na laž. Da ne bo nobenega slepomišenja, objavljamo izjavo brata Laziča v srbščini in slovenščini. ; H3JABA npeflceflHHKa 3eMJbopa,o.HHHKor riocnaHOKOr K;iy6a. Ha nHca&e „CnoBeHua1' h „Jyrpa" H3jaB«>yje norancaHM y HMe 3eMJto-paflHHHKor K.ny6a, .na je nncatfce c ABOflHMHoj yji03H IlocjiaHHKa riyuezba nao eKcnoHeHTy pejKHMa y HauieM Kny6y npocra h Jia>KHa KJiepHKaacica HHTpnra, Koja je Burne npo3opHa, aa 6h Moivia nocTHhH Ma KaKaB utub. _. 3a 3eMJbopaAHHMKH Kny6 FlpeAceAHHK ^ Boj. J. JIa3ah. 26.jaHyap 1924 r. Beorpaa,. Lepi iansčar. Roman. Spisal Rado Murnik. Demonske oči so se ji zabliskavale v tajno-vitem žaru, kakor trepetavi svit kadar igrajo viharne žarnice daljne nevihte nad gorami. Vsa je trepetala in burno so se ji dvigale prsi Brat je ostrmel in vprašujoče gledal njen strastno pre-tvarjeni obraz. »Izginiti mora hči grofa Blagaja!« Je zasikala tiho. Erazem je stopil korak nazaj. Tiho je bilo v zatohli sobi... »Salda, ti dreviš v pogubo!« je šepetal. »Sestra, ali si — blazna?« Salda se je divje zasmejala. »Ne morem živeti, ne da bi se osvetila Blaga-jevima. Odlašala sem — nekaj me je zadržavalo tako dolgo. Zdaj pa se mi ponuja ugodna prilika. To vabilo mi prihaja kakor nalašč. Razrušiti hočem Majnardu in Mili nebesa, haha! Hočem se maščevati akotudi poginem! Hočem! Hočem! Saj — žive me ne dobe v roke!« Segla Je v nedrije in pokazala bratu drobno steklenico z brezbarvno tekočino. »Salda, nikar! Strup —« »Nič se ne boj, ljubi bratec!« mu je prestrigla besedo in krenila proti vratom. »To je le za skrajno silo... Premisliti hočem vse, vsako malenkost. Opreznejša bom kakor satan. Haha, posrečiti se mi mora, mora — tako ali tako! Zdaj pa želim biti sama!« 7. Razburjena Salda je hodila na malem grajskem vrtu po ozkih potih med zanemarjenimi gre dicami. Med belocvetočim grahom, salato in drugo zelenjavo so križema rasle žolte in rdeče koprive, perunike, vrtnice. Po tleh so ležale male zelene hruške in jabolka. Češnje so bile malone že dozorele in hudo okljuvane. Razuzdani vrabci so se gostili kar po domače z okusnim sadom; navdušeno so čivkali v jako zmešanem zboru, si zabavljali in se pretepali po bezgu in slivah. Zid je prepregala bujnolistna vinska trta; tuintam je kazala nežna plezalka z lilastimi stebelci svoje drobne bledosinje cvete. Zalo pisan metulj, iskren prijatelj cvetnega mošta in medu, je taval in se zaletaval sladko truden v blaženi omotici nad gredami in kar ni mogel najti svojega stanovanja. Bilo je še jako svetlo, dasi je že zato.nilo solnce. Salda je zavila po ozkih stopnicah na leseni hodnik ob strelnih linah in gledala po brdoviti okolici. Na obledelem zapadnem nebu so kakor ladje počivali podolgasti sivotni oblaki, okroginokrog okovani z jasnim srebrom. Severno od njih so že rumeneli sijajni manjši čolni. Priletela je siva jata divjih golobov se zaobrnila kakor na ukaz in izginila v šumi. Zrak je bil jako prozoren in bolj zvoko-voden nego podnevi. Salda je natanko slišala tanki smeh Barin in debelo mrmranje godrnjavega hlapca. Na dvorišču je nekdo cepil drva. Po pušči pred gradom po divjem rebrju je gnal pastir bra-vino in govedino, žvižgal in zbadal prepočasne živali z ostjo na koncu dolge palice. Ječe so se odprla grajska vrata in spustila čedo na dvorišče. Salda se je naslonila na nadzidek. Samotni vrhovi temnih zapadnih hohnov so se ostro odražali od belkastega večernega neba. Za zelenimi in rjavimi njivami so se širile mračne hoste in se gubile v omegleli daljavi. In tam — napol zakrito za temno iozo — je zagledala medlosivo zidovje in visoke jagnede Blagajevega gradu. Njene fine obrvi so se dvignile in komaj vidno so se ji odprle ustne. Sedla je na klop in venomer zrla proti onemu gradu. Misli so ji uhajale v dobo prve mladosti... Pod onimi jagnedi, na velikem grajskem vrtu so se igrali, še otroci, predrzni in gospodljivi Maj- nard, poredni Erazem in ona, včasi pa tudi krotka Milica in nagajivi Ahacek in druga deca sosednjih gradov. Igrali so se s pisanicami, z orehi, lesenimi obarvanimi ptički in kovinskimi kužki, kroglicami in vrtalkami; španali so se in se šli konje in slepe miši, viteze in meščane. Meščani so bili vsekdar te-peni, kajpa. Majnard in Salda sta jih preganjala neusmiljeno. Jemala sta ujetim žalostnim žrtvam vse orehe, jabolka ali hruške in jih veselo zobala sama. sovražnike pa sta zapirala v ječo — v kurnik. Kmalu pa je dečke in dekleta ločila nepriljubljena doba učenosti. Salda je prišla v samostansko šolo, kjer so učile »dominae cathedrales« zlasti katekizem, molitvice, psalter, cerkvene pesmi in fina ročna dela. V kratkem je bila Salda strah in pokora \^eh redovnic. Oponašala je učiteljice, rabutala najžlahtnejše ovočje in vabila prijateljice na pojedino. V strahu ni bila nikomur; za vsako kazen se je »maščevala« o prvi ugodni priliki... Neukrotna amazonka je vnemala součenke za bojevite igre med vitezi in meščani in jih učila jahati starega samostanskega osla. Cestokrat je bila dobra polovica tovarišic opraskana, ali vsaj obunkana, zlasana in razkuštrana; druga polovica pa je oropana in »ujeta« koprnela pod streho, v kleti, v drvarnici. Boga-boječe nune so vile prebele roke spričo nepoboljš-ljivosti poludivjega dekleta, ki je uganjalo pohujšanje tako na debelo. Soglasno so jo imenovale »garjevo ovco«. Spodile bi jo bile že zdavnaj, da ni njen oče Krištof Frauensteiner, vitez in vdovec, dobro plačeval zanjo in poklanjal samostanu lepih daril. Ali naposled se je utrgala tudi ta debela nit potrpežljivosti, ko je Salda — za osveto — zaklenila opatico v njeni sobi in zagnala ključ v vodnjak. Zdaj pa je morala »garjeva ovca« zapustiti zavod. Za slovo je pobila svojim najhujšim sovražnicam okna. Ko je izginil »hudobni duh« iz samostana, so redovnice kar pojemale od veselja. Vitez Krištof je bil ves zaljubljen v svojo hčerko. Dovoljeval ji je vse, izpolnil ji je vsako željo in željico. Salda ni poznala nobenih moralnih spon, nobene meje. Delala je, kar se ji je ljubilo. Še prostejša je bila po smrti premehkega očeta. Najrajša je sama jahala po okolici, po gozdih, streljala ptice in zverjad ali pa sedela na bregu Kolpe, ribarila ali gledala v vodo; včasih je legla pod vrbami v čoln in po cele ure motrila potujoče menjave oblake. Rada se je pogovarjala z brhkimi kmečkimi dekleti in jim dajala modre svete, kako naj imajo zaljubljene fante za norca. Smejala se je prijateljicam, ki so govorile o ljubezni. Moški so se ji zdeli vsi nerodni, prismojeni in smešni. Njena ponosna vitka postava, izvirno vedenje, zanimivi pikantni obraz in čudovito žarne oči so ji pridobile marsikaterega občudovalca in častilca, toda vsakega je kmalu odgnal njen zlobni jeziček. Norčevala se je iz viteških metuljev in jim dajala skeleče, včasih zelo primerne priimke. Med vsemi mladimi plemenitaši ji je imponiral edinole grof Majnard Blagaj, morebiti prav zato, ker se je najmanj sukal okoli nje. Bil je zmeraj enako resen pa vljuden in se vedel tako, da je moral ugajati, komur je hotel. Živo se je spominjala nepričakovanega prvega sestanka ž njim. Bilo je tihega aprilovega popoldne. Ob gozdnem robu blizu domačega gradu je nabirala vonjavih vijolic med nizko smaragdno travo. Drevje je bilo še golo; na vrbah so se svetile srebrne mačice, na leskah zlasti abranki. Ponekod je opregala grmovje tanka mrežica jastio-zelenih rjavkasto nahukanih listkov. Zdaj so zakrili solnce redki oblački, da so se omračale barve ,y žalostnih sencah, zdaj so zopet prodirali jarki žarki, da je vse sijalo v veselih bojah. V golovejnih vrtovih so peli topli mladi vetrovi svečano pesem pomladanjo... Zbujajoči se divotni svet je opajal Saldi dušo z nežno milino. Čutila se je tako brezskrbno, tako srečno, čutila je prekipevajočo silo prožne mladosti... (Dalje sledi) Napredni blok «0 limanice demokratov, da bi ujeli za sebe mandate.; 0 Po slovensko se glasi frjava: Izjava piedsedolka zemljoradničkega poslanskega kluba. Na pisanje »Slovenca« in »Jutra« izjavlja podpisani v imenu zemljoradni-škega kluba* da je trditev o dvolični vlogi poslanca Puclja, kot o eksponentu režima v našem klubu navadna in lažniva klerikalna in demokratska intriga, ki je preprozorna, da bi mogla doseči kakršenkoli cilj. Za zemljoradniški klub: Voj. I. Lazič, predsednik. Beograd, 26. januarja 1914. Jasna in nedvoumna je izjava brata Laziča in vsaka nadaljna beseda o njej je odveč. Potrebno pa je pribiti nekaj drugega V tistem času, ko se klerikalni poslanci na vse načine vsiljujejo radikalom, ko pritiskajo vsi po vrsti kljuke po radikalnih ministrstvih, v tistem času, ko so klerikalci na tem, da za ceno Kmetijske družbe sklenejo z radikali nov Markov protokol, v tistem času bi hoteli klerikalci očitati nam *vezo z radikali. Ali znate tisti pregovor, ki pravi, reci mu, da ti ne poreče! V tem je zapopadena vsa hinavščina klerikalcev. S tem pa je tudi popolnoma razgaljena njihova laž. Tovariši! Koliko klevet so že iz-nesli klerikalci o naši stranki in naših poslancih in vse laži so bile še vedno razgaljene. Zato naj bo to vsem tovarišem v dober nauk, da tem primerno tudi v bodoče precenijo vsako njihovo kleveto! Ne verujte našim nasprotnikom riti besede, dokler se niste uverili v naši stranki, kaj pravi resnica. Najsil-nejše orožje proti lažem je zaupanje in da tega zasluži naša stranka, priča vsa njena zgodovina! To si velja vedno zapomniti! in Kmetiiska Gosp. Vrečko, posestnik na Štajerskem, je narodni poslanec in odbornik Kmetijske družbe. Kot poslanec vživa ne samo imuniteto, nego ima poleg 1200 kron dnevne plače tudi na vseh progah v naši državi prosto vožnjo. Ko je pa prihajal k sejam kmetijske družbe si je zaračunaval tudi stroške za železniško vožnjo iz Ponikve v Ljubljano. I Na to nesramno koritarstvo pa klerikalna stranka molči. Pa kako bi govorila, ko pa so vsi enaki. diha vkup štriha in pri Kmetijski družbi so klerikalci dokazali, da so drug drugega vredni! na in je v vseh strankarskih v prašanjih vladalo popolno soglasje. Lažnjivost napadov »Domovine« je izčrpno pojasnil tov. tajnik Bukovec. V Novem mestu ni za demokratske farbarije — mesta. Borovnica. V nedeljo je bil občni zbor krajevne organizacije SKS. Občni zbor je bil dobro obiskan. Na občnem zboru je poročal tov. dr. Marušič. Obširneje poročilo prinesemo prihodnjič. Vrhnika. Pri tov. Kosu se je vršil občni zbor krajevne organizacije SKS. Na občnem zboru se je med drugim sklenilo, da priredi SKS dne 10. februarja večji shod. Kal nas uii bol za ljubljanski mandat? Ta nemoralen, ogaben prepir je za nas zanimiv le v toliko, ker je jasno dokazal in pribil javno dejstvo, da je demokratska stranka pod vodstvom dr. Žerjava »figamož«. Drugega od te propadle stranke sploh ni pričakovati, ker so njeni voditelji prefrigani »piško- tarji«. Nizko je padla ta stranka in Je pri vsem tem razveseljivo samo to, da so vsi pošteni kmetje in obrtniki vzeli za vselej slovo od te »gosposke stranke« in to pred vsem zato, ker nočejo biti iigamožje. §Cd® sedli oholi koriti? Domovina od petka prinaša popolnoma zlagan članek pod naslovom »Gospod Pucelj žigosan in obsojen od lastne stranke. V tem članku je napisano med drugim tudi tole: »Najhujše ie pa to, da sede ljubljanski zeleni generali okoli korit, kakor pri »Ekonomu« pri »Zvezi zadrug« in zadnji čas so se udinjali še »Jadranski banki«. Maloštevilnim ljubljanskim zelenim generalom je SKS le sredstvo, s katerim se lahko drže pri koritih in sredstvo, s katerim bi radi prišli do še večjih korit. Falotje okoli »Domovine« namenoma obrekujejo, ker vedo dobro, da so pri »Ekonomu« kot tudi pri »Zvezi slov. zadrug« vsa mesta častna, da ne dobiva noben odbornik niti vinarja plače. Vedo pa tudi, da je to delo velika požrtvovalnost, vedo dalje, da oba zavoda, ravno vsled tega dobro napredujeta, ker so v vodstvu požrtvovalni možje. Zato je začela »Domovina« s satanskim obrekovanjem, da te zavode uniči, da bi dobili na ta način demokrati prosto roko, da bi zamogli goljufati ljudstvo, kakor bi se njim ljubilo. Mogoče je pa tudi drugo. »Zvezo slov. zadrug« so imeli pred dvema leti še demokrati v svojih rokah. Pravijo, da sodi vsak po sebi. Iz tega bi sledilo, da je bila »Zveza slov. zadrug« korito za demokrate. Na kak način nismo mogli dognati, ker se na lumparije razumejo samo demokratje okoli »Domovine«. Zdaj si pa poglejmo malo od bližje prave koritarje. Adolf Ribnikar je živi-nozdravnik, kot tak je bil imenovan za šefa socijalne politike pri ookrajinski Kmetskim Nudi se prilika, da lahko namestimo nekaj naših kmetskih fantov na velikih posestvih na Češkem, kjer bi se seznanili podrobneje z delom tamošnjih kmetov na polju ali v zadružništvu itd. Dalje bi spoznali njihovo organizacijo in njihovo delo v društvih. Lilo bi to za vse kmetske fante največjega pomena. Pogoji za sprejem so sledeči: 1. sprejmejo se kmetski sinovi v starosti od 18 do 25 let, kl že poznajo delo na kmetih brez ozira na šole, ki bi bili pripravljeni izvrševati vsa dela, bodisi poljedelska, bodisi industrijska, ki so v zvezi s poljedelstvom. 2. Vsakdo mora imeti denar za pot na Češko Ln nazaj, mora biti zdrav in preskrbljen s potrebno obleko in perilom. 3. Posamezniki bodo sprejeti od čeških kmetov, kjer ifaii shodi. Iška vas. y nedeljo se je vršil pri nas občni zbor krajevne organizacije. Izvolil se jc nov odbor, ki jamči, da se bo delo za našj stanovsko stranko krepko nadaljevalo. Na občnem zboru sta poročala tov. Kušar in tajnik Bukovec. vladi in preskočil je vse stare uradnike na tem oddelku. Zakaj? Zato, ker je bil dr. Žerjav minister za socijalno politiko. Ko je prišel na vlado drug minister radikal, torej od stranke, ki je za las podobna demokratom, je Ribnikar od-ietel. Gospoda od Slavenske 'ianke je priskočila nato Ribnikarju na pomoč in ga imenovala za direktorja reklamnega podjetja Aloma et Co. Nikdar še nismo videli Ribnikarja s plakati pod pazduho in z lepilom v roki, vemo da se na plakatiranje razume kot zajec na boben, pa vendar je postal direktor z mesečno plačo 5000 Din. Ali je Ribnikar postal komandant plakatiranja kot strokovnjak ali kot koritar? O tem si naj vsakdo sam napravi sodbo. Dr. Gregor Žerjav je začel ^vojo politično karijero kot znani vodja agro-merkurja. Agromerkur je pod njegovim vodstvom skrahiral — za krah pa je sodišče napravilo tudi njega odgovornega in mu prisodilo več mesecev zapora. Ali ta kazen mu je bila odpuščena, "ato pozabimo tudi mi na to. Danes pa se govori, da je Žerjav plačan od Slavenske banke. Zakaj ga banka plačuje, če pa ni njen uradnik? Ali je to korito? Za danes končamo. Lahko pa postrežemo še s celo vrsto odličnih demokratov, če bo »Domovina« to zahtevala. Prav neradi se v take osebne stvari spuščamo, storili smo to le, ker nas je izzvala »Domovina«. »Domovino« pa pozivamo, da ne samo sumniči, temveč, da pride z imeni na dan, kdo da je pri nas koritar. Ce res veste za katerega, bomo takoj pometli z njim. Ako tega ne storite, pa ostanete obrekljivci! bodo imeli prehrana, stanovanje in drago. oskrbo, kakor domači sinovi. Morajo pa pri tem izvrševati vsa dela, kakor sinovi dotičnih kmetov. 4. Vsak kmet, ki prevzame enega naših fantov, se je obvezal seznaniti ga z vsem, kar je potrebno za poljedelstvo, dalje z organizacijo kmetov na Češkem itd. 5. Bivanje na Češkem velja za več mesecev, vsekakor čez celo poletje. Z ozirom na to poživljamo one naše kmetske fante, ki jim je dana možnost in ki se bi hoteli seznaniti z razmerami na Češkem, da se javijo tajništvu Zveze društev kmetskih fantov in deklet, Ljubljana, Kolodvorska ulica, najkasneje do dne 15. februarja. Pripravljeni pa morajo b!fi, da odpotujejo 1. marca na Češko. delo v naši občini. Zbor je bil številno obiskan in je sijajno potekel. Vsi na delo za SKS. Krško. V nedeljo smo imeli tu lep sestanek pri tov. Vaniču. Na sestanku e poročal tov. dr. Rajar. Izvršil se je udi občni zbor krajevne organizacije. Novo mesto. V ponedeljek je bila seja okrajnega odbora SKS. Seja je bila dobro obiska- Pokralinske vesti. (Uredništvo »Kmetijskega lista«) je prevzel s to številko tov. Janko Bukovec. (Vse tovariše, ki so prejeli nabiralne pole za naročnike na »Kmetijski list«) nujno prosimo, da vrnejo te pole izpolnjene vsaj tekom 10 dni na upravo »Kmetijskega lista«. (Občni zbor okrajne organizacije SKS v Ljubljani) bo v četrtek, dne 31. januarja ob 8. uri zvečer v gostilni Mrak na Rimski cesti z običajnim dnevnim redom. (Pozor somišljeniki!) Demokratski plačanci hodijo okoli naših tovarišev in jih skuajo z lažnivimi vestmi pridobiti za podpis neke izjave proti SKS. Podla namera demokratov se obsoja sama od sebe. Treba pa je, da Jo obsodijo tudi naši tovariši. Vsem demokratskim plačancem, ki se poslužujejo tako nizkotnih sredstev, pokažite vrata! (Zakaj je bil tov. Urek obsojen?) Naši nasprotniki bi radi kovali denar, ker je bil pred celjskim sodiščem tov. Urek obsojen, Da jim pokvarimo veselje, poročamo o razpravi, pa čeprav še ni o tej stvari izpregovorjena zadnja beseda. G. Kene, ki je gerent okrajnega zastopa, je namreč zakrivil neko tatvino. Z ozirom na to mu je pisal tov. Urek, da naj odloži čast gerenta, ker se je o njegovi tatvini izvedelo. Kene pa je odstopil Urekovo pismo sodišču, ki je obsodilo Ureka na en mesec dni zapora, češ da je zagrešil Urek s tem izsiljevanje. Proti tej salomonski razsodbi je vložen priziv in nasprotniki tov. Ureka se vesele prezgodaj. (Na »Jutrov« uvodnik) o celjski seji okrožnega načelništva SKS, je poslal tov. Drofenik »Jutru« popravek v smislu § 19 tiskovnega zakona. »Jutro« dosedaj popravka ni prineslo, ker hoče tudi na ta način dokazati svojo »ljubezen« do resnice. (»Domovina«) piše, da se Pucelj iz bojazljivosti in slabe vesti ni udeležil seje načelstva SKS v Celju. Lažnjivi »Domovini« bodi povedano, da je bil tov. Pucelj navzoč na seji v Celju in da mu je vse krepko ploskalo, ko je razkril mahinacije demokratov. (Tudi slepa kura zrno najde.) »Domovina« piše: Kdor hoče biti kimavec, ni treba, da bi stopil v stranko samostojnih. To je res, kimavcev mi ne potrebujemo. Kimovci so vsi ali pri Korošcu ali pa pri Žerjavu. (Nadaljevanje prekinjenega traslra-nja železniške zveze Slovenije z morjem.) Kakor splošno znano, je bilo 16. julija 1923 nenadoma prekinjeno delo državnega trasiranja Klodič — Hrovat — Kavčičeve skupne proge — t. J. žel. zveze Kočevja in Črnomlja preko Crn-kovdola s postoječo progo Zagreb — Sušak (med Vrbovskim in Srpskimi Moravicaimi.) — G. nar. poslanec Iv. Pucelj je radi tega svoječasno vložil upit na g. min. saobračaja, kateri mu je sedaj odgovoril, da se bo delo trasiranja zgoraj navedene proge nadaljevalo, čim bodo v Sloveniji nastale tozad. ugodne vremenske prilike. Kredit za dovršitev tega trasiranja je odobren v dvanajstinah za oktober, nov. in dec. 1. 1923. (Tov. dr. Drago Marušič) je otvoril odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni dr. Alojzija Vortačnika. Pisarna se nahaja v hiši trgovske in obrtniške zbornice, Beethovnova ulica 10 (blizu Kranjske hranilnice). (Pri praznovanju godu) Antona Debelaka, župana občine Tekačevo, so darovali veseli gostje za uboge šolarje pri Sv. Križu tik Rog. Slatine D 43.50. Vsem č. (.'arovalcem najlepša in srčna zahvala. — Pcrkovič, načelnik kr. š. sveta. (Kmetska In obrtniška veselica v Dobu), kl se je vršila v nedeljo, je dobro uspela. V lepi slogi so nastopili kmetje in obrtniki in kar je najbolj hvalevredno je to, da so združili pri.etno s koristnim. Pred veselico se je vršilo več predavanj tako o kmetski misli, o organizaciji kmetskih fantov in deklet ln o potrebi skupnega nastopa kmetov in obrtnikov. Po predavanjih je bila predstava »Kmet pri fotografu«, ki je sijajno uspela in ki je bila nad vse učinkovit uvod k veselici. Razvila se je animirana zabava, ki Je končala v najlepšem redu. Splošna želja je bila, da bi se še v kratkem priredil sličen zabaven večer. Razveseljiv dokaz, da napreduje zavest kmelsko- obrtniške skupnosti, je zadrra nedelja v Dobu. Naj prodre ta zavest "sepovsodi in za podeželsko ljudstvo se bodo pričeli srečnejši časi. (V Imenu Njegovega Veličanstva Kralja!) Ivan Pucelj je kriv, da ie kot odgovorni urednik periodično v Ljubljani izhajajočega časopisa »Kmetijski list« s tem, da ie bil v terri listu v številki 32 z dne 30. maja 1923 tiskan in razširjen članek pod naslovom »Posojilnica v Celju«, ki ima vsebino, da hoče potom preosnove Posoiiini-ške zadruge v delniško družbo kakih 20 celjskih advokatov in drugih bogatašev kot imeiiteljev glavnih deležev krasti premoženje mnogo milijonov, da jih imenuje »celjske roparje«, »celjske oderuhe« in v katerem članku se dalje izvaja »Bil bi znak skrajne nesposobnosti in nemarnosti, ako si pustimo od celjskih oderuhov ukrasti lepe milijone, 20 glavnih deležnikov bi sedaj rado ukrad"o celo premoženje posojilnice« in imenuje dr. Joslna Serneca Lovro Baša, Jurija Detička, Roberta Diehla, dr. Jura Hrašovca, dr. Gvidona Serneca, Jožeta Smrtnika, dr Jos. Vrečkota in Emilijana Li-leka kot take glavne deležnike, ki sestavljajo likvidacijski odbor, v katerem članku se torej zasebni obtožitelji imenoma krivično dolže hudodelstva tatvine in goljufije in brez navedbe določenih dejanj iih tudi dol-žl sumljivih lastnosti, kar vsebuje vse zakonite znake pregreškov zoper varnost časti po §§ 487, 491, kaz. zak., zanemaril ono dolžno pazfjivost, pri koje uporabi bi bila izostala priobčitev kaznive vsebine članka. S tem je zagrešil prestopek po čl. III zak. z dne 15. oktobra 1868 št. 142 drž. zakona in se po tem mestu zakona obsodi na 200 Din globe event. za slučaj neizterljivosti na 4 dni zapora in po § 389 k. pr. z. v povračilo stroškov kaz. postopanja. V smislu § 39 zak. z dne 17. decembra 1852, št. 6/1863 drž. zak. se ima priobčiti sodba na obdolženčeve stroške v »Kmetijskem listu« in sicer v prvem listu, ki izide po pravomočnosti razsodbe. Ljubljana, dne 19. januarja 1924. _ Pregled tedenskih dogodkov. Torek, dne 23. januarja. Ljenin je umrl. Vodja ruskih komunistov Vladimir Uijanov, kakir je bilo njegovo rodbinsko ime, je umrl vsled paralize dihalnega centra. Z njim je izgubila sovjetska vlada svojega poglavarja, ruski boljševiki svojega največjega misleca, rusko meščanstvo pa svojega največjega nasprotnika. Kdo bo Ljeninov naslednik, se mnogo ugiba. Največ verjetnosti ima vest, da bo nasledil Ljenina triumvirat treh najbolj znanih komunistov. Takoj po smrti Ljenina so pričeli boljševiki najobsežnejša priprave, da prirede Ljeninu naravnost carski pogreb. — »Jutro« je prineslo o seji okrožnega načelstva SKS v Celju nad vse lažnjivo poročilo. V tem poročilu pravi, da je vse obsojalo Pucljevo taktiko in da se ima tov. Pucelj samo tov. Drofeniku zahvaliti, da ni pogorel popolnoma. Iz tega poročila »Jutra« jasno vidijo vsi naši udeleženci celjske seje, kako sijajno laže »Jutro«. — Načelstvo NNS je proglasilo bojkot demokratski stranki, ker ta ne drži besede. — Klerikalci in demokrati se v Beogradu vežejo v takozvani opozfcijanalnl blok, da bi tako tem dražje prodali sebe vladi. — Na Angleškem je poverjen s sestavo vlade voditelj delavske stranke Mac Donald. Sreda, dne 23. januarja. Seja narodne skupščine. Opozicija je predlagala nujen predlog glede pretresa sporazuma z Italijo, Njen predlog pa je bil odklonjen z 120 prod 60 glasovom. Vse polno Je namreč manjkalo klerikalnih in demokratskih poslancev. Na seji ni bilo posl. Reisnerja, ki se kot besedolomen poslanec ne upa v skupščino. — Opozicijonalen blok snujejo še naprej demokrati in klerikalci. Pri tem pa se pridno pogajajo klerikalci z radikali. Še bodo davki povečani! — Predsednik praškega senata Prašek je vsled takozvane spiritove afere odstopiL —. Italijanski parlament je razpuščen. — Delavska vlada na Angleškem je sestavljena. Četrtek, dne 24 januarja. Skupščina je imela svojo drugo sejo. Mesto odstopivšega Rankoviča je bil izvoljen radikal Milutin Dragovlč. Za trboveljske rudarje je zelo obširno govoril posl. Kremžar. Ce bi man; hujskal, bi imel njegov govor uspeh. — Demokratski listi pišejo, da pride Radič v Beograd. S to vestjo bi radi preplašili radikale, da bi jih sprejeli v vlado. Špekulacija se jim ni posrečila. — Na Grškem se pripravlja plebiscit, če naj bo Grška monarhija ali republika. — Francoski frank se je nekoliko popravil. — Petek, dne 25. januarja. Tov. Puce!j je podal dr. Speiniju poročevalcu glavnega glasila Mussolinija važno in pozornost vzbujajočo izjavo glede stališča naše stranke. Med drugim je dejal tov. Pucelj: »Čeprav smo stanovska stranka in torej vedno za sporazume, vendar ne moremo odobravati sporazuma, ki ne daje našim bratom v Primorju dovolj zaščite. Primorce mora Italija nehati preganjati, potem Je sporazum mogoč. — Vsled interpelacije zaradi nezakonitega pustopanja vladnih organov je bila seja ekupščine nad vse burna. — Fran^osko-češkcslo-vaška zveza je bila podpisana. — Naši ministri so bili v Rimu slovesno sprejeti. — Umrl je Rodzianko, predsednik ruskega parlamenta za časa revolucije. Sobota, dne 26. januarja. Na šefi skupščine je bilo sprejeto francosko posojilo v znesku 300 milijonov frankov. — Dr. Korošec je izjavil, da bodo naši konji čez 30 le* pili vodo iz Tibere. Bojevita izjava duhovnika dr. Korošca je naredila precej smešen utis, — Na Angleškem je izbruhnila delavska stavka. — Makedonstvujuči so pričeli zopet rovariti. — Demokrati so v Ljubljani razbili protestni shod jugoslovenske Matice. Nedelja, dne 27. ianuarja. Celo vrsto naprednih shodov je priredila naša stranka. — V Rimu je bil podpisan sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Italija dobi Reko, mi pa Delto in Baroš. Poleg tega se Italija zaveže, da ne bo podpirala niti Bolgarov, niti Al* bancev in Madžarov. — V Zagrebu sa je vršila gospodarska konferenca, ki jel zahtevala vpoklic gospodarskega parlamenta. — Madžarska dobi mednarodna posojilo in kontrolo. — Izročitev Radiča zaradi veleizdaje zahteva sodišče. Ponedeljek, dne 28. januarja. Občni zbor Kmetijske družbe Je od-goden. Klerikalci so se torej prodali vladi, zakaj izključeno je, da bi radikali zastonj pogazili zakon. — Zdravstvo. Pazimo na našo decot Najlepša čednost, katera naj dičt srce in um vsakega otroka, je ubogljivost. Otrok pa mora ubogati ne le svoje roditelje, nego tudi svoje odgojiteljo,; v obče vse, kateri imajo oblast nad njim. Neubogljiv otrok je vedno le v nevoljo ljudem, med tem ko je uljuden in ubogljiv otrok ljub in drag vsem. Ako opazujemo razne družine, zapazimo lahko takoj gnezdo neuboglji-vosti. Namesto, da bi sadili starši takoj v pričetku otroke ubogati in bi se ne udajali otrokovi želji, popuščajoi da ostaja njihovo povelje nečzvršeno. Ce se to večkrat ponavlja, zapazi otrok kmalu, da roditeljevih povelj ni treba strogo izvrševati in se potem vedno manj zmeni za kake ukaze ter deluje po svoji volji. Na ta način se nevidno izcimi že v zgodnji mladosti samovolja in nagon k neubogljivosti in tako deco roditelji prav težko ukrote in vzgoje. Popolnoma napačno je mnenje mnogih roditeljev, ako menijo, da naj se prava vzgoja otroka prične še le s petim ali celo s šestim letom, češ, da je šele od te dobe otrokov razum zadostno razvit. Od-goja se mora začeto" takoj po rojstvu. V družinah, kjer kraljuje vsled pametnih roditeljev le ubogljivost, zapovedujejo starši, otroci pa ubogajo. Ako otrok česa želi, prosi uljudno starše. Če se mu odfoije želja, dobro ve; da mora svojo željo opustiti in Jo nekako ra-dovoljno opusti. Vse drugače pa je, če je neubogljivost že v otroku vkorenl-njena. Otroci hočejo doseči s trmo, kar si požele^ hočejo izsiliti, kar se jim z vednim nadlegovanjem tudi v resnici posreči. To pa ima zle nasledke za starše, še bolj pa za otroka. Starši morajo marsikatero neprištevno željo odreči otrokom, navaditi jih samozatajevanja, da se tako privadijo vsakdanjega resnega življenja. Starši morajo biti strogi, sicer bodo pozneje bridko obžalovali, da so ravnali premehka Če je izginila ubogljivost, se je izgubil tudi rešpekt. Vedni prepir, tožbe, razsajanje in jok med brati, sestrami in roditelji povzroča gnjus in zaničevanje sosedov in naših znancev sploh. Kjer pa kraljuje ubogljivost, raz-umlivost in mir v družini, od take rodbine odnaša vsakdo najboljši vtis. Glavni pogoj je, da sta roditelja, oče in mati, pri vzgoji edina, da vzgojujeta enako. Šele potem bo možno otroke do-bro vzgajati. Ce je pa oče v tej aH oid reči strog, mati pa popustljiva, ali če oče otroka kaznuje, mati pa ga zagovarja, je to popolnoma napačno. To Je strup za otroke, ker se tako uče prezirati očetova poveljai, avtoriteto in pra-voveljavnost. Starši naj se med seboj pomenijo in nasprotja o vzgoji razode-nejo, a nikdar ne v pričujočnosti otrok; ali pa celo takrat, kadar se otrok telesno kaznuje. Laž naj se strogo preganja in energično kaznuje. Žalibog, provzročujejo čestokrat starši sami laž, ker otrokom velevajo, naj reko, če kdo pride, da niso doma in podobne neresnice Sicer se dobiva takoj izgovor, da je to laž v sili in je potrebna v posebnih slučajih. Tako opravičenje Je šepasto, laž ostane laž. Na ta način se daje otrokom orožje v roko. Pregovor pravit Kdor laže, tudi krade. Pazite, starši, da se ne uresniči pri vaših ljubčkih ta izrek! Razne skušnje nas uče, da je silno težko poboljšati lažnjivega otroka. Končno staršem še ta svet: Imejte vedno moralno moč nad svojimi otroci, sicer postanete njih sužnji. Moralno moč pa imamo takrat, kadar otroci t lahkoto in zadovoljno ubogajo ia «• vsikdar uklonijo volji roditeljev. Cenik vsakovrstnih semen, za polje in vrt je izšel. Dobi se ga brez* plačno v trgovini s semeni Viktor Korsika, Ljubljana, Kongresni trg Iška Loka. Dne 27. t. m. smo imeli občni zbor krajevne organizacije. Izvolili smo odbor, ki je i)ievzel vse orgaiizatorično Pridobivani« naročnikov ua ..Kmetu«^ Kist" ie vrv« doUaošt Pristašev kmečk« mi&UJL Gospodarstvo, Konec vinogradništva v Sloveniji. V prvi številki »Kmetijskega lista« OŽI 4. t. m. je priobčil g. Joško Urek iz Glofcokega zanimiv članek o besednem stanju našega vinogradništva, iz kojega sledi, da je vinogradništvo v Sloveniji skrajno pasivno. Z natančnimi številkami je dokazal, da ima vsak vinogradnik pri pridelku 25 hI na oral, skupnega primanjkljaja 12.311 K, pri pridelku 10 hI na cral pa celo 48.311 K primanjkljaja ali efektivne denarne izgube, ker znašajo pridelovalni stroški pri pridelku 25 hI na oral okroglo 29 K, Prt pridelku le 10 hI na oral pa okroglo T2 K za liter. Ker je g. Urek praktičen in strokovno izobražen vinogradar, ki si vse točno zabeležuje, se v njegovem članku navedenim posameznim izdatkom iz teoretičnega stališča ne more ničesar oporekati, izvzemši mogoče glede postavk o sedanji cenitvi 1 orala vinograda po 100.000 K in kletnega inventarja tudi po 100.000 K, ki v takih pasivnih okolnostih, ne moreta imeti take vrednosti, marveč komaj polovico ali četrtino navedene cenitve. Ne da bi se spuščali v kako na-daljno tozadevno razmotrivanje, se mora na podlagi teh dejstev priznati, da je postalo potemtakem vinogradništvo v Sloveniji gospodarsko najbolj pogu-bonosna kmetijska panoga, katero mora vsak umen gospodar opustiti, kajti skrajno nespametno bi bilo za vsakega vinogradnika!, da bi žrtvoval poleg svojega lastnega truda, še tako velike denarne vsote letno za pridelek, ki ni ravno neobhodno potreben ne zanj, ne za druge ter s tem npropastil vse svoje imetje. Kar se je v zadnjih 30 letih v Sloveniji s tolikim trudom in s tako velikimi denarnimi sredstvi na novo re-genetriralo, utegne najdlje v desetih letih vse izginiti, kajti kdor bi še nadalje žrtvoval za vzdržavanje svojih vinogradov letno 12.000 do 72.000 — ln še več K za oral in prodajal potem liter vinai, ki ga stane 29—72 K, po 26, 24 ter celo po 20 in 16 K, ne more se šteti med previdne gospodarje, marveč ga treba staviti pod kuratelo. Da bi se pridelek v Sloveniji znatno povečal, da bi znašal namreč 40 do 60 hI na oral letno, namesto sedanjih 10 do 25 hI ter tako paraliziral večje izdatke, ne pri sedanjih razmerah in pri sedanjem stanju vinogradov; ki so večinoma po 25 do 35 let stari, torej že k degeneriranju nagnjeni, nikakega upanja. Istotako ni nikakega Izgleda, da bi se v prihodnji bodočnosti cene vinom Izvanredno dvignile in pridelovalni stroiški sorazmerno znižali. Tudi z eventualnim izvozom v inozemstvo in s propagiranlm vinarskim zadružništvom se slovenskega vinogradništva ne bo tako z lepa rešilo pred grozečim splošnim polomom. Z ozirom na omenjeno stroškovno ugotovitev se mora Izvršiti v našem vinogradništvu. ako se kal drugače ne zasuka, v najkrajšem času popoln preobrat. Odvisno je sedaj le še od prakse ln splošnosti, ali se to zgodi ter kedaj in kako se to zgodi. Fr. Gombač, Ljubljana. O igan jekuhi in o obremenitvi gostilničarjev po novem trošarin-skem zakonu. Kot nekako ugodnost, ki nam jo je donesel novi trošarinski zakon z dne 5. novembra 1923 (»Uradni list« 314 I. 1924) lahko smatramo žganjeku-ho, glede katere so se vsi dosedanji predpisi razveljavili in novi uvedli. V bodoče ostane žganje pod kontrolo finančne kontrole le v toliko, v kolikor pride v promet in porabo. Na tem principu temeljijo novi predpisi. Kuhanje žganja za lastno porabo iz sadnih snovi (hrušk, sliv, jabolk, borovnic, jagod in slično) kakor tudi iz vina, vinskih tropin in buč, je v splošnem brez vsake kontrole. Vsak zasebnik si torej lahko nabavi omenjene sadne snovi za kuhanej žganja za lastno potrebo. On ni podvržen nobeni kontroli in nima tudi nobenih dolžnosti glede prijave za kuhanje žganja za latno pctrebo. Od dati ne sme izkuhanega žganja nikomur. Ako bi pa to vendar storil, mora poprej vsako oddajo oziroma prodajo prijaviti finančni kontroli, oziroma, kjer nI oddelka finančne kontrole, županstvu, pri katerem se plača trošarina in prejme potrdilo. Ako n. pr. nese oče svojemu sinu v Ljubljano eno steklenico žganja, mora poprej to žganje prijaviti oddelku finančne kontrole in plačati odpadajočo trošarino. Oddelek finančne kontrole izstavi potrdilo, da je od tega žganja trošarina plačana. S tem potrdi- lom šele sme oče nestl svojemu rinu žganje v Ljubljano, ker mu ga drugače ljubljanski linijski urad odvzame ln finančna oblast povrh še kaznuje s 5kratno prikrajšano trošarino. Ako gre za žganje, ki ga je lastnik skuhal iz lastnih snovi, mora kupec plačati odpadajočo trošarino na žganje; v nasprotnem slučaju pa, ako gre za žganje, ki ga je lastnik skuhal iz kupljen i h snovi, mora lastnik ž g a -n j a plačati sam trošarino. Kotli, kakor jih posedujejo na deželi naši kmetje za kuhanje žganja za lastno potrebo, so vsi prosti vsake kontrole. Finančna kontrola ne bo vodila več v evidenci, jih ne bo pečatila in pečatov odstranjevala, ne bo več predpisavala dneva ln ure za vršenje žganjekuhe in je tudi ne bo več nadzorovala. Edino, na kar bo finančna kontrola napram neobrtni-kom še gledala, je to, da se ne bo proizvedeno žganje nezatrošarinje-n o prodajalo, oddajalo ali sploh odstopalo drugim osebam. To vse pa velja samo za one osebe, ki ne točijo alkoholnih pijač, kakor žganja, špirita, vina, piva itd., ki ne trgujejo z njimi r,a debelo in ki se ne bavijo s predelavanjem teh alkoholnih tekočin. Za osebe torej, ki se bavijo s prodajo alkoholnih pijač na debelo ali pa s točenjem (gostilničarji) ali pa s predelavo, veljajo drugi, strožji predpisi. Prodajalcem (predelovalcem) alkoholnih pijač ne samo v slučaju, ako kuhajo žganje iz snovi z lastnega zemljišča, dovoljuje za domačo porabo iz-vestna količina žganja brez plačila trošarine in to le tedaj, ako vsako leto do 15. avgusta prijavijo županstvu, da nameravajo izvrševati žganjekuho iz lastnih snovi za domačo potrebo z navedbo števila hišnih članov. Količina žganja, ki se prodajalcem alkoholnih pijač trošarine prosto za domačo porabo dovoljuje, znaša do 5 rodbinskih članov, 25 hektoliterskih stopenj, preko 5 do 10 članov, 50 hektoliterskih stopenj in preko 10 članov, 75 hektoliterskih stopenj alkohola. Ugodnost priznanja trošarine prostih količin se nanaša izključno le na one primere, kjer se uporabljajo snovi iz lastnega pridelka brez kakih v to svrho nakupljenih snovi. Ako prodajalci alkoholnih pijač (gostilničarji) te prijave pravočasno ne izvrše, izgube za dotično prolžvodno dobo (leto) pravico do trošarine prostega žganja za lastno potrebo. Prodajalci (predelovalci) alkoholnih tekočin (gostilničarji) sicer lahko kuhajo — na katerikoli žgal-ni pripravi svoje lastne snove brez vsake kontrole, a zavezani so vsako žganje, ki ga izkuhajo iz sirovin lastnega pridelka, prijaviti oddelku finančne kontrole. Prijavljeno proizvedeno žganje zapisuje finančna kontrola v posebno beležnico in v register, ki ga vodi stranka. Žganje ima prodajalec hraniti v prostorih, ki so ločeni od prostorov, kjer se shranjujejo pijače in točenje. Ako si je prodajalec alkoholnih pijač zasigural pravočasno pravico do trošarine proste porabe žgnnja, mora dotično količino žganja takoj trošarine prosto odvzeti in jo hraniti na posebnem prostoru, ki je ločen od ravnokar omenjenega prostora in od prostora, kjer ima shranjene pijače za točenje in prodajo. Ako ta ločitev ni mogoča, mora dati finančna kontrola žganje, iz-kuhano iz lastnih snovi pod uradno zaporo. To iz lastnih snovi izkuhano žganje mora prodajalec alkoholnih pijač, obdačiti, predno ga iznese iz prostora, kjer je shranjeno; kajti vsak iznos žganja iz prostorov, kjer je shranjeno, se smatra za prodajo. To je pa dovoljena le po predhodni obdačbi. O žganju, ki ga torej gostilničar iz-kuha iz lastnih snovi, moia voditi takozvani »register o žganju, skuhanem iz sirovin lastnega pridelka«. Ako tega registra ne vodi točno ali pa, ako ne shranjuje žganja, dovoljenega za domačo potrebo brez plačila trošarine, ločeno od onega žganja, ki je določeno za prodajo, se kaznuje gostilničar prvikrat s 1000 Din in v vsakem ponovnem primeru z 2000 Din. Vsem tem osebam nasproti pa stoje one osebe, ki proizva!ajo žganje zaradi trgovine. Te osebe so slej-koprej podvržene strogi finnnJni kontroli. Posluževati se morajo pri žganje-kuhi kontrolnega aparata ali pa zbiralnika. Žgalnih priprav, ki se polnijo s snemanjem, kape te osebe ne smejo uporabljati. Snovi, iz katerih kuhajo žganje, so lahko ali nakupljene ali skupaj nakupbjne in lastne skupaj. Za vsak prestopek trošarinskih predpisov so določene občutne kazni. Določila za vino so o«tala neizpre-menjena, samo nekatere kazni, ki so bile določene v gotovih zneskih, so se znatno povišale. Tako bo n. pr. vinogradnik, ki ni prijavil pravočasno svoiega lastnega ; vinskega pridelka, v bodoče kaznovan z gbbo 1000 Din Kar se pa tiče gostilničarjev, morajo ti slejkoprej prijavljati i vsako vino, ki ga prejmejo v roku 24 ur po prejemu, pri oddelku finančne kontrole in plačati državno trošarino in občinsko doklado. Ako tega ne store, se smatrajo za tihotapce, ter se kaznujejo s petkratnim zneskom prikrajšane trošarine, vino se pa zaseže in jamči za kazen. Šele potem, ko se je kazen plačala ali pa v gotovini položila varščina za kazen in državno trošarino, se da vino na prosto razpolago gostilničarju. Omeniti bi tukaj bilo, da se ima občinska doklada plačevati tudi od zaostankov vina iz prejšnjega leta. Ako je n. pr. občina pobirala v lanskem letu manjšo doklado kakor letos, potem mora gostilničar plačati razliko med lansko in letošnjo občinsko doklado od onih množin vina, ki so mu preostali izza lanskega leta v potrošek za tekoče leto. Ako pa občina ni pobirala v lanskem letu nobene doklade k trošarini na vino in ima za letos dovoljeno doklado na vino, potem mora gostilničar plačati od preostalih količin vina izza lanskega leta, celotno občinsko doklado. Iz navedenega se vidi, da so po novih predpisih za žganje zasebniki jako na dobrem. Nasprotno imajo pa gostilničarji dosti velike obveznosti. Te so tem občutnejše, ker jih tudi novi taksni zakon z dne 25. oktobra 1923 (»Uradni list« 133/368) občutno zadene. Vzpostavljenje oziroma otvoritev novih gostiln bo v bodoče spojeno z izdatnimi taksami. Vsak, ki bo hotel otvoriti gostilno, si bo moral pribaviti potom politične oblasti takozvano »mesno pravo« (krajevno pravico), to je pravico, da se sme v določenem poslopju otvoriti gostilna, oz. točenje pijač. Taksa za to pravico znaša v krajih do 2000 prebivalcev 2000 Din. Ta pravica se sme dati samo poslopjem, ki so 120 do 200 metrov oddaljena od šole, cerkve, bolnice in urada, kar se predhodno ugotovi komisijskim potom. Za točenje vina lastnega pridelka (vinntoč) se ta taksa (krajevna taksa) ne pobira. Neoziraje se na krajevno takso, ima vsak gostilničar kakor tudi vsak trgovec. ki prodaja alkoholne pijače, bodisi v odprtih ali zaprtih steklenicah, plačevati za pravico, da sme točiti (prodajati) pijače plačati vsakega pol leta, še posebno takso. Ta taksa se stopnjuje po velikosti (obljudnosti) kraja v 3 kategorije in vsaka kategorija v 4 skupine po legi in obsegu prometa. Vsi kraji do 2000 prebivalcev spadajo v 3. kategorijo. V tej (3.) katergoriji znaša taksa polletno za 1. skupino 750 Din, za 2. skupino 500 Din in za 3. skupino 300 Din in za 4. skupino 200 Din. Točilci vina pod vejo se uvrščajo v 4. skupino. Taksa za 1. in 2. kategorijo se giblje med 1500 Din in 300 Din. Ta taksa mora biti plačana tekom meseca januarja oziroma julija vsakega leta, za prvo polletje 1924 pa se sme plačati izjemoma do konca meseca februarja 1924. Pri tem je samoobsebi umevno, da se mora poprej izvršiti klasifikacija gostiln, ki jo ima izvršiti posebna komisija v prvi polovici meseca decembra vsakega leta. Da se klasifikacija za leto 1924 še ni izvršila, ima svoj razlog v zakasnitvi razglasitve zakona. Kot tretja taksa za gostilničarje je predvidena taksa za osebno (profesionalno) sposobnost v svrho izvrševanja gostilniškega (kavarniškega) obrta. To pravico si mora pridobiti vsak, kdor se hoče baviti s točenjem pijač. Taksa znaša 200 Din. To osebno pravico morajo imeti vsi, ki zvršujejo točenje. Ali si morajo to pravico naknadno pridobiti vsi gostilničarji, ki že izvršujejo ta obrt, to ne določa ne zakon in tudi ne pravilnik izrecno. Vendar se lahko sklepa, da se to določilo ne more nanašati na osebe, ki so za časa uveljavljenja novih taksnih določil že imeli osebno pravico za točenje pijač. Če še omenimo, da so se gostilničarji, ki izvršujejo svoj obrt v kra'ih, ki šteje preko 2000 prebivalcev, podvrgli še povrh takozvani računski taksi, ki znaša 20 para za vsak račun preko 10 Din, — dočim se lahko ta taksa za manjše račune pavšalira, — potem menimo, da je trošarinski zakon z dne 5. novembra 1923. »Uradni list« št. 3 I. 1924 in taksni zakon z dne 25. oktobra 1923 »Uradni list« št. 113 1. 1923 dovolj temeljito poskrbel za gostilniški obrt, da ga uniči. Km sfiisskipoukpi deželi. Kletarskl tefal na firm ti. V dneh 23. do 25. t. m se le vršil pri državni kmetijski Soli na Grmu. pod vodstvom ravnatelja B. Skallckeira in s sodelovanjem strokovnega učitelja Fr. Simončiča trodnevnl kletarskl tečai, ki le bil prav dobro obiskan. Poleg treh domačih učencev II letnika zimske šole se ie tečala udeležilo 31 zunanjih udeležencev in sicer 14 Iz Dolenjske, 7 iz Belo-kraiine, 6 Oorenlcev 1 Notranlec in 3 Štajerci. Po poklicu Je bf! 1 udeleženec duhov-niluvinogradntk, 19 vinogradnikov, oziroma vinogradniških sinov. 2 nadučitsjia. 7 gostlničarlev In vinskih trgovcev ter 2 vinska trgovca-vinogradnika. Videti Ie, da vlada m to važno gospodarsko panogo živo 2animanfe. Posebno razvesliivo Je, da so se začeli tudi Bslo-kranjci zanimati za umno kletarstvo, ki Je še posebno za Belokraiino velikega pomena. Kmetijski tečaji na Grmu. Tekom prihodnjega meseca se vršita pri državni kmetijski šoli na Grmu prf Novem mestu še dva tečaja in sicer 18. do 20. februarja sadjarski tečaj. 21. do 23 februaria tečaj za pridelovanje In umno uporabo krme. Z ozirom na veliko važnost sadjarstva In živinoreje za vso Sloveniio bi bilo želeti, da se kmetovalci teh tečajev obilno udeležilo. Prigfase »prejema ravnatellstvo šole. Za vinogradnike se vrši 24. in 25. februarja tečaj za delo v vinogradih ln obrezovanje trt In 10. In 11 Junija za zatiranje škodljivcev ln zeleno cepljenje trt. Kdor se hoče tudi v umnem vinogradništvu Izvež-bati, nai se udeleži teb tečajev in se priglasi takoj pri ravnateljstvu (po dopisnici al! osebno). Gospodarske vesti (Vrednost denarja.) Amoriški dolar je vreden 87.75, angleški funt od 368— 371, švicarski frank 15.15 do 15.17, francoski frank 3.96 do 4.01, italijanska lira od 3.74 do 3.77 in češka krona d 2.51 do 2.54 dinarjev. En dinar ie vrslen od 810 do 814 av. kron in okoli 340 madžarskih kron. (Zagrebški živinski trg) z dne 23. januarja. Voli (bosanski) 10 -13, domači 12.50—16.25. mlada živina 13—13.75, krave 10—13, svinje (debele) 22 do 27.50, teleta 20—22.50 Din -a 1 kg žive teže. — Seno 75—125, detelja 125— 126.50, slama 75—100 Din za meterski stot. (Mariborski trg) z dne 25. januarja. Na trg je bilo dne 22. t. m. prignanih skupno 363 glav živine, in sicer: 6 konj, 126 volov, 218 krav, 4 biki in 9 telet. Cene za kilogram žive teže so znašale: voli 13.50- 14.50, biki 11.25—13, krave 9.50—13, molzne ali breje krave 10— 11.75, junci 13 Din. (Žitni trg.) Novi Sad, 23. januarja. Oves 242.50 do 250, koruza -55—276, moka št. 0 530, št. 2 475, št. 6 325— 332.50, otrobi 150 do 153 Din. (Žganje.) Produkcija je bila lansko leto zelo velika pri kmetovalcih, dočim so producirale tovarne le nanjše količine. Kmetski izdelek je nepf.kladen za izvoz. Dvojno žgano slivovko ilačujejo v notranjosti Srbije in Bosne po 22—30, dobro bosansko trgovsko slivovko po 32 Din za liter. (Suhe sljive ln pekmez.) Zagreb, 24. januarja. Radi neugodnega vremena Je dovoz iz pokrajine majhen. Bosanske sljive (sortiment 110) 7 Din, (90.80) 7.50 Din, pekmez 5.70 Din za 1 kg na debelo. (Praški trg.) Dne 26. januarja. Teleta 12—15, koze 6—8, svinje 12—15. (Trg s kožami.) Zagreb, 25. januarja. Surove kože: bosanske in dalmatinske buše 14 do 15, domače lahke 17, srednje 18 do 19, težke 22 do 23, zelo težke 24 do 25 Din za kg. Trgovina slaba radi pomanjkanja denarja. — Predelane kože: Vache kruponi lahki 94 do 96, težki 100 do 102, vache polovice, lahke 66 do 68, težke 72 do 76, vrat 54 do 56, okrajniki 38 do 40, kravja rjava 112 do 115, pittling. rjav 118 do 122. črn 116 do 118 Din za kg. Telečji boks, črn A 28 do 30, B 20 do 28; kravji 20 do 22 Din po stopnji. (Zanimanje Poljske za naš izvoz.) Večja grupa ko!onijalnih veletrgovcev na Poljskem je pripravljena importiratl iz Jugoslavije različne artikle. V po-štev pridejo češplje, pekmez, sadje, sardine, vino itd. Vsa tozadevna pojasnila daje interesentom Urad ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta. (Meja), list za kmetijstvo, industrijo in trgovino prinaša v svoji zadnji številki sledečo vsebino: Prof Jurič — Jacobson: Dansko kmetijstvo. — Prof. dr. Mandekič: Oplemenitev žitaric. — Dr. Metelka: Bošnjakova »Kmetijska kemija«. — Dr. Spiller Muys: Agrarna politika in agrarne operacija v Sloveniji. — Redukcija državnih gospodarskih strokovnjakov. — Beležke. — Razne vesti. — Književnost. (Snaženje emajlirane kuhinjske posode.) Najlepše in najhitrejše osnažiš emajliraino kuhinjsko posodo na sledeči način: V kaki stari posodi zmešaj pepel in pesek. Naredi gosto, ne pre-mcikro mešanico, s to mešanico odrgni posodo, ne da bi jo močila. Ko je odstranjeno opaljeno, zdrgni in osuši posodo s suhim pepelom. Tako osnažena posoda se lepo sveti, dalje se ne porabi veliko vode in roke ne trpe, ker jih ni treba držati v vodi. Po krajih, kjer šte-dijo z vodo, pomivajo tudi mastno posodo n. pr. 1 >žnike, na ta način, da oddrgnejo najprej maščobo s suhim pepelom in potem posodo samo še oplaknejo. Književnost. A. Linhart: »Županova Micka« ln »Veseli dan ali Malček se ženi«. Uder t>. zvezek. V Ljubljani 1923. Izdala zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 140. Cena D 20.—, s p št-nino vred D 21— Nova izdaia, šesti zvezek »Odra«, ki ga zalaga Tiskovna zadru- ga v Ljubljani, prinaša v novi tedujt prvi slovenski komediji, ki lih Je duhoviti pro-svetljeni Linhart po nemškem oz. francoskem izvirniku spretno priredil za naše tedanje razmere. Z njima le položil temelj naši dramatični književnosti. Erotsko risani značaji, živahen dialog, neprisiljena situacijska komika dajejo komedijama trajno vrednost; posebno je dvodejanka »Zupanova Micka« po svoji priprosti scenerijl in malem številu oseb kakor nalašč ustvarjena za naše male odre. Ako nova Izdaja ni hotela zabrisati časovnega In prosvetnega kolorita dobe, v kateri sta igri nastali, se le morala kolikor toliko tesno nasloniti na Linhartovo prireditev, zato bo dobrodošla tudi našim srednješolcem pri pouku slovstvene zgodovine. Izdajateljeve »Pripombe« na koncu knjige poudarjajo pomen obeh komedli In nas seznanjajo z usodo niihovlh dosedanjih izdaj. — Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. — Cvetko Golar: Pastlrjeva nevesta. LJnbilana 1923. Natisnila in založi a Učiteljska t'skarna v Ljubljani. Str. 147. Cena elegantno vezani knjigi 24 Din. — Te dni le izšla zbirka povesti in romanc našega priliubljenega pisatelja C. Golarja, ki ift po svojih pesniških in leposlovnih delih dobro znan našemu občinstvu. Knjiga »Pastirieva nevesta« obsega enajst povesti in romanc in se po svoji pisani krepki izvirni vsebini in lepem narodnem jeziku ugodno razlikuje od današnie simbolistične futuristične Mera-ture. Vsebino tvorijo: Pastlrjeva nevesta. — Kresna noč — O miški, srebrno prepasanl. — Pesnikovo maščevanje. — Prerokovanje. — Zamišlleni vir. — Beli in rdeči peteln. — Oče in sin Tomaž. — Trije kralji. — Gospa Lilija. — Dobri prijatelji. — Knjigo priporočamo vsem, ki ljubijo živahno, včasih drzno fantazijo, sočne, življenja polne povesti modernega slovenskega pisatelja. Odgovori somišljenikom in prijateljem. IZ LISTNICE POSLANČEVE. J. S. v K. P. — Za sedaj se prestavitev ne da doseči, pač pa bom posku sil pozneje. J. Ž. D. — V času tako hudega reduciranja pač ni misliti na uspešno re-šenje vaše prošnje. Dobro pa je, Če me čez nekoliko časa zopet spomnite na vašo zadevo. J. S. v V. p. K. — Mislim, da je bolje, če še malo počakate, da grem osebno tja, kar je pa pred pomladjo nemogoče. Ce mislite, da bi bil mogoč kak-šen uspeh pri ministrstvu, lahko vložim upit, ali za take stvari bi bila morda,le uspešnejša intervencija na licu mesta. Skušnja me tako uči! P. J. v B. — Za sedaj izključeno vsako upanje na povračilo škode. To bo mogoče vstaviti le v takozvani likvidacijski proračun, ali kje je še ta?! M. H. P. — Dobil poročilo, da so med tem časom že nakazali. L. P. Lj. — Ta teden je bil referent na potovanju. Sporočim pa pismeno, čim se vrne. R. Z. v G. — Stvar imam v evidenci že od poprej. Govoril tudi že z ministrom, ki ie rekel, da naj še počakam, da bo videl koliko bodo konečno priznani krediti. Županstvo S. p. B. — Jaz bom od tukaj pisal v Lj. Ali pa ste se že tudi vi kaj obrnili direktno v Lj.? Na vsak način napravite takoj tozadevno vlogo! J. M. v K. P. L. — Zvedel v Lj„ da je odrejena komisija, ki poide na lice mesta. Obvestite me o uspehu in o potrebnih nadaljnih korakih. Tudi tukajšnja oblast se bo ozirala le — na poročilo komisije, zato zastavite tamkaj vse sile. V. S. v M. — Referent je mišljenja, da bi bilo stvar treba započeti od kraja, kakor je bilo do pred leta 1908. Prošnja za takšno postopanje bi morala biti vložena preko inšpekcije v Lj. ter seveda tudi tako priporočena. A. L. Lj. Prvo je nemogoče pri sedanji situaciji, ker smo načelni nasprotniki, drugo pa bom poskušal, ko le malo mraz pojenja. J. R. v C. — Po sedaj obstoječih zakonih Je to popolnoma izključeno, da pa bi bila sedaj mogoča izmena zakona vam v korist, to je pa še bolj neverjetno, ker je v skupščini večina na vladi, ki nima razumevanja in ne srca za kmečke koristi. F. V. v D. — Prošnjo z dne 20. IV. iščejo že tri dni pri gen. inšpektoratu, pa so šele danes definitivno javili, da je ni. Se je torej nekje izgubila. Ne pomaga vse drugo nič; da stvar pospešite: napravite novo prošnjo! In da se ne bo zopet vleklo, kot jara kača, kar je bilo v Reboljevem slučaju, ne bo odveč, če vprašate dr. Š. kaj je vse treba takoj priložiti, da ne bo nepotrebnega romanja med Ljubljano in Beogradom. F. S. v Z. — Popolnoma izključeno, ker novi zakon natančno predvideva predizobrazbo, ki je pa večja, nego jo imate vi. F. P. v M. S. — Slučaj J. K. sem našel. Nahaja se pod št. 149.815/23 v adminisrativnem odelenju in naš ožji rojak g. Ž. je bil tako ljube/.njiv, da bo poskrbel, da se čimprej odpošlje. J. Z. v S. — V zadevi dnevnic je min. fin. poslalo vaš akt pod 79443 še 5. VII. 23. v pristojno ministrstvo na mišljenje in potem že veste, kje leži, odnosno kakšna usoda ga čaka. — Ce bi dekreta 14 dni še ne dobili* ml to po dopisnici sporočite. Gg. K. in V. v R. — Govoril danes z g. fin. ministrom, ako res namerava vlada ukiniti vse davčne urade v Sloveniji, kakoT se baje govori glasom vajinega poročila, na kar mi je g. min. ,S;ojadinovič izjavil, da se na to nikdar ni mislilo, niti kaj takega pripravljalo in me je prosil: naj take govorice v njegovem imenu dementiram. J. R. na G. — Govoril z gen. direktorjem o izmeni pravilnika!, ki je zlasti uničujoč za male gostilničarje in one siromake po naših hribih, ki žgo bri-njevec, borovničevec ali kaj sličnega in ki bi si novih žgalnih naprav ne mogli omisliti, a brez zaslužka težko izhajali na kar si je g. gen. direktor moje želje zabeležil in je obljubil stvar s svojimi strokovnjaki proučiti ter mi najpozneje v štirinajstih dneh javiti rezultat. J. H. na M. S. in vsem, ki se še zanimajo za Ameriko. — Letošnja izse-ijeniška kvota, katero — kakor znano — določa za vsako leto posebej vlada Združenih držav sev. Amerike, še ni prišla za 1. 1924. In kakor je razvidno tz poročil ameriških listov,, vtegne biti letos silno mala, akoravno je ostalo še za lansko leto okrog 25.000 prošenj nerešenih odnosno neuslišanih. Zlasti bo useljevanje v Zdr. države sev. Amerike silno zmanjšano in otežkočeno, če se sprejme načrt zakona, kakor ga je poslanski skupščini (House oi Represen-Utives predložil (pod H. R. 101) poslanec Johnson, načelnik naseljevalnega odbora v parlamentu. V tem zakonskem načrtu predlaga posl. Johnson dve kvoti in sicer eno za bližnje sorodnike Amerikancev, drugo splošno za vse druge. Merilo za kvote bi bilo 2 odstotka od naseljencev iz pojedinih držav v letu 1890. K po odstotkih izkazanem številu, bi se k vsaki grupč prido-dalo še po 200 dovoljenj. To pa bi znah šalo na pr. za našo državo vse skupaj le 2.102 dovoljenj za celo leto to je komaj pičlo tretjino lanske kvote, ki je znašala kakor znano 6426 dovoljeni. Ce zakonski načrt g. Johnsona ne postane še tako hitro zakon, potem je seveda upanje, da nam ostane še letošnja kvota. Ker pa se vse ameriške stranke boje prevelikega doseljevanja zlasti iz južnih krajev in bi raje imele rezervirano doseljevanje za severne pokrajine kakor Angleže, Švede, Dance itd., se je bati, da bo zakon le prekmalu sprejet in najsi zato mhče ne dela prevelikega upanja na ono stran luže, ker bo malokdo tako srečen, da bo dobil dovoljenje. Gospodinjstvo. (Limona.) Limona ali citrona raste v južnih krajih, kjer je solnce večno toplo in je zemlja vse leto cvetličen raj. Vendar pa pozna že tudi pri nas limono vsak otrok in razumna gospodinja jo uporablja v kuhinji, v gospodinjstvu ali v hišni lekarni Pred kakimi štiridesetimi leti je bilo videti limono le v najboljših in premožnih hišah, danes pa se uporablja v vsakem gospodinjstvu. Vsakdo ve, da je s sladkorno vodo zmešan limonov sok, to je limonada, dobra in osvežujoča pijača za zdrave in za bolnike. Komur ponoči rado utriplje srce, naj spije zvečer 1 do 2 kupici limonade in po-magano mu bo. Če tožijo otroci, da jih boli vrat, ožmi 1 do 2 limoni, primešaj precej sladkorja in daj to bolnikom piti oziroma jesti. Tudi naj otroci grgrajo li-monovo vodo. Zvečer pa naj pijo že v postelji vročo limonado, kar je dobro sredstvo proti prehlajeniu. — Ljudie, ki so pili preveč opojnih pijač, se kmalu streznijo, ako pijo močno limonado; zadošča celo, da izsrkajo eno limono. Dobro je. da ima gospodinja limonov sok vedno pri rokah, pripravi ga lahko takole: Ožmi 14 limon, ki dajo približno pol litra soka. Ta sok precedi skozi redko platneno krpo in ga pusti stati v odprti steklenici 24 ur. Potem ga nalij v čiste stekleničice, katere dobro zamaši in še zapečati in jih spravi na hladen prostor. Tako spravljeni sok lahko hraniš dve leti. Da je limonov sok izvrstno čistilno sredstvo, je dobro znano. Gospodinje, ki lupijo krompir, češplje, izbirajo črne jagode i. dr., si očedijo roke z limono-vim sokom. Črnilo spraviš iz tal, ako drgneš zamazano mesto prav krepko s prerezanimi limonami ter končno tla izpereš z gorko milnico (žajfnico). — Tudi iz pe-riia izgine črnilo, če ga pokapljaš z li-monovim sokom ter deneš perilo na solnce. To ponovi večkrat in končno operi perilo najprej v mlačni milnici, potem pa še v lugu. — Rijaste madeže odstraniš s perila na sledeči način: Na-kapaj in drgni jih dobro s prerezano limono, potem položi na madež kos pivnika in likaj preko njega z vročim li-kalnikom. Ponovi to dvakrat in madež ti gotovo izgine. Tudi sadne madeže odstraniš z limonovim sokom. — Čevlje iz rumenega usnja csnažiš, ako nak?p-ljaš na platneno krpico limonovega soka ter drgneš z njo čevlje tako dolgo, da izgine mokrota. Potem likaj čevlje še s svežo, suho krpo in vsa nesnaga preide. — Gobe, kakoršne se uporabljajo pri umivanju, najboljše očediš, če jih pokapljaš z limonovim sokom. Pusti jih tako par ur in potem izperi v čisti vodi. Z limonovim sokom okisane jedi so okusnejše kot z navadnim kisom začinjene. Za ljudi slabega želodca uporabljaš lahko tudi pri solati namesto kisa limonov sok. Nastrgani ali dobro sesekljani limo-novi olupki so prijetna in fina začimba skoraj vsem močnatim jedem. Limo-nove olupke lahko shraniš takole: Olupi limone prav tenko z ostrim nožičem, sesekljaj jih in napolni z njimi dobro izrniite stekleničice; drugo polovico napolni s stolčenim sladkorjem. Zamaši prav dobro te stekleničice, zaveži jih s pergamentnim papirjem ter jih deri v mrzli vodi k ognju, da se dobro segrejejo, zavreti pa ne smejo. Sladkor se mora samo segreti, a ne stopiti. Stekleničice hrani potem na hladnem prostoru. Izžete limone še lahko uporab1 iaš za snaženje bakrene posode. Da po- vzroči kosec limonovega olupka čaju jako prijeten okus, je splošno znano. Zimska plia za kuretlno. — Pozimi, ko se spušča kuretina iz hleva, jo često prav hudo zebe. Zato ie dobro, da io hranimo z gorko pičo. Najboljši je kuhan krompir, stlačen in pomešan z otrobi. To naj dobivajo kure še mlačno. Hrana naj se iim ne trosi na tfa, ker se prehitro sladi. Tudi bi se ob ostankih le vrabci mastili. Saj vsakdo ve. kako vsiljivi so oni baš na dvarišču. Zato naj se daje hrana v malih koritih ali v skledicah. iz katerih se tako ne raztresa. Zvečer naj dobijo kokoši zrnja, in sicer ovsa ali ječmena. Včasih naj se jim tudi zrnje skuha. StresH iim je treba potem vse skupaj z vodo, v kateri se ie zrnje kuhalo, v korito. Zrnie daje ponoči kokošim več gor-kote, ker ea le počasi prebavljajo. Kako oreženeš mravlje. — Mravlje se preženejo i*. stanovania z bezgovimi listi, kateri se devajo sveži ali suhi na prostor, kamor mravlje najbofj zahajajo. Luknjice, iz katerih pTihajajo mravlje, se pokade z žveplom ali pa vtakni vanje nekoliko terpenti-nove smole. Zmrznjeno sadje. — Navadno se polasra zmrznjeno «adie v mrzlo vodo, da se zopet odtopi. A to ni dobro. Najbolje je, ako se zrak v shrambi razgreje čez 0 stopinjo. Ako pa to ni mogoče, naj se sadje odnese v toplejši prostor, a prijeti ga treba z ovito roko ln prav na rahlo, da se ne stiska. Ako se uvidi, da se zmrznjeno s^le ne da več rešiti, je nnibolje, ako ostane zmrznjeno, dokler se ne vporablja. Kajti prehudo zmrznjeno sadje kmalu zgnije, ako se odtopi. Kokoši! hlev pozimi. — Da je v hlevu pozimi bolj rotIco, je treba, da mu p>krije-mo tla z dobro steljo. Seno In 'istje ni dobro. Najboljša je šota, ker greje tla ter obenem veže Izhlapevanje. Namesto $ote služi tudi suh pesek ali suha zemlja. Seveda je treba potem kokošji hlev vsak teden dobro izkidati in zračiti. Steklenice se osnažiio najbolje s surovim, na koščke razrezanim krompTjem in z raztrganim časnikarskim papirjem. Tiskarsko črnilo odpravlja kmai'u tudi najhujše madeže. Še celo mastne steklenice postanejo hitro čiste. Ker je pa črnilo zdravju škodljivo, je treba po takem snaženju steklenice Se prav dobro izplakniti z vročo vodo. Kar Vi potrebujete, to je Elza-fluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poiz-kusna pošiljka Din 27.—. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Eiza-trg št. 344, Hrvatska. miii!ii!H:!",«Hiiiniiiiiim!iMnii!Uimaiiin!iimiiiiiiiiiiunic^ iuiiiimiii!tiiiiiiiiHi!!iiii!iiiiH!iiiiuniim!iniiiiiiiii1i^