Pripravlja uredniški ddbor mladih. Pri tej številki sAsodelovali: Jadranka Cergol. Marjan'Drufovka.
» vm iHii i®3vrd*’&mdetli Niko Tul. Sara
RAST - mladinska priloga Mladike, ul. Donizetti 3. 34133 Trst rasT mladika @ hot mail, com
Tisk Graphart sne,
obrtna cona Dolina 507/10 - Trst
(tel. 040/832500)
rane. Matteo Ferugho. Peter
slike: KROMA. Breda Susič. imaz Susič, Matteo Ferugho.
Številko je urechla Breda Susič. Oblikoval Matej Susič.
november 2003
2-3 intervju
1-6-7-8 uvodnik
3-4 www.mladi.com
5 ocene
V SLOGI JE MOČ, V
RAZLIČNOSTI
BOGASTVO
b anketi, ki jo je za programsko Jadranka cergol i	J konferenco pripravil SLORI in na
katero so odgovarjali mladi, je med drugim izšlo, da si mladi želijo enotnega političnega nastopanja: 80% mladih soglaša s trditvijo, naj bo manjšina enotnejša in naj premosti politično razdvojenost. Vse to v duhu gesla: “Ne beli, ne rdeči, enotni!” oz., kot je napisal eden od anketiranih: “Bodimo enotni, ker smo najprej Slovenci in šele nato politično opredeljeni!”
Zelo lepe misli, usmerjene v bodočnost, ki nam vlivajo upanje in so končno tudi starejši generaciji v dokaz, da kljub vsemu mladi niso tako brezbrižni do dogajanja v zamejstvu, da jim je pri srcu usoda slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Enotni, torej. A pri vsem tem se poraja seveda veliko vprašanj: enotni v čem?
Nedvomno je, da si mladi želijo enotnega političnega
(dalje na 6. strani) «sp
zadnjih letih se v družbi neštetokrat pojavlja pojem “združevanje”, ki je lahko zelo koristen, a istočasno lahko pomeni tudi neko izgubo. .
Poglejmo, zakaj.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo pod geslom “združevati se” več obrazložitev. Dve nas pobliže zanimata: “iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota” in pa “začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi”. Sprašujem se, katera od dveh je bolj primerna pri opisu načrta združevanj v naši slovenski skupnosti v Italiji. O združevanju je bil namreč govor na programski konferenci. Svojo pozornost bi rad osredotočil prav na problematiko združevanja zamejskih medijev, okrog katere se je na PK vršila nekoliko polemična, a po mojem mnenju potrebna razprava. Neprimernost združevanja medijev bi lahko veljala tudi kot primer
za neumestnost združevanja nekaterih kulturnih društev in ustanov.
fProgramska konferenca:]
NAŠ PRISPEVEK K DEBATI
BOGASTVO RAZLIČNOSTI - obračun z generacijo pred našo -
riznam, da je tema, ki se je lotevam, blazno neaktualna in morda nekoliko oguljena, saj se o tem -bogastvu različnosti, namreč - govori domala ves povojni čas, s posebnim poudarkom na sodobnosti, ki ima različnost za eno svojih največjih vrednot.
Kljub vsemu ...
Dajmo še enkrat natrositi par podatkov, zakaj naj bi bila različnost bogastvo.
Ponavadi se o različnosti govori v trenutkih, ko se soočamo z drugačnimi ljudmi po rasi, mišljenju, veri, morda narodnosti in še čem. V naši preljubi in premajhni zamejski družbi, pa je različnost zaznamovana z negativ-
. , _	nim pojmom in ovekovečena v klasični
razdelitvi med “bele” in “rdeče” (sicer... bele in rdeče kaj???), za katero se moramo zahvaliti generaciji, ki je rojena takoj po vojni. Zanimivo je predvsem ¿r	* to, da, če si slučajno bil nekoliko “neu-
vrščen” in si morda sprejemal vrednote
David Bandelli	(dalje na 6. strani)
DVOJČKI IN SIROTE
Ul/ er je sredstev premalo za vse, sta odprava dvojnikov in združevanje nujna, predvsem ko gre za sorodne dejavnosti, (...) tudi ljubiteljske, zborovske, itd." (Programska konferenca, iz “kažipotov” v uvodnem poročilu o kulturi.)
Združevanje je menda čudežna beseda, ena od tolikih, ki naj bi omogočale, da bi se nam, Slovencem v Italiji, “vremena zjasnila”. Kaj pa je sploh združevanje? Kakšne so njegove oblike in kako se udejanja? Na osnovi česa naj združujemo, kako naj združujemo, od zgoraj ali od spodaj? Seveda sta dve smeri: pri prvi gre za pragmatično odločitev vrhov, ki se nato prenese na vse, pogosto na osnovi ekonomskih in kvalitetnih pokazateljev, pri drugi pa je sad neke osnovne skupne želje, ki se potem od-	(
raža v enotnem delu različnih predstavnikov. Prva smer predpostavlja kompromise, razumsko usklajevanje, ker	ib
pač prihaja iz “glave”, druga pa se po- W
(dalje na 6. strani) ca*	W/to Tul
Zakaj je
PROGRAMSKA KONFERENCA VAŽNA ZA NAS MLADE
Intervju s predsednikom SSO Sergijem Pahorjem
TUDI RAST NA PROGRAMSKI
mtm
m
mvmrnaii

a programski je bila tudi Rast! Na neskončno dolg rane... Kot naj m lajša udeleženka med samimi zeli tudi sama sebi naenkrat zazdela sila pomembna... K, lajša udeleženka programske konference? O programski dovolj lepih in visokodonečih besed s strani kvalificiraniI I Vi7WM> komentarček le mala vžigalica na velikem kresu.
Programska konferenca je bila celo prepodrobna analiza stanj, vala nadčloveško zbranost “ubogih" udeležencev za skupnih ena\ bilo na žalost razumljivih le strokovni publiki, ki pa je bila z dotičnii na. Hmm, hmmm...
Najpomembnejši korak PK pa je bil gotovo zbliževanje vseh koščkov ske sestavljanke. Upajmo le, da jo bomo kmalu končali sestavljati... po
¡£77
V;
soboto, 8. septembra, je v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici potekal sklepni posvet, s katerim se je zaključila vse-manjšinska programska konferenca, ki sta jo sklicali Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij.
Mnogi so ta dogodek označili za zgodovinski preobrat, saj se je končno začel proces zbliževanja različnih komponent manjšine. Koliko pa bodo ti dobri nameni obrodili konkretne sadove, je stvar časa.
Bodo uspeli naši junaki premostiti pregovorno slovensko nesložnost in preiti od lepih besed in dolgih govorov k dejanjem? O tem smo se pogovorili z enim izmed direktno soudeleženih, s predsednikom SSO Sergijem Pahorjem.
V uvodnem posegu ste rekli, da programska konferenca ni kongres slovenske manjšine. Kaj pa sploh je programska konferenca?
Programska konferenca je razmišljanje tistih, ki hočejo delati za to, da bo manjšina obstala, se okrepila in da bo imela možnosti razvoja. To predvsem v pogledu na nove rodove, nove generacije, ki imajo nekoliko drugačne poglede do problemov, ki so življenjsko važni za manjšino, kot jih ima naša generacija.
Katere so novosti, ki jih je oziroma jih bo prinesla programska konferenca? Katere predloge bi Vi izpostavili?
Novost je, da smo s programsko konferenco dobili sliko, s katero bomo lahko operirali, da bomo sploh vedeli, pri čem smo. Analiza situacije pa ni dovolj, moramo pogledati naprej, se pravi, da naj to sproži nek proces skupnega razmišljanja o naši bodočnosti.
Kaj pa glede nas mladih?
Mislim, da moramo od mladih preko šole, preko mladinskih organizacij in preko športa doseči, da bodo nadaljevali delo, ki smo ga opravili mi doslej. Mi smo delali dobro ali slabo -kakorkoli boste vi ocenjevali - ampak nadaljevati moramo in zato se morajo mladi vključiti v ta proces.
Tudi Rast med pomembnimi ljudmi na programski v Gorici (foto KROMA)
Menite, da so predlogi, ki ste jih predstavili, konkretno res izvedljivi? Mislite, da so zamejci pripravljeni premostiti svoje predsodke in kampa-nilizem?
-s « (dalje s prejšnje strani)
Mislim, da to premoščamo, da se filozofija sodelovanja utrjuje, se krepi, ker nas bo sicer premalo, da bi lahko vsak zase vodil neko tako manjšinsko politiko.
Kako se lahko po vašem mnenju uskladi težnja po skupnem nastopanju z zagotovitvijo avtonomije in pluralnosti?
Skupno nastopanje pomeni najprej dobiti skupno predstavništvo. Danes smo slišali politike, ki so se ogrevali za skupno predstavništvo, razumeli so potrebo po tem skupnem telesu, kar pomeni, da bomo lahko o tem še naprej razpravljali. Nimamo še urejenih načrtov, nimamo še točnega projekta, vendar mislim, da so dozoreli časi, da bomo
lahko prišli do skupnega predstavništva. To je potrebno zato, da lahko koordinirano in sistematično nastopamo v odnosih do drugih, tako do Rima, deželne uprave, kot do Slovenije, ki nam stoji ob strani in ki nas zvesto podpira.
Hvala za pogovor.
Sara Magliacane
:
MOSP in SKK
ODPIRATA SVOJA VRATA
NOVIM ČLANOM
Tudi letos bosta MOSP in SKK ponudila “pokvarjeni in nepokvarjeni” slovenski mladini kar precej priložnosti, da se kulturno “izživlja” z raznoraznimi krožki, predavanji, natečaji in zabavami. A gremo po vrsti...
jedeija, 16. novembra 2003, 19.15: v // '.\jj Peterlinovi dvorani se je začel “Dan / V odprtih vrat”, ki je bil obenem tudi otvoritev sezone za mlade mospovce in še mlajše predstavnike SKK-ja. Predsednik MOSP-a Štefan Pahor je na kratko predstavil večer in obenem sezono, ki se je po posameznih krožkih že uspešno začela. Takoj
zatem pa je pustil oder članom gledališkega krožka SKK, ki so pod vodstvom Lučke Susič predstavili okusen odlomek “Enciklopedije humorja”, to je kratek gledališki prizor, ki ga je napisal Žarko Petan, za oder pa ga je priredila in režirala Lučka Susič. Prvič je bil uprizorjen na letošnji Dragi mladih. Sledila je plesna točka skupine Shalom, ki nam je prikazala hip hop koreografijo (zamislili sta si jo Janja Žiberna in Raffaella Petronio), med katero so se nekateri fantje in dekleta spustili v pravcate akrobacije. Takrat mi je postalo jasno, da sem očitno prestar za nekatere aktivnosti, predvsem tiste, ki zahtevajo fizične spretnosti... star sem sicer komaj 21 let, ampak še zdaleč ne morem delati akrobacij, ki so jih zmožni le nekaj let mlajši fantje in dekleta skupine Shalom!
Zgoraj: akrobacije plesne skupine Shalom na Dnevu odprtih vrat (foto KROMA)
Levo: prvo srečanje časnikarskega krožka, ki ga vodi Breda Susič (foto KROMA)
ČASNIKARSKI KROŽEK
Predstavitev krožkov je bila naslednja točka večera: takoj naj povem, da bodo v tej sezoni delovali štirje krožki. Prvi, ki se je že začel, je et
Udeleženci Dneva odprtih vrat (foto B. Susič)
Siddharta novi bralci Rasti (foto T. Susič)
časnikarski, ki ga spretno vodi Breda Susič, s pomočjo katere se bodoči “Brezigarji” spopadajo z vsem tistim, kar je potrebno za pisanje dobrega članka. Priporočamo ga vsem tistim, ki si želijo sodelovanja z raznoraznimi mediji in čutijo potrebo po strokovnejšem pristopu do pisanja. Časnikarski krožek ima srečanja enkrat na
Člani mednarodnega krožka na seminarju v Romuniji (foto M. Feruglio)
mesec: naslednjič se sestanemo 9. decembra ob 18h v ulici Donizetti 3. Lahko pristopijo tudi novi člani!
GLEDALIŠKI KROŽEK
Gledališki krožek SKK deluje že nekaj let. Tudi letos bo mlade igralce “krotila” Lučka Susič, ki ima kajpak že dolgo vrsto izkušenj z mladinskim gledališčem in je svoje igralce peljala že po vseh znanih in neznanih odrih zamejstva (pa tudi zdomstva in Slovenije), tako da je kvaliteta tega krožka zagotovljena. Če vas zanima nastopanje na odru, je ta krožek tisto, kar iščete! Skupino bodo letos sestavljali predvsem višješolci iz prvih treh letnikov. Vaje bodo potekale enkrat tedensko.
MOSP-ROCK
MOSP-Rock je krožek, s katerim se mospovci lahko ponašajo, saj ga ni mogoče najti drugod. MOSP-Rock je nastal z namenom, da bi izkušnje, ki smo si jih pridobili z organiziranjem šestih zamejskih rock festivalov in drugih posameznih koncertov, posredovali tudi drugim. Krožek je seveda namenjem ljubiteljem glasbe, kdor se bo vanj vključil, se bo spopadel z izzivom organiziranja rock koncertov in festivalov, najzanimivejša plat vsega tega pa je seveda ta, da je možno na tak način spoznati rock osebnosti zelo od blizu (letos smo npr. šli na kosilo s člani skupine Siddharta - in so častili oni!!!).
MEDNARODNI KROŽEK
Zadnji krožek, ki ga nudimo, je mednarodni krožek oz. MOSP-international. Kaj pomeni to? MOSP je član mednarodne organizacije YEN, ki jo sestavlja 26 mladinskih manjšinskih organizacij iz cele Evrope. MOSP seveda zastopa Slovence v Italiji. Cilj mednarodnega krožka, ki ga bosta vodila Matjaž Jaklič (ki je podpredsednik YENa) in Matteo Feruglio (ki v Rasti poroča o delovanju MOSP-international), je vključevati
mlade v aktivnosti, kot so organiziranje izmenjav med posameznimi manjšinami in priprave mednarodnih seminarjev. V okviru mednarodnega krožka se tudi sami udeležujemo seminarjev, ki jih organizirajo druge manjšine. Stvar bi se lahko zdela precej birokratska in dolgočasna, lahko pa zagotovim, da je celotna zadeva nesramno neformalna, predvsem seminarji so zelo lepa priložnost za zabavo in spoznavanje mladine iz cele Evrope. V tej sezoni nas čaka priprava na udeležbo na Easterseminarju pri danski manjšini v Nemčiji, priprava dveh publikacij z navodili, kako organizirati mednarodne izmenjave in priprava prihodnjega jesenskega seminarja. MOSP bo namreč prihodnjo jesen organiziral seminar, ki vsako leto poteka pri drugi manjšini. Pravzaprav se je naša letošnja sezona začela že septembra, ko nas je dolžnost klicala v daljno Transilvanijo, kjer je madžarska manjšina gostovala letošnji jesenski seminar. Tam smo Matjaž, Danilo in podpisani spoznali tamkajšnjo manjšinsko realnost (ki je precej drugačna od naše - v Transilvaniji živita dva milijona Madžarov -ena sama manjšina premore torej več kot ves slovenski narod!!) ampak o netopirjih -razen tistih, ki so na etiketah vinskih steklenic - ne duha ne sluha.
DAN ODPRTIH VRAT VSAK MESEC
Večer “odprtih vrat” se seveda ni mogel zaključiti brez zakuske, nazadnje pa moram dodati, da se bo dan odprtih vrat v Peterlinovi dvorani odvijal vsaj enkrat mesečno (navadno drugo nedeljo v mesecu), ko bodo na sporedu ogledi filmov, fešte in družabne igre na Playstation!!!!
Matteo Feruglio

Matrix Revolutions
(ZDA, 2003) 129 min
Režija in scenarij: Andy in Larry IVac/i jivs/cy
Kot se verjetno dobro spominjajo vsi strastni ljubitelji filmov, ostane Neo (Keanu Reeves) ob koncu drugega filma iz trilogije Matrix brez moči, ujet v “nikogaršnjem svetu” med računalniškim programom Matrix in svetom strojev. Morpheus (Laurence Fish-burne) se mora sprijazniti z odkritjem, da je tisti, v katerega je verjel in upal vse življenje, samo še en proizvod nadzora, ki so ga ustvarili stvarniki računalniškega programa Matrix.
V tretjem, sklepnem delu trilogije doseže vojna med človekom in stroji vrhunec. Vojska Ziona se pod vodstvom pogumnih oseb, kot sta Zee (Nona Gaye) in Otrok (Clayton Watson), z vsemi močmi trudi, da bi odbila napad strojev.
Tudi v tretjem delu se pojavi zlobni program Smith (odlični Hugo Weaving), ki postaja iz minute v minuto močnejši.
Ušel je namreč izpod nadzora strojev in grozi, da bo uničil tako resnični svet kot program Matrix. Orakelj (Mary Alice) posreduje Neu zadnje napotke, ki jih ta sprejme, čeprav ve,
da je Orakelj samo program in da so tudi njene besede lahko laž. Zadnje upanje za svet, ki mu grozi uničenje, predstavlja dolgo in nevarno potovanje Nea in Trinity (Carrie-Anne Moss) v jedro mesta strojev. Vojna je tik pred razpletom in Nea čaka usodno soočenje z neizprosnim Smithom. Od izida tega soočenja je odvisna prihodnost človeštva in strojev.
Kot je bilo pričakovano, tretji del trilogije ne izpolnjuje obljub, ki nam jih je postavil prvi del. Ce je bil prvi Matrix izredno originalen in zabaven, drugi navdihnjen ih filozofski, tretji prepogosto zapade v dolgo-ffjost atj orov -j človeštvo.
nehote smešni in brez pa-thosa (glej neskončno dolgo zadnje slovo med Neom in Trinity). Očitno je, da sta tokrat brata Wachovsky izgubila nadzor nad situacijo in podlegla prizadevnosti, ki je zaznamovala njuna prejšnja dva filma.
Nedvomno pa predstavlja zaključni del filma, v katerem se Neo spopade z agentom
Smithom, pravi znanstveno fantastični spektakel. Dvajsetminutni prizor, ki ponazarja običajni boj med dobrim in zlim, je iz tehničnega vidika brezhiben in res vznemirljiv.
Za zaključek pa bi še dodal, da je bolje, če si pri takih filmih ne postavljamo odvečnih vprašanj in spremljamo zgodbo s srcem raje kot z racionalnostjo, drugače tvegamo res veliko razočaranje.
Zanimivost: Gloria Foster, ki igra očarljivo vlogo Oraklja v Matrix Reloaded, je podlegla bolezni takoj ob koncu snemanja drugega dela trilogije. Zaradi tega so v tretjem delu angažirali drugo temnopolto igralko, Mary Alice.
Peter Raseni
> zapade v dolgo-solutalo predolgjh :ot jeFnapad sfrojev to. Nekateri prizori
nastopanja, enotnosti pri pogajanjih s slovenskimi in italijanskimi institucijami, kjer naj bo prvi interes predvsem življenje in delovanje slovenske narodnostne skupnosti. A vse to pomeni, da si mladi želijo enotnosti tudi pri kulturnih društvih, mladinskih skupinah, večjih ali manjših organizacijah? Osebno mislim, da ne.
Če samo pomislim na situacijo, ki mi je trenutno najbližja, in sicer na odnos med skavtsko in taborniško skupino, mislim, da, če bi se sedaj postavilo vprašanje, ali združimo ti dve organizaciji v eno samo oz. recimo v eno organizacijo z dvema različnima podskupinama ali z dvema različnima
oblikama vzgoje, nihče ne iz taborniškega ne iz skavtskega vodstva ne bi privolil v tako združitev. Podobno se ljudje večkrat posmejemo, ko pomislimo, da ima marsikatera vaška skupnost pri nas dve kulturni društvi, dva kulturna domo-
V samem središču polemike je bil predlog poročevalca, da bi se v bližnji prihodnosti vzpostavilo tesno povezovanje med Novim glasom in Primorskim dnevnikom (ter Domom in Novim Matajurjem). Pri tem naj bi se pozabilo na predsodke, in sicer da je (citiram) “PD v rokah levice, NG pa v rokah klerikalcev”. Lepo je slišati, da
morajo ljudje v glavi zbrisati te predsodke. Žal pa se v praksi to ne dogaja.
Sam ne nasprotujem združevanjem. Dobro vemo, da je vedno manj finančnih sredstev na razpolago. Zato bi združevanje pomenilo tudi to, da gredo finančna sredstva v roke samo ene organizacije. Toda ne moremo gledati na združevanja v optiki, da bo koristnik interesov le en sam. Kaj bi namreč pomenila združitev Novega glasu s Primorskim dnevnikom? Je morda v ozadju le en cilj, to je pretok vseh finančnih sredstev edinemu slovenskemu dnevniku? Ker je o ozadjih težko pisati, ker bi verjetno le ugibali o stvareh, ki so večje od nas, si raje postavim konkretnejša vprašanja, na katera pa lahko poiščem odgovore:
ali bi ta združitev res pomenila nastanek nove in večje enote? So res cilji Primorskega dnevnika
Wi (dalje s 1. strani)	■*	M
\	. fx
enih in drugih, se pravi, da si ne-	'
koliko bolj razmišljal s svojo glavo	. V
in te - posledično - ni bilo mogoče uvrstiti v en ali drugi krog, si bil skoraj označen za brezidentitetnega človeka, celo brezhrbteničnega in morda si bil zato potisnjen v kot (zamejske) družbe. Sam se vprašujem, zakaj ravno belo in rdečo barvo. Ali ne bi imelo iste veljavnosti, če bi bili črna in plava. Morda tisti, ki si je ti dve barvni oznaki izmislil, je navijal za Vicenzo...
Dobro, šalo na stran (na katero stran, levo ali desno?) in oglejmo si dejstva: iz tega bolestnega barvnega razdeljevanja in ločevanja so nastajala tudi društva, ki jih je danes po naših vaseh in mestih kar veliko. Seveda so tudi društva morala imeti svojo “društveno barvo”, ki je bila iahko bela ali rdeča, barvna diktatura namreč ni predvidevala odtenkov. No, in ker nekomu je bila bela barva bolj všeč kakor rdeča, (meni sicer ne, če vam priznam) je prišlo tudi do situacij, ko je npr. “belo” društvo za zaščito borovih prelcev nastalo zraven “rdečega” istoimenskega in istosmiselnega društva, v isti vasi, kajpada. Seveda se je dogajalo tudi obratno (da ne bo kdo rekel, da ne pazim na par condicio).
Leta so minevala, otroci so se rojevali, borovi prelci so umirali, dve društvi sta bili znatno preveč za zaščito tako majhne populacije teh škodljivcev. Kaj zdaj? e*-
hrža (dalje s 1. strani)
raja v srcu, v čutenju raznolikih “udov”, ki se zavedajo skupnega “telesa”.
Sam zagovarjam drugo pot, še posebno ko govorimo o kulturi oz. o vseh si? Najprej f pomiku	izrazih ljubiteljskega delo-
j^nski¡deželni svetovalci (foto kroma)	vanja. Za marsikoga dru-
gega pa je prva pot prava in je slika že jasna: usklajeno delovanje “krovnega dvojčka” naj se prenese čimprej v vse kotičke našega prostora in v vse odtenke naše dejavnosti. Pri tem pa je seveda izvzeta politika - tam po mnenju nekaterih še vedno potrebujemo idejno različnost in bogastvo delitve na stranke vseh barv. Če strnem: civilna družba - tudi to je čarobna skovanka današnjega časa - naj bo enotna v vsem razen na volitvah.
Takšno razmišljanje meji po mojem mnenju že na bolestno razdvojenost, če ne celo na shizofrenijo. Poglejmo si v oči in povejmo iskreno in glasno: smo enotni ali nismo? Seveda nismo, saj nas nič več ne druži, niti jezik in narod. Kako naj si drugače razlagamo tako različen odnos do slovenščine in slovenstva, ki gre od ljubezni in spoštovanja do brezbrižnosti in (včasih celo) zaničevanja, da ne govorimo o emoniza-ciji vsakršne rodoljubne geste, ki jo široko-razgledani uradni misleci takoj ožigosajo za nacionalizem? Čudežnim besedam ne verjamem, cenim pa majhna,
n va, dva prostora za šagre, včasih pride celo do dveh mlajev... A če bi se sedaj postavilo vprašanje o združitvi teh skupin, mislim, da bi bil odgovor prav tako negativen. Drug primer, ki je meni tudi zelo blizu, je primer društev, ki delujejo v okolici Skednja in Kolon-kovca. Trenutno obstajajo tri društva: PD Kolonkovec, Dom Jakoba Ukmarja in KD Ivan Grbec, ki ob večjih prireditvah že nekaj let tesno sodelujejo, mogoče zaradi premajhnega števila ljudi, mogoče zaradi pomanjkanja moči in sredstev, mogoče pa samo iz želje po sodelovanju. Kakorkoli že, vsa ta društva prirejajo skupno Prešernovo proslavo, morda tudi v duhu gesla: v slogi je moč. A kljub vsemu ni nikoli prišlo do zamisli, da bi vsa ta društva združili v eno samo, ki bi lahko nudilo različne interesne dejavnosti.
Pri vsem tem pa se postavlja problem finančnih sredstev, ki ni zanemarljiv. Treba je priznati, da je denarja vedno manj in vedno manj ga bo.
Res je na primer, da je zelo
težko v eni vasi vzdrževati veliko infrastruktur in institucij, ki so včasih dvojniki. Zato je nujno, da razmišljamo o tem, kako racionalizirati sile «a-_______________________
Kvaliteta je možna tudi brez združevanj. Zbor Hrast na nastopu v Arezzu
in Novega glasa enaki?
In tu se že pojavlja problem obeh taborov: t.i. “belih” in “rdečih”. Zakaj je skoraj nemogoča spojitev Novega glasu s Primorskim dnevnikom? Časopisa imata različno vlogo v družbi. Novi glas kot tednik posveča veliko prostora krajevnim dogodkom, poleg tega najdemo vedno politične, gospodarske in verske članke, obstajajo pa še druge rubrike. Primorski dnevnik naj bi redno poročal o krajevni stvarnosti, žal pa opažamo, da nekaterim dogodkom posveča premalo pozornosti.
Novi glas daje poudarke določenim vrednotam (krščanskim) in političnim opcijam (samostojnemu političnemu nastopanju Slovencev v Italiji), ki jih Primorski dnevnik še vedno prepogosto zanemarja.
Če se to dogaja, ne moremo govoriti o brisanju pregrad v naših glavah. Naj tednik NG razvrednotimo v prilogo PD? Mislim, da bi to pomenilo samo in enostavno utišanje enega dela manjšine, ki verjame v prej omenjene vrednote.
V času, ko bi nekateri tako radi uveljavili združevanje na medijskem ali kulturnem področju, se po drugi ____________________ strani nočejo sprijazniti z
..—.........—™1
«* O združitvi ni govora, saj so eni ščitili prelce v svojem
naravnem okolju, drugi so jih	g S s *
raje prenesli v zato specializira- \* t« 1 * ,7 -J
ne laboratorije, enim je bila bolj
pri srcu rast škodljivca, drugim
pa rast bora. Poleg tega ne gre	t'’> M ■ S
spregledati najpomembnejšega
dejstva: enim je bila všeč
rdeča, drugim pa bela barva ...	č.
končala?
Poznate vi kako društvo za zaščito borovih prelcev v zamejstvu?
Da pa ne bo basen brez poante ...
Verjamem, da je združevanje “različno mislečih” društev precej nemogoče. Potrebno pa je vedeti, ali je ovira različna metoda, mišljenje ali če je to “barvni okus”. Naj navedem primer?
Taborniška in skavtska organizacija sta si v bistvu precej sorodni, imata pa eno temeljno razliko: pojmovanje religioznosti kot drže, ki je pomembna za otrokov razvoj in vzgojo. Tu gre za temelje, ki jih ne moremo spodkopavati in zato bi bila združitev teh dveh organizaciji nemogoča, ker bi ena ali druga izgubila svojo specifiko.
Bolj me skrbi npr. dejstvo, da v eni in isti vasi et
v 1 ‘ ftl
■sij vsakdanja prizadevanja posameznikov, ki zastavljajo j ? y svoje moči in svoj čas za ' f dobrobit tega prostora in skupnosti. Ta trenutek pa najbrž zahteva še neko znatno učinkovitejše skupinsko
' _ K~, ^	“zdravilo”, v katerem bi se
zvarile sledeče sestavine: ’'■’“’’«-AS 9	“	- zvrhana mera kulture
življenja zaobsežena v skrbi, tudi gmotni, za sedanje in bodoče družine (npr. z ustanavljanjem zasebnih slovenskih otroških jasli, z organiziranjem službe za družinsko svetovanje, ipd.), v prizadevanju za čim boljše pogoje šolanja za mlade, predvsem na strokovni in univerzitetni ravni, v ovrednotenju vseživljenjskega izobraževanja za odrasle in, nenazadnje, v trajnem socialnem delovanju v prid ogroženih slojev in oseb s posebnimi potrebami;
-	pravšnji odmerek smisla za skupnost in zavesti pripadnosti, začinjen z narodnim ponosom, da bi naše vasi ne postale samo prenočišča, da bi nam besede “Slovenija”, “Slovenci” in “slovenstvo” ne povzročale alergičnih šokov, da bi vedeli vsaj, kdo in kaj smo, preden se gremo sožitja s sosedi druge/ih narodnosti;
-	mikroskopsko zagotovilo, da je, kljub različnim barvam in volilnim programom, vsem našim politikom, od krajevne preko deželne in vsedržavne, pa do evrop- c
in bolje uporabiti naša sredstva in energije!
Iz vsega navedenega naj torej strnem svoje razmišljanje: seveda moramo biti enotni - enotni v političnem nastopanju, a vsak naj v sebi ohrani svoje osebne lastnosti, kajti razlika v svetovnonazorskih gledanjih, v interesnih dejavnostih, enostavno v druženju s sebi enakimi ljudmi lahko predstavlja za manjšino samo obogatitev. Treba je torej stremeti po dialogu. Ampak ne po tistem dialogu, ki cilja samo k temu, kdo bo več dosegel, kdo se bo izkazal za boljšega, kdo bo znal ohraniti svoj stolček, kdo bo znal uveljaviti svoje. Tak dialog ne bo obrodil dobrih in sočnih sadov. Učimo se, vsi skupaj, konstruktivnega in odprtega dialoga, učimo se sodelovanja med sabo, učimo se drug od drugega in učimo se skupaj reševati probleme, ne problemov svojega vrtička, ampak probleme celotne skupnosti... vedno in vsekakor s prijaznim nasmehom na obrazu in s srcem, polnim prepričanja, da smo ena sama enotna mavrična skupnost, ki harmonično združuje široko paleto barv. “Kadar zahrope sivo / izdihuješ modrino / in ko te zagrinja piavo / se vzdigaš rdeče / in ko te požira rdeče / orumeniš / in ko te razjeda rumeno / ozelenevaš / v pisanih sragah obležiš/in na prsih/mavrični ščit.” (Alenka Rebula Tuta)
Jadranka Cergol
delujeta dva mešana pevska zbora. Kar pomeni DVOJNO število vaj, DVE zborovodji in posledično POL možnega števila pevcev in POL možne kvalitete.
Kaj sem zdaj povedal o bogastvu različnosti?
Le to, da je različnost bogastvo, če iz dveh polov (ali če hočemo iz dveh barv) stopimo EN skupni korak naprej in se medsebojno obogatimo. Če pa vleče vsak svoj konec vrvi v imenu hranitve trdnjav, ki danes ne obstajajo več, se bo zgodilo lahko najhujše.
Kaj pa z združevanjem?
Narava sama bo poskrbela, da bomo Slovenci v Italiji v bodoče prisiljeni imeti manj “dvojnikov”, ker nas enostavno ne bo dovolj.
Boleče, a nujno.
In pazite ...
Vse to zaradi tistega ločevanja v dve barvi, za katero se v imenu svoje generacije iskreno zahvaljujem vsem, ki so temu botrovali.
Vnaprejšnje čestitke, da ste s tem uničili bodočnost slovenske narodne skupnosti v Italiji. Čez petdeset let boste uživali sadove tega, kar ste sejali. Oz. kar ste izruvali.
To sporočilo je namenjeno samo tistim, ki jim različnost ni bila bogastvo, ampak povod za bojevanje.
dejansko združitvijo tudi na političnem področju - kar je po mojem mnenju bistveno važno ter primarno. Zamejci imamo samo eno politično stranko, to je Slovensko skupnost, ki nas predstavlja ter ščiti naše interese. Nekateri jo še vedno imajo za stranko “belih” in jo radi izpodrivajo s prizorišča dogajanj. Zakaj tu ne govorijo o premoščanju nevidnih pregrad in predsodkov? Prav pri zadnjih deželnih volitvah je stranka SSk podčrtala pomen skupnega nastopa, a s tem združevanjem se vsi Slovenci niso strinjali. Ali se nekateri bojijo večje moči tega političnega subjekta in da bi pri tem združevanju ne imeli tistega ugleda in odločilne moči, ki jo drugod imajo? Morda sem preveč polemičen, a žalostno ugotavljam, da je slika dogajanj prav ta.
Dejstvo je, da se pregrade v naših glavah ne bodo tako hitro zbrisale. Združevanja pa so pomembna in potrebna le v optiki zasledovanja skupnih ciljev. Ti morajo težiti k ohranitvi naših vrednot. Živimo v vedno bolj kaotičnem svetu, kjer je nešteto političnih pogledov ter struj. Krščanstvo pa je vrednota, ki ne bo izumrla, ki ni
labilna, in naše življenje - v tem primeru našo skupnost - moramo graditi na solidnih vrednotah, v katere marsikdo - tudi med mladimi - iskreno verjame.
Marjan Drufovka

ts i ske ravni skupna moralna zavezanost slovenstvu, ki jim omogoča, da po svoji vesti oporekajo strankarskim usmeritvam, če te niso v korist naše narodne skupnosti; sicer je to malodane utopično, zato bi lahko uvedli možnost političnega delovanja po načelu interesnega lobbyja - slovenskega v tem primeru -, vključno z javno in pisno predvolilno obvezo vseh kandidatov, ki bi radi iztržili svoj glas v naši skupnosti.
Morda bi se na ta način stanje našega narodnega telesa izboljšalo in bi iz tega resnično vzklila skupna želja po sodelovanju med raznimi sooblikovalci družbenega in kulturnega utripa. Ta želja bi lahko v doglednem času celo privedla do združevanja brez strahu pred obubožanjem in izgubo določenih vrednot, saj bi bila v osnovi vsega zavest o enakosti in enakopravnosti različnih duš, zavest, ki bi presegala umetne delitve, ki so jih v našo skupnost v preteklosti vnašali zunanji ideološki dejavniki.
Kdor pa vztraja pri “kirurških posegih” za združevanje “dvojčkov” na osnovi izključnega merila namembnosti denarnih sredstev in neke namišljene kvalitete na račun množičnosti, naj se zaveda, da bo na ta način ustvarjal samo... sirote!
David Bandelli
Niko Tul