GLASNIK DELOVNE SKUPNOSTI INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJU - LJUBLJANA paiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii | 1. JULIJ 1967 | | Št. 2 Letol j H H Dlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiinl Za večjo konkurenčnost na trgu: ZNIŽATI STROŠKE Imamo realne možnosti za znižanje večine stroškov — Manjši stroški Pomenijo možnost za znižanje prodajnih cen, s tem pa več elastičnosti v borbi s konkurenco ■»iiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiim......im | Spodbuden napredek Danes je v poslovanju podjetij čedalje manj »prostora« ** neekonomično in nerentabilno proizvodnjo ter neracionalno potrošnjo, kar vse je bilo značilno za gospodarjenje nekaj let pred reformo in, kot je znano, pogojeno z OKstenzlvnim večanjem proizvodnje in potrošnje in ‘►emisijskim* dinarjem. Tedaj smo bili seveda vajeni ocenjevati nspešnost poslovanja v pokazateljih ekstenzivne rasti proizvodnje. Podjetja so bila premalo stimulirana za ekono-niično in rentabilno gospodarjenje, družba je pretežni del ustvarjenega dohodka pobirala v obliki raznih prispevkov in puščala podjetjem relativno manjši del. V novih pogojih, ko se ^ne ne »zidajo« na bazi stroškov, ampak so bolj in "Olj rezultat ponudbe in Povpraševanja, pa se v čedalje večji meri pojavlja Problem stroškov proizvodnje. Cene morajo pokrivati dejanske stroške in nujno Potrebna sredstva za sklade. Podjetja so. torej prisiljena 8 čim manjšimi stroški dosegati čim večjo proizvodnjo. Znižanje stroškov omogoča večjo konkurenčnost ln povečanje sredstev za osebne dohodke in sklade, i^er je torej analiza in kon- trola stroškov nujen pogoj za uspešno poslovanje, si bomo v tem članku na kratko ogledali planirane stroške našega podjetja v letu 1967 ter skušali ugotoviti, kakšne so realne možnosti za znižanje posameznih vrst stroškov. Iz tabelarnega pregleda strukture stroškov, ki ga objavljamo na naslednji strani, vidimo, da je pri obeh temeljnih dejavnostih našega podjetja največji strošek v strukturi lastne cene reprodukcijski material: če bi uspeli znižati Tovarna regulacijskih armatur in aparatov z livarno — na Trati iz ptičje perspektive ta strošek za samo 1 odstotek, bi že dosegli letni prihranek 61 milijonov S-din. Ali pa tudi imamo realne možnosti za znižanje stroškov reprodukcijskega materiala? Res je, da je potrošnja =1 reprodukcijskega materiala S proporcionalni strošek, kar S pomeni, da se povečuje oz. || zmanjšuje vzporedno z ve- j Čanjem oz zmanjševanjem s obsega proizvodnje. Kljub S temu pa je mogoče doseči g znižanje tega stroška z fl zmanjšanjem odpadka pri H materialu. Znižanja pa ne g§ smemo iskati šele na pod- j ročju proizvodnje, ampak jg že ob sami nabavi. Važno fl je, kako kupujemo mate- S rial in izbiramo najcenejšo 1 nabavo, pri čemer pa ne jg mislimo samo na nabavno H ceno, ampak tudi na plačil- ig ne pogoje in transportne E stroške. Smatram, da bomo j morali prav na tem pod- . jj ročju iskati možnosti za §j znižanje stroškov. Nič manj • važen moment v prizadeva- M njih za znižanje stroškov m pa so seveda zaloge mate- fl (NADALJ. NA 2. STR.) Se drugii se uredniški odbor oglaša na tem uvodnem mestu v neposredni zvezi e Glasnikom. Iz razgovorov s člani kolektiva po izidu prve številke je bilo namreč čutiti, da mnogi še niso obveščeni o tem, v kakšnih pogojih časopis izhaja, komu in čemu je namenjen, kakšne prispevke potrebuje, kdo naj jih ‘napiše. Najprej ponavljamo: vse članke bomo prispevali sami člani naše delovne skupnosti, ker edino tako bomo čutili, da je časnik resnično naš,'da nas povezuje s skupnimi težavami in uspehi na svojih straneh. Res ima časopis uredniški odbor z glav-, nim in odgovornim urednikom (kakor po predpisih mora biti), toda ne zaradi tega, da bi uredniški odbor časopisa tudi »napisal«, kot ŠMiiiiiBimtmimiiiiiiiimttiiiHimmininfirmmiHiiiiiimiiHmmiTiiiimiiitiittmi morda kdo misli. Tudi je res, da je prva številka že mnogim, ki so se prej — bi rekli — sramežljivo branili kaj napisati z izgovori na novinarsko neizkušenost, »prebudila korajžo«: čeprav prispevki za to drugo številko sicer še niso ravno deževali, pa jih je bilo vendarle več, mnogo tudi čisto nenapovedanih, pa zelo aktualnih. Želimo, da bi bilo to sodelovanje še precej širše, kar bo Glasnik le še popestrilo. Kakšni naj bodo prispevki ? Predvsem naj se tičejo nas samih v tem ali onem oziru, zanimivi in aktualni naj bodo ter tudi — kratki (pri čemer mislimo na dolžino 1 do 3 tipkanih strani), le izjemoma daljši. To je razumlji- -vo: samo spomnimo se, da nas kot bralce dnev* nega časopisa mnogi bolj privleče , kratka, zanimiva informacija, kot pa dolgo razglablja- • nje o morda sicer važnih stvareh. Tudi fotografije v zvezi s. prispevki so dobrodošle. Vse prispevke pošljite glavnemu uredniku, za tretjo številko (dopusti so tu!), do okoli 20. julija. Tudi zadnja informacija najbrž ne bo odveč: z izjemo določenih prispevkov članov uredniškega odbora vse objavljene prispevke honoriramo. O višini honorarja za vsak članek posebej odloča uredniški odbor, ko oceni njegovo kakovost in avtorjev vloženi trud, in sicer v okvirih, določenih s ' pravilnikom, ki ga je sprejel CDS. Bistvene podatke o izhajanju Glasnika pa lahko najdete na zadnji strani v takoimenovani , ►fimpresiji«. Ali kaže uvesti službo ana Struktura jugoslovanskega trga je bila do nedavna odsev naglo razvijajočega se gospodarstva, ki zaradi znanih pomanjkljivosti ni bilo sposobno motivirati proizvajalcev, da bi iskali rešitev svojih finančnih problerrtbv pri sebi, ampak so se raje zatekali pred vrata razni/*< zvezah organov in tanit zahtevali »pravičnejšo« delitev ustvarjenega narodtiega dohodka. Z anketo, ki jo je pred tremi leti opravil in posltl Zveznemu izvršnemu svetu ljubljanski »Inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo«, je bilg npr. dokazano, da cene večstopenjsko obdavčenih proizvodov ne morejo biti tisto merilo, ki bi gospodarskim ■,organizacijam povedato, na serpa-forili katerih panog - sveti rdeča luč in na katerih zelena. Značilnost tržišča v Jugoslaviji se je namreč kazala prav v tem, da je bilo nabavljati material teže, kot prodajati izdelke in storitve. V trenutku, kp je usahnil glavni vir tega umetno ustvarjenega povpraševanja, namreč izdajanje. dodatnih količin denarja, pa so ponudniki na trgu naleteli na pojav, ki jih je vznemiril: police mnogih vrst blaga so se praznile precej počasneje, ali pa se sploh niso praznile, potrošnik je postal zahtevnejši tudi glede kvali- tete izdelkov in storitev. Ce je prej na trgu pogoje predpisovala ponudba, jih zdaj predpisuje povpraševanje, in če se je prej potrošnja prilagojevala proizvodnji, (O se zdaj tržni Odnosi postavili na glavo. Ta uvod je bil potreben . zaradi tega, da nepoučeni morda ne bi menili, da je SLUŽBA ANALIZE TRGA, o kateri danes mnogo slišimo in beremo, le modna kaprica. Prve korake fio ZNIZATI STROŠKE (NADALJ. s l. STR.) riala, in sicer titko zaradi vezave finačnih sredstev, kakor zaradi nekurantna-sti določenih vrst materija, ki ga moraroo kasneje prodajati po precej nižjjh cenah ali celo odpisati. Letos so . v prvem tromesečju predstavljale povprečne zaloge na ter ia la v vseh skladiščih podjetja vrednost 13.401.000 N-din, od tega v montažni dejavnosti 6330 tisoč N-din, v proizvodni dejavnosti pa 5.071.000 N-din. Samo za te zaloge moramo plačati letno cca. 938.000 novih dinarjev obresti. Res je, da so bili do nedavna tržni pogoji taki, (Ja so nas silili k nabavam materiala na zalogo, ker pogosto te ali one vrste materiala ni bilo mogoče dobiti. V bodoče pa se bomo morali prilagoditi novim pogojem in si prizadevati, da bomo zniževali zaloge reprodukcijskega materiala ter sproščali ta finančna sredstva za sodobnejšo mehanizacijo in kreditiranje kupcev, ki v čedalje večji meri zahtevajo daljše roke za plačilo računov. Finančna sredstva bomo torej morali usmerjati tja, kjer bodo učinkovitejša. DOSEČI BOLJŠE DOBAVNE POGOJE Visoke zaloge reprodukcijskega materiala skrivajo v sebi, kot smo že omenili, tudi nevarnost za razvrednotenje, saj mnoge vrste blaga sčasoma Izgube na vrednosti za ra (ji okvar ter oblikovne in tehnične zastarelosti. Zato mora biti naša nenehna skrb -t- in ne morda kampanjska akcija '— da bomo zaloge čim hitreje obračali in da bomo znali pravočasno plasirati na tržišče material, ki leži v skladiščih že dalj čase. In še to: ali ne bi bilo mogoče '.doseči pri dobaviteljih, da dostavljajo material' direktno na gradilišča po nalogih :našega podjetja?' Temu vprašanju je treba po- svetiti resno pozornost, ker bi tako lahko močno zmanjšali odvisne stroške za transport in manipulacijo z materialom ter bi imela ta prizadevanja odlofilen vpliv tudi ha samo višino zglog, kar zlasti veljh za montažno dejavnost! Kolikor že morda ne bomo povsem uspeli odpraviti vračanja nevgrajenega materiala z gradbišč, pa si dvoje neposrednih ciljev lahko zastavimo: • na gradilišča je treba dobavljati samo material tiste vrste in takih količin, ki so tam za montažo potrebne, v primeru sprememb p« je treba material čimprej vrniti v skladišče; • na področju proizvodnje velja naša skrb racionalnemu trošenju materiala in zmanjšanju odpadkov na neizogibni minimum. NEIZKORIŠCEI STROJI SO LE MRTEV KAPITAL Naslednji večji strošek v strukturi lastne cene predstavljajo osebni dohodki, terenski dodatki in nagrade vajencev, saj znašajo 34,86 odstotkov vseh stroškov podjetja. Prav gotovo ni naš namen zniževanje mase osebnih dohodkov, da bi na ta način prispevali k znižanju stroškov, Naš cilj mora biti znižanje osebnih dohodkov na enoto proizvoda, kar lahko dosežemo z racionalizacijo potrošnjo delovnega časa in večjo produktivnostjo dela: ta pa ni nujno rezultat p<-fizičnega in psihičnega napora, ampak racionalno organiziranega dela. K povečanju produktivnosti pu v veliki meri prispeva uporaba sodobnih strojev in naprav, vendar pod pogojem, da so polno Izkoriščeni, ker sicer predstavljajo le mrtev kapital. Zavedati se moramo, da pomeni vsaka neizkoriščena , naprava nepotrebno angažiranje finančnih sredstev, na katera moramo obračunavati- obrabnino! amortizacijo), zavarova- nje in obresti na vložena sredstva. Ne majhno vlogo pri povečanju produktivnosti igra tudi pravilna razporeditev zaposlenih na ustrezna delovna mesta, da se čim bolj izkoristi znanje ih sposobnost vsakega člana kolektiva. O STROŠKIH JE TREBA ODLOČATI PREUDARNO IN STRPNO Čeprav predstavljata do sedaj obravnavani vrsti stroškov za material in delo 85,22 odstotkov vseh stroškov, ne smemo zanemariti ostalih stroškov. Med temi stroški znašajo npr. izdatki za tuje storitve po delovnih nalogih 3,12 odstotkov in tudi za te veljajo nekatere ugotovitve, ki smo jih omenili pri stroških materiala, zlasti glede iskanja naju-) godnejših nabavnih pogojev. Iz leta v leto naraščajo stroški za plačilo obresti na kredite in poslovni sklad. To je posledica vedno večjih naložb v obratna in osnovna sredstva. K zmanjšanju teh stroškov bomo prispevali, če bomo skrbeli za čimhitreje obračanje reprodukcijskega materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov ob čim nižji nedovršeni proizvodnji. Važen element vezave obratnih sredstev so dolžniki, katerih število pa nam je v času, jtia- sti po znižanju bančnih kreditov V gospodarstvu, močno poraslo. Povečano angažiranje v terjatvah in povečane izdatke za plačane obresti s tem v zvezi bomo morali kriti z zaračunavanjem in izterjavo zamudnih obresti. Težiti pa moramo tudi za močnejšo rast [»slavnega sklada kot vira vseh poslovnih sredstev, ker na sklad plačujemo le 3,5 odstotno obrestno mero, na bančne kredite pa lmr 8 do 10 odstotkov obresti. .Seveda pa se najemanju bančnih kreditov ne bomo mogli v celoti izogniti. Ne smemo podcenjevati niti drugih stroškov, saj zrašajo v strukturi lastne cene podjetja kot celote 7,87 odstotkov. Stroškov pa ne smemo v nobenem primeru obravnavati samo s stališča trenutnih in neposrednih koristi, ampak jih moramo ocenjevati tudi v odnosu do bodočih in posrednih koristi: ta ugotovitev zlasti velja npr, za stroške razvojnega sektorja. Vsekakor pa je. treba obravnavati in odločati o vseh stroških podjetja odločno, vendar hkrati preudarno in strpno. tem področju so napravili Američani „ že pred drugo svetovno vojno, na evrop-skem kontinentu pa se je ta služba trdneje zasidrala šele. nekaj let po vojni. V nekaterih razvitih zahodnih državah delujejo na tem področju številne ustanove, ki izdajajo strokopne revije in pospešujejo razvoj te službe v podjetjih. NASA DRUŽBA podpira razvoj TEH SLUŽB Tudi v naši državi že imamo specializirane zavode, ki se ukvarjajo z vprašanji zasičenosti trga Z določenimi izdelki, perspektivami razvoja posameznih gospodarskih vej, kupno močjo prebivalstva, uvajanjem novih proizvodov V prodajo itd. Naša družba podpira razvoj teh služb* ker njihov pomen ni ozko podjetniški ampak splošno gospodarski. S tem, da podjetja s predhodnim proučevanjem domačega in tujega tržišča ugotove zahteve potrošnika (s potrošnikom mislimo tu vse od kupca v mlekarni do industrijskega velikana in »konverti-. bilnega« uvoznika našega blaga), ne zadovoljujejo le svojih ozkih interesov, ampak zmanjšujejo v celi družbi količino nepotrebnega dela. ki bi bilo sicer vloženo v take proizvode, za katere med kupci kasneje ne bi bilo zanimanja. NEPOGREŠLJIV KOMPAS V POSLOVANJU Napak mislijo tisti, ki sl zamišljajo službo analize trga le od danes do jutri. Znanost je tudi v ekonomski pedi že dosegla tako stopnjo, da lahko na podlagi zbranih podatkov precej natančno ugotovi gibanje v posameznih gospodarskih panogah za nekaj let vnaprej. Tudi mnoge naše gospodarske organizacije so že spoznale, da je služba raziskave trga nepogrešljiv r - ■ ■ ■ —■ - Vrst* etresker Zs »letno podj»t j* Monta«* Proisvsdnj* reprciuksljski e*'t#ri»l 61.559,767 * din ?0,J6 V <3,37 4 64,30 * tuj* storttv* po M obresti i* krscite la 3.615.(00 • . ./><;■*' s* 3,12* 2,71 * 6,96 * 1 poslovni skled/ 2.679,966 • •,.31 i 1,63 * 3,71 * terenski dodatki 2,567,210 • t,ni m 3,32 4 0,40 * »grede vajenceV 1,163,320 * o ,9ti 1.16 * 1,04 * aocrtlMCij* 1,776.037 1.66 * ... 1.79 * a, 25 * Oset ni dohodki 36.836,959 » lit 76 i 21,99 i 33,36 4 ostali sirotki 9,615.501 » _ 7.67 i 5.05 * 10,00 4 i 122,235.620 * din 100,- .* . ICO,- * 300,- 4 r~' J - r . ' liže trga ? kompas poslovanja in so mnoge že uvedle to službo, zlasti še velika podjetja. Se tako dobra organizacija dela in še takšen napor Proizvajalcev je namreč povsem brez haska, če prodajna služba ne zagotovi izbirčnemu trgu tistega, kar on v pogojih stabilne valute povsem upratričeno zahteva, in sicer zagotovi °b pravem času: finančna sredstva ne čakajo, ampak odtečejo tja, kjer so kupčevo željo pričakovali in imeli predvideno v svojem Programu. Obveščenost o trgu in njegovih zahtevah je za gospodarske organizacije prav tako nujna, kot poznavanje delovne zmogljivosti strojev in ljudi, ki naj ustvarjajo tiste dobrine, katere trg v danem trenutku zahteva. Smatram, da mora tudi naše podjetje pohiteti z uvedbo službe analize trga, če si hoče na trgu, kjer vse bolj primanjkuje finančnih sredstev, zagotoviti naklonjenost. Tudi drugi ne čakajo! M. M. UKREPI V TOVARNI ELEKTRONAPRAV Uvajanje serijske proizvodnje Tovarna električnih naprav (TEN) je glede na svoj proizvodni program In na razvitost elektroindustrije v Jugoslaviji v svojstvenem položaju. Proizvodnjo elektro aparatov in naprav spremlja namreč že nekaj let nazaj izredna konkurenca. Lani je bila bruto realizacija TEN 18,800.000,COO N-din, od tega na področju šibkega toka (skoraj izključno serijska proizvodnja) 5,450.000, 00 N-din in na področju jakega toka 13,350.000,00 N-din (individualna naročila 10.520 tisoč N-din — serijska proizvodnja 2,830.000,00 N-din). Iz razmerja zadnjih dveh Številk v škodo serijske proizvodnje izhaja velik del Problemov TEN. Zato je nujno jakotočni del TEN s 170 delavci preusmeriti v serijsko ali polserijsko proizvodnjo, saj je povpraševanje po stikalnih pultih in omarah, ki predstavljajo večino individualne proizvodnje, v najtesnejši zvezi z zmanjšanjem investicij v industriji. Ugotavljamo, da pri akvi-siciji naročnikov nimamo zadostne dokumentacije, da bi se primemo predstavili investitorjem. Sicer nam kupci ne odrekajo priznanj glede kvalitete in ličnosti naših izdelkov, toda s tem v korak gredo visoke, nekonkurenčne cene. Razen teh karakterističnih težav nastopa še vrsta malih, tako kratki roki, pomanjkanje kvalitetnih elementov, posledica tega pa so visoki režijski stroški. V TEN smo se odločili za Vrsto ukrepov, da odpravimo ali zmanjšamo opisane največje probleme: • pričeti Je treba e serijske proizvodnjo la razvijanjem artiklov, ki jih je Izbral »Programski svet«. 4 sestaviti je treba večletni program tovarne v prid serijskih izdelkov; • izdelati je treba prospekte in kataloge, zlasti za stikalne omare, pulte in vozlišča kot pomoč pri projektiranju, da bodo naši izdelki določeni že v projektih kot standardizirani v pelserijskl izdelavi; • ojačiti propagandno službo z izdelavo foto-katalogov že izdelanih in montiranih proizvodov: • ojačiti predstavništvo podjetja v Beogradu zaradi prodaje izdelkov IMP v južnem delu države; • povečati izvoz in kooperacijo z inozemskimi tvrdkami. Naštete ukrepe je treba izvajati po določenem programu. Mislimo, da bomo ob sodelovanju * drugimi obrati podjetja uspešno prebredli trenutne težave. PRODAJNA SLUŽBA MONTAŽE V NOVIH POGOJIH Spremenjeno nastopanje na tržišču Spremenjeni pogoji prodaje montažnih storitev našega podjetja zaradi velikega zmanjšanja investicijskih gradenj in zmanjšanega vlaganja sredstev v novogradnje so osnovni problemi, ki jih mora prodaj-' na služba upoštevati pri svojem delu. Kljub zmanjšanemu obsegu investiranja pa nam je uspelo do konca maja prodati naslednje letne kapacitete obratov: CKV Ljubljana 80% Koper 85 •/• Maribor 85«/. Elektromontaža 92 •/• Doseženi rezultati so sicer ugodni, vendar niso realno merilo, saj je znano, da je naše gospodarstvo kot celota po reformi zelo dinamično. Medtem ko pri prodaji montažnih del obrata CKV Ljubljana do sedaj ni bilo problemov, je povpraševanje po teh uslugah v letošnjem letu upadlo glede na manjši obseg graditve investicijskih objektov. Za obrat Elektromontaža so pogoji prodaje ugodnejši. Vsekakor moramo vzroke za ta gibanja iskati v odločitvah investitorjev, ki sedaj vlagajo večja sredstva v rekonstrukcije in modernizacije. Ugotavljamo, da postaja plasman naših kapacitet na tržišču vsak dan težji, temu pa je potrebno prilagoditi tudi naše nastopanje na tržišču. Vsekakor so minili časi, ko so naročniki sami prihajali v podjetje s prošnjami, naj prevzamemo novo delo. Potrebno bo vložiti še mnogo truda, da bomo zmogli vse napore v prilagajanju novim pogojem na trgu. Prodajno-tehnična služba je vsekakor opravičila pričakovanja In potrdila potrebo po svojem obstoju. Vse več investitorjev namreč zahteva, naj že ponudba obsega vse stroške, ki bodo nastali pri izvajanju del, mnogi zahtevajo celo fiksno ponudbo s ceno »na ključ«. Cimprej bo treba prodajno-tehnično službo Se okrepiti, da bomo lahko ugodili opisanim zahtevam naročnikov. Vzporedno z vsakoletnim povečanjem bruto-realizaci-je, s povečano konkurenco na tržišču in potrebo po izdelavi vse bolj preciznih ponudb se je tudi obseg dela v kalkulacijah znatno povečal. Vsako leto se zmanjšuje procent realizacije iz-" delanih ponudb in čeprav je to padanje pri nas sedaj še malenkostno, lahko z_go-tovostjo računamo, da bo vsako leto večje. Uspešnega plasmaja naših izdelkov in storitev pa ne more zagotoviti prodajna služba sama, temveč morajo pri tem sodelovati tudi obrati, predvsem z naslednjimi elementi: — doseči večji efekt dela, — obdržati oz. povečati kvaliteto del, — obdržati pogodbeno določene roke. Ta prizadevanja naj bi vsekakor pripomogla k znižanju cene naših storitev, hkrati pa bi s tem pridobili še boljše reference glede kvalitete in solidnosti, vsa to pa bo v bodoče bistvenega pomena pri odločitvah investitorjev glede oddaje del. Res je mnogokrat pogodbeni rok zelo kratek in ga je težko izpolniti, vendar morajo obrati upoštevati, da investitor običajno že pri razpisu novih del določi rok izvedbe, s čimer postavi Izvajalca pred alternativo: ali naj delo s tako določenim rokom sprejme, ali pa ga sploh odkloni. Pri tem tudi konkurenca ne stoji ob strani, ampak skuša pridobiti delo tako, da nudi investitorju kar največje ugodnosti. Jasno je, da je investitorjem tak položaj po godu, še posebno ker Investirajo sedaj več iz lastnih sredstev in manj iz kreditov ter sta zato zanje cena in rok izredno pomembna elementa. Opisane težnje investitorjev občutimo najbolj pri izgradnji stanovanjskih in turističnih objektov in nam zlasti manjša podjetja na tem področju najhuje konkurirajo tako glede cene kakor tudi glede rokov izvedbe. K. M. KAPACITETE TOVARNE NA TRATI SO IZKORIŠČENE Opravi- čene investi- cije Zaključni račun za preteklo leto sicer na prvi pogled ni pokazal posebno dobrih rezultatov tovarne Trata, toda kdor globlje pozna položaj in razmere, itna o tem nekoliko drugačno mišljenje. Kolektiv tovarne, ki se je že dalj časa zavedal, da mora postati bolj konkurenčen na tržišču, je v sodelovanju z razvojnim oddelkom podjetja pričel razširjati proizvodni program. Med novimi proizvodi so najpomembnejši brez-šumne obtočne črpalke, motorni pogoni in Osvojitev teh artiklov pa ni bila niti i • poceni. Ce upoštevamo, da je znašala lanska realizacije tovarne 1,7 milijard S-din in da je kolektiv od tega Izločil nad 60.000.000 S-din samo za orodja, potem lahko ugotovimo, da je bila investicija precejšnja in je vplivala tudi na zmanjšanje čistega dohodka. Taki p(> slovni politiki pa gre na drugi strani zasluga, da so kapacitete tovarne polno zasedene in je računati, da tudi v bližnji prihodnosti ne bo slabše. Oglejmo si nekoliko podrobneje zasedenost proizvodnih kapacitet po posameznih dejavnostih tovarne. SERIJSKA PROIZVODNJA je polno zasedena za tretji kvartal in deloma že za četrti kvartal 1967, tako da za letos ne bo treba iskati novih naročil. Na tem področju so problematični dobavni roki in bo treba najti rešitev v kooperaciji; prvi" pozitivni rezultati so se že pokazali. Vedno večje težave nastajajo pri dobavi elektromotorjev. Pri proizvodnji temperaturnih regulatorjev pa smo deloma še vedno navezani na uvoz specialnih termostatov. IZVENSBBIJSKA PROIZVODNJA, kjer gre pretežno za plo-čevinarno, je zasedena za tretji kvartal in imamo že nekaj naročil za četrti kvartal. Problemi so pri dobavi pločevine najustreznejših dimenzij, kar je v tej de- (NADALJ. NA 4. STR4 OPRAVIČENE INVESTICIJE moSki (NAUALJ. S 3. STR.) javnosti osnovni pogoj za ceneno in kvalitetno delo. KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA se sicer ne more pohvaliti s polno zasedenostjo, l vendar intenzivno delamo na pridobivanju novih naročnikov. Delavci te delavnice šo se v zadnjih Jetih močno uveljavili pri '"proizvodnji hmeljarskih napraV. MAVČNA DELAVNICA je polno zasedena in imamo resne skrbi, kako bomo uspeli vsa naročila pravočasno izpolniti, čeprav teče delo v treh izmenah in smo izdelali še eno sušilno peč. LIVARNA ima zmogljivosti za četrti kvartal že precej zasedene. V drugi polovici leta prev- ladujejo individualna naročila stalnih kupcev. Najmočnejši kupec je brez dvoma matična tovarna, ki bo letos predelala 400 ton kvalitetnega sivega liva. Razen za zahtevne! odlitke strojnega liva, razne armature in liv za toplotno tehniko, je v zadnjem času opazno več-je zanimanje kupcev za manj zahtevni komercialni liv: tu prevladujejejo naročila kanalskega liva in smo zato na tem področju razširili svoj proizvodni program in so se investicije, ki smo jih vložili, v določeni meri že obrestovale. Ker smo uspeli skleniti pogodbo za dobavo uvoženega sivega surovega železa, ki je za četrtino cenejši od domačega, za vse letošnje potrebe, si tudi na tem področju obetamo boljši dohodek. V. M. Z DRUGE SEJE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA Skrbneje gospodarimo z osnovnimi sredstvi? 1 : ’ ~ n . • • • ■ Stanje prevzetih del sicer zadovoljivo, odločni ukrepi pa so kljub temu na mestu — Poskusna doba za dokončen prehod na skrajšani tednik podaljšana — Odobrena dotacija za športne igre gradbincev LJUBLJANA, 26. junija — Na svoji današnji seji, drugi v tekočem mandatnem obdobju, je centralni delavski svet najpreje razpravljal o stanju prevzetih del po že sklenjenih pogodbah. To stanje je tako v montažni kot tudi v proizvodni dejavnosti za sedaj zadovoljivo ter so posamezni obrati z delom zasedeni v razmerju, ki je deloma celo ugodnejše, kot je bilo v istem času lani. Kljub temu pa je CDS sprejel sklep,' da je glede na vedno večjo konkurenco na tržišču začeti ukrepe, ki bodo zagotovili boljšo organizacijo’ in boljšo kvaliteto dela ter zlasti tudi znižanje zalog v skladiščih in na gradbiščih, da bomo na ta način lahko uspešneje nastopali na tržišču. Člani CDS so v nadaljnji razpravi ugotovili, da je tudi trenutno stanje naših obveznosti do dobaviteljev na eni farani In terjatev do dolžnikov na drugi strani mogoče smatrati za zadovoljivo. Izdelani plan stroškov poslovanja za tekoče leto in rebalans plana bruto realizacije — o obeh so predhodno razpravljali in. ju sprejeli vsi obratni delavski sveti — je CDS sprejel in potrdil. Konec junija sicer poteče šestmesečna poskusna doba za ugotovitev rezultatov 42-urnega delovnega tedna, pokazatelji za ta čas ugod-Kljub temu, da so bistveni ni,- pa je centralni delavski svet sprejel sklep, da se poizkusna doba podaljša še za naslednje tri mesece; medtem bo namreč izdelan polletni obračun poslovanja podjetja na podlagi katerega bo šele mogoče dokonč- no ugotoviti, ali je podjetje dpcela sposobne za končni prehod na 42-urni delovni teden. V naslednjih treh mesecih bo torej na naprej , vejjal isti poskusni režim, kot dosedaj in bodo prosti dnevi razporejeni takole: • v juliju; ponedeljek 3. 7. in soboti 8. 7. in 15. 7; • v avgustu: sobote 5. 8.. 12. r 8., in 19. 8. j a v septembru: sobote 2. 9„ e. 9. in 16. 9. Centralna komisija za odpis In prodajo osnovnih sredstev Je CDS s pismenim poročilom opozorila na to, da obrati neracionalno nabavljajo in trosijo cenovna, sredstva; predvsem velja to za pollovorne avtbmo. • bile — kombije. Komisija je namreč ugotovila, da so nekateri kombiji popolnoma Iztrošeni že po 50.000 do 100.000 kilometrih vožnje ln jih je treba odprodati za nizko ceno. izred- 1900 že 2[ 1901 1902 - 1903 | 1904 1905 1906 jf 1907 \> «r 1906 > 3 1909 «r 1910 1911 1? 1912 \> 13 f 1913 ' c| 1914 h el 1915 7) 1916 1917 1 \1 5 J 1916 12 H 1919 u sl 1920 A 1921 16 *r 1922 [7* 1923 (5 r7| ■' 1924 jS 1925 U 1926 J 7 1927 |5 1926 1 5 1929 1930 |*> 1931 f? 1932 I9 1933 [j 1934 ”"1» 1935 llf 1936 \11 n37 1936 / 1939 1940 Hi 1941 1942 1943 1944 I 7 1945 17 1946 [7 1947 J9 1946 J« 1949 1950 VŽZ/EL 1951 ' 1952 | ■ i i i i i i i ■ i i i i i i i i i ■ i • 1 bo w ko ix oo ni ioo 90 eo n «o Opomba : \toj*nci šo prikazom na irotiranom dolu diagrama I i I 1 I I I • 1 1 1 50 <0 30 20 » e I I I I I • I 0 10 20 30 lll<> 40 «0 « 5t«* */to joposlinil Staryt 6 oohlo 1967 ŠHw*> zapoaltnJh 2197 zoposltnlh no veliko razliko, ki tako nastane med knjižno vrednostjo in prodajno ceno, pa je treba pokriti s sredstvi iz rezervnega sklada. Zgradi tako neskrbnega ravnanja z avtomobili, včasih kar izrazito malomarnega odnosa, je cena prevoženega kilometra preko vsake mere visoka. Zato je CDS sklenit: — obrati naj takoj ugotovijo vzroke za tako slabo gospodarjenje z osnovnimi sredstvi in osebe, ki so odgovorne za že nastalo škodo; — o nabavi novih vozil bo sklepal izključno CDS na podlagi obrazloženih predlogov obratov: — vgj tovorni avtomobili in kombiji morajo odslej imeti na vidnem mestu oznako firme. Na podlagi obširnega poročila je CDS potrdil program dela razvojnega Oddelka, prav tako pa tudi plan stroškov za razvojno delo. Na. prošnjo sindikalne podružnice podjetja je CDS odobril v zvezi s pripravami za športne igre gradbincev dotacijo v višini 10.000 N-din. Ta denar bo sindikalna podružnica porabila predvsem za nakup potrebnih športnih rekvizitov. za plačilo najemnine za športna igrišča, potrebna za priprave naših ekip in vse stroške, ki boder nastali našim predstavnikom v zvezi s samo izvedbo iger. Končno je CDS na pred tog upravnega odborp imenoval pripravljalni odbor za pripravo . proslave 20-letnice obstoja podjetja, fcl bo deloval v sestavi: Brajer Dominik, Štraus Lojze, Kosi Alojz, Stepančič Edvin, Kovačič Adolf, predstavnik sindikalne organizacije in direktorji obratov. Starostna lestvica zaposlenih nam lahko odkrije marsikatero zanimivost. Ce žrtvujemo nekaj minut in si jo temeljiteje ogledamo, lahko brž ugotovimo, da je IMP po povprečju starosti vseh zaposlenih delavcev razmeroma zelo mlado podjetje. Ce pripomnimo Še, da lestvica ne računa z delavci, ki so na odsluženju kadrovskega roka v JLA, in ki jih bomo po njihovi vrnitvi zopet sprejeli medse (to smo že po zakonu dolini storiti!), potem je s tem gornja osnovna ugotovitev le le bolj podkrepljena. Ta ugotovitev pa prinaša s seboj mnogo nadaljnjih možnih zaključkov glede na strukturo članstva delovne skupnosti. Predvsem: podjetje je po svojem starostnem sestava Izredno dobro ln zlasti perspektivno zasedeno, pri tem mislimo zlasti tudi na sledeča obdobja in na razmah dejavnosti podjetja. Zaradi znanih specifičnosti montažno proizvodnega delovnega procesa je popolnoma razumljivo, da je v podjetju daleč pretežno zaposlena moška delovna sila. žene so v veliki manjšini in razporejene skoraj izključno v posrednih službah in administraciji. Nesorazmerje moške ln ženske delovne sile pa seveda ne pomeni nobenega problema In bo to razmerje skoraj gotovo ostalo nespremenjeno tudi v bodoče. Mnogo pomembnejša pa Je številčna grupacija moških 5 glede na njihovo starost. Tu pa obstoje pozornosti vredne razlike na področjih izobraževanja, stanovanjskih in življenjskih pogojev, zasddbe delovnih mest, osebnih dohodkov, oddaljenosti od doma do delovnega mesta in medsebojnih odnosov." O teh razlikah pa nameravamo razmišljati v eni izmed prihodnjih številk »Glasnika«. Na volitvah, ki so bile 29. aprila letos, Je bila Izvoljena polovica članov centralnega delavskega sveta In obratnih delavskih svetov za mandatno dobo dveh let. Delavski sveti so nato na svojih prvih sejah Izvolili predsednike in stalne komisije, centralni delavski svet pa Je Izvolil tndi nov upravni odbor podjetja za mandatno dobo enega leta. Objavljamo pregled sestave organov upravljanja, ki bo veljala do novih volitev v aprila prihodnjega leta. Centralni delavski svet Člani, ki so bili izvoljeni 2e v preteklem letu ln njihov mandat traja do prihodnjih volitev; 1. Bitenc Ivan, CKV Ljubljana 2. Brajer Alojz, CKV Ljubljana 3. Strucelj Tone, CKV Ljubljana 4. Preglej Stefan, CKV Ljubljana 5. Sirk Martin, CKV Ljubljana 0. .Jančar Avgust, Maribor 7. Murgel Ivan, Maribor 8. Ekart ing. Mirko, Maribor 8. Brale ' -tilnik, Etek-tromontaža 10. Marin,. ..ril, ElekTro-mdntaža 11. Canžek Pavle. Elektro-montaža 12. Kucler Peter, Elektro- montaža 13. Skale Ivan, Elektromon-taža 14. Štampfel Ivan, Tovarna elektrona',! 15. Golob Franc, Tovarna elektronaprav 16. Brod Leopold, Tovarna elektronaprav 17. Svetek Jože, Trata 18. Kastelic Ronert, Trata 19. Zavodnik Anton, Trata 20. Kaftlln Alojz, skupne službe 20. Valant Fani, skupne službe Za predsednika centralnega delavskega sveta je bil na prvi seji ponovno izvoljen Brajer Dominik, za njegovega namestnika pa Bitenc Ivan. Upravni odbor je centralni delavski svet tudi izvolil na prvi seji v sestavi: Člani upravnega odbora: 1. Štrus Alojz, CKV Ljubljana 2. Rozman Janez, CKV Ljubljana 3. Ekart Ing. Mirko, Maribor 4. Germani# Silvo, Koper 5. Martinc Ciril, Elektro- montaža m 0. Kovačič Adolf, Elektro-montaža 7. Štampfel Ivan, TEN 8. Mendiževec Valentin, Trata 9. Grom Ing. Rado, Projekt 10. Slanovec ing. Aleksander, skupne službe Namestniki članov upravnega odbora: 1. Troha Dušan, CKV s Ljubljana 2. Didovič Josip, CKV Ljubljana 3. Murgelj Ivan, Maribor 4. Požek Jože, Koper 5. Gradišek Anton, Elek-tromontaža 6. Videnič Marko, Elek-tromontaža 7. Ilovar Ivan, TEN 8. Avžlahar Pavle, Trata 9. Havliček ing, Ljubo, Projekt 10. Perko Adam, skupne službe Predsednik upravnega odbora je Štrus Alojz. Centralne komisije Komisija za delovna razmerja 1. Mestinšek Dušan, TEN predsednik ± Košir Marjan, CKV Ljubljana 3. Gabrič Jernej, Elektro-montaža 4. Foršnarič And ra, skupne službe 5. UdovČ Vinko, Trata 6. Valenčič Zorko, zastopnik sindikata Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Hribar Janez, Trata predsednik 2. Koželj Miro, Elektro-montaža 3. Kokalj Janez. CKV Ljub. ljana 4. Oven Anton, TEN 9. Hrvatih ing. Jože, skupne službe 6. Koželj Miro, zastopnik sindikata Komisija za varstvo pri delu 1. Pančur Anton, Trata predsednik 2. Kalan Janez, Elektro- tiiontaza 3. Sirk Martin, CKV Ljub-i ljana 4. Drnovšek Ludvik, TEN 5. tirženjak Slavko, Trata Predsedniki obratnih komisij Komisija za osebne dohodke 1. Martinc Ciril, Eiektro-montaža — predsednik 2. Remec Aleksander, skupne službe 3. Rozman Janez, CKV Ljubljana 4. Vrhovec Stane, TEN 5. Per Karlo, Trata 6. Dražumerič Miro, zastopnik sindikata Predsedniki obratnih komisij: Komisija za družbeni standard In stanovanjske zadeve 1. Preglej Stefan, CKV Ljubljana — predsednik 2. Dražumerič Adolf, Elek-tromontaža 3. Suen Janko, TEN 4. Rus Ivan, Trata 5. Weiss Jože, skupne službe ( j i-»» . 6. Stefančič Jelka, zastopnik sindikata Komisija za strokovno izobraževanje in štipendije 1. Zima ing. Anton, CKV Ljubljana -- predsednik 2. Cemfernjak Franc, skupne službe 3. Mal ing. Vojan, skupne ^službe 4. Kumše ing. Franc, Elek-tromontaža 5. Turk ing. Miioš. Projekt Člani, ki so bili izvoljeni na letošnjih volitvah iri traja njihov mandat dve leti: 1. Prijatelj Alojz, CKV Ljubljana 2. Štrus Alojz, CKV Ljubljana 3. Troha Dušan, CKV Ljubljana 4. Kužnik Jože, CKV Ljubljana 5. Ulčar Julijana, Maribor 6. Vodenik Ferdo, Maribor 7. Gladovič Ivo, Koper 8. Gradišek Anton, Elek-tromontaža 9. Kovačič Adolf, Elektro-montaža 10. Oplotnik Polde, Elek-tromontaža 11. Miklavčič Jože, Elek-tromontaža 12. Vrhovec Stane, Tovarna elektronaprav 13. Lovrenčič Jože, Tovarna elektronaprav 14. Mestinšek Dušan, Tovarna elektronaprav 15. Hribar Janez, Trata 16. Per Karlo, Trata 17. Kovač Jem6j, Trata 18. Mendiževec Valentin, ^rata m * « $ SMilsKiii 18. Krajc ing. Milan, Projekt Stanovanjsko naselje v Mariboru s šestimi desetnadstropnimi stolpnicami, za katero je naše podjetje projektiralo ln izvedlo vrsto zahtevnih instalacij 6. Mazovec Lado, Trata 7. Povše Ivo, TEN Komisija za razhodovanje in odprodajo osnovnih sredstev 1. Kamin Alojz, skupne službe — predsednik 2. Cemernjak Franc, skup. ne službe 3. Kplbezen Stanko, skupne službe 4. Mihelčič ing. Janez, ElektroHiontaža Obrat CKV Lriibljuna OBRATNI I DELAVSKI SVET Člani izvoljeni v letu 1966: 1. Primc Anton 2. Osredkar Stane 3. Prijatelj Alojz 4. Brajer Janez 5. Remih Marjan 6. Maček Valentin 7. Rejc Bogdan 8. Ocepek Janez 9. Pettauer Janez 10. Troha Dušan 11. Trkov Viktor 12. Siler Sašo 13. Strmole Rajko Novi člani: 1. Košir Vinko 2. Oblak Vinko 3. Božič Franc 4. Gruden Tomaž 5. Širca Marjan' 6. Vrhunc Milan 7. Kužnik Jože 8. Maver Alojz 9. Sturm Anton 10. Begelj Jože 11. Bukovec Svečko 12. Štefe Jože Predsednik ODS je Prime Anton. Komisija za delovna razmerja 1. Košir Marjan predsednik :i 2. Tratnik Vinko 3. Kovač Jože Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Osredkar Stane predsednik , 2. Kregar JUstin / 3. Kokalj Janez ' Komisija za osebne dohodke 1. Troha Dušan predsednik 2. Rozman Janez 3. Rejc Bogdan 4. Pančur Stane 5. Didovič Josip 6. Tomažič Ivan 7. Gruden Tomaž 8. Prijatelj Alojz Komisija za varstvo pri delu 1. Štrus Alojz predsednik !:\ 2. Sirk' Martin 3. Slabanja Janez Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Kužnik Jože predsednik 2. Preglej Stefan 3. Rejc Bogdan 4. Slabanja Janez 5. Remih Marjan (Nadaljevanje na 6. abrj Nova sestava 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. (NADALJ. S 5. STR.) Komisija za norme 1. Primc Anton predsednik 2. Sirca Marjan 3. Zupan Marjan 4. Pančur Stane 5. Jokič Anica 6. Hrovat Ivan Obrat UKV Maribor OBRATNI DELAVSKI SVET Člani izvoljeni v letu 1968 1. Krampi Jože Rotner Artur Cafuta Oto Muršič Franc Vake Stanislava Ceršak ing. Rudi Tili Franc Zupančič Jože Padušek Vinko Novi člani 1. štumberger Ivan 2. Kovač Martin 3. Barvir Marjan 4. Kučej ing. Roman 5. Kvas Filip , 6. Dratšnajder Stanko 7. Drajzibner Štefan 8. Dokl Feliks 9. Vrbljač Franc Predsednik ODS je Krampi Jože. Komisija za delovna razmerja 1. Barvir Marjan predsednik • ‘ 2. Ekart ing. Mirko. ». 3. Rebernik Anton 4. Kirbiš Anton 5. Mejač Marcel Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Lešnik Franc predsednik -V 2. Muršič Franc 3. Žirovnik Vlado 4. Vide ing. Jože 5. Dratšnajder Stanko Komisija za osebne dohodke 1. Murgelj Ivan predsednik Jakopeč Franc Dratšnajder Stanko Vodenik Ferde Dokl Feliks Komisija za varstvo pri delu 1. Kučej ing. Roman predsednik 2. Božič Jože 3. Planinšek Roman Lorenčič Ivan Hat Vili Komisija za osnovna sredstva Dremelj Anton predsednik Ulčar Julijana Fujs Franc Božič Jože Kosmačin Rudi Komisija za odpis nekurantnega blaga 1. Krampi Jože predsednik 2. Zupan Rado ' 3. Fujs Franc 4. Kosmačin Rudi 8. Barvir Marjan *' 4-e«i 2. 3. 4. 5. 4. 5. 2. 3. 4. 5. Komisija za norme 1. Kosmačin Rudi predsednik 2. Planinšek Roman 3. Dratšnajder Stanko 4. Muršič Franc 5. Dokl Feliks Obrat Koper OBRATNI DELAVSKI SVET Člani izvoljeni v letu 1966: 1. Germanis Silvo 2. Miklavčič Pavle 3. Fožek Jože 4. Jordan Jože 9. Barbarič Aldo Novi člani: 1. Čurin Vinko 2. Marinac Zvezdan 3. Paliska Mirko 4. Priča Nikola Predsednik ODS je German is Silvo. Komisija za delovna razmerja 1. Jugovič Ivan predsednik 2. Kumar Sebastjan 3. Ražman Vilma M ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti In izrekanje ukrepov 1. Zupan Vinko predsednik 2. Miklavčič Pavle 3. Dekleva Miro Komisija za osebne dohodke 1. Rožman Zvone predsednik 2. Jugovič Ivan 3. Kumar Sebastjan 4. Habjan Jože -- 5. Jordan Dragica Komisija za varstvo pri delu 1. Reasner Stane predsednik 2. Barbarič Aldo 3. Zupan Vinko Komisija za izobraževanje in štipendije 1. Štrkalj Branko predsednik 2. Rožman Zvone 3. Gladovič Ivo Komisija za razhodovanje in prodajo osnovnih sredstev 1. Požek Jože predsednik 2. Kocjan Vili 3. Habjan Jože Komisija za "družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Čurin Vinko predsednik 2. Kocjan Vili 3. Žboggr Igaric' Komisija za norme in akorde 1. Jordan Jože , predsednik 2. Zupan Vinko 3. Gladovič Ivo Obrat Elek-tromontaža OBRATNI DELAVSKI SVET Člani izvoljeni v letu 1966: 1. Brajer Dominik 2. Kalan Janez 3. Perme Jože 4. Bolta Franc 5. Canžek Pavel 8. Dolenc Janez 7. Mihelčič Milan - 8. Erjavec Franc 9. Valant Jože 1Q. Lah Anton " 11. Trček Cveto 12. Jakopič Anton 13. Zupančič Anton Novi člani: '1. Gradišek Anton 2. Jurca Anton 3. Kovačič Adolf 4. Glavič Ivan 5. Močnik Peter 6. Miklavčič Jože 7. Žgajner Janez • 8. Marinko Ignac 9. Oplotnik Polde 10. Sotler Marjan 11. Videnič Marko 12. Lukaček Ivan Predsednik ODS je Gradišek Anton. Komisija za delovna razmerja 1. Kalan Janez predsednik 2. Valenčič Zorko 3. Žakelj Anton 4. Knez Henrik 5. Zupančič Anton 6. Jurca Anton 7. Canžek Pavel Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Tomažin Milan predsednik 2. Gabrič Jernej 3. Valant Jože >4. Osredkar Marjan 5. Mihelčič Milan 6. Trček Cveto 7. Koželj Miro Komisija za osebne dohodke 1. Kovačič Adolf ' F predsednik 2. Jurca' Anton 3. Glavič Janko 4. Martinc CSril 5. Tomažin Milan 6. Močnik Peter 7. Miklavčič Jože ." ■ Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Gradišek Anton • Predsednik ,3» 2. Dražunaerič Adolf 3. Canžek Pavel 4. Lah Anton 5. Martinc Ciril 6. Bolta Franc 7. Lukaček Ivan Komisija za varstvo pri 1. Glavič Ivan predsednik Videnič Marko Perme Vlado Grčar Franc Sotlar Marjan Ahčan Marjan Perme Jože '■* -Komisija za odpis nekurantnega materiala in orodja 1. Brajer Dominik predsednik Martinc Ciril Koželj Miro Matos Franc Nagode ing. Janez Ahčan Marjan Mihelčič ing. Janez Komisija za norme in akorde 1. Jurca Anton predsednik 2. Tomažin Milan < 3. Lovše Milan 4. Gabrič Jernej 5. Turman Stane 6. Kucler Peter * 7. Valenčič 'Zorko '..M-ak: delu 2. 3. 4. 5. 6. 7; 2. 3. 4. 5. 6. 7. upravljanja IMP regulacijskih armatur Tovarna elektrona prav OBRATNI j, DELAVSKI SVET Člani Izvoljeni v letu 1966: 1. Maček ing. Matjaž 2. Gartner Ladis 3. Setnikar Vinko 4. Celija Ivan 5. Marcina Pavel 6. Polanc Stane 7. Valič Milan 8. Luši n Rožca 9. Pekolj Alojz 10. Tomšič Leopold Novi člani: 1. Golob Franci 2. Stampfel Ivan 3. Šubic Jože 4. Petek Janez 5. Ilovar Ivan 6. Oven Anton 7. Janežič Jože 8. Lavrič Marjan 9. Šuen Janko 10. Arh Martin Predsednik ODS je Maček ing. Matjaž. Komisija za delovna razmerja 1. Marcina Pavel predsednik •• 's' 2. Prošek Vika 3. Javornik Janez 4. Vidergar Martin 5. Jeločnik Stanko . ; ; Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti iz izrekanje ukrepov 'l.-Arh "Martirt predsednik ; 2. Ilovar Ivan * -v 3. Bezjak Anton 4. Lavrenčič Jože 5. Lavrič Anton Komisija za osebne dohodke 1. Golt* Franc predsednik 2. Stampfel Ivan 3. Žan Franc 4. Florjančič Franc 5. Loboda Miro Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Vrhovec Stane predsednik 2. Čepon Franc 3. Šubic Jože 4. Viddgaj Rajko 5. šuen Janko Komisija za varstvo pri delu 1. Petek Janez predsednik 2. Naglič Jože 3. Drnovšek Ludvik 4. Zoretič Ivan 5. Šventner Anton Komisija za odpis in prodajo osnovnih sredstev 1. Valič Milan predsednik 2. Lavrič Marjan 3. Drnovšek Ludvik 4. Pavlič Pavel 5. Bernetič Boris Komisija za norme in akorde .1. Ilovar Ivan predsednik 2. Mramor Miro 3. Vidergar Martin 4. Bolta Franc 5. Oven Anton " Nfled **vniea na del Tovarne elektrona prav v Vojkovi ulici NŽtu** na mazut za Jadranski kar« v Mariboru. Za Gradbeno * len _T*avber v Mariboru projektirana in izvedena kotlovnica 6a ir!r.nova,,j: v 6U°1M1 kotlovnice je tudi trafo-postaja za *VA <*r bidrofoena postaja za šest stolpnic APARATOV Z LIVARNO (OBRAT TRATA) OBRATNI DELAVSKI SVET Člani izvoljeni v letu 1966: 1. Mestnik Franc 2. Mavrič Anton 3. Kaš Ivan 4. Verdnik Rajko 5. Kočevar Anton 6. Pestotnik Primož 7. Žnidarec Vlado 8. Božič Anica 9. Pangerc Janez 10. Potokar Alojz 11. Kavšek Jože 12. Porenta Karel Novi člani: 1. Per Karlo 2. Jurjevič Leopold 3. Aleš Miro 4. Kovač Jernej 5. Gomboc Franc 6. Novak Ludvik 7. Peršin Nada 8. Pungerčar Jože t 9. Hrženjak Slavko 10. Zajc Ciril 11. Grabi je vec Vinko 12. Medved Stane 13. Zavodnik Anton Predsednik ODS Karlo. Komisija za delovna razmerja 1. Mavrič Anton predsednik 2. Pestotnik Primož ( 3. Kržišnik Jakob 4. Šuštaršič Marjan 5. Udovč Vinko Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Kovač Jernej predsednik 2. Vrhovec Veljko je Per * *^iT 3. Verdnik Rajko 4. Pungerčar Jože 5. Velikonja Jožica Komisija za osebne dohodke 1. Kočevar Anton predsednik 2. Novak Ludvik 3. Jereb Janez 4. Jerina Jože 5. Seidel Viktor Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Jurjevič Leopold predsednik 2. Prušek Ludvik 3. Gognjavec Alojz 4. Grabljevec Vinko " 5. Kavšek Jože Komisija za varstvo pri delu 1. Hrženjak Slavko predsednik 2. Avžlahar Pavle 3. Hribar Janez 4. Gomboc Franc 5. Což Jože Komisija za odpis osnovnih sredstev 1. Pančur Anton predsednik 2. Lovrenčič Jože 3. Mendiževec- Valentin Komisija za tehnične Izboljšave 1. Pančur Anton predsednik 2. Butkovič Martin 3. Vrabič Jože Komisija Livarne Ivančna Gorica za delovna razmerja 1. Medved Stane predsednik* 2. Porenta Karel 3. Omahen Zofija 4. Grden Anten 5. Maver Ciril Komisija Livarne Ivančna Gorica za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in Izrekanje ukrepov 1. Zavodnik Anton predsednik 2. Ferlič Ludvik 3. Skoda Ivan 4. Gomboc Franc 5. Puščljar Polde Komisija Livarne Ivančna Gorica za osebne dohodke 1. Zaletel Anton predsednik 2. Zajc Ciril 3. Cotman Janez 4. Kastelic Vera 5. Potokar Alojz , Projektivni biro OBteATNI DELAVSKI SVET Člani izvoljeni v letu 1966: 1. Gspan ing. Peter 2. Anžur ing. Marjan 3. Stražar Vili 4. Štrucelj ing. Alojz , 5. Tepina ing. Peter 6. Dimnik Alojz Novi člani 1. Grom ing. Rado 2. Kranjc ing. Milan 3. Babnik ing. Janez 4. Pečar Štefan 2. Krajc ing. Milan Predsednik ODS je leg. Peter. Komisija ■a delovna razmerja 1. Babnik ing. Janez fNaseaMK 2. Krajc ing. Milan 3. Anžur ing. Marjan Komisija za ugotavljanje ■fSItev delovnih dolžnosti In izrekanje ukrepov 1. Kranjc ing. Jože predsednik 2. Babnik ing. 'Janez 3. Grom ing. Radoslav Komisija za osebne dohodke 1. Tepina ing. Peter predsednik 2. Grom ing. Rado 3. Udovič ing. Dušan Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Pečar Štefan predsednik 2. Gobec Boris 3. Hristov ing. Peter Skupne službe OBRATNI DELAVSKI SVET Člani izvoljeni v letu 1666: 1. Adlešič Rudi 2. Kamin Alojz 3. Ciuha Franc 4. Hočevar Anton 5. Fujan Vinko 6. Kord in Rozka 7. Weiss Jože Novi člani: 1. Foršnarič Andra 2. Kalan ing. Dušan 3. Hočevar Franc 4. Slanovec ing. Aleksander 6. Lampič Zvonka 6. Perko Adam 7. Logar Jožica Predsednik ODS je Kamin Alojz. Komisija za delovna razmerja J 1. Foršnarič Andra predsednik 2. Kosi Alojz 3. M as tek Anton 4. Zevnik Kristina 5. Zorko Rafael Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov 1. Lopa tič Franc predsednik 2. Miklavc Karel 3. Miller Konrad 4. Štenapelj Jože 5. Valant Fani Komisija za osebne dohodke 1. Remec Aleksander predsednik 2. Drašler Rafael 3. Fujan Vinko 4. Kržič dr. Gabrijel 5. Močalnikar Lidija 6. Tomec Rozalija 7. Zorko Rafael Komisija za varstvo pri delu 1. Ciuha Franc predsednik 2. Adlešič Rudi 3. Ježek Anton 4. Žilavec Karel Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve 1. Weiss Jože predsednik 2. Beltram Majda 3. Hočevar Anton 4. Pogačar Atia 5. Slanovec ing. Aleksander K Tiller Helena CDS: Dominik Brajer Centralni delavski svet je na svoji prvi seji po letošnjih volitvah V spremenjeni sestavi ponovno izvolil za predsednika Dominika Sra-jerja, ki bo torej predsedoval najvišjemu Organu upravljanja v našem podjetju še do maja 1968. Dominik Brajer je doma iz Bizovika pri Ljubljani, Abrahama pa bo srečal čez dve leti. Pridobil sl je strokovno izobrazbo Visokokvalificiranega elektromonterja, pri podjetju je zaposlen od leta 1050, Že nekdj let nazaj je šef montaže V obratu •Klektromontaža, Mimo tega je upravljalee aktivne vrste, bil je predsednik delavskega sveta podjetja Elek-trosignal, skoraj redno član organov Upravljanja, aktiven pa tudi v sindikalnem delu v podjetju in družbeno političnem delu fia terenu. Po ponovni izvolitvi za predsednika CDS je uredniški odbor zastavil tov. Bra-jerju nekaj vprašanj v zvezi z organizacijo samoupravljanja v podjetju ter o vplivu novih gospodarskih ukrepov in prehoda na skrajšani delovni čas Za poslovanje podjetja in njegove perspektive. Na ta vprašanja je tov. Brajer prav rad odgovoril, čeprav s precejšnjo mero skromnosti, ki pa je zanj nasploh značilna. VPRAŠANJE: Ali je po vašem mnenju delavsko samoupravljanje v podjetju organizirano pravilno, in Če ni, ali so potrebne kakšne spre- RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM CDS DOMINIKOM BRAJERJEM »Perspektive podjetja so vendarle ugodne!« ODGOVOR: Obratni delavski sveti v našem podjetju dejansko in v pravem pomenu besede odločajo o vprašanjih, ki se tičejo posameznega obrata, tako glede delovnih razmerij, raz- • polaganja s sredstvi skladov, ki pripadajo obratu, organizacije dela in varstva pri delu, seveda v okviru splošnih aktov podjetja, kar pa je nujno zaradi skladnosti in enotnosti v poslovanju podjetja: Razen tega so obratni delavski sveti tesno poVežani s centralnim — preko svojih predsednikov, ki tako na eni strani zastopajo svoj . obrat v centralnih organih, na drugi strani pa posredujejo centralne odločitve svoji enoti. Glede na to menim, da imajo obrathi delavski sveti dovolj široke pristojnosti, da gre torej za resnično samoupravljanje v podjetju in za sedaj kake spremembe v tem pogledu ne bi bile potrebne. Prepričan sem tudi, da še nepo-srednejše samoupravljanje prek zborov delovnih skupnosti, ki ga sicer naš Statut predvideva, ne bi bilo učinkovitejše, Še posebno ne v montažnih obratih, kjer ne bi mogli zagotoviti ustrezne udeležbe na teh zborih. VPRAŠANJE: Kakšni so medsebojni odnosi organov samoupravljanja in vodstva podjetja? ODGOVOR: V teh odnosih obstoji tesno sodelovanje in polho zaupanje, ki je za uspešno poslovanje podjetja nujno potrebno. VPRAŠANJE: Katere pereče probleme ste zasledili glede delovanja satitodpravljahja pri opravljanju svoje funk- ; cije predsednika CDS? ODGOVOR: Predvsem " lahko rečem, da sem vedno našel podporo pri vseh čla- ■ nih GDd in pri vodstvu : podjetja, Pogosto pa opa- 'i žam, da zanimanje Članov CDS za nekatera vprašanja, ' ki j in CDS obravnava, ni tako intenzivno, kakor bi po mojem mnenju moralo biti. Večkrat razmišljam, , na kakšen način bi bilo mogoče diskusijo na sejah bolj razgibati. VPRAŠANJE: Govori se, da bo letošnje gospodarsko lete za nekatera sorodna podjetja kritično. Kako pa sta gospodarska reforma in prehod na skrajšani delovni čas vplivala na poslovanje In realizacijo našega podjetja in kakšne so naše bližnje perspektive? težaven problem iz znanih razlogov, ki izvirajo iz razvejanosti podjetja. Glasnik pa bo prodrl do vsakega delavca. Upam, da se bo vsem priljubil in ga bodo ne le redno brali, temveč tudi v njem aktivno sodelovali s prispevki o svojih problemih in uspehih in tako utrjevali vezi med obrati in delovnimi skupinami. LEP USPEH PROJEKTIVNEGA BIROJA V MARIBORU ODGOVOR: Čeprav je res, da je tudi položaj našega podjetja v zadnjem času manj rožnat, kot prejšnja leta, pa mislim, da ni razlogov za hujšo Zaskrbljenost. Treba pa je, da vsi zastavimo sile za boljšo organizacijo dela in pravilno razporeditev delavcev, da dosežemo večjo produktivnost ob zmanjšanju stroškov. Se posebej je dolžnost komercialne službe, da intenzivno zasleduje tržišče in omogoča kar najboljšo izkoriščenost zmogljivosti podjetja, za dosežene uspehe pa naj ji pripada tudi primerna stimulacija. Mislim, da so perspektive podjetja kljub vsemu dobre in da bomo glede na našo dejavnost imeli dovolj dela, da bomo vsem Zagotovili redno delo In zaslužek, kot doslej. »Bitumenka« iz Sarajeva je zaupala IMP VPRAŠANJE: Precej naših delavcev je zaposlenih v Inozemstvu. Ce bi se vsi tl delavci, npr. zaradi upravnih ukrepov tujih držav, naenkrat vrnili v domovino, ali bi bilo možno za vse najti delo doma? Za tovarno bitumena, putola, bitulita in izolacijskih lepenk »BITUMENKA« v Sarajevu, ki se je odločila za popolno- rekonstrukcijo energetskih in strojnih naprav, smo v projektivnem biroju v Mariboru izdelali celotno investicijsko tehnično dokumentacijo za energetske naprave. Ker zahteva bitumen pri svoji predelavi visoke temperature (tudi do 200 stopinj C), je bilo potrebno najti rešitev, kako doseči tako visoke temperature ogrevalnega medija. Iskali smo rešitve pri. raznih inozemskih firmah, kot so: »ŽIVO« — Zimmermann Co., Eluidotermus, Apparate und Stahlbau — Dr. Fraflz TUnkel O, m. b. H., Wiesloch, Otto Klnne-8chwehn ln »Prva iskra« — Barič. Po zbranih ponudbah in osebnih »tikih smo se odločili za viaoko-temperaturne generatorje firme »Fluidotermus«. S predstavnikom te firme smo določili celotno tehnično rešitev. Visokotemperaturni generatorji in ves ogrevalni sistem je polnjen s posebnim tehničnim fluidom, ki ima to lastnost, da doseže visoke temperature pri normalnem tlaku oz. tlaku nekaj metrov VS, ki ga proizvaja varnostna posoda. Ta tehnični fluld je sestavljen iz zasičenih in nezasičenih ogljikovodikov ter ima nizko strdlšče in visoko vrelišče. 9 tem smo se izognili visokim tlakom, ki bi jih po- trebovali za doseganje zahtevnih temperatur, pa tudi visokim Investicijam, ki jih taka naprava zahteva. 1 ODGOVOR: Vsekakor bi v tem primeru nastali v sedanjih razmerah resni problemi. Upam pa, da do tega ne bo prišlo, ker so naši delavci znani kot strokovno dobri in prizadevni ter so zaradi tega povsod cenjeni, čeprav je na drugi strani res, da grozi brezposelnost v določeni meri tudi vlso-kornzvitlm zahodnim državam. VPRAŠANJE: Ali »Glasnik« prispeva k boljšem« obveščanju delovne skupnosti ln k utrjevanju samoupravljanja ter enotnosti podjetja? ODGOVOR: Vsekakor. Obveščanje je V našem podjetju vedno predstavljalo Bitumen se pripravlja za proizvodnjo v posebnih rezervoarjih strogo ločeno po njegovi kvaliteti In namena. Tu se tudi segreva do določene temperature, ki Jo proizvodni proces zahteva. Regulacijo le temperature smo Izvedli s pomočjo armature, ki Jo proizvaja nemška firma »Bealz«. Za prečrpavanje vročega bitumena od glavnih rezervoarjev do rezervoarjev za njegovo pripravo za proizvodnjo In traflsportlranje do proizvodnih mest nam sluzijo črpalke Oehsner * Sohn z ogrevalnim pfsftčetn. Prav tako so tudi vsi zasunl In ventili na bitumenskih vodih Izvedeni z ogrevalnim plaščem (cevovode bitumen* spremlja cevovod z vročim oljem — dvojni cevovod) In Izolirani, da ne pride do ohlajevanja bitumena v taki meri, da bi se strdil. V sklopu vlsekolemperaturne toplotne postale so predvideni tudi Izmenjevalci olje- voda, ki slutijo za pripravo vroče vode sistema IM stopinj 70 stopinj C za ogrevanje proizvodnih In pisarniških prostorov, kakor tudi bojlerjl za centralno pripravo tople tehnološke In pntrngne vode. V sklopu investlcljsko-tehnlčne dokumentacije za celotno podjetje Je hfla v naSrm projektivnem biroja Izdelana tudi dokumentacija za ogrejevanje posameznih objektov. dokumentacija za prezračevanje In ortpraSevanje v hali za proizvodnjo Izolacijskih lepenk In celotna dokumentacija za napajanje vseli potrošnikov s potrebno elekl-rlčno energijo, vključno s transformatorsko postajo. Celotna Investicijska vrednost za rekonstrukcijo ener-H Kriških naprav v »BITUMKNKf« Sarajevo znaša okoli 4,000.0(10 N-dln. Glede na to, da Je bila dokumentacija Iz- 9 delana v okviru natega podjetja, so v teku razgovori Ifi s« a dela n« tern, da bi tudi Izvajanje de« prevzelo naše pod- E —................................."JL.....J ■ POŽRTVOVALNA IN KORISTNA PONUDBA NAŠEGA ZDRAVNIKA Preventiva vedno pomembna Na prošnjo uredniškega odbora je naš obratni zdravnik dr. Boris Stopar poslal svoj prispevek že za prvo številko našega -GLASNIKA«. Vendar je prispel članek že po zaključku redakcije prve številke, ter ga zaradi tega obljavljamo sedaj ter smatramo, da zaradi tega ne bodo predlogi dr. Stoparja nič manj aktualni. V novih pogojih gospodar-, jenja se pri nas vseh neizprosno spreminja odnos do dela in do osnovnega zdravstvenega varstva. Na eni strani se udeležba vsakega Posameznika pri plačilu stroškov zdravljenja veča, na drugi strani pa so nadomestila za bolezenske dopuste manjša. Nova zakonska ureditev socialnega zavarovanja je po dosedanjih podatkih žal samo enostransko ugodno vplivala na celotno zdravstveno varstvo našega delavca in na upadanje bolniškega staleža. Ti ukrepi namreč na drugi strani hudo prizadenejo bolnika, ki zaradi zdravstvene neprosvetljenosti ali zaradi strahu pred znižanjem osebnih dohodkov zanemari svojo bolezen ali se odloči preboleti jo kar na delovnem mestu; Statistika zadnjega polletja jasno dokazuje porast pljučnih, srčnih, ledvičnih in drugih obolenj, ki so se očitno razvila zaradi zanemarjanja prehladnih obolenj in obolenj zobovja, angin ter nepravilno in nezadostno oskrbljenih malih poškodb in podobno. V tem članku nimam namena kritizirati zadnjih sprememb v organizaciji zdravstvenega varstva, kajti te spremembe so že dalj časa visele v zraku in so bile navsezadnje tudi nujno potrebne pri »zdravljenju zdravstva«. Želim le opozo-'riti na negativne strani v nudenju osnovnega zdravstvenega varstva za našega delavca, ki se danes »boji bolniškega staleža«, čez teden dni pa se znajde v bol- ec « j I 1 ' ! 1 nišnici in stane skupnost mnogo več, da ne govorimo o nepopravljivih organskih okvarah, ki jih zanemarjeno obolenje zapušča. Torej kaj storiti, da se bo med bolnikom in zdravnikom ohranil stik, ki se zaradi opisanih sprememb rahlja? Po mojem mnenju je rešitev logična in jasna: zdravnik in bolnik se morata srečavati ne samo ambulantno, temveč tudi na delovnih mestih, v tedenski posvetovalnici podjetja in drugod. Morda tudi v posebni rubriki »GLASNIKA«, ki naj bi občasno prinašal članke- s področja kurativnega in preventivnega zdravstva, zdravstvene vzgoje, higiene in morale, ter bi lahko dobila tudi obliko anonimne posvetovalnice med bolnikom in zdravnikom. V tem »zdravstvenem kotičku« bi lahko obravnavali tudi zdravstvena vprašanja v podjetju ter izobraževali in svetovali našemu delavcu v raznih vprašanjih, Dr. Stopar v ordinaciji Zdravstvenega doma Bežigrad Zanimanje za strokovno knjižnico podjetja Obratni kolegij Tovarne •lektronaprav Je uredniškemu odboru Glasnika poslal predlog. naj bi v časopisu objavili, * katerimi strokovnimi knjlga-m* razpolaga strokovna knjižnica našega podjetja ter pod kakšnimi pogoji so te knjige do-»topne članom kolektiva in predlagal naj bi pregledali možnosti za uvedbo stalne ru-r brike, v kateri bi časopis objavljal nove knjige, ki Jih bo knjižnica nabavljala, morda pa mdi kratko vsebino teh knjig. I*o Internacijah, ki Jih Je -oral uredniški odbor na ta Predlog, obstojita v podjetju •edaj dve strokovni knjižnici, *aa v razvojnem oddelku na Titovi cesti 126 In druga v projektivnem biroju, Titova 37/VI. rva razpolaga s približno 600 •rokovnimi knjigami ln 50 let-' ki revij. Knjige ei lahko iz sodi vsak član kolektiva za 2 mesecev. Druga knjižnica . v projektivnem biroju — ima nad 300 strokovnih lur“-■ Te vij, knjige pa Izposoja = Anton Pristov pri instalaciji na gradbišču j Pismo Antona Pristova iz Libije lavcem podjetja za čai 1 meseca. Glede na te podatke vsekakor v Glasniku ne bo mogoče objaviti popisa knjig In revij, ki Jih obsegata tl naši strokovni knjižnici, ker bi to zavzelo preveč prostora. Kaže torej razmisliti o kakšnem drugačnem načinu širše seznanitve članov kolektiva s popisom literature. Vsekakor bi morali o tem odločiti centralni organi upravljanja, ki naj bi hkrati razpravljali na eni izmed prihodnjih sej tudi o drugih vprašanjih s tem v zvezi, predvsem glede finančnih problemov pri nabavljanju knjig in revij in o pristojnosti za odločanje o teh nabavah. tako glede alkoholizma, higienskih vprašanj, kontracepcije in podobno. Vsekakor naj bi bralci sami pokazali zanimanje za določene teme, pri tem pa naj bi zaradi sproščenosti ostali neznani. S tem sem hotel vsaj bežno opisati pomen kontakti-ranja ne toliko z bolniki, kakor tudi z zdravimi delavci in sem prepričan, da bi tudi predlagana dopisna oblika okrepila te koristne stike. I BENGHAZI, 5. junija 1967 g V Libijo prideš prej, kot pa na kako oddal j 8 montažno mesto v domovini. Potovanje samo je §i zelo zanimivo, postrežba v letalu je dobra. Ne I težav je pri spuščanju letala v Afriki, verjetno za-jt radi prvih stikov z novo klimo. Carinske forfnalnov 1 g sti se opravijo v Tripoliju. Sicer pa dovolj o poti! t Posebnih težav v zvezi s podnebjem nimam, gaj 5 1 je bilo marca in aprila razmeroma precej hladno in F jj je večkrat tudi deževalo. Zanimivo je, da začne dež E tg padati povsem nenadoma, tako da ne utegneš niti E p poiskati zavetja, prav tako hitro pa je tudi mimo. 1 Zanimiva, vendar neugodna posebnost je takozvani i g »gibi«, to je veter, ki nosi pesek iz puščave. Kadar g piha, se promet ustavi in brez očal ni mogoče na ■ jj prosto. Tedaj je tudi ozračje zelo težko in vroče. | g Sicer pa je podnevi okoli 35 stopinj C, proti jutru m j pa pade temperatura precej nizko, kar je lahko B ? vzrok za hiter prehlad. Ponoči pade tudi precej v la- jj jj ge, podobne naši rosi. ffl Plaže so tu res odlične, tako da je kopanje uži- L 1 tek. Na njih je sama mivka, prav tako na morskem g jj dnu. Močno sonce hladi veter, ki piha skoraj stalno. Pač pa so tu že ob obali na morju valovi precej (j večji, kot ob našem Jadranu. E Težav v zvezi z delom tu ne nameravam opiso- j j vati podrobneje, so pa še kar občutne. Posebnost je, S da je treba vzorec vsakega materiala, ki naj se upo- -S rabi na gradbišču, poslati prej na ministrstvo. De- S H lovni čas traja 10 ur z enournim počitkom ob ko- . jj šilu, tako da je prostega časa bore malo. Kljub temu j jj pa sem imel priložnost ogledati ši staro rimsko A po- | g Ioni jo, sedanjo Susu — Sirene, ki je odlično ohra- | p njena kot kulturni spomenik Rimljanov. * S Življenje samo je precej drago. Najcenejše ciga- \ rete, na primer, stanejo 10 piastrov (350 S-din) za J : dvajset komadov. Do sedaj je deloval tu jugoslovan-. ski klub, ki pa je za nedoločen čas zaprt, baje zaradi | S pomanjkanja investicij. jj P. S.: Tovarišu Pristovu se je v juniju pridružil g na delu v Libiji še elektromonter Milan Ulanec. “S;:" delavcev elali « ‘ »GLASNIKU« želim mnogo uspehov na njegovi poti! Pobudo obratnega kolegija TEN, ki je pričel z razpravo o strokovnem izobraževanju svojih kadrov, pa Je toplo pozdraviti in bo uredniški odbor vsa- 1* 'tutU "vsakokratne* knjižnic, prav radčbjavil. P. S.: Uredniški odbor vabi člane kolektiva, da povedo svoje mnenje o predlogih dr. Stoparja ot da pošljejo uredniškemu odboru vprašanja, na katera bi želeli zdravnikov odgovor. Ustanovni občni zbor Sindikata gradbenih delavcev mesta Ljubljane Je bil zadnji dan maja, udeležili pa so se ga delegati večine sindikalnih podružnic gradbenih in sorodnih podjetij, s tem Je ta sindikat, Id pomeni nove organizacijo — ustanovljeno v okviru splošne reorganizacije sindikatov ln njihovega načina dela, pričel s delom. Na občnem zboru so sprejeli splošen program dela, ki obsega predvsem sledeča področja: — gradbeništvo ln reforma na ljubljanskem področju: — delovni ln življenjski pogoji gradbenih delavcev; — Izobraževanje kadrov; — delovanje ln utrjevanje Sindikalnih podružnic. gradbeništvo v določeni meri zaostaja ne le za Jugoslovanskim gradbeništvom, ampak tudi za slovenskim gospodarstvom kot celoto. Je vsekakor najočltnejšl problem, s katerim --------------------vljeni iin- se mora novoustanovljeni tat brez odla Druga najva: dikat brez odlaganja spoprijeti. važnejša naloga pa je okrepitev sodelovanja med podjetji lz stroke, ker bo praV to najprej In najbolj koristilo gradbenim delavcem, pr ta gre tudi za to, da tovl sodelovanje kar naji kroga proizvajalcev pri vanju enakih ali sorodnll blemov. Nič manj važna Ugotovitev, ki pravzaprav ni M namreč da slovensko več nova, pa niso vprašanja zmai proizvodnih stroškov In ve nagrajevanja oz. | osebnih dohodkov po rezu,,.m, PRISPEVEK IMP PRI GRADNJI NOVE LJUBLJANSKE BOLNIŠNICE: Projektiranje in izvedba vseh instalacij V lanskem poletju so pričeli z izkopi na ozemlju med Polikliniko in Ortopedsko kliniko za posteljni objekt nove bolnišnice v Ljubljani. Res je, da segajo začetki projektiranja nove bolnišnice že v prejšnje desetletje. Toda študij in načrtovanje bolnišnic je dolgotrajno delo in je v svetu znano, da vzame projektiranje bolnišnice dve tretjini, sama izgradnja in opremljanje pa le eno tretjino skupnega časa, ki je potreben od priprav do izročitve bolnišnice njenemu namenu. Pred dvema letoma so opustili glavni projekt za posteljni objekt bolnišnice, ker je bil tehnično prezahteven in bi bila tudi izvedba predraga za naše razmere. Končno so strokovne komisije dale prednost projektu, ki je skušal znižati stroške gradnje in je upošteval za izvedbo kar največ domačih materialov: ta sprejeti projekt je izdelalo podjetje »Slovenija projekt«. Danes že vidimo, kako hitro raste posteljni objekt nove bolnišnice in letošnjo jesen bodo gradbeniki že lahko postavili smrečico nad osmo — najvišje nadstropje. Posteljni objekt je blokovna stavba z dvema kletema, pritličjem in osmimi nadstropji. Med zaprti poletaži s posteljnimi enotami je vrinjen centralno ležeči komunikacijski del z dvigali. V vsaki tipični etaži bo 128 postelj, po dve ali tri v eni sobi. Razdelitev strokovnih služb po etažah tega objekta je pripravila uprava Medicinske fakultete v Ljubljani. Posteljni objekt bo povezan z diagnostično-terapevtskim objektom (DTS) in že obstoječo Polikliniko ter bo z njima tvoril arhitektonsko in funkcionalno celoto ter pomeni začetek izgradnje Kliničnega centra v dveh etapah. V prvi etapi bodo zgradili posteljni objekt s kapaciteto 911 bolniških postelj, DTS-objekt in komunal-no-servisne objekte ter naprave za celoten center, v drugi etapi izgradnje pa Onkološki inštitut. Za izdelavo projektov za DTS-objekt in povezavo s Polikliniko je bil razpisan natečaj in je rok za oddajo potekel 5. junija. Projektant za DTS-objekt pa bo seveda znan šele, ko bodo pristojne komisije pregledale vse idejne rešitve. ZELO ZAHTEVNI OBJEKTI Projektanti našega podjetja so sodelovali pri vsem projektiranju instalacij, ki je bilo do sedaj opravljeno za novo bolnišnico. Sedaj dela naš projektivni biro glavne projekte za strojne in električne instalacije posteljnega objekta. Projektantski grupi za strojni in električni del vodita ing. Zakotnik in ing. Udovič. Pri sestavljanju projektne naloge so zaradi zahtevnosti objekta sodelovali razen investitorja, nadzornega organa in zastopnikov medicinske komisije tudi projektanti in operativa IMP. Projektira se na podlagi v marcu letošnjega leta dopolnjenih in spremenjenih gradbenih načrtov, ki jih je potrdila medicinska komisija kot zastopnik investitorja. Na licitaciji, ki je bila lani, pa je naše podjetje dobilo in prevzelo tudi instalacijska dela v novi bolnišnici. Gradnja sodobne bolnišnice je izredno obsežno in dolgotrajno delo, ne le za gradbenike, temveč tudi za izvajalce instalacijskih del, ki morajo biti usklajena že med projektiranjem, še posebno pa seveda med izvajanjem. Zaradi "opisane obsežnosti in zapletenosti teh del so pristojni organi v podjetju imenovali ing. Mirana Gomola za šefa — inženirja kompleksnih gradenj: njegova skrb in naloga bo pravilen potek in usklajevanje projektiranja in izvajanja instalacijskih del za novo bolnišnico. Mislimo, da bo člane našega kolektiva še posebej zanimalo, kakšne instalacije bo naše podjetje izvedlo v posteljnem objektu nove bolnišnice. Pri sledečem prikazu smo dali prednost preglednosti pred izčrpnostjo in upamo, da bo ta prispevek tudi za nestrokovnjake zanimiv. STROJNE INSTALACIJE Prezračevanje: Prvi projekti za novo bolnišnico so predvidevali umetno prezračevanje vseh bolniških sob, kar pa je znatno povišalo tako investicije kakor tudi obratovalne stroške. Zato bo prezračevanje bolniških sob izvedeno z naravno ventilacijo, razen opeklinskega oddelka in oddelka za intenzivno nego, ki bosta klimatizirana. Okna — razen na severni strani — bodo zaščitena pred sončnimi žarki z zunanjimi žaluzijami. Predvidena je vrsta ločenih ventilacijskih naprav, pač glede na namembnost posameznih prostorov. Za ogrevanje zraka bodo uporabili toplo vodo In paro iz Toplarne, za hlajenje pa hladilno vodo iz lastnih vodnjakov,- tako da bodo v prostorih dosegli 3 do 5 stopinj nižjo temperaturo od zunanje. Centralno ogrevanje: Povsod, kjer ni klima naprav, so nameščeni radiatorji pod okni. Radiatorji bodo litoželezni zaradi dolge življenjske dobe. Radiator-sko ogrevanje bo priključeno na vročevodno omrežje Toplarne. Vodovodna instalacija: Do četrte etaže bo objekt napajan neposredno iz zunanjega vodovodnega omrežja, višje etaže bo napajala hidrofoma naprava. Topla voda bo dovedena do vseh umivalnikov, prh in kadi, pripravljena enotno na 60° C. Pri izbiri opreme so projektanti in izvajalci pred resnimi problemi, ker pri nas ni dobiti ustrezno kvalitetne opreme in bo potrebno le-to deloma uvoziti. Instalacija plinov: Pri tem je treba posteljni objekt obravnavati skupno z DTS-objektom, ker bosta oba imela skupno napravo za visoki vakuum, bunker za kisik in kompresorsko postajo. Priključki so predvideni razmeroma na gosto. Vso opremo in armature za pline bodo uvozili, zato je že pri izdelavi projektov treba upoštevati navodila ustreznih inozemskih firm. Kombustor za sežiganje odpadkov bo obratoval z nafto, bo uvožen in bo omogočal avtomatsko polnjenje. Dvigala: Pri prevzemu instalacijskih del se je naše podjetje obvezalo dobaviti tudi dvigala. Zato smo nemudoma zbrali ponudbe priznanih inozemskih firm Falconi, Schindler in Flohr-Otis. Najugodnejši ponudnik bo dokončno izbran v juniju. Ker je rok za dobavo dvigal 8 mesecev, montaža pa bo trajala približno eno leto, bi morala dvigala na pomlad 1969 že obratovati za interni transport pri montaži. ELEKTRIČNE INSTALACIJE Jakotočne instalacije: Razsvetljava v vseh prostorih posteljnega objekta bo fluorescentna, razen v delu kleti in sanitarijah, kjer bo navadna — na žarilno nitko. V bolniških sobah bo razsvetljava indirektna, za branje bo vsak pacient imel svojo svetilko, ki jo bo prižigal na nočni omarici. »Elektrokovina« iz Maribora je zato napravila nov sodoben tip svetilke, v kateri so montirani vsi jakotočni, šibkotočni in plinski priključki. Svoje mnenje o tej svetilki in razsvetljavi na sploh pa bodo v anketi, ki jo bomo izvedli, povedali tudi pacienti in zdravstveno osebje. Na hodnikih in v bolniških sobah je predvidena pri tleh nočna razsvetljava, ki se prižge tedaj, ko se druga svetilna telesa ugasnejo in ki omogoča hojo zdravstvenemu osebju in pacientom. Instalacija za moč zajema napajanje vseh medicinskih aparatov in naprav, naprav za klimo, prezračevanje, ogrevanje, vodovodnih instlacij, kisika, vakuuma in komprimiranega zraka ter napajanje dvigal. Ob izpadu omrežne napetosti smo predvideli zasilno napajanje lz diesel-agregata, na katerega bo priključen del razsvetljave in bistvene naprave; preklop bo avtomatski. šibkotočne instalacije: Vsaka bolniška soba ima po eno hišno telefonsko linijo, tako da bo pacient po želji lahko dobil v sobo telefon. V bolniških sobah in sanitarijah so predvidene svetlobno-klicne naprave. Ob vsaki bolniški postelji bo priključek za dva radio programa; Izbrani program bo pacient poslušal s slušno blazinico, da ne bo motil soseda. Televizijske oddaje bodo pacienti lahko spremljali v posebnih dnevnih prostorih. Električne ure bodo krmiljene iz centralne ure in bodo montirane na hodnikih. Novost za naše bolnišnice bo brezžični klic osebja, predviden za 60 do 100 koristnikov. Oddajnik za zdravstveno osebje, ki bo nosilo pri sebi ustrezne sprejemnike, bo ■ pri - receptorju: ko bo klicani prejel poziv, bo stopil do najbližjega telefona in dobil zvezo z receptorjem. Ročni požarni prijavnikl bodo na hodnikih in stopniščih vseh etaž, avtomatski pa v skladiščih in v arhivu. Za televizijski prenos operacij bodo v DTS-objektu nameščene snemalne kamere, sprejem pa bo možen v vseh seminarskih prostorih posteljnega objekta. Izdelan je tudi že projekt za strelovodno napravo in se ta dela Izvajajo vzporedno z betoniranjem. M. G., D. U. PVtP GLASNIK — 1. julij 1967 STRAN 11 FIESA je pripravljena ln$- Franc Kum še, direktor obrata Elektromontaža, Jc zbranim vajencem spregovoril o razvoju in perspektivah podjetja pRAZNIK DNEVA VAJENCEV Tradicija, ki jo kaže ohraniti agcess orKanL«JŠI?ja ,cta Podjetje avtrtK,z .ral° n» ta dan izlete z nifcn.u.sl na mode ali v lzlet-zadnji dve leti pa hni? ta Praznik združili s po-•Jan*m ob žlcl okupirane LJub- Hrif«tos bll» proslava pe-*nuifa’ saj Kre za teto, ko pra-st.ii.™” turli dvajsetim nieo ob-Unrlv- podJetia- P« sklepu eravnega odpora so ae pro- FIEBA, nedelja M. junija — Počitniški dom IMl' pričakuje v torek prvo skupino letošnjih gostov, Vse je nared za sprejemi prostori očiščeni zimskega prahu, kuhinja v pogonu, televizor, radio in grr.nnton na svojih običajni* mesllh, trave, ki je »izven sezone, na terasi narasla skoraj do kolen, ni več niti videti,- vrt je negovano oživel v svežih barvali, reto stara _ sladka murva, katere krošnja Je bila vedno v veliko veselje in shajališče okoliškemu mrčesu, Je končno temeljito o Usekana, bansko prizadevno delo mojsjra smrrojra pa zobu čase ni dovolilo, da b| pustil zimske Sledove na bi/tjeafl, stenah in polknih. preteklo sezono dom ni bil letos ne bo; trije obroki dnevno, pri dveh meso in dvakrat dnevno močna!a ali kompot, to bo gotovo dovolj za povprečne potrebe. Z dobavo hrane baje n<’ bo težav, upam pa, da ho 1» los instalacija že prenesla tudi električni kuhalnik, ki nam zelo prav pride.« bani so namreč zgradili v novo trato postajo, pri-»a niso bili dosledno Jfc Obljubljeno je, da naš dom nov priključek še v juniju; potem bi ver te-, e z elektriko sjave udeležili vajenci iz vseh obratov našega podjetja. To je bilo letos nekoliko laze izvesti, ker so bili V tem času tudi vajenci Iz mariborskega in koprskega obrata v šoli v Ljubljani. Nam*« praznovanja dneva vajencev pa je prav (o, vsi vajenci našega p. naši bodoči strokovi med seboj Srečajo in ; Celodnevni progra: ve se je odvijal na igrišču »Sava« v Vikei prej je zbraplm vajen znanj, da bodo lahko kasneje pl*1 dohodkov- To jr občutno čiinveč prispevali g delu pod- ln *" rtnm k* “ “ JetjB i« e tem tudi k svojemu Nato sp bile naj- OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA HtlDOBILI BOMO NOVE STROKOVNE DELAVCE ' ' *naSlto leto se je zaključilo učni uspeh naših vajencev, so ga v tenj letu dosegli, je ^■oljlv. Pri podjetju imamo 323 vajencev v vseh treh za#Vi tega v tretjem — n« mnogih šolah, ztošti j t>ra |ucnem letniku skoraj 45 •/,. kj so v bližini naše tu ; let“Y, vajenci tega zaključnega verne" v Ivančni goric). afijg med livarska va. pr bodočimi vajenci strbko. Iv‘1 os nameravamo gprejetl 8 livarskih ijeneev. posredovali smo že 1 Zavodu za zaposlovanje in mnogih šolah, ztošti' ttstth, letni, valencl | pa so , Spoutem’ ba . ’ sal nikomur ne bp tre-15 »Phavljatt letnika, le okoli ega zaklj Josegli letu nega pretek-zayidljiv S"' F* ra pa bo moralo popravni izpit iz ali dveh. predmetov. M £v, *edaj opravljajo yajen-smn tepite — včasih tenuJ*® im««ovali »pomočniške nvL *e« — na vseh šolah, ki jih vsi opra-uspešnp, Vt5i®kuJeJo. Ce ka;';z5Juii)j W)do "pit naše nove Li-gortej. Rezul-pa do je daj oj zadovoljiv: -žena je le ena prpšnja za sprejem livarskega vajenca. Ob tej priložnosti naj še navedemo, koliko retjnih štipendistov podjetja bo letos predvidoma diplomiralp: na Višji tehpiški šoli eioktro Mtieri v Mariboru 1 na TSS — elektro stroka 2 na TSS — strojna stroka 1 na TSS — varilna stroka 1 n« Ekonomski srednji šoli t govoril šef izobraževalnega centra podjetja tovariš Lopati/: o pomenu omenjenih praznikov in predvsem poudaril, naj si vajenej kot naši bodoči strokovnjaki postavijo za skupno va nalogo pridobiti čtmveč prak- da se tičiiih in teoretičnih strokovnih jetja — znanj, d 1 H ' delavci * ^poznajo, prosla- boijšjm razde#jgne knjižne na- okovnih knjigah, gt.vuuu je športpo srečanje med obrati v malem nogometu,. Prijavilo se je šest ekip. Tekme jc organiziral in sodil toV. Franc Hočevar. Pa odigrani] tekmah mogoče goditi, da s bile vse ekipe zelo požrtvovai ne. Vse tri finalng tekme sp bile odiggane celo v dežju, ip sicer na željo tekmovalcev. Ekipam PKV Ljubljana, Trata in Elektromontaža, ki so požele v tekmovanju največ športnih uspehov, so bile razdeljene tfi nagrade, Na proslavi dvajsetletnica obstoja podjetja, kj Je sledila po zaključku športnih tekmovanj, je gov.orii dirtktor obratp Elektromontaža Franc ing. Kumše, bi je orisal razvojno pot našega podjetja in predvsem poudaril, da bomo ugled, ki ga už|va naše podjetji »a tržišču dama in v inozemstvu, obdržali In še povečali samo z delovno disciplino, nenehnim izpopolnjevanjem lp pravilnim odnosom do družbenega premoženja. Po končanih tekmovanjih in pro>lavab so se vsi vajenci udeležili pripravljene zakuske. zaseden. Lena penziona je poskočila z »dotiranih« 800 S-din na »ekonpinsitfb* ž|00 «- i*a l' ;č zgradili «WS HRsiiii Ž«va ■/ elektriko prenehale. Telet..ua pa dum tudi letos te ne ssrsa parkirni prostori, elrer ne- fca. pfc.ii-e ekonomskih«« iabo vreme pa jo tudi 1 pripomoglo. Letošnja lanski enaka, kar poda Je nižja ~ glade na (nikakor ne skoki# oseb- i razpolaga s 85 h leto« že zase-usta. din, svoj cena mesil, dvig in je dom, kix ležišči v petih weekepd-hišicah dan do 16. avgu »Lani so se nekateri gostje počutij! ob vašem J jedilniku i>e-dopustniško lačno, kot so pravili po povratku. Kako pa bo letos?« smo povprašali MILKO SEVERJEVO, ki bo tudi to sezono upravljala v domu, in dobiti SPODBUDNO ZAGOTOVILO »Ues umo bUi lani morda nekoliko preveč skppi pri sestavljanju jedilnikov, pa le v za V&vni četku sezone, kasneje pripomb Fieol ali kje tako kot v,i turl-odbor nate počitniške skupnosti pa se je temp odločno — In tudi uspešno — uprt- S vaj e ra»n» smo dovolj prispevali k stroškom za ureditev ceste, vodovoda Ig v Fjesi, da smemo tak »davek na sonce ln vo mirne vesti odkloniti! Se novi naslov: Flesa 2«, Pošta PIHAN, poštni predal 47. Vsem želimo vroče, vendar ne »preslano« letovanje — v n za ura-i Ig plaže k dodata?' vodo« pav otiimi", n.tuirjr h11 1 H«/111 u ni bilo več. Mislim, da jili Judi drugje! T. P., A. P. haLVsekakor Pričakujemo, bo na Ekonomski srednji šoli 2 udeležili pripravljene zakuske. s* vteu Ss&S EmHlMe&s: Iavcev, in sicer; ne izpite, želimo mnogo uspe- va|#n(,ev udeležili tudi vodilni 33 30 JI 26 10 CejsA, 1*6 novih kvalificiranih c >aVcev, in sicer; teč °montat» - pribor 5>r azv°lnl sektor *I 6e^fsa zadnja leta smo v na-le Ven>?jcliu r~ ista praksa pa ln tudi v drugih velikih Pan °r°dnih podjetjih — skle-vSa. u«ne pogodbe z vajenci ker ? Ieto okoli 1. septembra. lenrjlraia učna doba 3 leta, va-Pa bodo letos opravili IbJliii ne izpite že v mesecu izbiti' bodo spričevala o teh br8™b prejeli šele l. septem-Jn t,.*0 jim poteče učna doba lovnn ° iedaj tudi sklenili de-. *>ifo»Lrazmerje s podjetjem. Po I 6WaV?8cijeh' 8 katerimi raz-st0nSn °’ 80 se za enak po-Podilv,.odločili v večini drugih blM . j’ tako pri Gradisu, Teh-K •* drugod. t>,„a Podlagi i/.kuzanlb potreb h,ani eznlh Obratov podjetja bJS-kmo, da bomo v letoi-v'9t»'„ ,etu sprčjeli 108 novih J6ncev, m sicer; Ljubljana Wtromont»ža 1VI »e pod sistema- da bo večina vao,le<; encev ,z Ljubljane ln Kot kaže, pa ni zanl« Tajnica glavnega direktorja Tončka Pogačar bo vodila žensko kegljaško ekipo tičnim vodstvom sindikalne or-, ganlzaclje že v teku. Vodja priprav Je Miro Koželj lz obrata giektromontaž*, ki je Izbral za posamezne športne panoge odgovorne vodje ekip, In 'sicer: Nogomet — veliki in mali: Franc Hočevar (skupne službe) jože Ing. . Kranjc (projektivni biro) KEGLJANJU: ženska ekipa: Tončka Pogačar (skupne službe); moška ekipa; Stane Vrbovec (TEN) BALINAJ6JB: polže Tekavec (TEN) STRELJANJE: ženska In moška ekipa; Prane Bolta (TEN) > namizni TENIS; Matjaž ing. Maček (TEN) SAN: Franc Dolničar (TEN) ODBOJKA! Ženska ekipa: Franc Vldraj/ (projektivni bito); moška ekipa; Jože ing. Naglič (skupne službe) Vabimo vsa člana lu -ki želijo sodelovati na treningih in tekmah, da se prijavijo kapetanu ti športna pan. priprave sp 1. Julijem, s sebojniml teki Z* Izbrano Organizirane 'Ople » mpdr Nekatere ekipe pa so te do sedal treniral« in se udeležil« tudi raznih medobčinskih tekmovanj. Naj-marljiveje se pripravljata obe kegljaški -ekipi, trenirajo tudi .. že šahlstl ln odbojkarji. Pričetek priprav za balinanje in namizni tenis trenutno ovira pomanjkanje ustreznih rekvizitov. Upamo le, da bo z j dol M kratkem rešen tudi ta problem. bre volje s strani Iznajdi ji voat jo vodij LAST- M/N/A ODPOR VAK.IT > ATLANT- SKI M./Me LENOST/ —v— BURMA POLITIK. L7U8LJAN! KRAJ v ITALIJI N/ .<*/- TEMPERA tupni OOPRAVA JEZERO NA ■ POLU -S«£A\ NAOAV/ \ualOne M. /ME Ir M O DOVODNA NAPRAVA zruq PREDLOf LITER. komuni- stična partija VRBA ZASLON PRITOK sAVe SKOjME_ ZAIMEK ŠTEVEC TOPLOTE > VODNI POZA V TANTAL BOJAN POLAK. KADAR. > ŠOLA ENAKA SAMO- GLASNIKA SPOJKA ZA CEV/ ZAČETEK. ABECEDE udeležba: na seji DELAVSKEGA SVETA Predsednik DS: Predlagam dopolnitev dnevnega reda, in sicer neopravičena odnostnost dvanajstih članov delavskega sveta!, Član DS: Ni potrebno! Sklepčni smo... »POMANJKANJE« DELA — ALI... Ugotovitve na sestankih: Obrati so brez delat Prodajna služba obratu: Imamo delo za pet milijonov, pogoj naročnika pa je, da pričnete izvajanje takoj. Obrat prodajni službi: Ne, to pa sploh ne moremo, smo do konca tedna zasedeni. PREHOD NA 42-URNI DELOVNI TEDEN — Tudi vi delate v popoldanskem času? — Da, razmnožujem odločbe za nadurno delo. — ?! f . f * Nagradna križanka Skandinavsko križanko, ki jo objavljamo v tej številki, rešujemo kot navadne križanke. Vprašanja za posamezna gesla so vpisapa v polnih kvadratkih. Smer odgovorov je naznačena s puščicami, sicer pa velja vselej zgornje vprašanje na vodoravno rešitev, spodnje pa za navpično, Kjer je vpisano samo eno vprašanje, je treba rešitev vpisati v edini možni smeri. Za reševalce smo pripravili štiri nagrade: I. nagrada 40 N-din, II. nagrada 30 N-din« III. nagrada 20 N-din, IV. nagrada 10 N-din. Rešitve pošljite do 20. junija 1967 na tajništvo podjetja. .• ■ Izrezke iz časopisa opremite s svojim imenom in priimkom ter naslovom, na kuverti pa označite v spodnjem levem kotu »-Nagradna križanka«. Žreb bomo obj&vili v 3. številki Glasnika IMF. IMF Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — industrijskega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja na 2 meseca v 2500 izvodih. Uredništvo in uprava: Ljubljana. Titova 37. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin Stepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tisk in klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani