Poštnina platana v gotovini Štev. 284. V Ljubljani, petek 16. decembra 1938. Leto III Glavni votivni odbor v Belgradu na delu Končni uradni izidi bodo objavljeni konec prihodnjega tedna Belgrad, 16. dec. Včeraj je začel s svojim delom glavni volivni odbor v Belgradu. Odbor bo po uradnih podatkih, ki so jih po uradnih zapisnikih, ki so jih o volitvah poslala v Belgrad sodišča iz vse države, uradno ugotovil natančno število glasov oddanih za liste, ki so nastopile pri nedeljskih volitvah ter končno-veljavno določil, koliko poslancev dobi ta ali ona lista. Številke, ki jih bo objavil glavni volivni odbor, se bodo morda za malenkost razlikovale od do zdaj razglašenih številk, katere je dalo notranje ministrstvo. Glavni volivni odbor je ▼ prvih dneh tega tedna zbral volivni material iz vseh krajev države, razen iz nekaj najoddaljenejših. Na včerajšnji seji so začeli urejati poslane podatke in sicer ob navzočnosti zastopnikov vseh treh državnih list. — Včeraj so bila tudi objavljena imena poslancev, ki so v tem področju bili izvoljeni na listi dr. Stoja-dinoviča. Teh poslancev je 5. Zatem je volivni odbor pregledal volivni material iz donavske banovine. Sekcije votivnega odbora so začele z urejanjem volivnega materiala, v kolikor je iz posameznih banovin že dospel. Po že objavljenih podatkih o izidu volitev narodnih poslancev je lista dr. Milana Stojadinoviča dobila absolutno večino v 234 votivnih okrajih, lista dr. Mačka v 120 okrajih, a lista Dimitrije Ljo-tiča v 2 okrajih. Lista dr. Stojadinoviča je torej dobila absolutno večino v dveh tretjinah votivnih okrajev, ki jih je v vsej državi 356. Vsi ti okraji volijo skupno 371 poslancev, od katerih jih bo pripadlo po določbah volivnega zakona listi dr. Stojadinoviča 304, listi dr. Mačka pa 67. Ker je delo, ki ga mora izvršiti glavni volivni odbor, naravnost ogromno, bodo končni volivni izidi objavljeni šele konec prihodnjega tedna. Pred potovaniem Italijanskega tunan'ega ministra na Madžarsko Rim, (6. dec. o. Poljski zunanji minister v Rimu, Dlugosovvski, je snoči obiskal italijanskega zunanjega ministra ^rofa Ciana, ki bo jutri odpotoval v Budimpešto. Razgovori med obema državnikoma so se nanašali na uradni obisk italijanskega zunanjega ministra madžarski prestolnici. O razgovoru ni bilo izdano uradno poročilo, domnevajo pa, da je bilo govora o ukrajinskem vprašanju, o vprašanju podkarpatske Rusije in o bodočem morebitnem skupnem italijansko-poljskem nastopu v teh vprašanjih. Prve volitve v avtonomni Slovaški — v nedeljo Bratislava, 16. dec. o. Slovaška avtonomna vlada je za nedeljo, 18. decembra, razpisala volitve v slovaški narodni zbor. Pri volitvah bo nastopila samo eua stranka, v katero so se po uveljavljenju avtonomije združile vse slovaške stranke. Tiste politične stranke, ki niso hotele pristopiti v novo stranko, so bile prepovedane. Po združitvi strank je sestavl jena enotna kandidatna lista, ki jo je potrdil predsednik vrhovne volivne komisije. Čeprav zedinjena stranka nima nasprotnikov pri volitvah, ven-' dar si voditelji zelo prizadevajo, da bi bila vo-livna udeležba čim večja. Po dosedanjih pripravah sc vidi, da bo vo-livna udeležba rekordn« in da bo vladna stranka, ki jo vodijo hlinkovci, dobila ogromno glasov. Čiščenje pri Sovjetih Moskva, 16. dec. o. Poročajo, da bo kot prihodnja Stalinova žrtev padel komisar za pošte Berman. Berman je bil nekdaj eden vodilnih ljudi v GPU. On je bil tisti, ki je dal delati prekop med Moskvo in Volgo, za kar je uporabljal na stotisoče političnih jetnikov, ki so jih iz ječ GPU poslali na delo. Pri tem delu je 130.000 ljudi izgubilo življenje zaradi mraza, gladu in nečloveškega ravnanja. Berman je bil zaupni prijatelj ustreljenega načelnika GPU, Jagode, in velja tudi za prijatelja Ježova, ki so ga pred kratkim odžagali. V Moskvi sta se končala dva nova. procesa zaradi sabotaže v poljedelstvu. Pri enem procesu je bilo sedem živinozdravnikov obsojenih na smrt, češ da so ovirali boj proti svinjski rdečici v kolhozih okoli Stalingrada. Pri dugem procesu so obsodili na smrt šest delavcev iz trakterske postaje Oktober, češ da so prodajali kovinasti nadomestne dele kmetom Bivši španski kralj se sme naseliti v nacionalni Španiji Burgos, 16. decembra. AA. DNB: Včeraj je zasedal ministrski svet pud predsedstvom generala Franca. General Franco jc predložil zakonski načrt, ki vrača bivšemu kralju Alfonzu vsa njegova prejšnja zasebna imetja v Španiji. Bivšemu kralju se vračajo tudi vse državljanske pravice in mu je zopet dovoljen, da se lahko naseli v Španijo. Romunija bo v kratkem odpoklicala svoje diplomatsko zastopstvo pri Zvezi narodov, poroča bukareštansko časopisje. Sv. oče posreduje za spravo med Poljaki in Ukrajinci Varšava, 16. decembra. A A. Stefani: Sveta stolica je uradno posredovala za pomiritev med Poljaki in Ukrajinci, med katerimi so zadnje čase vzplamteli resni spori, ki so se še povečali po posredovanju grško-katoliškega nadškofa^ metropolita Šeptickega v korist Ukrajincev. Papeški nuncij msgr. Kortesi je bil te dni v^ Lvovu, kjer je osebno po nalogu sv. stolice skušal pomiriti Poljake in Ukrajince. V zvezi s tem posredovanjem je bilo za tisk izdano poročilo, ki pravi, da sveta stolica s precejšno vznemirjenostjo opazuje škodljiva nasprotja, ki ločijo prebivalce Poljske. Sveta Poskusi za ureditev notranjih razmer v Romuniji Ustanovitev ene same vseromunske stranke Fronta narodnega vstajenja" bo edina dovol ena stranka stolica poziva 6voje vernike, naj najdejo pravo pot za sporazum in poravnavo. Apostolski nuncij mser. Kortesi, ki 6e je te dni mudil v Lvovu, je dal pred svojo vrnitvijo v Varšavo časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da je dobil od sv. očeta nalogo, naj razloži očetovsko skrb sv. očeta za to verno pokrajino. Sveti oče je vznemirjen zaradi nasprotij, do katerih je prišlo med prebivalstvom te pokrajine. Sv. oče je pozval posameznike in vse narode, naj na oltar splošnega miru žrtvujejo vse mržnje in da v teni smislu najdejo tudi sporazum. r ' 'II Bukarešta, 16. dec. m. Vse današnje romunsko časopisje -objavlja odlok, s katerim se v Romuniji ustanavlja ena sama politična stranka. Ta novoustanovljena romunska stranka se imenuje »Fronta narodnega vstajenja«. Časopisje posebno poudarja kot motiv za ustanovitev enotne politične stranke v Romuniji mednarodni položaj, kakor tudi razmere v sami državi in potrebe po popolni varnosti meja. Pri volitvah bo lahko nastopila samo ena stranka in sicer »fronta narodnega vstajenja«. Vse ostale stranke bodo smatrali za skupine in protizakonite ter bo vsak, ki bo širil še nadalje program takšnih strank, najstrožje kaznovan. Stranka Fronte narodnega vstajenja je ustanovljena na pobudo 20 najuglednejših romunskih politikov. Odlok o njeni ustanovitvi so podpisali kralj Karel, predsednik vlade Miron Christea, notranji in pravosodni minister. Dobro obveščeni krogi poudarjajo, da edina Maniu in Madgearu od strani bivše Nacionalne zaranistične stranke ter George Bratianu v imenu liberalne stranke niso pristali na ustanovitev nove stranke. Vsi drugi pa so izjavili, da so pri- pravljeni vanjo vstopiti. »Železna garda« bo novi stranki nasprotovala, dokler ne dobi zadoščenja za umor Codreana. . V maršalatii romunskega dvora sta včeraj vseučiliški profesor Emil Adjijetan in dr. Leukuci v imenu Erdeljcev izročila za kralja Karla obširno spomenico. Najuglednejši predstavniki Erdelija v Romuniji predvsem pa njihov voditelj Maniu, opozarjajo na težko gospodarsko stanje Romunov v Erdeliji ter, zahtevajo nujnih ukrepov, da se to stanje čimprej izboljša. V drugem delu spomenica tudi vsebuje ostro kritiziranje sedanje ustave. Obenem, ko sta se Emil Adijetan in Leukuci oglasila v maršalatu dvora, sta tudi zaprosila za posebno avdienco Maina pri romunskem kralju. Berlin, 16. dec. m. Romunska vlada je izdala odlok, ki določa, da odslej v Romuniji ne bodo smeli obhajali božičnih praznikov ob božičnih drevescih. Ta prepoved je izzvala v vsem nemškem časopisju veliko ogorčenje. Posebno ostro napadata romunsko vlado nemška lista »Angriff« in »Berliner Borsen Zeitung«, ki izražata svoje veliko začudenje nad takšnim vladinim odlokom v Romuniji. Hitler je sinoči govoril nemškim delavcem o pomenu novih cest, o prehrani in o utrjevalnih delih Berlin, 16. decembra. Hitler je imel snoči govor, pred 3000 delavci-, ki so sodelovali pri graditvi velikih avtomobilskih cest v Nemčiji. V uvodu je Hitler poudaril, da so postala sedaj motorna vozila prometno sredstvo. Avtomobil ljudskega tipa bo koristil mnogim milijonom ljudi. Ta razvoj .bodo podpirale tudi številne nove avtomobilske ceste. Cestna dela pa so pritegnila ogromno število delavcev v razvoj proizvodnje. Brezposelnost so ne odstranjuje z denarjem, ampak s proizvodnjo. V drugih državah so problem brezposelnosti začeli reševati ravno obratno, zato je število brezposelnih raslo, denar pa je izgubljal svojo vrednost. Samo v enem ni bilo mogoče doseči zboljšanja in to je pri prehrani. »Mi,« je poudaril Hitler, »črpamo iz nemških njiv več ko pa katerikoli drugi narod na svetu. Toda tudi to ima svoje meje. Zato moramo računati z vsemi dejstvi. In v okvir dejstev spada tudi točna presoja naše okolice«, * Na Vrhniki je danes ponoči pogorela Tomšičeva parna žaga Vrhnika, 16. decembra. Vrhničani so danes preživeli razburljivo noč. Velikanski ogenj, ki se je pokazal izza Tomšičeve velike parne žage na Hribu, je nekako ob 2 ponoči spravil pokonci ves trg. Ko je zatulila sirena na žagi, so plameni že sikali proti nebu. Ljudje so drveli k Tomšičevi žagi, ki je bila že skoraj da polovice v ognju. Med prvimi so bili seveda vrhniški gasilci s svojo motorno brizgalno. Njim so sledili še gasilci iz Verda; zaradi naglega širjenja ognja, pa je poslalo svojo brizgalno še vojaštvo. Čeprav so bili gasilci nad v6e požrtvovalni ter so vse brizgalne delovale brezhibno, so 6e vendar kmalu prepričali, da žage ne bodo rešili propasti. Ogenj se je bil zaradi preobilnih vnetljivih snovi, suhega lesa in desk, tak« naglo širil, da so začeli zublji oblizovati tudi bližnja skladišča in stanovanjske hiše. Bilo je nujno umestno, da so prepustili žago usodi ter osredotočili vse gašenje na sosednje objekte. Prati jutru okrog 5 se je stavba parne žage sesedla. Zgorele so vse naprave, velika in mala žaga ter les, ki je bil znutraj in v neposredni bližini žage. Škodo cenijo na več milijonov dinarjev, ki bo po vsej verjetnosti krita z zavarovalnino. Vrhničani danes ugibaja, kako je ogenj nastal. Prevladuje prepričanje, da je bil podtaknjen. Za to domnevo bi govorile tudi vse okoliščine. Žaga ni neposredno povezana s strojnim oddelkom, niti ni magel kak cigaretni ogorek povzročiti ognja med debelimi vrvmi. Strojnik, ki stanuje v kakih 5 minut oddaljeni hiši, jc prvi zagledal ogenj na oglu žage, kjer 60 bila v skladovnicah zložena debela 6uha drva. Od drv se je ogenj razširil na leseno poslopje, ki se je naglo vnelo. Močan sij, ki je ažarel vso okolico, je zbudil strojnika, da je stekel v strojni odelek in odprl sireno. Ko so prihiteli gasilci, pa je kot nalašč potegnila huda burja, ki je razpihala plamene in zanesla iskre na vso žago. Vse je bilo v hipu en sam velik plamen, viden naleč naokoli. Prav zaradi burje so marali gasilci odjenjati in se truditi, da bi obvarovali pred katastrofo še bližnja skladišča, polna desk, tramovja in suhih drv, ter hiše. Požigalec je moral uporabiti kako hitra gorljivo tekočino in z njo politi suha drva tik ob žagi, kajti sicer ne bi mogel nastati tako močan ogenj. Najhujše bodo prizadeti delavci, ki bodo brez dela, dokler lastnik g. Miha Tomšič ne ba postavil nove žage. Orožniki so že začeli poizvedovati za požigalcem. Med burnim odobravanjem je Hitler v zvezi s tem še izjavil: »Poznam samo eno načelo in to je, da hočemo, da bi bila Nemčija tako močna, da nas nikdo ne bi mogel uničiti. V tem oziru pa je potrebno, da predvsem organiziramo svojo moralo, tako da bi lahko z lastnimi sredstvi krili potrebe za lastno proizvodnjo.« ^Hitler je govoril še o tem, kako na zahodni meji delajo nove utrdbe. Te utrdbe je vsilil Nemčiji zunanji svet. Te utrdbe bodo take, kakor jih dozdaj svet še ni videl. Te utrdbe niso posnetek tujih utrdb nego plod nemškega razumevanja. Pri teh utrdbah je delalo približno 400.000 ljudi. Temu se moramo zahvaliti, da je bilo zedinjenje nemškega naroda opravljeno v zadnjih mesecih. To je tudi razlog zato, da ta naš režim nemške skupnosti nikdar več ne more prenehati. Med ameriškimi Slovenci Pri zadnjih volitvah, ki so bile 8. decembra, sta bila izvoljena v Rock Springsu tudi dva Slovenca in sicer Joseph Galicich ml., ki je bil ponovno izvoljen na demokratski listi v urad okrajnega prosekutorja za Sveetwater okraj. V mestni odbor v Rock Springsu pa je bil izvoljen na republikanski listi Matt Leskovec. Pred kratkim se je rojaku Andrew Nebec v Milwaukee Wis., pripetila na železniškem križišču nesreča, ki bi lahko imela usodne posledice. V njegov avto je zadela lokomotiva in ga vlekla precej daleč. Nebec je dobil pri tem precej hude notranje poškodbe. V okrajni bolnišnici v Milwaukee, Wis., je preminul rojak Frank Kočevar, v starosti 43 let. Pokojni je bil doma iz Ljubnega v Savinjski dolini in je prišel v Ameriko pred 22. leti. — Kočevar se je zvečer pred svojo smrtjo nahajal v neki gostilni, kjer je gostilničar opazil, da mu je nenadno postalo slabo. Ko ga je vprašal, kaj mu je, je omenil, da je malo prej padel. V bolnišnici so ugotovili, da si je prebil lobanjo in tako je poškodbi podlegel. Po dolgi bolezni in hudem trpljenju je v Clevelandu izdihnila rojakinja Jonie Paulin, rojena Uršič, ki je stanovala na East 177 St. Doma je bila iz št. Ruperta na Dolenjskem. Tukaj zapušča moža, v Newyorku pa sina in več sorodnikov. V Ameriki je živela 34 let. — V Clevelandu je po šestmesečni bolezni umrla rojakinja Ana Žagar, v sta- 11 roetii 53 let, Doma je bila iz Dravelj in je prišla v Vesti 16. decembra Kardinal Hinsley, westminsterski nadškof in poglavar angleške katoliške cerkve, je odstopil iz adbora angleške Družbe za Zvezo narodov in utemeljuje odstop s tem, da je družba zadnje čase izgubila 6voj nepolitični značaj, ker je posredovala v izrazito političnih zadevah. Odstop je vzbudil po vsej Angliji velik odmev. Sklad lorda Baldvina za nemške begunce je dosegel 101.300 funtov šterlingav (27,000,000 din). Memel z okoliškim ozemljem je tako nemški, kakor je Pariz francoski in London angleški. To je razvidno iz dejstva, da je 87% memelskega prebivalstva glasovala v nedeljo za združitev z Nemčija. Tako piše nemški tisk o izidu volitev. Na vseameriški konferenci v Limi so razpravljali o predlogu, da bi vse južnoameriške države posredovale v španski državljanski vojni, da bi čim prej prišlo da ugodnega miru. Te države naj bi se zavzele za to, da ugode Francovi zahtevi o priznanju vojnih pravic, brez česar se general Franco ne mara pogajati o miru. V Jeruzalemu je neznan Armenec ustrelil včeraj šejka Mahmuda el Ansaria. Šejk je veljal za hudega nasprotnika pobeglega jeruzalemskega velikega muftija. Ogenj je snoči uničil razkošni grad romunskega kneza Bibesca v akolici Bukarešte. V gradu je bila dragocena zbirka umetnin V6eh vret in starega pohištva. Škoda znaša ogromne milijone. Angleški kralj je včeraj sprejel holandskega kneza-soproga Bernarda in imel z njim več razgovorov. V Berlin se je vrnilo 12.000 delavcev, ki so bili daslej zaposleni pri utrjevalnih delih ob zahodni meji. Včeraj so izročili prometu 3000 km novih nemških avtomobilskih cest, katerih bo Nemčija v bodoče imela vsega skupaj 14.000 km. Za to priliko je vodja nemških cestnih del dr. Todt pavabil v Berlin 3000 delavcev, zaposlenih pri teh cestah. V francoski mestni četrti v Hankovu 6e’skriva 150.000 kitajskih beguncev, katerim so Japonci odrezali dovoz živeža, vodo in luč, ker hočejo, da bi se jim Kitajci udali. Če se ne ba Francozom posrečil z Japonci sporazum, bo med begunci prišlo do katastrofe. Holandska državna banka je poslala vse svoje zlato v tujino. To so Holandci storili za primer ■ kake vojne v Evropi, da bi lahko razpolagali z gotovino zunaj. Predlog francoskega državnega proračuna za 1. 1939 napoveduje presežek 24 milijonov frankov. Redno sodišče v republikanski Španiji so v dobrem letu obsodila G83 ljudi na smrt zaradi vohunstva. V to število niso všteti tisti, ki so bili obsojeni pred vojaškimi sodišči. Nemčijft ima zdaj 43 najmodernejših podmornic, v delu pa ima dve veliki bojni ladji po 35.000 ton, tri težke križarke po 10.000 ton, štiri lahke po 7000 ton, nedavno šo pa spustili v morje najmoderjnešo nosilko leta »Graf Zeppelin«. Odbor ljudske fronte v Valenciji je poslal razglas vsemu prebivalstvu, v katerem pravi, da bo general Franco na vzhodnem bojišču kmalu začel 7. novo hudo ofenzivo. Kitajska vojska je porušila vse mostove med Kantonom in Nankingom, da bi preprečila napredovanje japonske vojske, ki hoče pretrgati vse zveze med Kitajci in med francosko Indokino, od koder prihaja orožje za kitajsko vojsko. Italijani v Tunisu vodijo vse tamošnje gospodarstvo, industrijo obrt in trgovino in morajo zaradi tega imeti pravico, da o svoji usodi sami odločajo. V tem smislu piše včerajšne italijansko časopisje. Francija je sklenila dati 28 milijard frankov za državno obrambo iz bodočega proračuna, ki obsega nad 66 milijard frankov. Sovjetski poslanik v Pragi je v zunanjem ministrstvu vložil ugovor proti pisanju češkega tiska, ki se zavzema za ustanovitev svobodne Ukrajine in za osvoboditev Ukrajincev izpod poljskega in ruskega jarma. Slovaška vlada je razpustila vsa levičarska telovadna društva in Sokola z utemeljitvijo, da so ta društva bila ognjišče protislovaškega duha. Premoženje teh društev bo dobila Hlinkova garda. Madžarska utegne izstopiti iz Zveze narodov, če bi to zahtevale razmere. Tako pišejo nekateri budimpeštanski listi. Romunska vlada napoveduje, da bo izdala odločne ukrepe za varstvo domačega dela in izdelkov. Madžarski prosvetni minister grof Teleky bo najbrž odstopil zaradi nedavne razstave o agrarni reformi na Madžarskem. To razstavo so priredili v organizaciji njegovega ministrstva, je pa prena-zorno kazala strašne socialne razlike med veleposestniki in med kmečkimi tlačani na Madžarskem. Srd veleposestnikov in grofov se seveda obrača proti prosvetnemu ministru, ki je razstavo dovolil. O obisku predsednika nemške Državne hank<> dr. Schachta v Berlinu pripisujejo Angleži velik pomen in napovedujejo, da bi ta obisk pripravil pogoje za sporazum glede delitev gospodarskega vpliva v južnovzhodni Evropi. Madžarska propaganda v karpatski Ukrajini ne miruje. Zadnje dni so madžarski agitatorji razširili letake, ki hujskajo na vstajo. Podobne letake so pred tednom dni metala na karpatsko ozemlje madžarska letala. Novi predsednik češkoslovaške republike dr. Hacha se je predsinočnim udeležil slovesne predstave »Prodane neveste«, katero je dirigiral Vaclav Talich. Predsednik je imel kratek nagovor, v katerem je poudarjal potrebo po kulturnih zvezah med Češkoslovaško in med njenimi sosedi. Italijanske zahteve glede Tunisa in drugih francoskih pokrajin je treba razlagati tako, da hoče Italija s temi zahtevami izsiliti od Francije priznanje vojnih pravic za generala Franca. Talio piše del angleškega tiska. Važno izjavo o bodoči japonski zunanji politiki na Daljnem vzhodu bo dal zunanji minister Arita tujim časnikarjem v ponedeljek. Ameriko pred^25 leti. Zapušča moža, dva sinova in hčer — V Clevelandu je umrl Vincenc Rupnik, slar komaj 33 let. Rojen je bil v Clevelaudu ter zapnsča žalostno soprogo, hčerko, mater, dva brata m dve sestri, Kaj bo z novo pivovarno v Laškem Ozadje pogajanj za prodajo pivovarniških naprav Laško, 16. decembra. Pred kratkim smo poročali, da jo začela z rodnim obratovanjem »Gostilničarska delniška pivovarna v Laškem«. Ta vest je zlasti razveselila male delničarje tega podjetja, ki jih je uad 2500 in ki so bili zaradi dolgih priprav precej v dvomih ter je med njimi prihajalo do nezadovoljstva. Na zadnjem občnem zboru je bilo precej govorjenja o pogajanjih, ki jih je uprava pivovarniške družbe imela z neko finančno skupino slovenskih in srbskih interesentov glede prodaje nove pivovarne. Ker je o tej zadevi tendenčno pisal tudi del časopisja (Celjska »Nova doba«), je med delničarji in v javnosti seveda to vzbudilo razne govorice, ugibanja in bojazen. Zatadi tega smo dobili podatke, da stvarno pojasnimo, kaj tiči za temi govoricami. »Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem« je bila ustanovljena leta 1030. Namen ustanovitve je bil poceniti v Sloveniji pivo in izpodnesti dejanski monopol kartela velikih pivovarn. Za novo gostilničarsko pivovarno jo vladalo veliko navdušenje in so začeli interesenti pridno podpisovati delnice. Nova pivovarna naj bi imela tolik obrat, da bi lahko izdelovala do 100.000 hi piva na leto. Priprave in dela pa so 6e zavlekla za nekaj let. Med tem so se spremenile gospodarske razmere tako, da veliko delničarjev, ki 60 podpisali nakup, delnic ni moglo plačati in jih je kakih 800 uprava družbe tožila za izplačilo. V vodstvu družbe so bili od vsega začetka inž. Uhlif, graščak v Loki pri Zidanem mostu, Ciril Majcen, restavrater v Ljubljani, in dr. Roš, odvetnik v Laškem, ki je bil tudi pravni zastopnik družbe v tožbah za plačilo delnic. Po pravilih družbe ima glasovalno pravico samo tisti delničar, ki ima najmanj 10 delnic. 10 delnic da pravico do enega glasu. Ker so gostilničarji kupovali le manjše število delnic, je iz tega razvidno, da večina delničarjev ni mogla imeti posebnega vpliva na vodstvo družbe, marveč da so v njej odločali delničarji, ki so imeli vsak po večje število delnic. Od leta 1930 pa do letos, ko je nova pivovarna začela obratovati, so se gospodarske in druge razmere v Sloveniji bistveno spremenile. Poraba piva je padla na 30.000 hi letno. Naprave pri novi pivovarni 60 veljale veliko, toliko da ni od delniške glavnice v znesku 10 milijonov din ostalo dosti potrebnega obratnega kapitala. Razen tega se je med malimi delničarji začela kazati želja, da bi prodali delnice. Padec v konsumu piva in pa dejstvo, da bo nova pivovarna morala prestati hude konkurenčne boje s starimi uvedenimi in gospodarsko močnimi pivovarnami v Mariboru in Ljubljani, tudi ni bil kaj rožnato znamenje za bodočnost novega, tako zaželenega podjetja. Vsega tega se je očitno zavedalo tudi vodstvo pivovarne in stopilo v stike s skupino srbskih in slovenskih gospodarstvenikov, katere zastopata jnž. Mayer iz Belgrada in odvetnik dr. Ogrizek iz Celja. Ta gospodarska skupina je poznala konjunkturno slanje sedanje in bodoče težkoče nove pivovarne. Ta skupina je bila trdno prepričana, da nova pivovarja ne bo mogla uspevati tako, da bi delničarji, zlasti mali, v doglednem času imeli kaj od nje. V začetku septembra so se med vodstvom gostilničarske delniške družbe in med to finančno skupino začela pogajanja za prevzem delnic in za nakup novih pivovarniških naprav v Laškem. Skupina inž. Mayerja, ki je prepričana, da pivovarna v Laškem zgolj z izdelovanjem piva ne bo mogla uspevati in se rentirati, je nameravala podjetje razširiti tako, da bi pivovarni priključil« s6 veliko tovarno za izdelovanje olivnega olja in sadnih konzerv. Za to bi družba v Laško prenesla naprave oljarne iz Koprivnice. Pogajanja so za Gostilničarsko pivovarno vodili dr. Roš, inž. Uhlif in Majcen, za novo skupino pa inž. Mayer, dr. Ogrizek ln bel-grujski odvetnik Bojanič. Hkrati s temi pogajanji se je začelo tudi gibanje med malimi delničarji, Id so 6e hoteli iznebiti delnic za čim ugodnejše cene. Pogajanja so 'tekla skoraj dva meseca in je bil na koncu sklenjen med vodstvom pivovarne in med novo finančno skupino sporazum, ki vsebuje naslednja najvažnejša določila: Skupina inž. Mayerja se obveže, da kupi po svojih zastopnikih v Sloveniji 9000 delnic Gostilničarske pivovarne, in sicer 4000 delnic po 500 din, 5000 pa po 400 din kos. Skupaj bi dala za delnice 4 milijone din. Sedanja uprava Gostilničarske pivovarne da za dobo štirih mesecev generalno dovoljenje za prenos delnic, glasečih se na imena, na novo skupino. Po štirih mesecih bi nakup delnic ne bil več dopusten. Mayerjeva skupina se zaveže, da položi pri Ljubljanski kreditni banki ('.,200.000 din pod zaporo. Ta vsota se mora porabiti v štirih mesecih za nakup delnic, 2,200.000 dinarjev pa bi dobila pivovarna kot obratni kapital, da bi lahko v redu poslovala. Po izvedbi ie transakcije odstopijo vsi člani sedanje uprave pri pivovarniški družbi, na kar bi sklicali izredni občni zbor delničarjev. Ta občni zbor naj sklepa o no- vem položaju. Nova skupina zahteva, da se zniža število Slanov uprave za sedem do devet. Pod tem pogojem bi bili izvoljeni v upravni odbor nove družbe trije člani stare uprave, namreč inž. Uhlif, Majcen in dr. Roš. Nova družba je pripravljena prevzeti pivovarno pod pogojem, da ne bi bilo prodanih več kakor 16 000 delnic in da ves dolg pivovarne na strojih, napravah z vsemi terjatvami ne znaša več kakor 2,200.000 din. Nova skupina, ki bi prevzela pivovarno, se obveže, da bo dve leti pazila, da delnice, ki jih Je kupila od starih delničarjev, ne pridejo v roke kaki konkurenčni pivovarni. Dalje se nova skupina obveže, da bo izdelovala dve leti najmanj po 5000 hi piva letno, da ga bo razprodala, da bo skušala zboljšati kakovost, da bo izhajala pri izdelovanju piva brez deficita, če bodo sedanje ugodne gospodarske razmere trajale in da se bo pri vodstvu pivovarne ravnala po nasvetih članov stare uprave, ki bodo prišli v novi odbor. Skupina inž. Mayerja ge obveže, da bo v dveh letih končala pripravljalna dela za novo tovarno olja in konserv, ki naj bi potem začela obratovati. Nova skupina je ponudila torej, da kupi od delničarjev delnice po imenski, stoodstotni vrednosti; tistim delničarjem pa, ki bi delnic ne hoteli prodati, bi omogočila sodelovanje v novi upravi, jim dala jamstvo glede lastništva pivovarne, glede proizvodnje itd. Pogajanja so se končala z načelnim sporazumom, ki bi ga bilo treba samo še podpisati. Kazalo je, da bo vprašanje pivovarne rešeno ugodno in lako, da ne bo rešitev izpadla v Škodo malih delničarjev, ki bi prišli do svojega denarja. Konec novembra pa je uprava laške pivovarne uenadno prišla z zahtevo, naj nova skupina poleg vsega drugega podari še dva milijona dinarjev Gostilničarski kreditni zadrugi v Ljubljani. Ta zadruga ima za člane nekaj privilegiranih delničarjev laške pivovarne. Zaradi te nerazumljive zahtevo so pogajanja obstala. Mayerjeva skupina te zahteve inž. Uhlira, dr. Roša in Majcena ni mogla izpolniti, pripravljena pa je bila, da namesto tega darila rajši plača po višji ceni delnice nezadovoljnih delničarjev. Uprava pivovarniško družbo pa je vztrajala pri svoji zahtevi tako, da do transakcije ni prišlo. Iz okrožnic, ki jih je izdala Mayerjeva skupina in pa skupina nezadovoljnih delničarjev pivovarniške družbe, je razvidno, da stvar še ni končana in da je skupina, ki se je glede prevzema nove pivovarne angažirala lako daleč, pripravljena za vsako ceno doseči svoje. Pojasnili smo vso to stvar po podatkih, ki jih imamo v rokah, ne da bi se hoteli zavzemati za tako ali tako rešitev. Poudariti pa bi bilo v interesu javnosti naslednje dejstvo: Če se je vodstvo pivovarniške družbe pogajalo za prodajo pivovarne in je dejansko pripravljeno na prodajo pristati še danes pod pogjem, da dobi Gostilničarska kreditna zadruga do 2 milijona dinarjev, potem je jasno, da se vodstvo samo zaveda, da pri sedanjem stanju, sedanjih finančnih in konjunkturnih zadevah novi pivovarni ni zagotovljen razvoj in neovirano poslovanje. Ce je prepričano o tem vodstvo, naj se ravna po svojem prepričanju in zadevo čim prej reši. Naj bo rešitev taka ali taka, glavno je, da se reši v smeri, v kateri ne bodo oškodovani mali delničarji. Ljublfana od včeraj do danes Tole vreme zadnjih dni marsikoga draži; pu- I aretirala Antona D., mizarskega pomočnika 6 Ko- sto je in mrzlo. O nekem valu vedo povedati, o valu, ki baje prihaja z daljnega severa in nosi s seboj —39° mraza. Zazdaj takega grozotnega mraza v Ljubljani še nismo občutili. Postalo pa je vendarle nekoliko bolj mrzlo; zlasti zjutraj brije burja z vso silo. Nekateri napovedujejo sneg, drugi pa trdijo, da pred Novim letom nanj sploh ni misliti. Če bo že kaj prišlo izpod neba, potem bo to prav gotovo dež. Najbolj so seveda v skrbeh športniki, ki jim gre za nedeljsko ligaško tekmo z belgrajsko Jugoslavijo. Če bi zapadel sneg, potem bi bilo najmanj pol veselja pokvarjenega. • • Na reievalnl postali so v zadnjih 24 urah zaznamovali vsega skupaj 14 prevozov. V večini primerov gre za paciente z notranjimi bolezni. Zaznamovana je ena sama nesreča: na Viču je nekdo lezel po lestvi, pa mu je spodrsnilo. Odletel je na tla in se precej poškodoval, reševalci pa so ga lepo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zadnje čase reševalna postaja skorajda že no izkazuje nesreč. Smola Ljubljančanom prizanaša. Zlepa se komu ne primeri kaj nenavadnega. To je seveda prav lepo. Ko bi smola tudi še v bodoče pridno prizanašala našemu mostu, bi nam seveda bila vsem prav všečl Ob ščite Maieša, Gorieta in Kosal V Jakopičevem paviljonu p«d Tivolijem, precej na oni strani železniške proge, fe le deset dni odprta razstava treh odličnih slovenskih umetnikov, ki so pred kratkim dosegli s #Vojo samostojno razstavo v Belgradu zelo lep uspeh: Mihe Maleša, Franceta Goršeta in G. A. Kosa. Razstava je visoko kvalitetna in zasluži čim večjega obiska. Odprta je t*d 9 zjutraj do 6 zvečer (tudi čez poldne!) in bo trajala samo še do Svetega večera (24. decembra). Pohitite in oglejte si jo, dokler je časi Tat ne pozna spoštovanja Nekaj dni je že, odkar je neznani tat vlomil v stanovanje banovinskega inšpektorja Dragotina Trstenjaka v Langusovi ulici. Gospod dolgoprst-než je najprej temeljito »vizitirak prvo sobo v I. nadstr. hiše. Posebno všeč sta mu bili dve damski zapestni uri, zlata damska ovratna verižica z medaljonom, zlat poročni prstan in tudi nekaj denarja v gotovini. Vse te reči je meni nič tebi nič hudobni obiskovalec pobasal in odnesel s seboj. Nič boljše se ni godilo Urošu Jeliču, uradniku Pokojninskega zavoda. V njegovo stanovanje v Gajevi ulici je vdrl nepridiprav, ki mu je iz kopalnice odnesel krotnirano zapestno uro znamke »Doxa«. — Doberletovi Kseniji, ki stanuje na Novem trgu, je nekdo ukradel srebrn jedilni pribor, v celem šest nožev, šest žlic, šest večjih žlic in šest yilic. Napravil ji je s tem škode za približno 1000 din. Vsi ukradeni predmeti nosijo monogram HG. — Policija je predvčerajšnjim deljevega. Mož je bil osumljen neke manjše tatvine. Detektivi so ga obiskali in napravili pri njem hišno preiskavo. Takole različne stvari so pri tej preiskavi izvlekli na beli dan. Brskali so lu brskali in nazaduje našli med drugim tudi kakih 500 din vreden fotoaparat znane znamke »Voigtlander« ter lep kupček bakrene pločevine. Aretirani možak pripoveduje, da je obojo kupil na glavnem kolodvoru od nekega neznanca, za katerega pa ne ve, ne kako se piše, ne odkod je doma. Nemara bo končno ta neznanec le postal znan... Presneto so jim všeč tuje sukn e Univerzitetni asistent dr. Svetozar Ilešič je lepo sedel v kavarni. Nič hudega sluteč je dejal »Plačat!«, iepo vstal in stopil, da bi se oblekel. Suknje pa ni bilo več tam, kamor jo je bil ob prihodu obesil. Temnomodra zimska suknja je bila vredna 1700 din. Černe Ludvik, zlatar iz Wolfove ulice, je bil deležen iste usode. V neki kavarni mu je neznani ljubitelj zimskih sukenj izmaknil suknjo, ki ga je bila stala 1100 din. — V Cerkveni ulici je na dvorišču visel temnosiv, 500 din vreden suknjič. Ta suknjič je bil neznanemu uzmoviču tako všeč, da ga je brez predsodkov vzel s seboj. — Iz gostilne na Miklošičevi cesti je Martinu Toplaku, kurjaču, nekdo odnesel črno zimsko suknjo. — Mariji Jagodičev! iz Predovičeve ulice pa je tat odnesel več moških srajc in drugega perila. Ukradeno blago nima teka, in tako se bo prav gotovo vsem možakarjem, ki so jim bili zrasli predolgi prsti, še presneto otepalo. Česa vsega si ne izmislijo pijanci I »Glažek za glažkom,« pol litrčka za pol litrčkom — glava pa zmerom bolj zmešana. Prekle-mano postanejo ljudje močni in korajžni! En tak junak, mokrotno-vesel in »originalen«, si je ponoči namesto vpitja privoščil drugo nočno »šalo«. Kaj pa mislite, taka korajža! Iz srede mesta ukrasti napisno tablo, na kateri je najavljena prodaja banovinskih kolkov! Tat si je privoščil za ta neslani dovtip znano Severjevo trafiko v Še-lenburgovi ulici. Prav gotovo se zdaj kje usti s svojim velikim »junaštvom«. Cega kdo pozna, naj ga malo priporoči ljubljanski policiji, ki mu bo Že razložila meje v dovtipih. Tisti, ki se vozifo na Vič se pritožujejo, ker morajo na posameznih postajah cestne železnice sestopati v gosto blato Naravnost iz voza pa v blato — to 6e vendar vsakomur upiral A ne gre drugače! Na obeh 6traneh tramvajske prage je ob deževnih dneh pravi blatni Eldorado. Ali se tej nadlogi res ne bi dalo odpomoči? Kako lepo bi bilo, če bi merodajni veleli, naj 6e blato odstrani, namesto njega pa nasuje gramoz, na katerega človek že rajši stapi! TRGOVSKA PRIREDITEV 7. januarja 1939 TRGOVSKI DON Predavanja o lepotah Slovenije na Madiarskem Maribor, 15. decembra. Na povabilo Tujskoproraetno zveze »PUTNIK« v Mariboru^ ter raznih zdravilišč 6i je lansko leto in letos več skupin madžarskih zdravnikov in novinarjev pod vodstvom znanega prijatelja Jugoslavije dr. Balaez Gyoz6, primarija iz Pecsa, ogledalo zdravilišča in letovišča v Sloveniji. V seriji predavanj, ki so predvidena po raznih mestih Madžarske, je imel g. primarij dr. Balasz dne 2. decembra t. 1. v Pecsu izredno uspelo predavanje o odlični kakovosti in lepoti zdravilišč in letovišč v Sloveniji. Njegovo zanimivo predavanje jo bilo spremljano po velikem številu krasnih diapozitivov v naravnih barvah, ki so jih v to svrbo stavili na razpolago Tujskoprometna zveaa »Put-nik« v Mariboru in razna zdravilišča. Predavatelj je v svojem interesantnem izvajanju obrazložil izredno zdravilnost in posebnosti raznih vrelcev (Rogaške Slatine, Laškega, Slatine Radenci, Dobrne, Rimskih toplic itd.) ter opozoril poslušalce na velik napredek ter sodobno upravljanje naših zdravilišč in letovišč, ki nudijo za izredno mal denar popolen konfort. Opisal je krasote Pohorja, raznih naših mest, Gorenjsko z Bledom in druge turistične centre naše ožje domovine. ' O naših zdraviliščih in letoviščih je bila izdana tudi lična priročna knjižica z opisom obiska madžarskih zdravnikov iu novinarjev v madžarskem jeziku, ki bo nedvomno tudi pripomogla k propagandi za obisk imenovanih krajev. Tatinski hlapec fn njegov pajdaš Maribor, 16. decembra. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča eta včeraj sedela na zatožni klopi 22*letni Franjo Hotinski, delavec v Loperšicah pri Ormožu in 21-letni Stefan Cestar, hlapec iz iste vasi. Oba sta iz sosednje Hrvateke ter sta že nekaj let zaposlena v Loperšicah. Obtožena sta raznih tatvin, ki sta jih izvršila v svoji okolici. Tako dolži obtožnica Cestarja, da je dne 7. novembra 1937 ukradel Katarini Glavnik v Loperšicah iz zaklenjene omare 8000 din gotovine. Marca meseca 1937 je nagovoril mladega Ivana Pavliniča v Loperšicah, da je ukradel svojemu stricu Francu Pavliniču 1000 din ter jih je izročil Cestarju. Poleg tega pa eta Cestar in Hotinski sporazumno izvršila tatvino na škodo Elizabete Pavlinič. Cestar je »pustil Hotinskega v hišo ter ga skril na podstrešju, da je lahko naslednjega jutra, ko so vsi odšli na delo, vdrl v stanovanje ter je odprl s sekiro omaro in odnesel iz nje 5500 din ter samokres s 15 naboji. — Oba obtoženca sedaj vse tajita ter ee izgovarjata, da sta priznala prvič pred orožniki vsa dejanja samo zaradi tega. da ne bi bila tepena. Franjo Hotinski je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic, Stefan Cestar pa na 10 mesecev strogega zapora. FrafiC Strgar, prijatelj sukenj Gori j)a doli je po Kolodvorski ulici pohajal znani možakar Franc Strgar. To samo na sebi še ne bi bilo prav nič hudega. Kolikokrat hodi kdo gori in doli, pa nihče nanj ne postane posebno pozoren. Toda Franc Strgar je nosil s seboj črn plašč in suknjič, ki nista bila njegova, pa ju je kljub temu poskušal »vnovčiti«. Policija ga je zagrabila za »kravato«, pa je mož priznal, da je oboje ukradel iz nove kleti v novi stavbi na Flignerjevi ulici. Tam spravljajo svojo obleko delavci. Policija si je dejala, da najbrž to >dejapje< Franceta Strgarja ni edino. Nemudoma so se podali k njemu na dom. Daleč je bilo — prav na Rudnik so morali. Pa se je splačalo: pri Strgarju so našli zelo čedno »zalogo« perila, ki je bilo prej pri perici Rozi Kirnovi z Ižanske ceste. Toliko si ga je prijatelj tuje lastnine nanosil skupaj, da jc bilo vredno najmanj 3000 din l France Strgar, zagrizeni prijatelj vsega, kar je fuje, je bil doslej zaradi »dejanj« takega in podobnega značaja že desetkrat kaznovan. Zdaj so ga za vsak slučaj malo zaprli. Enega manj se bo treba ljudem bati —vsaj za nekaj časa. V zaporu bo lahko premišljeval, kaj je bil prav za prav napravil in kako malo se dandanašnji, ko nobena stvar ne ostane skrita, take reči izplačajo. Herwey Allen: 15® Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Proti jutru so prišli do velikega pobočja, ki je naznanjalo, da se onstran obronkov pogorja začenja pot navzdol proti obrežnemu pragozdu. Neskončni sivi oblak, iz katerega so sem pa tja štrleli visoki vršički palm, se je razprostiral pred njimi pragozd, kakor daleč je neslo oko. Tri dni poti od tod pa je ležala Gallegovina. Juan je pokazal na verigo položnih gričkov, ki so se začeli odražati daleč pred njimi na obzorju, medtem ko je bilo vse drugo, kar so videli, le brezizrazna pragozdna ravan. »Tam,« je dejal, »si je brat Francois poiskal svoje zatočišče. Ti grički leže dobrih deset ur daleč ob karavanski poti do Gallegovine.« Antonievo srce je vzvalovilo ob misli, da bi na svojem povratku na kaj takega prav za prav ne smel naleteti. Za kratek čas so si vzeli počitek na končnem obronku. Bilo je nujno potrebno dati konjem nekaj počitka in jim dovoliti, .da se najejo zadnje dobre trave, preden se bodo pogreznili v listje spodaj v pragozdu. Med njimi in med obalo ni bilo nič drugega kot samo temen gozd. To je torej pokrajina, v kateri se bi izgubil, si je mislil Antonio. Oči so mu blodile tja čez k blesku morja, k odprti cesli, po kateri so pod svetlimi zvezdami prihajale ladje in spet odhajale. Na eni izmed njih bo lahko odjadral... Kaj bo to res storil? Če bo rešil brata Francoisa in se z njim vrnil domov — kaj bo potem imel toliko hrabrosti, da bo končno le pretrgal z Gallegoviuo? \eleta, ljubljeni nasadi, vse dobro urejeno posestvo, ki ga je štiri lota gradil, bo ostalo tamkaj in stegovalo roke proti njemu. Toda sedaj je bil močan, močnejši kot kdaj prej. Ogenj življenja je spet zagorel v njegovih žilah. Ko se je prva jutranja toplota potegnila Čez ravan in so se začeli spodaj iz gozda dvigati tisoči soparnih oblačkov, so vstali, osedlali svoje živali in zdirjali po strmem obronku navzdol. Uro kasneje se je streha pragozda že zgrnila nad njimi. Ozka karavanska steza se je v tej mračni poltemi vijugala zdaj sem zdaj tja. Noben vetrič ni majal palmovih vršičkov visoko nad njimi. Molk večnosti in čudna pragozdna luč sta jih obdala. Motna vročina je žarela med drevesi. Od časa do časa so se morali ustaviti, da so presekali plezalke, ki so se krečile preko steze. Pot sc je vlekla skozi goščavo in prečkala skoro nepristopna močvirja. Bila je slaba, pa vendar še zmerom ena izmed najboljših, kar jih je v Afriki iz višavja vodilo k obali. Konji so mogli vso pot vzdržati, če so le preživeli napade milijonov muh in strupenih mušic. Opoldne so se ustavili v majhni gozdni odprtini. Tukaj so zaslišali bobnanje. Prihajalo je iz velike daljave. Antonio se je stresel kot listje na drevju. Pognal je. ljudi in živali, kar se je dalo. Tla so se spet začela počasi dvigati iz močvirja. Proti tretji uri popoldne je Juan pokazal na stezo, ki se je od njihove poti odcepila. Krenili so po njej in se kmalu začeli vzpenjati po hribu navzgor. Očividno so prišli sedaj, na skupino gričkov, ki so jih videli zjutraj. Takoj nato so spet pognali konje v dir. Spotoma pa so jih večkrat pridržali, da so prisluškovali. Nenadoma se je pred njimi odprla prostrana poljana. Veliki čisti izvirki so žuboreli izpod mogočnih črnih vulkanskih skal. To so izvirki glavnega pritoka Rio Ponga, pojasnjujejo Fullahi. Obrnili so se ravnajoč se po Juanu naravnost na desno in prispeli do odprte kotlinice. Na zgornjem koncu se. je dvigal le še majhen dim iz pepela, kar je bilo še nekaj ur prej samostanska naselbina. Prišli so prepozno. Antonio je kar zdvomil. Preklel je sebe in svojo usodo. Tu pa tam je videl, kako so se v travi svetlikala črna trupla. Jastrebi so vzleteli. Zužljanje muh je napolnilo ozračje. Toda brat Francois, kje je brat Francois? Nekdo je presunljivo zakričal in pokazal v stran. Ob črni skalnati steni, kakih sto korakov od tod, je videl Antonio neko belo telo, ki je viselo. Telo je bilo uegibno. Autonio se je nagnil na vrat svojega konja. Vsega ga je prevzela groza in bolečina. Ni videl nobene vrvi. Roki sta štrleli naravnost kvišku. V senci črne stene ni mogel zapaziti brun križa. Križ je stal pred malo votlinico, katero je bil brat Francois prav gotovo preuredil v kapelico. Antonio je stekel tja in se zgrudil na tla. Tako je rjovel, da je pes, ki mu je sledil, omahnil na travo in se mu ni upal približati. Trenutek kasneje je mož na tleh obmolknil... Zakaj se je moralo to zgoditi? Bilo je vso'"preveč, da bi mogel prenesti. Sedaj je bil izgubljen. Sedaj je zares v peklu. Da bi le čas mogel mimo njega! Da bi bilo vse to vsaj leto kasneje! Poskušal je moliti. »Oče!« je zakričal in pogledal navzgor. Golo telo je bilo privezano na bruno z vrvmi iz živalske kože. Temni zlepljeni kodri so viseli preko čela kakor zastor. Skozi roke in noge so bili zabiti velikanski trni, od katerih je pa2ene na Niška-vuoriju«. Izven. 20 din. Opera. — Začetek ob 20. Petek, 16. decembra: Zaprto. Sobota, 17. decembra: »Kapljice za ljubezen«. Gostovanje tenorista Christy Solarija. Red A. Nedelja, 18. decembra ob 15: »Roxy«. Izven. Ob 20: »Giooonda«. Gostovanje gdčne. Vero Majdičeve. Izven. Jugoslavija : Ljubljana Zadnja ligaška tekma pred zimskim počitkom bo prinesla eno najzanimivejših srečanj letošnje nogometne sezone v Ljubljani. Za Haškom in Grad-janskim je Jugoslavija tretji predstavnik najbolj renomiranih klubov v Jugoslaviji, ki bo po vreti gostoval v Ljubljani. Moštvo Jugoslavije v Ljubljani ni neznan gost. Ljubljančani so imeli že večkrat priliko videti Belgrajčane na igrišču na Tyr-ševi cesti. Toda Jugoslaviji se v prvenstvenih tekmah dosedaj ni še niti enkrat posrečilo premagati domačine na lastnem igrišču. Ljubljana je dosedai nad Jugoslavijo redno zmagovala in zato prihajajo belgrajski rdeči v Ljubljano vedno z majhnim strahom, da bodo pustili v Ljubljani obe točki. Res je sicer, da Jugoslavija v Ljubljani dosedaj še ni dobila nobene tekme, res je pa tudi, da to moštvo še ni bilo nikdar v tako odlični formi, kot je ravno letos. Zato moramo smatrati nedeljske nasprotnike za najmanj tako nevarne, kot je bil zagrebški Gradjanski. Belgrajski časopisi v svojih prognozah prerokujejo Jugoslaviji v nedeljo zmago, vendar pa na tihem tudi ne izključujejo možnosti, da Jugoslavija izgubi. Pripominjajo pa, da bo borba izredno težka in da Jugoslavija lahko zmaga samo v slučaju, če bo res dobro zaigrala. Nedeljska tekma bo torej izredno zanimiva v vsakem slučaju. O našem moštvu vemo, da se je ves čas pridno in temeljito pripravljalo in smo tudi prepričani, da bo zaigralo tako, kot je proti Hašku m proti Gradjanakemu. V tem primeru smemo tudi upati, da nedeljska tekma ne bo prekinila stare tradicije, ki velja za Jugoslavijo v Ljubljani. Želimo zmage domačih, čeprav vemo, da je nedeljski nasprotnik neprimerno močnejši, kol jc bil sploh kdaj, odkar je gostoval v Ljubljani. Ljubljančani bomo domače v tej težki borbi krepko podprli. 11244 6 te v. 284 Nenavadna življenjska pot lorda Halifava Če bi po naključju srečali tega ministra na severnem tečaju, ne bi mogli niti za trenutek podvomiti, da je to Anglei" O človeku, ki je dosti doživel, pravimo včasih, da bi bilo njegovih življenjskih skuSenj dovolj za tri. To pravimo posebno tedaj, če hočemo koga posebno počastiti in ovekovečiti njegove velike zasluge za to ali ono stvar. In v resnici so na svetu ljudje, ki so v življenju toliko dosegli, da bi se s tem delom lahko proslavili najmanj trije, če ne več. Tako pravijo tudi o sedanjem angleškem zunanjem ministru, ki je v širši ev-roski javnosti postal po-posebno znan tudi po slovitem monakovskem sporazumu, kjer je bila odločena usoda Češkoslovaške, da je živel trojno življenje. To še posebno zaradi tega, ker je nastopal tudi pod tremi različnimi imeni. Najprej se je imenoval Eduard Frederik Wood, nato lord Erwin, zdaj pa ga poznamo pod imenom lord llalifax. Njegov oče Mladost lorda Halifaxa ni bila ravno zavidanja vredna. Bila je težka, če pomislimo na to, kako sicer živi mladina danes na Angleškem. Medtem ko se je ostala mladina tedaj podila za vsakovrstnim športom, je sedanji lord Halifax sedel neprestano za okni oxfordskega kolegija. Bil je sin bogatega angleškega aristokrata. Njegov oče, grof Halifax je bil znah konservativec. Toliko je bil zaljubljen v tiste stare dobre čase, da je skoro naravnost sovražil vsako novost, pa če je bila še tako koristna. Prišel je tako rekoč v spor s časom samim. Niti tega ni dovolil, da bi čez njegovo posestvo speljali železnico, ki je vendar nekaj tako zelo koristnega. Železnico je smatral za moderno neumnost. Ena prvih njegovih nalog, ki si jih je zastavil, je bila ta. da Anglijo pomiri z rimsko cerkvijo. Posebno rad se je bavil s svetim pismom. Vse večere je presedel pri teh knjigah, poleg njega pa je moral biti vedno tudi njegov sin, sedanji zunanji minister. Neprestano sta se raztovarjala samo o svetem pismu. Celo takrat še, ko je mladi Eduard prišel kot angleški poslanec v poslansko zbornico, se je njegov oče najraje pogovarjal z njim o verskih stvareh. Vojak „brez rok" Lord Halifax pa je bil dober domoljub. To se j ' pokazalo tedaj, ko je izbruhnila svetovna vojna. Kljub temu, da je imel že od rojstva pokvarjeno roko, se je javil k vojakom. Šel je h konjenici. V neki bitki — kje, tega ne povedo — je tako nesrečno pade! s konja, da si je zlomil roko, še tisto, ki jo je imel do sedaj zdravo. Tako je bil tako rekoč naenkrat »brez rok«. In od tedaj se je zanj vojna tudi končala. Umaknil se je na svoje posestvo, se oženil ter nadaljeval z branjem. 17 let je minister Leta 1921 se je začel baviti s politiko. Postal je tedaj tudi minister. Najprej so mu poverili re-sort ministrstva za kolonije, nato pa je postal prosvetni minister. Najbolj znan pa je postal tedaj, ko je bil kmetijski minister, kajti imel je mnogo nehvaležnega posla spričo prenavljanja angleške industrije. Za povzdigo industrije se je z vso vnemo zavzemal, najbolj pa je dvignil v Angliji kmetijstvo. Še danes ga imajo kmetijci dobro zapisanega in se še vedno spominjajo tistih dobrih časov.... Najprei v cerkev ... Leta 1923 je bilo izpraznjeno mesto indijskega podkralja. Koga naj bi postavili na to najodgovornejšo mesto. Vsi ostali vodilni politiki v Angliji so bili edini v tem, da bo najboljši mož za to mesto ravno Eduard Wood, kakor se je takrat že imenoval. In vsa ostala angleška jav~ nost se je kar nekoliko začudila, ko je zvedela, da je za indijskega podkralja imenovan kmetijski minister Wood, čeprav je bil star komaj 44 let. Očeta je visoko cenil in skoro nikdar ni ničesar važnejšega ukrenil, ne da bi prej vprašal očeta za svet. Tako je bilo tudi tedaj, ko je postal indijski podkralj. Njegov oče je bil tedaj star 87 let. Ko je stopil 44 letni Eduard predenj s prošnjo, naj mu da nasvet glede prevzema mesta podkralja, se je stari lord najprej zamislil, nato pa dejal: »Čakaj, da vprašava Gospoda...« ter ga odvedel s seboj v cerkev molit. In ko sta prišla iz cerkve, je oče dejal:»Sinko, zdi 6e mi, da bo dobro za domovino, če prevzameš to mesto.« Tedaj se je za sedanjega zunanjega ministra začelo drugo življenje. In tedaj je ta mož postal lord Irwin. Nregov prifaleli Gandi Indija je bila v tistih časih zelo nemirna. Že takrat je imel vodilno vlogo med Indijci Mahatma Gandi, ki se je začel upirati Angležem. Novi podkralj se je vrgel takoj na delo. Na veliko začudenje angleške javnosti je šel osebno obiskat voditelja opozicije Gandija. Z njim se je tudi pozneje večkrat razgovarjal ter se pri teh razgovorih popolnoma prepričal, da Indija popolnoma zasluži, da postane samostojen dominion. (Domi-nioni so tiste bivše kolonije, ki imajo svojo lastno zakonodajo in tej zakonodaji odgovorno vlado.) Lord Irwin pa je naletel na hudo opozicijo v svoji lastni domovini, pri konservativcih. Konservativna stranka je bila mnenja, da Anglija pod nobenim pogojem ne sme Indije počivati na stopnjo dominiona. Pravijo, da je bil najtežji trenutek v njegovem življenju tedaj, ko je moral zapreti Gandija, svojega prijatelja. Z njim se je tedaj toliko casa razgovarjal, da je njegov tajnik mislil, da se mu je nekaj pripetilo. Zato je pogledal v celico, kjer je bil Gandi zaprt. Na svoje veliko presenečenje pa je našel lorda Invina in Gandija v živahnem razgovoru. Pogovarjala sta se — o sveteni pismu. Na prizadevanje lorda Irwina so pozneje poklicali Gandija celo v London na konferenco »okrogle mize«, da bi tam končnoveljavno rešili vprašanje Indije. Še se morda spominjate, kako je Gandi tedaj spravil v veselo razpoloženje vso evropsko javnost, če z drugim ne, pa vsaj s tem, da je s seboj v London pripeljal tudi kozo, češ da mora piti mleko samo od te koze. „Naielegantneiži" in „najdališi" minister Njegov prednik, ki je vodil angleško zunanje ministrstvo, je bil lord Eden. O tem je šel glas po svetu, da je »najelegantnejši« minister, kar jih je kdaj imela Anglija. Lord Halifax, kakor se glasi tretje ime sedanjega zunanjega ministra, pa je zaslovel pod drugim pridevkom. Začeli so mu praviti »najdaljši minister«. In res je med vsemi ministri, kar jih je zdaj na svetu, on najdaljši. Koliko meri v višino, so morda točno izmerili tedaj, ko se je v svetovni vojni prostovoljno javil k vojakom. Dobro ga poznajo tudi vsi tisti, ki so kdaj imeli priliko poslušati njegove govore v Ženevi. Tedaj je bil znan kot človek, ki najglasneje govori. Sicer pravijo, da ni prav posebno dober govornik, vsaj ne govornik v klasičnem smislu besede, to bi se reklo človek, ki rad mnogo govori. Povedal je vselej samo to, kar je bilo neobhodno »otrebno, pa nič več. Ima pa povrhu še to dobro astnost, da najtežje stvari pove tako, da ga lahko vsak razume. Najbolj značilno pa je zanj — takšno mnenje prevladuje v Angliji — da je to tisti angleški politik, ki predstavlja stoodstotnega Angleža. Neki književnik je o njem napisal tole: »Če bi po naključju srečali lorda Ilalifaxa kje na severnem tečaju, ne bi niti trenutek pomišljali, ali je to Anglež, ali ne.« »Ladja« nad »človekom«. Zrakoplov »Grol Zeppe lin« pri zadnjem poletu nad Berlinom. Protiverska razstava v Rusiji Da bi se v Rusiji prenehalo preganjanje Cerkve, o tem ne mori biti govora vse dotlej, dokler bodo nad tem toliko bičanim narodom vihteli neizprosno svojo pest rdeči trinogi in njihovi pomagači. Nihče ne verjame več raznim izjavam sovjetskih zastopnikov v Ženevi in drugih evropskih mestih, da jo v Rusiji preganjanje Cerkve ustavljeno in da ljudstvo nemoteno lahko opravlja svojo versko dolžnost. Dan za dnem namreč beremo zanesljiva poročila, ki vse te izjave na žalost zanikujejo. Med drugimi dokazi za to je tudi poročilo, ki ga je objavila »Ljeningradska-ja Pravda«, in v katerem napoveduje, da bo v kratkem odprta nova protiverska razstava v cerkvi sv. Vladimirja v Ljeningradu. Razstava bo nosila naslov: »Brezverska znanost v boju proti religiji'. Programi Radio L|ubl|aua Petek, 16, decembra: 11 šolska ura: Pojdimo pogledat Gradišnlco ali Vražjo jamo, najglobokojSe brezno Slovenije (g. Ivan Micbler) — 12 Iz raznih krajev (pl.) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.9u Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zeu-ska ura: O kolinah (ga. Ivanka Simonič) — 18.20 Naše pevko (plošče) — 18.40 Francoščina (g, dr. Stanko Leben) — 10 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ir — 10.50 10 minut za planince: Božič v planinah (g. Kveder Janez) — 20 Koncert Radijskega orkestra — 21.10 T. ura sonat. Klavir: gdč. Herta Scifert, razlaga: g. S. Koporc — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške pl. Drugi programi Petek, 16. decembra: Belgrad; 20 Zagreb, 21 Kla-bund: X, Y. Z. — Zagreb: 20 Grške pesmi in plesi, 20.30 Tenor in gosli, 31.30 Zbor, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 19 Opera — Varšava: 19 Pisan koncert, 21 Zbor, 21.15 Filh. koncert — Budimpešta: 19.30 Opera — Dunaj: 19 Beethovnov koncert, 20.10 Simf. koncert, ‘22.40 Plesna glasba — Berlin: 19 Odlomki iz pravljičnih oper, 20.10 Komorni koncert — Bratislava: 19.15 Koračnice in pesmi, 21 Šlagerji — K8ln: 19.10 Operetna in filmska glasba — Monakovo: 20.10 Brahmsove pesmi, 20.30 Sodobni skladatelji — Strassbourg: 21.43 Opereta. Okraj Maribor desni breg Število Volilo JRZ vol. upr. je Koban Maček Ljotič Kirn CimžiK Peteiin Or. Pirknajir Skupaj Sarh 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. Črešnjevec 422 259 148 Fram 659 410 292 Hoče (2) 1123 646 576 Limbuš 683 347 274 Laporje 467 335 292 Makole 712 486 454 Pobrežje (4) . 2595. 1500 966 Podvelka 351 216 82 Poljčane (2) 899 587 548 Rače (5) 871 579 297 Radvanje 973 526 441 Ruše 956 539 265 Slivnica 648 432 347 Slov. Bistrica (4) 1453 999 786 Spod Polskava (2) 530 373 311 Studenci (2) 1701 1079 910 Sv. Lovrenc na P. (2) 885 640 359 Sv. Martin na Poh. 475 294 219 Zgor. Polskava 518 175 12? Skupaj: 16719 10129 7730 85 215 810 1249 2357 42 Okraj Šmarje Število Volilo JRZ Maček Ljotič vol. upr. je dr. Ogrizek Jevšnik inž. Jenčič Nejedly Skupaj Hmeljak 1. Kostrivnica 391 295 282 ' 13 2. Kozje 409 297 203 93 3. Pilštanj 649 447 280 166 4. Planina p. S. (2) 904 518 444 81 5. Polje ob Sotli (2) 420 291 163 23 6. Ponikva 642 450 419 28 7. Sv. Peter na M. s. 288 186 162 24 8. Sv. Peter p. Sv. g. 702 436 350 51 9. Pristava (Sv. Ema) 472 307 188 108 10. Podčetrtek (2) 609 358 345 8 11. Rogatec (3) 951 684 523 158 12. Rog. Slatina (2) 1225 815 676 136 13. Stoperce . 267 207 . 204 3 14. Šmarje p. Jelš. (2) 1339 898 807 64 15. Sv. Štefan 299 153 119 29 16. Sv. Vid p. Grob. 326 233 214 17 17. Zibika 385 215 138 46 18. Žetale 632 310 277 31 19. Zusem (Loka) 334 210 125 77 5919 1148 Norman Railly Rainc: JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI i. Lovski tat. Precej, ko je bilo postavljeno in v svet zagnano geslo »Deus lo volti« (»Bog hoče lakot«) — to se je zgodilo 1. 1095 po končanih cerkvenih zborih v Piacenzi in v Chermontu — se je vznemirila vsa Evropa, ae razvnela in razplamtela. Nemčija, Francija, Italija ter celo sama trezna in hladna Anglija so se znašle v križarskem taboru, njihovi vladarji pa so začeli zbirati vojske, da bi jih povedli v Palestino na boj proti mohamedancem. šlo je za to, da bi v teh križarskih vojnah osvobodili od krivovercev Jeruzalem, sveto Jezusovo mesto. Tudi Rihard z Levjim srcem, angleški kralj, po čigar žilah je tekla normanska kri — bil je član znamenite rodbine Plantegenetov — je krenil s svojo vojsko proti Vzhodu. Doma je 1. 1191 prepustil oblast svojemu zvestemu prijatelju kanclerju in škofu Viljemu Longehampsu Eljrjskeinu, in ne svojemu bratu »Ivanu brez dežele«. — Talio ga je bil nekoč v šali imenoval njegov oče Henrik II. Bratu Rihard ni zaupal, ker je bil prepričan, da bi se ga lahkomiselni brat, ki je bil povrh še človek z omahljivimi nravnimi in državniškimi sposobnostmi, rad na vsak način znebil ter da čaka samo prve ugodne pri- like, da bi ga spravil ob prestol in sam sedel nanj. Po odhodu Riharda z Levjim srcem je narod ostal brez svojega dobrega in priljubljenega vladarja ter je to tudi kmalu prav pošteno čutil. Zlasti so tožili stari lasfniki Anglije, Anglosasi, ki si jih je bil leta 106tj pokoril Viljem Normanski. Viljem Normanski je z veliko vojsko pre-plul Rokavski preliv, stopil na angleška tla ter v bitki pri Hastingsu premagal anglosaškega kralja Harolda. S tem dnevom so Anglosasi postali na rodnih tleh državljani tretje vrste. Skoraj vse plemstvo so jim pobili, v anglosaškem jeziku pa so govorili le najnizji sloji ter nor-manski vojaki in višja služinčad pri velikem plemstvu. Anglosaški narod je živel v bedi in revi. Mučila ga je lakota, ubijala krivica in življenje mu je grenila brezpravnost. Ni ga bilo, ki bi bil mogel zaščitili to bedno in ponižano ljudstvo pred nasilniki. Najslajši in najmast-nejši kosi so romali na normanske mize, najlepše stvari so prihajale v njihove zakladnice, najmočnejše Anglosase pa so jemali k vojakom, ki so jih potem pošiljali v daljne dežele ter tam z njihovimi kostmi belili zemljo ter z njihovim mesom krmili lačne zveri. Ivan brez dežele se ni dolgo časa obotavljal. S svojimi pristaši in priliznjenci je kaj hitro pregnal iz dežele kanclerja • in škofa Viljema Lohdchampsa, prevzel j s svojimi grofi sam oblast ter začel si-, lovito pritiskali na brezpravno anglosa-1 ško ljudstvo. Dan za dnem so se vrstile neusmiljene davčne rubežni, neprestano so pobirali davke, plenili anglosaškim kmetom posestva, jih mučili, ubijali ter posiljevali njihove žene in hčere. Vse to pa se je še poslabšalo, ko je na Angleško prišla vest, da je Riharda z Levjim srcem na poti v domovino prestregel in ujel avstrijski vojvoda Leopold IV. ter ga zaprl v trifelsko trdnjavo. Ivan brez dežele se je kar topil od sreče, ko je plaval v blaženih mislih, da se mu bo zdaj zdaj na rusi glavi zasvetila angleška kraljevska krona. Narod se je zbiral na trgu, bobni so grmeli, od vseh strani so se stekale množice poslušat, kaj jim bo dal sporočiti princ Ivan. Glasnik, ki je sedel na konju, je bral Ivanovo poslanico, v kateri je bilo govora, da je avstrijski vojvoda Leopold ujel kralja Riharda. Ivan je sporočil, da mora ljudstvo čakati na njegova nadaljnja obvestila in zapovedi. Ljudstvo je v grozi tarnalo in vzdihovalo: »Našega kralja so njcli!« Rdečelasi, častihlepni Ivan brez dežele pa je ta čas sedel v svoji razkošno opremljeni sobi pri orehovi mizi, ki je bila izredno lepo izrezljana. Prav vneto se je^ pogovarjal s svojim najzvestejšim podložnikom sirom Guyem Gisbournskim. Lepo udobno se je bil ta močni, visoki, temnolasi velmož, ki je imel šiljasto bradavico in izredno pronicljive oči ter je bil čez ušesa zaljubljen v Rihardovo varovanko lady Marian, vsedel nasproti princa Ivana brez dežele. Z levico se je bil naslonil na koleno, desnico pa je položil na mizo, na kateri jo stal z opojnim vinom napolnjeni zlati vrč in dva zlata, precej velika kozarca. ■ »Kako pa so kaj moji dragi Saksonci sprejeli to vest, sir Guy?« je vprašal Ivan, in med rdečkastimi, redkimi brki ter slabotno bradavico se mu je pri tein razjx>tegnil zbadljiv posmeh. Malo je zamižal, da bi na ta način še povečal važnost svojega vprašanja. (Foto Warner Bros.j Ivan brez dežele je sedel v svoji razkošno opremljeni sobi pri.mizi... in se skrivnostno pogovarjal s svojim najzvestejšim podložnikom. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 da 4005, Uprav*: Kopitarjev* filic* A Ca Jugoslovansko Mikano 1 Ljubljani; K. Ceč, Izdajatelj; inž. Jožo Sodja, Urednik: Jože Božiček.