Stev. 251.
V Trstu, v patu 10. »—»tembr« W15.
Letnik XL.
Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah in prmzslklh, ob 5 zjutraj.
LredniStvo: Ulica Sv. Frančiška AsiŠkegt št 20, L nadstr. — V*
ćepiM naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma s« M
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj Hi odgovorni tiedrik Štefan Godina. Lastnflc konsard) liste »Edinost". — Tisk tiskarne .Edino?«', vpisane zadrege Z cir ejefiiic f©rc?tvom v Trstu, ulica Sv. frančiška Asiškeja št 2(1 Telefon uredništva in eprave štev. 11-57.
pCrrofriina zua?a: Za celo leto........K 24.—
Za pel ..................... lira tri iresece................. °
za rede lisko izdajo za celo leto........ 5.20
a jot leta.....................
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.... * 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina le reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le opravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava ln inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega St 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652.
Napredovanje zveznih čet ob Jasioidi in južno Njemena. - Ob Dnjestru in dolftjem Seretu razmeroma mirno. - Na italijanski fronti mir.
Ha ofenzivo u Arsonih pri Vieiie le Chouteou. - M nemških zrakoplovov no London in vzhodne Me.
Z Msko-rnskeia bojišta. naslanjajo tu predvsem na gozdnata gri-
DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se objavlja: 9. septembra 1915, opoldne.
Naš napad v Voliniji napreduje. vče-raf je bila ruska fronta severno 01yke prebita Dubno, druga točka vodniškega trdnjavskega trikota, je zavzeto. Včeraj popoldne je dospela v mesto avstrijska dcželnobrambna konjenica. Navzgor ob reki ležeče zaporne utrdbe so v naši posesti. Armada generala Bohm - ErmoHija je ob gornji lkwi prodrla preko Novo -
lok sinefl
Ruske sile, ki so v ozemlju zapadno Trembowle prodrle preko Sereta, so bile večjšdel vržen n-zaj. V boje, ki so se vršili danes zjutraj proti sovražni premoči, so posebno uspešno posegii nemški gardni bataljoni pod vodstvom polkovnika pl.
Leu.	.	, ,
Ob dolnjem Seretu in ob Dnjestru vlada
razmeroma mir.
Včeraj poročane osvojitve sovražnih postojank pri Nowo - Siolki — Kostiulo-wi, se je uspešno udeležila v pehotnem btjii pod poveljstvom fml. Brudermanna se nahajajoča konjenica.
Od avstrijskih čet, ki se bojujejo v o-zemlju Jasiolde, so prispeli deli v ozemlje MlchaKna južno Rozanov.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
„Prebrat: aa ruskem bojišču.
KOPENHAGEN. 8. (Kor.) (Cenz.) -Dailv Mail« poroča iz Petrograda, da pomenita, po splošnem ruskem naziranju veliki vojni govor carja in nato neposredno sledeči njegov odhod na fronto, nekak preobrat v vojnem položaju. \ praša-nje višjega poveljstva je organizirano sedaj popolnoma na novo. Faktično imajo sedaj vso vojaško obiast v rokah štirje možje. Ti generali, misli se očividno Ruskega. Everta, Aleksejeva in Ivanova, se imajo zahvaliti za svojo karijero izključno svojemu delovanju.
ROTTERDAM. 8. (Cenz.) V razinotri-vanju o vojaškem položaju zaključujejo ruski izvedenci: iz okolščine, da so zamo-gle ruske čete na več mestih preiti v pro-tiotenzivo. izhaja, da inunicijska kriza po-nehuje, morda je celo tudi že končana.
STOCKHOLM. 8. (Cenz.) Petrograjska brzojavna agentura poroča v cirkularn depeši notranjeruskemu časopisju, da st je pričelo novo grupiranje ruskih armad na vseh frontah bojne črte.
Boj za zadnji Kotiček <3uilclj&.
(Cenz.) Iz" vojnega poročevalskega stana se poroča z dne 7. t. m.:
Še vedno se vrši bitka za zadnji kotiček Galicije, ki ga imajo Rusi še v rokah. Stalno je zaznamovati napredovanje, toda žilavi, vedno nove napore sil zahtevajoči odpor Rusov zahteva krvavo borbo za vsako ped zemlje. To je huda in težka borba, ki postaja še težavnejša vsled zgodnjega jesenskega vremena, ki z neskončnim deževjem o-mehčuje ceste in ovira tako prodiranje in dovažanje živil in municije. Končno prihaja še v poštev močvirnato ozemlje, ki je zelo ugouno za rusko obrambo. Rusi zelo spretno izrabljajo vse ugodnosti, ki jim jih nudi ozemlje. Tesne, močvirnate soteske so povsod utrjene in cela vrsta pripravljenih postojank, ki se naslanjajo na g.ičevje in reke. nudijo Rusom vsa-kikrat, kadar so vrženi, zavetišče. Vendar je ofenziva v znamenju napredka. Čeprav je trenotno nekoliko izgubila na hitrosti, ie_ vendar zaznamovati napredovanje. Čete izvršujejo izredna dejanja, kajti Rusi skušajo dobiti nazaj vsako ped izgubljenih galiških tal. Vsakemu sunku slede neprestane protioicnzive, ki pa nimajo nikjer uspeha. Nasprotno: Rusi so običajno pri svojih protisunkih vsled naših nenadnih protinapadov že izgubili
na ozemlju.	. « - — -------,	•
Najtrdovratnejši so Rusi ob besarabski zrakoplov se vrača z daljnega poTeta. Ko je neji. Njihovi protinapadi na tem kraju j opazoval zadnje laške pozicije so ga pričeli skušajo kriti ogroženo središče zapadno gr- zno obstreljevati. Videti je vse pulno Tarnopola. l udi črto ob Seretu s-uša oblačkov eksplodiranih šrapnelov, druzega rusko armad no vodstvo držati kot o- po.eg druzega, a v naše največje veselje so brambno bazo. Vzrok je iskati v tem, da bi!i vsi streli prekratki 5C0 do 1000 metrov, je reka zelo pripravna za odpor, ker i- Naš zrakoplov pa plove penosno, ne meneč ma neregulirano strogo in je sedaj še sto- se za vse to. Fo opravi enem poslu se je pila iz bregov. \ sled pomanjkanja varno- šele vrni", gotovo z dobr m uspehom. Lahe
etnici nieinruf cr\ »rn-ntlci Tr-l/\ i>i/v*iri r-n o 11 D3 1P to Drecei stalo, kaiti i/strelienih ie bilo
čevja. Napad na te postojanke se vrši zelo energično: na 40 km široki fronti je bil izvršen včeraj nov predor proti Dubnu. Cim dalje so potisnjeni Rusi tu proti severu, tem težavnejši postaja položaj zanje, ker je umikanje vsled nižine Ikwe in močvirja Styra zelo omejeno. Med tem postaja pritisk na severno Dubna bojujoče se ruske sile vedno močnejši in hujši. Pred zapadnim delom trdnjave se ..nahaja več vzpetin, visokih približno 250—300 metrov. Na južnem delu je ta postojanka krita z oddelkom Dawe in ker nadkri-ljuje kroginkrog ozemlje, tvori pravo naravno predmostje za defile Dubna.
Z avilrliska-nalijaeskega bojišča.
DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se objavlja: 9. septembra 1915, oooidne.
Splošni položaj: dalje mir.
V	ozemlju Schluderbacha so pregnale naše čete z ognjem slabejše sovražne oddelke, ki so tipali proti naši postojanki na Bepena. istotako ste bili dve italijanski stotniji, ki ste v ozemlju Parable napadli eno naših oporišč, zavrnjeni in odbite sovražne patrulje, ki so hotele splezati na Monte Ciadenis.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
Porotilo Codorirc.
DUNAJ, 8. (Kor.) Poročilo italijanskega generalnega štaba:
6. septembra. — Današnje poizvedovalno delovanje naših čet je dovedlo do prask s sovražnimi oddelki, ki so se izognili odločnemu nastopu naših in so se morali umakniti. Take pomembnejše a-kcije so se vršile dne 4. t. m. v dolini A-diže, v bližini Marca in v dolini Pelegrino zapadno Monte Costa Bella, kicr je bilo razrušenih tudi par sovražnih zakopov.
V	kotlini Bovca so naši napadli manjše sovražne oddelke na pobočjih Rom bona, jih pognali v beg. udrli v njihova kritja in uplenili tamkaj orožja in municije.-
V	dolini Koritnice je ostal sovražnik
posesti nekega gozda, iz katerega je
ladlegoval našince z ognjem, dokler ga ii eden naših oddelkov preenal z napa-iorn in sam zasedel gozd.
Sovražna letala poskušajo neprestano : napadi na naše ozemlje, a so bila povrni, kjerkoli so se pokazala, prisiljena od laših obrambnih baterij in naših zasledo-uinih brodovii, da so se naglo umaknila.
Z južno-zapadneja bojišča. .
. . 6. septembra 1915.
Slavno uredništvo !
Dovoljujem si poslati cenjenemu csobju uredništva pozdrave z bojišča, s prošnjo za priobčitev sledečega dopisa.
£ S tf
Solnce zahaja za gore. Zadnji žarki ra>-sveiljujejo čarobno vrhove hribov, da so videti kot pozlačeni. Sedeč zraven topa opazujem prirodo in nje pojave ! Zamislil * sem se na dom, ter si predstavljal, kako lepo bo, ko zopet zavlada m:r. Hrabri sinovi močne Avstrije se bodo vračali na svoje domove, ovenčani z lovorjem 'image ! Med temi tudi slovenski junaki, narodni delavci! Začasno speča narodna društva, organizacije, bodo pričele zopet delovati. Trgovina, oort, podjetja, vse bo po življe no, prerojeno ! Geslo si hernega Slovenca pa naj bi bilo: „Proč strankarstvo, združimo se, v edinosti je moč !" Dana nam bo zopet pri ika delati za narod, ki igra v seda n i vojni tako važno ulogo, katerega bo beležila svetovna zgodovina, kot narod — junakov 1 Delali bomo in hočemo za povzdigo in preevit našega slovenskega naroda!
Iz teh le^ iti misli me prebude eksplozije v zraku. Ozrem se proti strani, odkoder je prihajalo to šumenje, ln kaj opazim: naš
stnih nasipov so travniki zelo močvirnati in tvorijo zato neprijetno oviro. Kljub temu naše delo napreduje. Najhitreje se razvijajo operacije v ozemlju vzhodno Bro-dyja, kjer napreduje prodiranje proti Dubnu. Posebno južno železniške proge
pa je to precej stalo, kajti izstreljenih je bilo nad tristo strelov.
Vse drugače se godi laškim letalcem, kadar pridejo iskat naše umetno skrite baterije. Par strelov iz naših modernih topov, a že se morajo vrinti, ker drugače bi si
gotovo razbili glave na trdem kraškem kamenju. Kadar opazimo sovražno letalo, takoj pride povelje „kriti* in vse izgine v Jeamen vsekana skrivališča, „podzemeljske dvorce", kakor jih v šali imenujemo. Iz teh varnih skrivališč opazujemo, kako slabo se vedno godi sovražnim letalcem. Poprej skrite baterije prično zopet živahno delovati, pošiljamo jim topovske pozdrave. Kritja, katera naredimo, so tako udobna, da se človek počuti skoro kot doma. V njih spimo, obedujemo, čitamo, pišemo in se zabavamo. So nam pa tudi v obrambo proti sovražnim krcgljam.
Za nos pa znamo Lahe tudi potegniti! Kakih 500 korakov proč od naše postojanke smo postavili dozdevno baterijo. Par starih koles, za cev pa smo dali okrogel les. In res,'posrečilo se nam je. Opazili smo letel ca, kako je vedno krožil nad to preprosto, a umetno iznajdbo. Drugi dan pa je že bila ta „baterija starih koles", grozno bombardirana, mi pa smo se smejali ter opazovali vse to iz naših dobrih kritij.
Neumorno delovanje naših požrtvovalnih in hrabrih čet nam je porok, da bomo vztrajali, dokler nas ne proglase naši Števi ni sovražniki za nepremagljive! S tem dosežemo častno zmago in trajen mir!
Pozdrave vsem primorskim Slovencem!
Ignac Breznikar.
Z namsko-ruskega bojišta.
BERLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. sentembra 1915.
(Armadna skupina generalfeldmaršala fiindenburga.) Od vzhodnega moria do vztiodno Olite nobene bistvettt izpre-membe.
Med Jesiorim iu Njemenom se sovražnik brani trdovratno. Naše čete se bližajo Skidlu.
Južno Njemena se je izognil sovražnik porazu z umaknitvijo za Zelwianko. Na zapadnem bregu se drže le še zadnji oddelki. Armadna skupina je ujela 3550 mož in uplenila 10 strojnih pušk.
(Armadna skupina princa Leopolda bavarskega.) Tudi tu je dosežena Zel-Vr ianka, na večina mestih med boji s sovražnimi zadnjimi oddelki. Južno Rozar-ne je bil prehod preko Rozanke Izsiljen.
Avstrijske čete prodirajo dalje skoz gozd severovzhodno Sielca.
(Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena.) Pri Chomsku je pridobljen severni breg Jasiolde. Prisiljen vsled našega prodiranja proti severu, je sovražnik tzpi azui! svoje postojanke pri Berezi Kartuski.
Med Storovskim jezerom in prekopom Dnjepr - Bug, smo zopet pridobili na prostoru.
jugovzhodno bojišče. — Sovražnik, ki je južno Ostrowa prodrl preko Sereta, je bil na severnem krilu vržen nazaj.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z zcpaintffl bojtift.
BERLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. septembra 1915.
Zapadno bojišče. — V Argonih so prešli včeraj se v erozapadno Vieiie le Chateau naši virtemberški in lotarinški polki v napad. Napadajoča pehotami je bila izborno podpirana po artiljerfin se je na frontni širini nad 2 km in globočmi 300 56® m polastila sovražnih postojank in več oporišč, med drugim od Francozov mnogoimenovane utrdbe »Marie Tere-se«. Ujetih je bile 30 oficirjev in 1999 mož in uplenjenih 48 strojnih pušk, 54 metalcev bomb in revolverskih topov.
Tekom noči od predvčerajšnjem na včerai so bili v Londonu doki, kakor tudi druge pristaniške naprave in njih okolica izdatno obmetani z eksplozivnimi in vžigalnimi bombami. Učinek je bil zelo zadovoljiv. Naši zrakoplovi so se kljub najsrditejšemu obstreljevanju vrnili brez vsake škode.
Nemška letalska brodovja so napadla Nancy.
Vrhovno armadno vodstvo.
Roid nemJkin zrakoplovov na Angleškem.
BERLIN. 9. (Kot.) VVotffov urad poroča: Naši mornariški zrakoplovi so v noči na 9. t m. i dobrim uspehom napadli zapadni del londonskega starega mesta, dalje velike tvorniške naprave pri Norvvi-chu, kakor tudi pristaniške naprave in železarne v Mlddteeborousrfau. Opažene
so bile močne eksplozije in številni požaru Zrakoplovi so bili srdito obstreljevani od sovražnih baterij, a so se vrnHi vsi nepoškodovani.
Namestnik šefa adiniralnega štaba, pl. Behnčke.
LONDON, 7. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Tiskovni urad poroča: V pretekli noči so sovražna letala posetila vzhodne grofije in povzročila pri tej priliki požare in osebne nezgode.
LONDON, 9. (Kor.) Tiskovni urad poroča: Trije Zeppelinovci so v zadnji noči posetili vzhodne grofije in metali bombe. Naša letala so se dvignila, a niso našla zrakoplov. 15 malih hišic je bilo razrušenih, na več mestih je izbruhnil ogeni. Sicer ni bila napravljena nobena resnejša škoda. 10 oseb je bilo ubitih, 43 ranjenih, nekaj se jih pogreša.
Torpedirani pomiki.
LONDON, 8. (Kor.) Ruski parnik »Rea„ jc bil potopljen. Posadka je bila izkrcana.
BORDEAUX, 8. (Kor.) Parnik »Gaute-tnala«. last Compagnie generale trans-atlantique, je bil na potu iz St. Nazaire v Filadelfijo na višini Belle Isle torpediran. Posadka je bila rešena. »Guatemala« je 118 m dolga in 16 m široka in je bila splavljena 1. 1907.
LA ROCHELLE, 8. (Kor.) Neki nemški podvodnik je v pretekli noči obstreljeval in potopil parnik »Garony« iz Liverpoo-la. Posadka je bila rešena.
LONDON, 8. (Kor.) Parnik »Dictator,; proge Harrison iz Liverpoola je bil potopljen.
BREST, 8. (Kor.) 18 mož posadke »Guatemala« (5913 ton), je sprejel na odprtem morju angleški parnik »Argo«, ki jih je izkrcal v Brestu. Izjavili so, da se je na višini Belle Isle nenadoma prikazal nemški podvodnik, ki je izstrelil 8 granat, katerih ena je zadela. Na ukaz podvodni-ka je posadka stopila v čolne, nakar je bila ladja torpedirana.
Dalje se poroča, da je ostanek posadke sprejel parnik »Island« in ga izkrcal v St. Nazaire.
Potopitev nemškega podvodnika?
BERLIN, 8. (Kor.) Iz Londona dospeli Amerikanci poročajo, da se v Angliji z vso odločnostjo pripoveduje, da je takoj po potopitvi parnika »Arabic« neki angleški rušilec torpedovk v bližini mesta kjer ie bil potopljen »Arabic«, potopil en nemški podvodnik. Podvodnik se je ravno pripravljal, da potopi iz New - Orleansa v Liverpool z mezgi na krovu vozeči parnik, ko je nenadoma prihitel za parnikom skriti rušilec torpedovk in potopil podvodnik s topovskimi streli še preje, predno je zainogel podmorski čoln pod vodo.
Razkritje radij vsebujočih plasti v Coloradu.
PARIZ, 8. (Kor.) Minister za zunanje zadeve Delcasse je poslal akademiji znanosti noto, v kateri poroča o razkritju ra, dij vsebujočih mineralnih plasti v Calora-du. En gram radija bo stal v bodoče 36.000 dolarjev mesto 160.000. Plasti so tako bogate, da dovoljujejo pridobivanje poprej iz Avstrije uvažujočega radija indi!« strijalnim potom.
Amerika in potopitev »Hesperiana«.
WASHINGTON, 7. (Kor.) Državni tajnik Lansing je imel razgovor s predsednikom Wilsonom. Domneva se, da se je razpravljalo o vprašanju »Hesperiana*.
LONDON, 7. (Kor.) »Times« so dobile od ameriškega konzula v Queenstrownu uradno poročilo, da se je s »Hesperianom« potopil en Amerikanec iz Nevv - Jersey.
LONDON, H. (Kor.) »I)aily Nevvs« poročajo iz NVashingtona: Državni depart-ma je dobil od ameriškega poslanika v Londonu, Pageta, provizorično poročilo o potopitvi parnika^ttesneriana«, in sicer na podlagi preiskave z amerikanske strani. Poročilo pobija izjavo nemškecra poslaništva v \Yashingtonu, češ da je bil »Hesperian« vojna ladja ali vsaj oborožen transportni parnik. Ni nobenega povoda, da bi se domnevale, da je fa trditev resnična. »Hesperian da je bil eoboro-žen in nezmožen za napad na ~ kak podmorski čoln._____
Vest o mobilizaciji rumuuske armade napačna.
ZURICH, 8. (Kor.) Kakor poroča »Neue Zuricher Zeitu|g« iz Haaga, je ru-munsko poslaništvo v Londonu izjavilo vest o mobilizaciji rumunske armade za naoačno.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 8. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
V	noči od 6. na 7. t. m. so naše v oddelku Anaforte proti Mestan Tepe - Az-mak odposlane poizvedovalne kolone u-drle v sovražne strelske jarke in uplenile dve strojni puški z vsemi pritiklina-ml, ki ju porabljamo sedaj proti sovražniku, dalje 15 municijskih vozov in 20 pušk. Naš ogenj je razrušil en z municijo obloženi angleški ambulančni voz, nakar je sledila eksplozija.
V	oddelku Seddil Bahra so sovražnu torpedovke med opazovanjem priveznega balona par trenotkov obstreljevale naše postojanke na. desnem in levem krilu, ne da bi povzročile kako imenovanja vredno škodo. Naše obrežne baterije so dne 7. t. m. prisilile k molku sovražne baterijej ki so obstreljevale naše postojanke na levem krilu in razpršile sovražne čete pri Mortolimanu.
Na ostalih frontah ničesar pomembnega.
CARIGRAD, 8. (Kor.) Iz Smirne s^ poroča, da ste dne 3. septembra dve sovražni topničarki izstrelili na svetiljnik Učemer v pristanišču Karatoprak (ob anatolskem obrežju pri Budrumu) okoli 20 granat.
Naslednjega dne je neka sovražna vojna ladja izstrelila okoli 30 granat na pristanišče Ekindšk (južno jezera Kojdšie-yez). Vojna ladja je odposlala čoln z okoli 10 grško govorečimi možmi na krovu.. Posadka čolna se je izkrcala v vrtu, na-hajajočem se v bližini oorežja. Ko pa jc en orožnik pričel streljati na može, so se ti vrnili na vojno ladjo. Imeli so enega mrtvega in nekaj ranjenih.
Odstop dosedanjega kavkaške^a podkralja.
PETROGRAD, 8. (Kor.) (Petrograjska brz. agentura.) Car je naslovil na grofa Voroncova - Daškova, kavkaškega podkralja, odlok, v katerem priznava trud in napore grofa za upravo dežele in za okrepitev starih tradicij slavnih kavkaskih čet. Car izjavlja, da ustreza njegovi prošnji. da bi se smel posvetiti njegovemu zdravju bolj primernemu delu, da ga rešuje njegovega mesta ter ga prideljuje k svoji lastni osebi.
Umorjeni turški član sobranja.
SOFIJA, 8. (Kor.) Glasom brzojavke prefekta iz Ksantija so neznani individiji včeraj dopoldne napadli člana sobranja, Mehmed pašo, ga ubili s samokresnimi streli in težko ranili njegovega služabnika.
Turško - bolgarska pogodba — podpisana?
BUDINPEŠTA, 9. (Kor.) »Az Ešt« poroča iz Sofije, da je bila turško - bolgarska pogodba podpisana.
Grof Stiirgkh v avdijenci.
DUNAJ, 9. (Kor.) Cesar je sprejel včeraj ob 10V-i dopoldne ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v Schonbrunnu v daljši posebni avdijenci.
Stališče Bolgarske o sedanji vojni.
»Miinchen - Augsburger Abendzeitung« prinaša o odnošajih na Balkanu sledeče izvirno poročilo:
Že več mesecev se pojavljajo v nemškem časopisju o razvoju položaja na Balkanu najpustolovnejše vesti in razmo-trivanja, ki se često naravnost pobijajo ined seboj. Sedaj prihaja v ospredje Ru-munska, sedaj Grška, sedaj Bolgarska. Čitatelj se bo mogoče bolje izpoznal in bolie razumeval smisel večnih protislovij, ako ima pred očmi sledečo sliko o presojanju politike balkanskih držav.
Ako je nemški državni kancelar rekel, da bi morali po vojni opustiti vsako sentimentalnost. izhaja iz tega, da ostale države v politiki niso nikdar poznale sentimentalnosti, najmanje pa posebno balkanske države. Zanje je bilo vedno naj-merodajnejše glasovito italijansko načelft »sacro egoismo«, da si pridobe ob vsaki priliki kolikor mogoče največ koristi. Do začetka vojne je bila za vse balkatuke države Rusija edini sigurni zaščiuiik, pri kateri so iskali vedno pomoči in ki so ii tudi sledili. *	^
Povodom ruske* ofenzive proti Krako-vu in v Karpatih ter Bukovini, bi se Ru-munska morda že tedaj pridružila Rusiji, da ni slutila, da se Rusija še ni rešila vseh nevarnostih in težkoč. Samo z Boj*
Stran fl.
.EDINOST- Kev. 251.
gnrsko so bile stvari nekoliko drugačne, kajti po težkih izkušnjah v drugi balkanski vojni in po Bukareškem miru nikakor ni mogla želeti zmage Rusije, ampak se je iste še bala. Opreznost Bolgarske je prisilila tudi Rumunijo k opreznosti, in slični razlogi so odločili tudi na Grškem za politiko čakanja.
Tako je došlo do velike majske ofenzive zveznih armad in do stalnega osla-bljevanja ruske armade. £edaj se je položaj popolnoma izprememl posebno za Bolgarsko, ki se je smatrala tem svobodnejšo, čimbolj so se umikale ruske armade. Pričela se je približevati Turški in centralnima velesilama. Vendar pa je se vedno vodila njeno politiko edina misel: da se pod nobenim pogojem ne odloči za napačno stran, da za nobeno ceno ne prehiti časa, da ne udari ne prerano ne prekasno. Odtod*vse cincanje in vsa protislovja o bolgarski politiki.
Razne politične vesli.
O stališču varšavskih Poljakov piše iDziennik Polski«: Nemška vlada, ki vedno temeljiteje in globokoposezno jemlje v roko vodstvo javnih stvari na sedežu stare Poznaniske, je izjavila s povdar-kom, da ne bo dopuščala nobenih političnih in narodnih pojavov. Ta izjava ie postavila meje vsem prenagljenim pričakovanjem, češ, da po zavzetju Varšave po vojskah dvozveze pride do važnih političnih dogodkov. — Rečeni list odo-bruje popolnoma to postopanje nemške vlade ter zaključuje z apelom do poljske javnosti, naj se vzdržuje vsakega pojava v stvareh politične uredbe, ki jo jc Driča-kovati na Poljskem.
O Har(wigu. bivšem ruskem poslaniku v Belemgradu — ki je umrl nagle smrti, kar je dalo povoda raznim brezsmiselnim govoricam — je izšla na Angleškem knjižica, ki razpravlja o zakulisju balkanske politike. Avtor trdi, da je bil Hart\vig e-den najsposobnejših ruskih diplomatov, a posebno da je imel dar predvidjanja dogodkov. Bil da je vroč patrijot, nikakor pa ne fanatičen slavoiil. Njegova želja da je bila, da Rusiia dobi vpliv na Balkanu. a se ni pri tem oziral ne na Srbijo, ne na Bolgarsko. Hartwig je pred svojo smrtjo trdil s prepričanjem, da stojimo pred svetovno evropsko vojno. Vse to je obelodanjeno v formi razgovora z anonimnim piscem knjige.
Poljaki v Moskvi. V Moskvi izhaja nekaj časa sem poljski časopis pod imenom »Echo Polskie«. V Moskvi živi sedaj o-koli 90.000 Poljakov, ki so večinoma begunci iz Poljske._
Domate mil
Cesarski komisar se je s svojega službenega potovanja, na Dunaj vrnil v Trst in je včeraj zopet prevzel vodstvo tržaških občinskih poslov.
Obisk namestnika barona Frtesa pri tržaških mlidostrelcih. Namestnik baron Fries - Skene jc imel zadnje dni priliko, obiskati na iugozapadnem bojišču pride-ijene prostovoljne tržaške mladostrelce ter se pri tem prepričati, da so mladi Tr-žačani hrabri vojaki, ki so si znali pridobiti najpopolnejše priznanje svojih predstojnikov. Zdravstveno stanje mladeniČev je prav izvrstno. .
Vpisovanje v občinske ljudske in meščanske šole se bo, kakor naznanja mestni magistrat, nadaljevalo 10. in 11. septembra od 9 do 12 dop. Vpis je obvezen za dečke in deklice 6 do 14 let. Kdor bi se ne pokoril tej odredbi, bo kaznovan v smislu zakona.
Ureditev potovalnega prometa, Z ozirom na v uradnim listu Osservatore Triest nou dne 9. septembra objavljene določbe o ureditvi potovalnega prometa v vojnem ozemlju se opozarja na to, da se morajo prošnje za d< v ljenje za prekoračenje meje ožjega vojnega ozemlja vlagati potom pristojnih političnih (policijskih) oblasti, oziroma potom vojaških poveljništev. Prošnje se morajo vlagati pismeno ter jim mora biti priMžen pravilno izdani potni list.
Vstop v srednje šole. Prejeli smo: Vaš včerajšnji članek ^Sola« mi je vzbudil
razne spomine, predvsem pa zavest, da za nas Slovence v Trstu ne veljajo opomini v Vašem listu, naj starši ne silijo mladino v srednje šole. Tistih 15—20 slovenskih dečkov, kolikor jih vsako leto prihaja iz cele tržaške občine-dežele preko srednje šolske pripravnice — šole, ki je drugod ne poznajo — v tržaške nemške srednje šole, je pač premajhen srednje šolski slovenski naraščaj tržaški. Res jih prihaja tudi nekaj preko nemšj|ih^ državnih ljudskih šol, a ne prihaja niti eden iz vseh slovenskih okoliških šol, četudi so skoraj vse petrazrednice, in ne prihaja niti eden iz C. M. deške šole v mestu, četudi je -najvišje organizovana slovenska deška šola v Trstu in okolici. Torej za nas Vaš apel, g. urednik, ne velja, kajti med učenci osmih občinskih deških petrazrednic in ene C. M. petrazrednice, in ene osem raz-rednice je gotovo vsaj za en razred za srednjo šolo dovolj nadarjenih otrok. O-vira je le učni jezik, iz česar sledi, ia pač učenci teh šol ne spadajo v srednje šole. ki so jim na razpolago, ampak da je treba za te dečke nove, slovenske srednje šole v Trstu. Seveda, za vse bi tudi ta ne bila. ker popolnoma bi bili lahko zadovoljni, ako da vsaka petrazrednica na leto povprečno 10 srednješolskih dijakov; tako bi imeli že razven sedanjega naraščaja iz pripravnice in nemških šol na leto 100 srednješolskih slovenskih dijakov v Trstu, dovolj za realko in gimnazijo. Katn pa drugi? Yi pravite, g. urednik, po pulskem listu, v razne strokovne šole! Da, res, ali v take vstopajo navadno učenci šele iz meščanske šole, in te mi v Trstu nimamo. Ravno v včerajšnji ^Edinosti razglašate pogoje vstopa v c. kr. navtično akademijo in med temi pogoji čitam tudi meščansko šolo. Torej zopet meščanska šola! In naša mladina bi pač bila pozvana za pomorsko službo; saj je čudno, da je med dosedanjimi pomorskimi kapitani na Adriji — 0 Slovencev. Torej v strokovne šole, kdor ima veselje, in v srednje, kdor ima zmožnost, a predvsem temeljito elementarno izobrazbo za širše sloje v dobri ljudski in meščanski šoli! Kakor čujem, se Ciril - Metodova deška šola v bližnji prihodnjosti pretvori v meščansko šolo; torej bomo morda kmalu imeli to tako potrebno šolo. Zato pa svetujemo, poset te šole ter obilno podpiranje Družbe.
Kaj bo? — Prejeli smo: Cenjeno uredništvo! Ko grem zjutraj z doma po svojem poslu ter opazujem obligatne procesijo žen in otrok pri raznih prodaialnicah, posebno pri pekih, me plaši vprašanje: Kaj bo po 16. septembru, ko bo morala mladina v šolo? Že v minulem šolskem letu je mnogo otrok in malomarnih mater zlorabljalo oblastveno odredbo, da zaradi šolskih zamud ni globiti staršev, če so zamude itd. Mnogo šolskih otrok je v minulem šolskem letu, zlorabljajoč to naredbo, zamujalo in zanemarjalo vedoma pouk in šola je bila onemogla proti temu pojavu. Letos pa čakajo otroci po 2 ali 3 ure pri peku, pri trgovcu itd., ter seveda ne bodo mogli v šolo, ali če pridejo, pridejo cele ure prepozno. In pouk? Mislimo, da bi bilo boljše, da bi ga ne bilo, če se ne ukrene potrebno, da otroci ne bodo zaradi kupovanja živil zadržani hoditi v šolo. Sicer se dobe tuintani ljudje, ki menijo: Kaj šola! V tem času nima šola nobene veljave! Res prijatelj, šola s t a k i m obiskom nima nobene veljave, a ni treba menda naglašati. vrednosti šole v sedanji dobi, ko bi morala ravno šola poostriti svoje delovanje v paraliziranje pomanjkanja javnega reda itd. Če pa je šola prisiljena, popuščati ter upoštevati razmere, za katere ima Nemec ime »Schlen-drian«, potem seveda ima prav, kdor trdi, da šola v teh časih nima veljave. In da se to v Trstu dogaja, je jasno. Le poglejte malo po ulicah! Lučanje kamenja, pobijanje šip, poškodovanje javnih nasadov — ki so itak že borni v Trstu — to je v Trstu nekaj navadnega. — Pred par dnevi n. pr. sem opazil v gornji ul. Chioz-za dva dečka zbežati čez železni plot nekega vrta in kmalu nato je švignil z vrta plamen. Zažgala sta v tržaškem ozračju vzgojena paglavca menda vrtno lopo. — Zato bi bilo skrajni čas, da se v Trstu u-vede nekoliko več strogosti glede šolskega obiska in šolske discipline. V Gradcu n. pr. ima javna straža nalogo, med šolskimi urami na cesti zalotene učence, posebno če imajo s sabo šo'ske knjige, peljati v najbližjo šolo; v Trstu pa gre tak paglavec prosto, kamor .hoče.
PODLISTEK
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier da Montepia
—	Da. gospod, — je odgovoril sluga; toda dobil sem ga le s težavo. Izvoščki tu v bližini niso hoteli zapreči.
—	In kako si napravil potem?
—	Kako! Obljubil sem jim* dobro napitnino.
Ko je mladi gospod čul ta odgovor, je smehljaje zapustil stanovanje, odšel navzdol po stopnjicah, odprl vrata kočije, ki je stala pred hišnimi vrati, in hitro skočil v voz.	£
—	Kam naj zapeljem?, meščan? — je vprašal izvošček.
—	Na orleanski kolodvor — in vozite
dobro!	.	.
—	Kolikor se bo dalo, — je zamrmral
*e«uerno, kar prav posebno o-
t — In na vse to, kar ze imamo slabega v tem oziru, prihajajo zdaj še te krušne procesije. Nikar naj si nihče ne dela iluzij, da se bodo otroci podvizali;
značuje te gospode, in zlezel na kozla. Udaril ^ z bičem po konju.
Uboga žival, ki jo je tajco naenkrat iztrgal iz spominov na ono malo ovsa, ki ga je dobila za zajtrk, se je par trenutkov nejevoljno zvijala ob ojesu in se je le počasi sptistila v nekoliko trdnejši dir.
Pol ure pozneje je obstal voz pred kolodvorom orleanske železnice, tamkaj, kjer obstajajo vlaki.
II.
Veselo svidenje.
Mladi gosnod je stopil iz voza, ukazal izvoščku, naj ga počaka, in je vprašal nato uradnika, ki je prišel mimo:
—	Bodite tako dober, gojpod, i i mi povejte, ali je že. prišel brzovlak?
—	Še ne, gospod, — je dejal uradnik in obstal, — todi v dvcindvajsetih minutah boste čul žvižg lokomotive, «■- je dostavil, pogledavši na svojo uro.
Miadi gospod se mu je zahvalifo poklonom, si nazgal drugo smotko na Vffor-
kaj še; kruh je kruh. — kar je tudi res — in otroci bodo zamujali šolo, da bo ves pouk trpel. Zato naj se prodaja kruha preuredi. Čuditi* se je. da se zdaj ne da v pravem času zgotoviti kruha, dočim smo ga prej imeli vedno na vse zgodaj dovolj. Proizvajanje kruha naj se uredi tako, da ne bo oviralo prebivalstva v njegovem že dovolj bednem življenju, ter zahtevalo da bi se prebivalstvo moralo ravnati po novih, ne mnogo redu kažočih normah proizvajanja kruha in drugih živil.
Kaj ie s poljedelskimi dopusti? Prejeli smo: Kakor čujemo od več strani, vojaške oblasti ne dovoljujejo nobenemu vojaku dopusta v tržaško okolico za spravljanje poljedelskih pridelkov in grozdja ter napravo vina, dasiravno je zato posebna ministrska naredba. Ako je na tem kaj resnice, gorje naši tržaški okolici, ko so nam, kakor bi vendar moralo biti znano tudi tam, kjer izdajajo razne naredbe in odredbe, ostale pri nas doma večinoma same ženske in neodrastli otroci. Kdo naj potemtakem trga in kdo naj na-pravlja vino? Ali ženske in otroci? — Prip. uredništva: Kolikor je nam znano veljajo tudi za tržaško okolico enake naredbe in odredbe glede poljedelskih dopustov, kakor za vse ostale dežele. Žal pa moremo priznati tudi popolnoma odkrito, da je v tem oziru pač veliko krivde, da naši okoličanski vojaki poljedelci in vinogradniki ne dobivajo dopustov za ob-delanje svojega zemljišča in spravljanje' pridelkov, ker prosi za take dopuste in jih tudi dobiva le preveč Tržačanov, ki imajo vsa svoja polja in vinograde na — Stari reni! Prav lahko je mogoče, da so vojaške oblasti prišle na sled takim poljedelcem in vinorejcem, in merijo potem vse prosilce po enaki meri. Prepričani smo pa, da bodo vojaške oblasti prav rade ustrezale resničnim potrebam našega ckoličanskega prebivalstva, posebno če si prosilci preskrbe uradno potrdilo jiaše Kmetijske družbe in pristojnega okrajnega načelništva, da je dopust dotičnikov res nujno potreben za obavo poljedelskih in vinorejskih del.
Redek zgled rodoljubja. Na korist dru-žbine šole v Rabcu (v Istri) sta poklonila gg. Ivan Faraguna in Mate Paliska vsak po 50 K. Ce je že-čin sam na sebi hvalevreden, pa je povod naravnost sijajen zgled ljubezni do naroda.-Podprla sta dru-žbine namene iz radosti, ker se jima je posrečilo narodu podeliti — živeža! Taki možje so zares plemeniti po svoiem čustvovanju.	M
Z italijanske fronte nam piše desetnik Fran Valič iz Devina: Pošiljam znancem in prijateljem prisrčne pozdrave. Stojimo trdni in nepremagljivi kot Caven sivi. Na zdar!
V ruskem ujetništvu se nahaja, ranjen v desno nogo, infanterist Ivan Racman iz Gročane v-Istri. Nahaja se v bolnišnici. Kje, ni razvidno iz dopisnice, ker je ruski pečat zamazan.
Cene piva. Tiskovni oddelek ministrskega presedništva nam javlja: Kakor znano, so avstrijske pivovarne od izbruha vojne sem dvakrat povišale cene piva, skupno za 6 K (za 3 krone s 1. marcem in za 3 s 1. junijem). Zveze pivovarn, ki so v svojih vlogah na ministrstvi za trgovino in pravosodje obrazložile vzroke, zakaj so bile primorane v povišanje cen, so sedaj z dnem 1. septembra na zahtevo vlade podale obvezno izjavo, da pivovarne, pripadajoče zvezam piv o varnih industrijalcev, obdrže cene neizpremenjene tako dolgo, dokler ne bo vsled povečanja produkcijskih troškov povišanje cen piva neizogibno. Zveze pivovaren so se nadalje obvezale, da eventuelno, iz teh vzrokov namerovano povišanje cen najmanj 14 dni poprej naznanijo, obrazloživši ob e-nem razmere, ki so merodajne za to, ter da ne povišajo cen brez izrecnega privoljenja ministrstva za trgovino.
Tepen je bil včeraj popoldne 401etni skladiščar Peter Perič. Spri se je bil z nekom, a ta nekdo ga je tako udaril s pestjo po obrazu, da mu je prebil zgornjo ustnico. Perič'je moral vsled tega na zdravniško postajo, kjer mu je službujoči zdravnik podelil slučaju primerno pomoč.
Pazfte na otroke. 121etnega Frana Kra-ševca, ki stanuje z roditelji v hiši št. 16 v ulici della Tesa, je včeraj popoldne mati privedla na zdravniško postajo. Ubogi Kraševec je bil namreč, igraje s svojimi soverniki, padel in se precej hudo pobil na čelu. Zdravnik mu je moral rano zašiti z dvema šivoma.
— Istotako je privedla mati na zdravniško postajo 121etno Justino Gombačevo,
iz Lonjerja št. 86. Deklica se je lovila z drugimi otroci, a pri tem je tako nesrečno padla, da si je zlomila kost za pestjo desne roke. Zdravnik je Justini roko uravnal in tesno povil, a potem je svetoval materi, naj hčerko popelje h kakemu kirurgu.
—	lOIetni Roman škerlj, ki z roditelji stanuje v Barkovljah v hiši št. 752, je tudi, igraje z drugimi otroci, padel in se precej hudo pobil na čelo. Tudi njega je mati spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil potrebno pomoč.
—	Ravno tako se je pobil na čelo komaj 31etni J. Kobav, katerega je mati, stanujoča v ulici della Scalinata št. 8, prinesla na zdravniško postajo, da mu je zdravnik iz leči I rano.	4
—	Najhujše pa jo je skupil 4letni Saggio Tamaro, katerega je mati, stanujoča v ulici del Boschetto št. 40 prinesla na postajo. Otrok je igraje padel in zadobil zelo težko in nevarno rano na čelu. Zdravnik mu je sicer podelil najnujnejšo pomoč, a potem je svetoval materi, naj otroka zopet prinese kasneje na zdravniško postajo.
Umrli so: Prijavljeni dne 9. t. m. na mestnem fizikatu: Bagnalasta Miroslav, 44 let, ul. della Acquedotto št. 69; Harbveser Fran, poltretje leto, ul. del Muraglione 20 ; Pletikovščič Adalbert, poldrugo leto, Škor-klja št. 865; Udovičić Jolanda, 8 mesecev, ul. del Ronco št. 13. — V mestni bolnišnici dne 9. t. m.: Bernetič Katarina, 87 let; Colombo Angel, 28 let; Jereb Otilij, 12 let ; Selič Jos pina, 22 let; Toppan Angela, 26 1.
V Trstu, dne 10. septembra 1915
MALI OGLASI.
|22a se mlada postrežnica za par ur na dan. 1H« Naslov pove Ins. odd. Edinosti.
5C0
Stanovanje &IM^«:158 odda3%
Rfl6llHl?ff m®blirano sobico in vojno hrano ĐvjUIlllU pri malt družini. Oglasiti se v ulici
Commerciale 9, III. nad. levo, vr. žt. 37.
517
Gospodična
pod „Solnčni vzhod" št. 22.
želi znanja z enim gospodom. — Pisma na Inser. oddelek Edinosti
405
RllIlNHA meso in gulaš v škatljah od V, kg se liUllUIIU proda po K 2 00. — Skladišče v ulici Squeri Nuovo št. 11.	403
fiirhftkn	P"	se doseže edinole z
MlUliUnU avtomatičnimi patentiranimi rouleti. Prodaja se po K 3 in več. Proračuni upraviteljem in lastnikom hiš zastonj. — Prodajalnica ulica S. Nicolo 32.	404
Klllll Se dnevno nova in rabljena rolna po kon-ItUpi kurenčni in visoki ceni. Prinesti ali pisati
Debiasio, ul. Chiozza štev. 34.	313
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bridke smrti naše ljubljene hčerke, oziroma sestre
JurkiEg Kralj
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno zahvaljujem svoje gg. kolege za podarjeni venec.
Prisrčna zahvala vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico k večnemu počitku.
VRDELA, dne 9. septembra 1915.
Žalujoča rodbina Kralj.

Darovi.
Darovi, došli cesarskemu komisarju.
Beno Farolfi v počastitev spomina dr. Marijana Tremolija K 20 v korist tržaških ubožcev. Učitelji in učenci Morpur-gove mestne ljudske šole K 6'30, zbranih tekom letnih tečajev, v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. Ivan Glan-zmann in soproga v počastitev spomina barona Aiborija K 30 v korist vojakom na bojišču.
XXVi. izkaz darov, cJošlih c. kr. namest-ništvenemu predsedništvu za okrepčevalnice na Krasu. Dr. Loser K 30, Monsignor dr. Just Buttignoni mesečni prispevek K 20, pl. Obersnu v počastitev spomina ekselence generala pehote, barona Aiborija K 20, A nt.
Unich K 20, Valentin Cergol K 20, Grof ♦ fBCT lil fffCOlTTSN ft 11 II fl X Ivan Sordina v prča^itev spomin} Oskarja ♦ lRjl» Uf. lUj&riliU i I. JJ» II* H, ♦ Gentiloma K 50, zbirka „Lavora oraw K 105. } Ordinira od 9 zjutraj do G zvečer. X Skupaj K 265. Dosej izkazanih K 15.21692. ^^ ^ . . . .. . . . . . . .. . . . . ^... . Celotna svota K 15.48192.
Umetni zobje
z In brez Čeljusti, zlate krone In obro&KI
VILJEM TUSCHER
konces. zobotehnlk
Kolera u Trstu.
Poročilo o stanjukolere dne9.septembra 1915 Dne 8. sept. je bilo v zdravniški- oskrbi: 7
Novi slučaji:..........—
Okrevalo (oseb):........—
Umrlo (oseb):.........—
Ostalo v zdravniški oskrbi (oseb)... 7 Bacilonosci v opazovanju (v bolnišnici Sv. M. M.) 3
V vili Sartorio je na opazovanju: ... 8
Cene raznih živil v Trstu.
(Dne 9. septembra 1915.)
ku prve in začel nato korakati gorindol po veliki preddvorani. ki se je nahajala pred čakalnicami.
— Za boga, — je dejal sam pri sebi poluglasno, krepko stopajoč po kameni-tem tlaku, da bi si tako nekoliko ogrel zinrzle noge, — ko bi bil mogel slutiti, d* pridem dvaindvajset minut prezgodaj, naj me vzaame vrag, če ne bi bil Čisto u dobno spal še dobre četrt ure. V tej prokleti veži je res pravi laponski mraz in ne poznam nič neprijetnejšega kot noč zjutraj. No, ker pa je že treba počakati, pa počakajmo!
Po tem filozofskem zaključku je še hitreje nadaljeval svoj izprehod po dvorani gorindol..
Toda kdo je bil vendar ta mladi človek?
Rekli smo že, da jc Ml lep človek, kakih Šestindvajsetih do 28 let, in morda nismo imeli prav, da smo rekli »lep«, kajti ta beseda ne daje popolnega poima osebe, o kateri govorimo.
			
Sladkor .......		• .	. . • . K 1— kg
Meso (goveje) sprednji	deli		.....K 4 32 kg
. , zadnji	n	K	• . . 444 kg
			
Meso koštrunovo . •		• .	.... K 4— kg
Slanina fsoljena) • •	•		. . 4.40 do 5.40 kg
			
Maslo sirovo . . . • •		. .	. . . . K 5-40 kg
Sir (ementalski) • • •	.	. .	.....K 5-40 kg
Kokoši • • . •	•		K 7 50 do 8-— kg
Piščanci ......	■ .		K 3-— do 4 — kg
Polenovka euha . . •	> •	• 1	. . K 2-20, 2 40 kg
n namočena .	•	• .	.....1-28 kg
Testenina......			......K 1-60
Riž .........		• •	• • • . . K 2*— kg
Fižol •••••••••	•	• •	.... K 1-28 kg
Dob .........	■	.	.....K 1-60 kg
Zelje (sladko) ....	•		. . . . K 32, 4G kg
Zelje (iti9lo) .....		* •	.... K 114 kg
Kisla repa ......		. .	. . . . K — 64 kg
			
Fižol (stročji) vinarjev	•	• •	.... 28, 32 kg
Kromp r „	•	• •	... 20, 28 kg
Grah			
Paradižniki m	•	• •	..... 40, 48 kg
Radič »	•	• •	. * 4 do 6 merica
Salata .	•	• •	, . . 6 do 8 glava
Česen „	•	• •	... 10. 16 glava
Čebula „		• •	... K 66, 64, kg
Jajca ,		. .	. . .16,20 komad
Buče • „	•	• •	... 4. G komad
Pesa ,	•	• •	. . 4 do 8 komad
Malancane »	•	• .	... 3, 4 komad
Kumar« „	•	. .	. . 4 do 8 komad
Mleko	•	• •	.... 06, 60 liter
Sardele	•	. .	. K —•-, 1 7ti kg
Sardoni ........		• .	.... K 1-7« kg
Jadranska banka
v Trstu
plačuje dividendo
sa leto 1914 s
K 16-
za vsako delnico

raiiiis^iii
llllšsM
Ur. H0RVATH
TRST, r ia Carm' a 39
Spatljallaft za KOŽNI In SPOLNE BOLfcZNi ŠIBKOST In NERVOZNOST M BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprajama od 10 • 1 pop. In 4 - 7 zvetar ob nadaljati od 10 - 1.
EH&sl ll&JitHHH^iHi&g^
EmISia Cer@gafi@
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svoja
trgovino pisarniških m Šolskih potrebščin
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst,
Prodalo se tntiJ mo'KvemKI u slov. ]2zika,
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalni«« v Trstu). Ustanovljena 1. 1831.
Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje Življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816,563. Plačana pod vračila od leta 1881 do 31. decembra 1914
K 1.212,012,596.55.
S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenskl oddelek nove Klavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče usodnosti police: L Veljavnih takoj od izdani«:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec l°*/w od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki jc izgubila veljava vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vr5i v teku 6 mesecev po preteku roka.
IL Veljavnih po preteku i mesecev od Izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. UL Veljavaih po preteka eneca leta po Izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju zz meSana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo.
IV Veljavnih po preteku treh let od izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.'
b)	Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, poskušenega samomora.^	, Ax v
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4,2
Društvo sprejema zavarovanje tudi za
življenje, požar, prevažanje in uiom.
ali