gospodarske, obertnijske in narodske.
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer3fl.$ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
V Ljubljani v saboto 29. marca 1856.

\ išnjevo (plavo) kravje mleko — od kod ?
in kako ga odpraviti?
Višnjeva farba na kravjem mleku ne izvira, kakor se je nekdaj mislilo, iz kakošne posebne bolezni vimena ali iz povžitih takih želiš, ktere imajo plavo farbo (indigo) v sebi. Ko se mleko kisa, takrat se nareja plava farba. Tište plave pičice, ki se takrat, ko se mleko kisa ali smetana delà, poverh prikažejo , so po F uch s u plave živalice mo-čelke (Vibrio cyanogenus) ; da se pa v mleku narejajo te pike, so večidel mlečnica in lat vi ce krive. Ce bi plavo mleko izviralo iz kakošne vimenske bolezni ali iz povžite plavkaste klaje, bi se moglo to berž viditi, kadar se krava pomolze — pa se ne vidi nikoli takrat.
Kdaj ravno se začnó imenovane živalice v mleku oživljati, se ne dá za gotovo povedati, ker to se ravna po ome-njenih okoljšinah hrama in posód, v kterih se mleko kisa in ob kisanji oživljajo močelke. Te unanje okoljšine pa tudi zmiraj niso edine, zato je znano, da ta napaka mleka je naj bolj navadna poleti ali sploh ob večji vročini, ker toplota
pospešuje kisanje.
Gori smo rekli, da mlečnica in 1 a t v i c e so večidel krive plavega mleka. To pa ni vselej tako, zakaj dostikrat imamo priložnost viditi, kako nečedna je mlečnica in kako nečedne so latvice, in vendar mleko ni plavo, — nasproti pa vidimo vcasih plavo mleko v prav čistih posodah in snažnih hramih. Po tem smemo soditi, da morajo biti tudi še drugi vzroki, iz kterih izvirajo tište plave močelke. In res so natanjčne skušnje učile, da takrat je mleko rado plavo, kadar se kravam poklada spridena klaja: plesnjiva detelja, kislo senó, skisane pomije itd. Iz takošne slabe klaje se naredi slaba kri in iz take kervi tako mleko , da se v njem zležejo posebne živalice kakor hitro pritisnejo še druge okoljšine zraven, ktere so ugodne za njih oživck, postavimo, nesnažila smerdljiva mlečnica itd.
Dva v z roka morata tedaj berž ko ne vselej vkup pritisuiti, da se naredi plavo mleko: en vzrok je napčno mleko iz napačne klaje, drug pa nesnažna mlečnica ali nesnažne latvice; čez vse to pa še toplo vreme in
mokrota.
Da se tedaj napaki višnjega mleka v okom pride, ali že napravljena taka napaka odpravi, je tedaj treba gledati na obá vzroka.	T t
Gielen je dal navadno mlečnico pobeliti, latvice čisto poribati, cedilnik z lugasto vodo, žehtar s klorovo vodo dobro zmiti ; večkrat je to storil — pa nič ni pomagalo, dokler se ni ozerl tudi na napačno klajo in je ni premenil z dobro ; potem pa je bilo koj dobro.
Pred vsem tedaj je treba klajo premeniti z boljo. Kdor pa tega ne more, da namesto slabe, spridene klaje bi dal živini dobre, naj ji saj večkrat daje takih zdravil, ktere žeiodec krepčajo, da zamore popoinoma prekuhati slabo klajo in ji vzeti tište lastnosti, ktere delajo slab mlečni sok in slabo kri, ktera je studenec močelk. Vse kar je grenko in kar diší: je za to dobro zdravilo, postavimo : en ci jan, pelin, vrati č (Reinfarren), arm an, kalmež, janež, kumna, meta, mel i sa itd. Kterega koli teh zdravil naj
se daje kravam vsaki dan dvakrat po 3 lote ene ali druge štupe z enmalo vode.
Gospodarske novice.
(Goveja kuga v našem cesarstvu). Iz zapisni-kov cesarskih političnih gosposk smo zvedili, da od lanskega majnika do 15. letošnjega prosenca (januarja) je goveja kuga (Lôsediirre, Rinderpest) razsajala v našem cesarstvu: na Marskem, v Galicii, Bukovini, Krakovi in na Ogerskem. V hlevih , kamor se je ta morivka omenjene mesce pritepla, je bilo v vsem skupaj 219.484 govéd. Zbolelo jih je izmed teh 52.251 , — ozdravilo se jih je 28.162, — poginilo jih je 23.055, pobili so jih 547,— konec leta je še bolnih ostalo 387. Čeravno jih je padlo čez 23 tavžent, moramo vendar še reči, da tabart je bila kuga še zlo pohlevna, ker od 100 bolnih je pomorila le malo čez 10 glav. Ce po Hai novem štatističnem popisu štejemo v vsem našem cesarstvu 10 milijonov in 410.484 goved, znaša zguba lanska peti del odstotka (1 /5 Prozent) celega števila austrijanske goveje živine. — Ker zdravi la ni za to kugo, M -bila edina pomoč se je znebiti, ako bi izrejevali domá
— v našem cesarstvu—dovelj živine za svoje potrebe, da bi potem ne bilo treba je kupovati iz Moldave in Vla-hije, iz Besarabije in druzih krajev rusovske meje , zakaj uterjena resnica je, da goveja kuga se ne začenja nikjer v naših krajih; ona je domá le v okolici černega morja, in po živini, ki jo priženejo od tistih krajev, se zanaša v naše, in zanesena potem razširja. Ali ni to dosti opomina: naj bi se domá pomnožila živin orej a tako, da bi ne potřebovali ptuje? Ce rajtamo pocepano in pobito živino lanskega leta 1 e po 20 gold, glavo, znaša že to blizo p o 1-m i lij ona škode.
Natoroznanski pomenki.
Po Baumgartner-u spisal Juri Pavalec.
Dež, sneg in pira.
Dež se nareja, ako se vodni mehurčiki megle čedalje bolj zgostujejo, ali pa, ako se megla čedalje bolj razhladuje in se soparji neprenehoma razstavljajo , ter se potem eden druzemu približevajo, eden druzega požirajo in tako kapljice delajo; ali pa, ako veter meglo požene na strojniški napo-tek. Tako nastanejo tište strašne gorjancom zlo nevarne plohe. Ne smémo vendar misliti, da ta moč vetrov se ne ujema z občno znano skušnjo, po kteri se vé, da velik veter v dolnjem zračji varuje pred dežjem. Mi menimo tù vselej le visoke vetre, brez kterih skor nikoli ni zrak. Nizki veter se vé da raztepa majhne padajoče kapljice, in stori, da se usoparijo, preden pridejo do zemlje. Odtod pride, da ob vetrovnem vremenu posamne kapljice padajo, ktere pa vendar tudi obilo dežja narediti zamorejo, ker padáje na druge zadevajo, jih požerajo in se tako v velike kaplje pre-menvajo.
Deževne kapljice so v višavi le majhne, padáje vendar se povekšavajo, ker zrak razhladujejo in njegovo vodo na se vlečejo. Zategavoljo pa je tudi pri nas posredek dežénk dosti manjši, kakor v vročem pasu zemlje, kjer oblaki za-
102
voljo toplejsega zraka dosti vise plavajo. Pod ravnikom znasa posredek dežénk včasih en pavec, pri nas pa komaj nekoliko linij. Dežénke ne padajo hitro, ker jih zrak overa.
Nekter naših ljubili bra veo v bo morebiti govore:
•ti
zdaj
vem, kako in kaj se godi, kadar dež gré, da sneg ali pira pada", še vprašal: „odkod pa toča pride? jo menda le
Množina dežja se ravná po času

reja, in po kraji , v kterem đežuje. Navadno je množina v
enem letu padlega dezja tem veća, kolikor veća je srednja toplota skoz leto bilo ali kolikor več se je soparjev narejalo. Pri ravniku je tedaj veča, kakor pri nas, in pada nadalje, kakor zemljopisna širjava raste. Visoki kraji imajo sicer več
v kterem se na- copernice v zavezi s hudim delajo, ker od nje pisatelj ni-
česar ne omeni?" Tudi toče, ljubi bravec, nismo pozabili,
tudi od nje hoćemo drugikrat „Novicam" izročiti in povedati kaj so učeni možje v naj novejši dobi po nevtrudljivem in
9
skerbnem
opazovanji našli in zapisali; in Bog nam daj, da
rojake, kterim ,,šta-
dežja,
kakor nizki; v navpiki vendar je z°*

manj dežja
bi nam inogoce bilo, tedaj posebno jarski Gorčani44 pravijo,
naše
kakor zdolej, ker merzle dežénke padáje nove vodne me
hurčike požerajo in se tako narašajo. Razun tega se ravná
, prepričati od napenosti tistega bab-joverstva zastran toče, na ktero semtertje verujejo , kakor mi na Boga, in si včasih nesreće nakopljejo, da je joj.
množina večletnega dežja tudi po
legi gorá
i
po vetrovih,
kteri zračje z razno toploto mešajo, in po druzih okoljšinah. Se vé da mora na tistem mestu brega, ki ga deževni oblaki narpred dosežejo, več dežja pasti, kakor pa na tistem, nad kterim deževni oblaki še plavajo, ko so vodni zapopadek že deloma oddali. Deževni oblaki pridejo večidel od juga ali pa zahoda, in zategavoljo tudi v južni Nemčíi in na Oger-gerskem (takraj planin) primerno več dežja pada, kakor pa na Lombardském in v obče unkraj planin. Tudi po različnih
Slovensko slovstvo.
Pretres „slovenskih beril za 3. in 4.,
5. in 6. gimnazijalni razred", vredjenih po dr. Blei we i s-u in dr. Miklošič-u.
?
Spisal prof. Raić.
• • • L L
nyi S
mescih in letnih casih je v raznih krajih množina dezja ravno razdeljena. V vročem pasu začne deževati, ko sonce
naj višje stojí; ko je pa nekoliko časa vedno deževalo, sledí
potem stanovitno lepo vreme. Dalje od vročega pasu je dež zmiraj bolj in bolj razdeljen na celo leto, vendar tako, da stav letu dva deževna časa, ktera sta dalje od vročega pasu zmirej eden druženi u bliže, dokler se ne zjedinita. Po tem zjedinjenji je dež že na vse čase leta primerno razdeljen.
Množina padlega dežja se meri s posebno posódo, v ktero se dež vjema in meri; pravi se tej posódi dež o mer (ombrometer). Posebno umetno je Horner izdelal dežomer.
Kar se deževni ce tiče, je ona mesca marca in aprila
V novejsi dobi so se glasovi javili o „slovniškoj sod-kteri je vendar kmalu spodletelo , kar je vsak učen jezikoslovec mahoma po vsi gotovosti lehko prerokoval ; vsej ne potrebujemo sodnije, temoč le učenja, in to učenja
ktere
materinščine in jene podlage — staroslovenščine nobeden domačji pisavec ne smé v nemar puščati, in šče le po dognani ti nalogi se ima kniževniškega piseka loti ti, ter na rodovitno polje
med našince
svojo modrost sejati.
Temeljito naučenje tega predmeta presija in razkadi vsako tenjo dvoinbe, ker le vednost sama stoji kor neukanljiv in
nepristran sodnik na veličestnem sedeži gotovosti in nedvoj-ljivosti, in s takim je dolžen kniževnik se posvetovati. Zna-
nespretnih in
dolgih ,
gladko, prijetilo in tudi
nost našega jezika ne veleva pisati nerazumljivih povedi, temveč prosto, ljudstvu pristopno. To nam posebno kažejo neprecenljive in premile „srbské narodne pesmi", kterih skladba in cela zvu-
posebno čista, ker je tedaj le malo
gorkote
v zraku in najna oblika ponujate z razumkom vred posnemanje; to ter
zategavoljo še soparji nič ptujega ne zaderževajo. V teh jajo tudi naši predragi ostanki, in to zahteva sveta staro
mescih ima deževnica tudi ogeino-kisli amonjak v slovenščina, s kteroj je potrebno se vsakemu piscu bezpo-sebi, kar je inače le pozneje navadno, in je zategadel ne- gojno posestriti. K toj imamo, hvala Najvišjemu! den de-kako mehka, kar je pa od mehkosti tople vode zlo raz- nešnji dovoljé sredstev in tudi vrlih moži, ki nam radovoljno
lično. Po toplih letnih dnevih ima deževnica mnogo ptu- svetujo, kode in kako. Pa resnieno! lice bi nam moralo
jega v sebi, kakor, postavimo: sončni prah, kterega veter sramote pocrniti, ako bi nemarnjaki ostajali v tem predmetu
kteri so celo Nemci oberočkama obinoli, in iz njega nabirajo
v zrak požene
i
in
i
še
y
več tacega, ki potem z dežjem vred
vdrugič na zemljo pade
i
kai
pa nepodučeno ljudstvo za biserov za svoj jezik, ter ga po tem poti razkladajo.
Jeli
žveplo, kervav dež in mnogo drugo bažo ima. Ravno taka se tedaj ne sme od nas po vsi pravici terjati, da ravno ondi je tudi s tištim dežjem, kteri žival na zemljo prinaša
hodeči svojo nalogo resujemo? Zato,
mili slovenski brate !
J\y IUU1 O I IU lllH VI U £JJ 111 ^ iv ll/l 1 Zi 1 V U 1	1111» /i U111IJ Lf j/l 1HUDU,	iiv/mvv«. ^ »	v * vmwj v.iiu •	v^vw ^	t ^ib^iw ^ » ~ * w •
kakor, postavimo, žabice. Te so v suhem vremenu ali v prahu v imenu matere slave te prosim, uči se; vsej ti je Stvarnik
po stezah kakor mertve spavale, po dežji se pa vnovič oživile, ali pa jih je bil veter odnesel.
U|	J	¥	; : _
Čeravno deževni oblaki vsakokrat niže plavajo, kakor drugi, so vendar večidel v zračji, kjer je večni sneg. Ako tedaj soparji kaplje postanejo, tedaj te berž zmerznejo in so led, kteri se padáje staja, če je v dolnjem zračji dosti toplote; ako pa te manjka, tako pa pada led v kos mina-stih podobah, kterim „snežene muhe" pravimo, in to
prebrisano glavico podařil, s kteroj mores svojim sorodnikom koristiti in je osrečiti.
Toliko mimogredé o toj prevažnoj zadevi. Lotimo se sedaj predmeta, to je, pretresa omenjenih beril.
Narpervo o berilih za 3. in 4. razred nižjega gimnazija. Berili, ki ju je vredil gosp. dr. Blei weis, ste resnično knjig tako visoke vrednosti, da zaslužujete posebne paz-ljivosti in pretresa
je sneg. Deževnica je tedaj večidel s ne zni ca.
Ako se pa snežene muhe ne otajajo popolnoma ampak le v male kepice steč ej o, kar je posebno jeseni in spomladi navadno, tadaj je to pira ali babje pšeno,
, pravimo, da pira ali babje pšeno
¥
i t
V berilu 3. so sostavki gledé svoje notrnje veljavnosti
iznemši menda článek: „Narava", za
vsi primerni ucencem,
kteri šče je mladež v tem razredu ne dozorila, in drusro
©
polovico knige, ktera se mi že skoro prelehka zdí. Berilo 4
m
V
ce
to na tla leti
je po mojem
?
mnenji gledé
zadržaja prav dobro sostav
pada.
rečenim tudi zdaj lahko
rešimo
vprašanje : zakaj v
ljeno. Slovnica ovaja izurjeno pisalo v obema knigama ; pa vendar so se nekteri zablodki
vpletli, kterim
smo dolzni
nizkih krajih dež uje, ko na visokih gorah pada? zakaj v gorkih krajih ni nič snega? itd.
V
ze
sneg
korenje podsekati in je izkrčiti, pa bez vse strasti in pri
stranosti

(Dalje sledi.)
Ako
sneg
ne pada zlo
gost,
že s samim očesom lahko
vidimo, da so samo majhne večidel šestero-oglaste zvezdice ;
ako pa
gost
pada, se tacih podobic več sprime, in to so tište
Pri razvitku svojega jezika nam je treba p nam ne bi počele podkradati tako gnjusne
velike kosme, ktere se vidijo, kakor da bi iz samih tankih iglic sostavljene bile, in za kterih voljo
kakor se, žalibog! godi pri naših sosedih, ki bi svetinjo grdile in oskvrnovale.
da se
in nesnazne posasti,
nam materinsko
Pisatelj
sneg
močno lue
raztresa in je blišivo beli. Včasih vendar ga primešani rast-linski drobei precej rudečega barvajo; tudi goreč se
semtertje delà.
**) Visokoučeni gosp. profesor v Marburgu nam je že davnej poslal
• v . v •	1	• 1 •	j • «1 • __ \T___i__1. lL	Đ ^ JI ____
pricujoci sostavek, naj bi ga natisnili v „Novícahu
Radi smo
se udali željam tem in natisnili spisek natanko tako, kakor smo ga přejeli , čeravno je tudi naše lastno delo na rešeto vzeto; vémo pa, da le iz blagega namena. Opázk mu ne bomo nobenih.
103
Ogled po kranjskem Gorenskem.
Pot od Ljubljane do Belepečí (Weissenfels).
(Dalje.)
Kakor vlito v veliko skalnato skledo se razprostira pred
, malo manjše od spodnjega,
ki spira s svojimi zelenimi nemirnimi valovi okroglasto okoli njega nasuto skalovje. Ob levi strani nas v jezero moleč
nami
drugo, okroglasto jezero
polotok s temnim logom zivo oponunja na posvećene gaje starih paganskih svetišč, — na desno se skoraj tik iz jezera dviguje stermo pečovje malega Kogelna; nar krasniši razgled pa se nam kaže proti jugu. Ravno v sredi podol-gasto-okrogle doline kipi orjaški Mangart v celi svoji mogočnosti, 8460 čevljev visok, in kar ni le v Krajni, temuč na svetu sploh pri visocih hribih redek prikazek, se tù vidi, namreč , da ga nam ne zakriva odslej noben griček
t
ampak da celega vidimo kakor je od nog
do temena.
Na
lišpanemu mladenču enak se ponosno ogleduje v zerkalo
jezera ; pa mu je tudi oprava
mnogoverstna :
navdan je ob
enem z zeleno
poletno, in
pa z belo zimsko odejo. Berz za skalnatim obrežjem jezera ležijo po podolgo-okroglasti, am-fiteatrališko ležeći dolini obraščene senožeti in planine, mirno prebivališče pašne živine poleti; nad planinami pa vidimo tamno-zelene gojzde, od visocih jelk do pertličnega germičja ;
za tem sledijo kamnite
groblje, ki
se druzijo z věcním sne
enaki obliki
gom, naprej pa visoka, sterma in gola glava.
Od Mangarta se kakor belo ogrinjalo v na obedve straní sem okoli doline čedalje nižje vleče stermo skalnato zobovje, kar celi okolici daje obliko velicega na-ravnega gledišča. Čudapolna tihota kakor pri gornjem je-
zeru tudi tù vlada.
Bilo je že pozno popoldan, ko sem
stal na obrežji teh jezer, — kaj pa je čutilo serce moje o tem
pogledu, bi popisati se zastonj trudilo pero. Razun ljubke
pesmice, ki jo je popeval pastirček na obrežji doljnega jeki se je razle-
galo od živinice raz planin doli, je bila navdana cela okrajna z grobno tišino. — Oj, draga domovina moja, koliko biserov hranuješ ti v svojem krilu, in kako malo
aera, in razun počasnega donenja zvoncev
i
te še, posebno
v
tem koncu, sinovi tvoji poznajo! Kako bi se bahali, kako bi vpili rojaki druzih dežel, ako bi se s takim lepotičjem
ponašati zamôgli,
pri nas pa je
vse tiho, vse
molči. Res
čudno in prečudno je, da slavni Valvazor nam kar čertice ni o sprelepih teh jezerih zapisal, pa tudi nihče drug ne.
Take in enake misii so me navdajale, da se nisem za-mogel ubraniti neke pravične nevolje, da toliko lepoto tako dolgo zagrinjalo nevednosti zakriva. V spomin od tod sem si vzel serčne želje, mnogokrat še stati na obrežji teh jezer
belopecanskih ali mangartovih *), kar tudi tebi, dragi
bravec , iz serca
priporočam; tii boš
vidil lepoto , ki se po
svoji strani z rajskim Bled o m lahko meri!
da
k sklepu se to, da zgornje jezero se pod zemljo
Povćm naj razli va v
in da poleg jezera je pecina, kjer se ob enem obe
doljno,
dve, spodnje prijazno-milo, in zgornje divje-lepo spregledati zamorete. Zvedil sem pa
to se le pozneje, ker sem brez kazi
pota ondi bil, toraj ne morem teh krajev natanko zazna movati. (Konec sledi.)
Ivratkočasno berilo.
Kažnjena lakoninost.
(Po Hamraer-u.)
Kalif Džafer Almansur je imel tako zvest spomin, da je slednjo pesem,' ki jo je enkrat slišal, v glavi obderžal. Imel je pa tudi robinjo (sužnjo), ktera je sleherno pesem od besede do besede ponoviti znala, da jo je le dvakrat
ki je vsako pesem ponav-
slisala, in imel je roba (sužna) ljal po trikratnem zaslišanji.
i
imeli
Kalifa so sploh za podpornika znanstev in umetnost ; bil je pa tako neznano skóp, da se mu je celó vinar težko izmuzal iz rok. Kolikorkrat mu je kak pesnik svoje delo poklonil, je vselej zapovedal, naj se mu pesem z
toda le, ako je nova in nikakih ukradenih
pesmarček svojo pes-
zlatom odva

misel v sebi nima. Je li tedaj ubog mico prebral, precej jo je Kalif od konca do kraja ponovil,
) tudi
in přistavil jez znam
11
U
to je že sila stara; vsaj vidiš
i
da j
Neki pesnik se preder
mu na to reči, da to je le
poseben dar božji, da znate reči, ki ste jih enkrat slišali, od
IHMIHHHHHMMÍMÍÍIHÍ^^^HHHH NÍ-
besede do besede ponovljati. Na to pa zaverne Kalif kakor ne! to pesem, ki mi jo ti za novo
11
otro i mi j
Vidiš ondi-le robinj že ponavljala".
in
oba
ponujas
vsako
več ko enkrat sta
Pomigne j
i
pesem
ponoviti, kar
ju je zarad njunega dobrega spomina lahko stalo, ker je robinja pesem dvakrat, iz pesnikovih in kalifovih ust, in rob trikrat čul, iz pesnikovih, kalifovih in robinjih ust. In tako
se je zgodilo
da
mogel ubogi pesnik, vès osupnjen o
tej brez njegove vednosti stvorj kalifa zapustiti.
tatvini, praznih
ok
Asmaj, kalifov pesnik, kterega je to
edno ravnanje
tovarši v duso zbadalo , sklene masevati se nad
z njegovimi
kalifom za-se in za svoje prijatelje. Zloži tedaj kratko pes-mico iz naj težjih besed in naj terših slovk , ki jih je koli v arabském jeziku zaslediti mogel, se preobleče v beduina,
ter pride na veljbludu (kameli) jezde na kalifov dvor mu postavi znane pogoje. „Brate Arabljane"
1
mu veli
1
,je li pesem, ki jo hočeš ravnokar povedati, tvoja vlastna, odvagam ti jo z zlatom; ako ni
1
ne dobiš ne pare" #
Sedaj pove Asmai nalasc za to zlozeno pesem. Kalif se trudi in trudi, al zavolj nakopičenih sila terdih in umetno zavitih besed je po enkratnem slišanji ni mogel ponoviti
pogledoval je roba in robinjo, pa oba sta odmajevala da ne znata.
. da ti
j
i
Nevoljno tedaj reče kalif: „Daj mi tedaj pesem, jo z zlatom odvagam". „Precej ! dopusti le, da jo odložim".
n
V . V
11
Kaj? da pesem odložiš? kaj ce to?" „Bos koj koj vidil, blagi knez!" Pripeljejo veljbluda, kterega breme je bil kamnen steber, na kterem je bila pesem vdoljbena.
Kaj je bilo početi? Kalif je mogel mož beseda biti, ter težki kamen z zlatom odvagati. Njegov lastni pesnik ga
dostavljali, ker pisava beril je misel naša; naj se čuje sedaj je dobro splacal. tudi druga; zastran une in te naj sodijo bravci sami in kar je bolje, naj obderžé pisatelji slovenski. Ce bi se spustili v pravdo tù in tam, bi je ne bilo lahko konec, in kdo bi raz-
Vprašanje.
sodil, da bi bilo vsem prav? Le to, kar se tiče zapo-padka beril, omenimo memogredé, da nam je slavno c. k. ministerstvo nauka predpisalo, kakošne verste članki naj se
Kaj pontem v polutek" ?
Jez nisem te besede še nikoli bral, morebiti je malo
sem proza zvon
znana; zato poprasam
za-njo v „Novicah". Slišal
vzamejo v vsako berilo, in da so nam bili v izgled česke,
horvaške in nemške berila. Vredovali smo pa berili vsled mi- stega člověka jo takole rabiti: „Ko smo na
nisterskega predpisa potem tako, da smo zbirko napravili slo- zlagali venskih naj imenitniših pisateljev. Ako se pogreša v njih
i
je na kočarja prišlo še čez pet rajniš; kdor
je pa
kakošno slavno ime, nismo tega krivi, ako oni pisatelj ni spisal kaj tacega, kar bi za predpisano berilo bilo pripravno. Vred. Mangart, Manhart berem v ,,Novicah" 1. 1852 v nekem dopisu
„polutek" imel, je moral dati deset rajniš" morebiti pol kmetije?
Ali je „polutek"
J. S
c.
Častiti gosp. fajm. Zalokar, s kterim sva se o tem
„iz goriških hribov", kakor tudi v venjeno v „Babji zobw.
ime, ali
menila, so nam rekli, da polutek je na Dolenskem povsod
Alije to Mangarta pravo slovensko znana beseda in da se za polovico vsaktere stvari utegne
letošnjem „Koledarcku"
pošlo
se je zaměnilo po pomoti z „Babjim zobom" poleg Bleda, ne vem. Pis. (V življenjopisu Stanigovem ga imenujejo svetli knez Slomšek tako; bi utegnilo tedaj pravo biti. Vred.)
rabiti ; p o 1 u t a, die Hâlfte.
Vred.
Para je bakren drobiž.
104
Novičar iz austrijanskih krajev
Iz Siska 20. sušca. A. J
skega nobenega kupca ; zadnje vagánov k po 2 p š e n
dní
Dolgo ni bilo iz Krajnje je vendar okoli 6000
svoje risarske pripomočke, bo z začetkom te nove šole jenjala risarska šola obertnijske družbe.—Ker bo perve dní mesca maj nika po navadi letni zbore. k. kmetijske družbe v Ljubljan
nove po 2 fl. 3 kr. do 2 fl. 6 kr., star
je druztvini odbor přetekli teden
poslal pisma gosp. pred
15 kr. do 2 fl. 16 kr. ? po 4 fl. 45 kr. do 5
in pa blizo 4000 vagánov 30 kr. na Krajnsko pro-
dalo; za drugo frugo se ni noben kupee oglasil. Cei
sednikom kmetijskih podružnic, lovici prihodnjega mesca (aprila) iz njih podružnice
naj bi pripravili v pervi po rse, kar mislijo, da naj bi se
je naprej vedilo, da boj
pr
• V
kup
iz Krajnskega, in ce
za domaće po
ravno se vé, da to nakupljeno žito je le bolj za trebe in ne za barantijo, se vendar nadjajo tukajšni žitarji
uznice govorilo v občnem zboru: o kakosnih posebnih skušnjah, o kakošnih dobrih svetih za povzdigo domaćega kmetijstva itd., in da naj bi priporoćiti
p o s eb
prid
d
in murvorejce kmečkega in
?
da bo žitna cena poskočila
pa se motijo; ber
ko
bo
cena se padla; pomislimo le eno: horvaški kmet, ki je lani
uciteljskega stanu, kteri zaslužijo poslavljeni biti s častno
no svetinjo , in poslednjič naj bi tudi imenovali može,
eber
in predlanskem v tem času prisiljen bil kor
m kup
ktei
naj bi
vzeli v
to družbenik
c. k
vati po 4 trebo in lep
45 kr. do 1
48 ki
do 5
je ima letos dosti za svojo po
Iz
Praga.
lanskega pridelka še nekaj na prodaj po 1 fl. 50 kr.
V zapisniku občnega zbora c. k. češke
kmetijske družbe. Da se ta naloga polajša gosp. pred sednikom družtvenih podružnic,
naj bi v kakoršni koli ome
njenih zadev
podružnic
vsak obernil do gosp. predsednik
V
J
kmetijske družbe 16. dec. 1. 1. beremo , da gosp. prof. dr. St ru p i, ker so ondašnja kmetijska družba, deželni stanovi in
Xovicar iz raznih krajev.
C. k. ministerstvo notrajnih oprav je razposlalo vsim tudi c. k.deželno poglavarstvo že poprej sprožili željo po napravi c« k. deželnim poglavarstvom vprašanje: ali bi ne bilo prav,
enake podkovijske in živinozdravilske učil nice da bi se kakor na Dunaji tudi v vsih poglavnih me kakoršno imamo v Ljubljani, je v tem zboru osnovo na- stih cesarstva napravile poso jilnice za mesarj e(Fleisch-svetoval, kako bi se lahko dala taka ućilnica tudi v Pragu kasse), v kteri bi po določenih pogojih mesarji za nakupo-
dobivali dnarja na pósodo. Namen te posojilnice
m
va nje
živine
napraviti. Nasveti njegovi so bili z veseljem zaslisani, posebno slavnoznani gosp. Korner s je razlagal očitno po-	je, mesarje oskerbovati z dnarjem proti poštenemu cinzu, da trebo take učilnice. Sklenjeno je bilo: naj gosp. dr. S tru p i	bi z gotovino bolji kup živino kupovali in bi se morebiti posvoje nasvete kmetijski družbi, da se bo ona	tem cena mesa znižala. Na Dunaji mislijo tako posojilnico
izroči
pismeno
obernila potem do si. ministerstva.
kakor jo imajo za mesarje, tudi za peke in mlinarje
Iz Gradca.

Po mnozih časnikih se je novicaraz- napraviti.
V poslednjem novičarji smo povedali, koliko
širila, da je tukajšni šolski svetovavec gosp. dr. Jariš za
živine
itd. se je 1 ans ko leto povžilo v Londonu; do-
voljo svojega kolendra, po kterem se nek izdeluje tudi ,,ko-	stavljamo danes, koliko na Dnnaji, namreč: 44 milijonov
ledar za Slovence", svoje službe odstavljen. Povedati vam	jaje, 88:000 volov, 100.000 telet, 90.000 prešičev, 1 milijon
zamorem, da to ni res; res je le to, da je vlada ukazala,	in 400.000 pišet, popilo se je vina 400.000 veder, pokurilo
kolendar njegov zavolj presilnih napadov na druge vere,	1 milijon in 400.000 centov premoga itd. Vidi se iz tega,
ktere so postavno v cesarstvu spoznane, pod prepoved djati	koliko imajo živinorejci opraviti, da oskerbijo Ie eno mesto
in zatreti. — Gosp. A. Grimer žl. Adelsbach, c. k. arti-	s potrebnim živežem. — Še ne moremo zastran mirú ozna-
lerije stotnik in nd štaj. zgodovinskega družtva, je podařil	niti svojini bravcem nič druzega kakor to, da se vsako uro
temu družtvu sreberno svetinjo junaštva, ki jo je podedoval	pričakuje ta novica. Telegrafno naznanilo iz Pariza 25.
po svojem stricu; ta medalija je zatega voljo spomina vredna,	t. m. naznanja sledeče: „V saboto je bila mirna sprava pod-
ker se vidi v nji sled kugle, ki je vojaka ravno na to	pisana in vsaki čas se pričakuje, da bojo telegrafi přinesli
mesto zadela in ga obvarovala smerti.
poterjenje od dotičnih vlad. Oklíc mirú se pričakuje 27.
Iz Zeleznikov 24. sušca. Te dní smo tu priliko imeli t. m. Rusovska vlada se je skor v vse udala *. Telegraf od
občudevati izverstno delo enega naših mladih umetnikov v 26. t. m. pa piše: „Včeraj je bil 12. zbor poslancov. Brunov
utegnilo zakasniti do
. ker
malaríi. S t e f a n Subie, malar in podobar iz Poljan nad Loko, je bolehen. Vrednistvo zapisnika bi se
je namreč za našo farno cerkev tako lep nov božji grob naredil, 31. t. m." Na vsako da ne le priprosti Ijudje, temuč tudi v malarstvu zvěděni so delo zadnji dan
tega
mesca
vižo
gre
se mora kmali kaj slišati
premirje h koncu.
Iz Pariza
to
hvalili. Po vsi selski dolini se je bil urno raz- pišejo časniki, da 20. t. m. se je Napoleoncku nesreća pn-
res prav lepega delà; od vsih strani so petila, da je dojíci smuknil z naročja in na tla padel;
razun hvale. No- reva se je tako ustrašila , da je omedlela in se 3 ure ni
enoglasno širil glas od ga hodili gledat, pa nisem ga slišal
tega,
?
glasa
V
se ira
ft" 5
božje grobe zavedla; cesarjevičku pa se ni
.V.	.	«	V «1
vejsa m akoravno prav za prav prava izdelovati v podobi skalnatega groba, priprostim lju- valjuške so mu hipoma skočile na pomoć.
nič žalega zgodilo, vse tri
Kakor v fran
dem
saj v naših krajih
nic kaj ne dopade; oni želijo
cozki armadi na Turškem, tako tudi v rusovski v Ni
le bolj kaj vpodobljenega iz terpljenja izveličarjevega. Šubic kolajevu in več druzih krajih mori tifus strasno vojake, pa je pri našem božjem grobu obedvoje tako lepo zedinil, vendar ni res, da rusovska južna armada jih zgublja po
da je
dosegel
popoinoma uni in ta namen in
vstregel
vsim.
Zraven tega pa ni délai le za eno leto, ampak za terpež, nam, uvi ^^ ^	-------------------- ----
ker je vse zmalal z oljnatimi prav živimi barvami, da se bo slame, merve in ječmena, s kterim je bila naj večja baran
V Carigradu je prišlo vec tergovcov na ker se je plajšč po vetru mirú mahoma obernil. Cena
tisuc na dan. kant
vse, ako se kaj s časom zamaže, lepo umiti zamoglo. Su- tija, je zlo padla.
Turski ministri so v
grozni
zadregi,
bic se šteje sicer v versto samoukov, ki se je brez kako bojo staro Turčijo predelali v novo; čedalje bolj se višjega šolskega poduka večidel le s trudom lastne prid- spoznava resnica, da je Turcija res skoz in skoz „bolan
nosti naučil to, kar zna, pa po pravici smemo
reči
da je
moz
u
Francozka vlada je čedalje bolj nejevoljna s
AivPMia iiuuvii ii/^ nui Mi\ iu ^ j t u jí i;	u i ivi oiui/iiiu i t li , uu ju niu^ •	a * w n v v ^ n. ^ * i^mw. j ~ -------j - ----; — j	u
že dobro izurjen v navadnem podobarstvu in malaríi. Ako- španjsko, da ondi še ni konca homatij ; zato ji že od strane
ravno je Šubic po Kranjskem že precej znan, nismo mogli žuga, da ga bo ona naredila, zamolčati tega naj novejšega deia nadepolnega mladenča, umerl te dní neki prismojenec
Sharp po imenu
ki je
kteri zasluži, da ga pridružimo tištim našim domaćim podobar- skoz 49 let ležal v postelji, čeravno ni bolán bil. Ko je, jem in malarjem, ki so hvale vredni zastran dobrega in 30 let star, na dan poroke pri cerkvi pričakoval neveste in terdnega delà, nizke eene in lepe obnaše. J. Levičnik. je ni bilo, ker oče ni dovolil, je razkačen šel domu in se
Iz Ljubljane. Nova nedeljska šola za roko
v posteljo vlegel
m
ležal 49 let pa zdrav skor do smerti
>
del ce ali obertnike se bo začela 6. dan prihodnjega 38 let ni odperl nobenega okna; ce
ga
je kak radoveden
mesca, in ker ji je tukajšna obertnijska družba podarila vse člověk obiskal, se je skril z
glavo
pod odejo.
Od

vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : Jozef Blaznik