Ameriška Domovina ; ■■ :'.V- - • ' ■ i RI e^lU—iffO/ME ANGRiCAH IN SPIRIT K>R€IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 30, 1964 SLOVCNIAN HORNING N6WSPAPGR ŠTEV. LXII VOL. LXII Nublikanci začeli krtiizirali Johnsona 11 r c d s s dnik reublikanske franke kongresnik Miller si je na večerji republikancev v Clevelandu L. B. L pošteno privoščil. CLEVELAND, O.' — Predsed-Johnson še ni uradno prija-vd svoje kandidature za novem-volitve, toda to ne moti !ePuhl;kancev, da ne bi začeli e Sedaj boja proti njemu. Cle-''Gand je doživel čast, da po-Vne priča prvemu republikan-" fettm napadu na predsednika. v New Yorka je namreč pri- republikanski kongr. Mil- ' ■ Miller ni navaden član Pred- niškega doma, je tudi dej an- f Predsednik republikanske '‘aMCe in }tot tak je tudi v Pl'Vi . vrsti odgovoren za njeno vJltiko, kolikor jo je še skupne lePublikanskih vrstah. Sinoči ^ govoril na republikanski sto-r(,arS^i večerji in si v svojem J, ^0ru pošteno privoščil John-; ne’>'o politično preteklost. Ker ... 0ruiSon na(j go let v aktiv-v, Mniki in se dobro znajde v a politični situaciji, čeprav ;;l ia v ta namen rabiti vijuga-k/ ^fkliko, ni bilo Millerju tež-/ " a nabere celo naročje poli-Polen in jih zmeče na r-šona. Miller ga je med dru- spraseval: to, da ni med 38 drža- J1’’ K1 so odobriio 24. dcN;a- V* Vek i’ Vr ^ Ustavi, države Texas, kjer <^ri ^n oblači Johnsonov pri-(jQ 'n demokratski guverner rially? Kako to, da je preje . ^^arjal visok davčni odpis ^ prednosti naftnih vrelcev, j,:g^ Pa je proti? Kdaj je imel ali preje ali sedaj? Kako te§a’ ni ni~ |.( ( ako vnet za civilne pravice 36 ravn0 sedaj? ,v!avi 6r 3e sovecia podlegel skuš-1 in privlekel na dan seda- jo baker j e vo afero, akoravno ^ ni i !,j] . a° konca razčiščena. Pri- ^jstvo, da sta dve priči, n o in Reynolds trdili rav- fii^^^otne stvari, pa predsed- ^eiskovainega odbora de- »li par|!SKenau senatorju Jordanu znrii V° na um> da bi na to opo-1 ied- - v0: Sodje §a oralno tajništvo za pra-^ in federalnega držav-i.er j J avnika. Ali morda zato, f)koi;6 Jenkins član Johnsonove t-.07Ce - ................ ano V biši in vplivna v"n! v sedanjem Johnsono-‘e2imu? b2brani: i 01 republikancem se je a °drazih videlo veselje cer Sq( v°rnikovimi izvajanji. Si-'C,i00 00Pa-imeli Pravico do njih. za ’aiso ravno mačje solze nav y adno večerjo. tečaji 6nih Y°RK, N.Y. — V Zdru- M'ečno l2avah obiskuje pov-f‘ih ]jujre^° tri milijone odra-' 0Virie • 1-. najrazličnejše stro-U jih 3zobraževalne tečaje, !' • b° ^o3e ‘kot dopolnilo i. 111 redni šolski izobraz- Vremenski prerok pran: Ul°. >? dopoldneva se bo zjas-^inižj^g1333 temPeratura 37, Novi grobovi Agnes Sernel Po dolgi bolezni je preminula Agnes Sernel, rojena Gorše, stara 79 let, stanujoča na 1213 E. 168 St. Bila je vdova, soprog Andrew je umrl pred štirimi tedni. Zapušča nečakinje Roso Cepek, ki oskrbuje pogreb, Sophie Yappel, Mario Immari.no in Roso Corley, nečake Jacka Sernel, Anthonyja in Franka Sernel in druge sorodnike. Rojena je bila v vasi Hruškarje pri Sv. Vidu nad Cerknico. V Ameriki je bilo 54 let. Bila je članica Društva V boj št. 53 SNPJ, Podrfšt. 41 SŽZ, Oltarnega društva Marije vzete in Tretjega reda sv. Fran- Erhard uveljavlja novo nemško zun. poliliko Hoče razširiti stike s satelitskimi državami, z Vzhodno Nemčijo le na privatni in poluradni ravni. BONN, Nem. — Novi nemški kancler dr. L. Erhard je začel kar na tihem uveljavljati nov duh v nemško zunanjo politiko. Preveč pa noče govoriti o njej, da ne bi razburil Adenauer j evih pristašev, ki jih je še zmeraj dosti. Bivši kancler dr. K. Aden- Vnebo 'auer -l6 sta^ na stališču, da je treba imeti s komunističnimi Kar jih je, naj se omejujejo največ črška. Pogreb bo v soboto ob 9.15'd.favami čim man? 'stikov' dop. iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. . ______ ______.......................... te ob desetih, nato v družinski1 ra-i° vof33'3 ^ sa P°m grob na Kalvariji. na gospodarske polje. Drugo cerkev Marij e Vnebovze- njegove načelo je bilo, da mo- ---- ..— j.. za zejezno zaveso samo skozi nemško federalne vlado. Le tako je upal, da Joseph Pavsel j fco lahko kontroliral nemško zu- Danes zjutraj je umrl v Mt.! nanjo politiko proti komuni-Pleasant zavetišču 80 let stari | stom. Joseph Pavsel s 15945 Whit-! Dr. L. Erhard se načeloma comb Avenue, doma v Družin- nj odmaknil od Adenauerjeve siki vasi pri Beli cerkvi, od koder je prišel leta 1906. Bil je vdovec od leta 1960, ko mu je umrla žena Gertrude. Pokojni je bil član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Louis H. Dommer Včeraj je umrl v Mt. Sinai bolnišnici 53 let stari Louis H. Dommer z 1814 E. 337 St. v Eastlake, O., preje z 1076 E. 171 St., Cleveland, rojen v Little Rocku v Arkansasu, kjer je zapustil mater. Zapustil je tu ženo Helen, roj. Maloney, hčerki Maureen Bock in Donno Žele, sina Louisa, 9 vnukov in vnukinj, bil je brat Walterja, Dorothy Bock, Irme, Colmore in Roberta. Zaposlen je bil pri Fairmont Foods Co. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Hieronima (St. Jerome’s) ob 9.15, nato na All Souls pokopališče. Tudi okiopnica Indiana je šla med staro železo SAN FRANCISCO, Calif. — Oklopnico Indiana so spustili v norje tik pred katastrofo v Pearl Harbourju. Imela je celo vojno oesebno srečo, ni bila pri nobe-nam napadu občutnejše poškodovana. Sedaj je dočakala svoj konec. Odpeljali so jo v Richmond, Calif., kjer jo bodo razžagali v staro železo. Delo bo trajalo celo leto, kajti oklopno jeklo je debelo po 18 palcev. V vojni mornarici bo sedaj le še šest oklopnic, ki bodo seveda vse prišle počasi med staro železo. Stroški za oklopnico so znašali 77 milijonov predvojnih dolarjev. Mao si bo zidal mavzolej HONG KONG. — Vesti iz rdeče Kitajske trdijo, da so najboljši inženirji in arhitekti rdeče Kitaj sike končali načrte za grobnico in nagrobnik Mao-Tsetimga, vodnika kitajskega komunizma in kitajske ljudske republike. Načrt in vse, kar je z njim v zvezi, čuvajo v veliki tajnosti, da ne bo povzročil novih govoric o slabem zdravju 70 let starega Mao-Tsetunga. Za Kitajce ni nič posebnega, če si kdo postavi nagrobnik še za svojega življenja, dejansko je to stara narodna navada. linije, želi le, da postane zunanja politika bolj prožna. Zato ne sme biti vse koncentrirano v rokah federalne vlade in vodilnih politikov. K urejevanju odnosov s (komunističnim svetom je treba pritegniti tudi zastopnike posameznih držav in poklicev. Ti si lahko privoščijo celo možnost, da se razgovar-jajo z vzhodno-nemškim komunističnim režimom, ker bi to še ne pomenilo, da Zahodna Nemčija prizna obstoj vzhodnonemške države. Pač pa se morajo stikom z Ulbrichtovo vlado izogibati odgovorni nemški politiki, ker bi taki stiki pomenili priznanje komunističnega režima v Vzhodni Nemčiji. Z Erhardovo taktiko seveda ni zadovoljen Ulbricht in jo je že zavrnil, ni pa tako antipatična komunističnim poglavarjem v satelitskih državah. Erhard je zato dosegel vsaj to, da so se satelitski poglavarji začeli med seboj prepirati. Erhardova nova politika ima naravno precej nasprotnikov v nemških nacij onalističnih krogih v desničarskih skupinah. Od Husov olje kupjejo, fOlajsem ga prodajajo! PARIZ, Fr. — Francija je v zadnjem letu zelo izboljšala svoje odnose tako z Rusi kot s Kitajci. V obeh slučajih igra pomembno vlogo vprašanje trgovine in splošnih gospodarskih stikov. Tako so Francozi lani kupili od Sovjetske zveze milijon ton olja (nafte) in tej prodali za še večjo vsoto francoskih strojev in industrijskih naprav. To trgovsko izmenjavo hočejo Francozi še povečati. Ponudili so Rusom, da bodo letos vzeli od njih dva milijona ton petroleja v zameno za francosko blago. Francija ima pri tem dovolj lastnega petroleja, ki ga črpa v Sahari. Težava je'delno le v tem, da je saharsko olje pretežno lahko, uporabljivo za gaso-lin in podobne produkte, manj uporabno za težka mazilna olja. Produkcija petroleja v Sahari narašča in Francozi iščejo zanj nov trg. Ta se jim je ponudil v rdeči Kitajski, kateri so Rusi dobave petroleja močno omejili, če ne naravnost čisto ustavili v času kitajskega napada nr Indijo. Kitajska se trudi, da bi povečala črpanje petroleja doma, vendar more s tem kriti komaj polovico potreb. Tako je prisiljena večje količine uvažati. — Francozi so pripravljeni prodati Kitajcem do tri milijone ton svojega olja iz Sahare v zameno za razne vrste kitajskega blaga in izdelkov. Južni Vietnam ustavi! vsak uvoz iz Francije Vlada Južnega Vietnama ie prepovedala vsak uvoz iz Francije kot odgovor na francosko priznanje rdeče Kitajske. SAJGON, Juž. Viet. — Južni Vietnam se čuti po priznanju rdeče Kitajske od strani Francije prav posebno prizadet. Ne-razpoloženje proti Parizu je bilo tu očitno v zadnjem času v raznih protifrancoskih demonstracijah, ker je De Gaulle predlagal nevtralizacijo te države in njeno združitev s Severnim Vietnamom, ki je sedaj pod komunistično oblastjo. Vlada Južnega Vietnama je sedaj prepovedala vsak uvoz iž Francije in namignila, da utegne prekiniti s Parizom tudi diplomatske stike. Francija je bila doslej za Ameriko glavni u-voznik raznega industrijskega in drugega blaga v Južni Vietnam, ki je bil do leta 1954 del francoske Indokine. Francosko priznanje rdeče Kitajske utegne imeti precejšen vpliv na voljo prebivalstva Južnega Vietnama nadaljevati boj pr\ti rdeči gverili, ki ga vodi Vietnam že več let s pomočjo in podporo Združenih držav. lemci zapostavljam? BONN, Nem. — Nemci in Francozi so uradno veliki prijatelji, privatno pa se pritožujejo Nemci, da ne uživajo enakopravnosti v Skupnem trgu, čeprav so v gospodarskem oziru dejansko močnejši in važnejši član Skupnosti kot Francozi. Glavni vzrok zapostavljanju je nemško neznanje — francoščine. Skupni trg ali Evropska gospodarska skupnost ima dva uradna jezika: angleščino in francoščino, čeprav Anglija ni član Skupnosti. Francozi imajo na ta način stalno prednost pri službah v uradih Skupnega trga, ker znajo boljše njegov uradni jezik. Da ustrezajo vsem pogojem, se jim je treba naučiti le angleščine, vsi drugi z izjemo belgijskih Valoncev morajo doseči precejšnjo mero popolnosti v dveh tujih jezikih. Stric Sam ni izmišljotina NEW YORK, N.Y. — Znana slika “strica Sama” ni izmišljotina. Je res podoba mesarja Samuela Wilsona iz mesta Troy v njujorški državi, )ki je živel v 1. 1789-1854. Njegova prvotna slika se nahaja v kongresni knjižnici v Washingtonu. Kongres jo je šele 1. 1961 po dolgi debati in temeljitem preiskovanju proglasil za vzor ameriškega človeka. Sedaj bi nekateri radi spravili ta vzor v originalni podobi na mednarodno razstavo v New Yorku, pa se uprava upira temu načrtu. Zato so zagovorniki ideje prosili guvernerja Rockefellerja, naj jih podpre v njihovem prizadevanju. Prvotna podoba seveda ni o-stala nedotaknjena, polastili so se je šaljivci in ji dali na milijone izrazov, ki jih lahko gledamo vsak dan v našem časopisju. POGREŠANO AMERIŠKO JET LETALO SESTRELIL! RUSI Rusi so včeraj protestirali zaradi poleta ameriškega vojaškega letala nad Vzhodno Nemčije pretekli torek in priznali, da so ga sestrelili, pri čemer so bili trije ameriški častniki mrtvi. — Ameriški protest zaradi sestrelitve neoboroženega letala so Rusi zavrnili. WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza je protestirala včeraj, ker da je ameriško vojaško letalo vdrlo v zračni prostor nad Vzhodno Nemčijo in se ni brigalo za sovjetski vojaški svarili, naj pristane. Rusi so ameriško letalo sestrelili, pri čemer so trije ameriški častniki, ki so bili v šolskem letalu T39 na šolskem poletu, mrtvi. Združene države so izročile sovjetskemu zastopniku protest zaradi setrelitve neoboroženega letala, ki je zašlo nad Vzhodno Nemčijo, toda ra je protest zavrnil. Državni tajnik Rusk je sestrelitev ameriškega letala označil “zaprepašeujoče in nesmiselno dejanje”. V vladnih krogih so prepričani, da je sestrelitev ameriškega vojaškega letala od strani Rusov dejanje, ki ne bo imelo vpliva na medsebojne odnose med Ameriko in Rusijo. --•—._z. ..... — Ameriško T39 jet šolsko letalo Zadnje VBSti e Dilo sestreljeno nad Vogels- •> oergem v Vzhodni Nemčiji. Mr- CAPE KENNEDY, Fla. .v' so bili podpolk. G. K. Kanna-;’ord, kapt. J. F. Loraihne in kapi. D. C. Millard. Hannaiord in Millard sta končevala svoje vežbanje v letalu, v katerem je bil Lorainnc njun inštruktor. Lorainne je v te vrste letalih preletel preko 220 ur. Vsi trije častniki so bili veterani korejske vojne. Ameriški vojaški poveljnik general P. Freeman se je v posebnem pismu obrnil nja poveljnika ruskih čet gen. Jakubovskega. v katerem mu je opisal izginotje ameriškega letala nad Vzhodno Nemčijo in zahteval takojšnjo preiskavo. V pismu, ki je bilo poslano Rusom, še predno so ti v svojem protestu objavili, da so letalo sestrelili, pri čemer so bili vsi trije častniki v njem mrtvi, je bilo povedano, da so Ame-rikanci letalo sledili na radarju 11 minut na njegovi poti preko Vzhodne Nemčije. Letalo so skušali opozoriti na to, kar pa jim ni uspelo. Nobenega vpliva na medsebojne odnose? ŽENEVA, Šv. — Glavni sovjetski zastopnik Carapkin je na razorožitveni konferenci omenil sestrelitev ameriškega vojaškega šolskega letala nad Vzh. Nemčijo in izjavil, da kar zadeva Sovjetsko zvezo, to ne bo imelo nobenega vpliva na potek konference. Ameriška delegacija je, kot izgleda, iz protesta proti temu zločinu, umaknila govor, ki je bil napovedan za današnjo sejo konference. Kljub stališču ameriške delegacije na razorožitveni konferenci prevladuje prepričanje, da incident ne bo imel večjega vpliva na ameriško-ruske odnose. Kako je bilo mogoče, da je letalo zašlo? PITTSBURGH, Pa. — Sen. B. Goldwater, ki je sam vojaški letalec in letalski general v rezervi, je dejal sinoči tu, da je “težko verjeti”, da bi se ameriško vojaško letalo, ki je bilo sestreljeno nad Vzhodno Nemčijo v torek pop., v resnici izgubilo nad Vzhodno Nemčijo. Ne zdi se mu mogoče, da bi naenkrat odpovedale vse priprave za navigacijo. Sen. Goldwater je povedal, da je sam preletel v T-39 letalu skupno okoli 250 ur in da zato letalo dobro pozna. —i — — Tri petine obdelane površine Kube je posajeno s sladkornim trsom. | Iz Clevelanda in okolice Združenim državam je včeraj uspele, da sc pognale z raketo Saturn I. v vesolje umetno luno težko 37,700 funtov in s tem v teni pogledu prehitele Kuse. Ti so bili doslej pred Amerikan-ei v potisni moči svojih raket. Raketa Saturn s potisno močjo milijon in pol funtov je sedaj najmočnejša raketa na svetu, kar je znanih. Dr. W. Braun je po uspešnem poskusu izjavil, da je prepričan, da Združene države lahko izvedejo do leta 1969 polet na Luno, kot je predvideno. — Danes bodo predvidoma od tod poslali proti Luni vesoljsko vozilo Ranger VI. z raketo Atias-Agena, ki naj bi posnel vrsto slik o Luni in jili poslal nazaj na Zemljo. SAJGON, J. Viet. — Včeraj je skupina visokih oficirjev pod vodstvom gen. Khanha, poveljnika 1. zbora vietnamske armade, izvedla prevrat in odstavila dosedanje vojaško vodstvo dežele, češ, da se je nagibalo k francoskemu načrtu za nevtralizacijo Vietnama. — Prevrat je potekel brez vsakega prelivanja krvi. — Ni še jasno, kakšen vpliv naj bi prevrat imel na političen in vojaški položaj v Južnem Vietnamu. Vse izgleda, da bo gen. Duong Van Minh, načelnik vojaške junte, ostal še dalje formalni predsednik republike. PALM SPRINGS, Calif. — Zadet od srčne kapi je včeraj nepričakovano umrl komaj 50 let stari znani filmski igralec Alan Ladd. PARIZ, Fr. — Iz izjave francoskega informacijskega ministra A. Peyrefitte po včerajšnji seji vlade izgleda, da se je De Gaullc odločil sprejeti stališče rdeče Kitajske in da bo Francija prekinila diplomatske odnose s Čangkajškom ter podpirala sprejem rdeče Kitajske v Združene narode. Po izjavi DeGaullovega ministra “politika dveh Kitajsk nima pome-! na v mednarodnem zakonu.” LEOPOLDVILLE, Kongo. — Dve četi vojaštva, ki sta se v torek uprli v Stanleyvillu, sta bili razoroženi in v mestu vzpostavljen mir in red. I Skupno sv. obhajilo— Članice Bratovščine §v. Reš-njega Telesa pri fari sv. Lovrenca imajo v nedeljo, 2. februarja, pri sedmi maši skupno sv. obhajilo. Žalostno sporočilo— Ing. Janez Pogačnik, znani rojak doma iz Device Marije v Polju, ki je živel med nami, pa je sedaj zaposlen v Auburnu v Indiani, je dobil sporočilo, da je v Oeschegenu v Švici umrl oče 2. g. Lea Schmida, znanega pisatelja knjižice o pok. Grozdetu, njegovega birmanskega botra. Don Schneller bo govoril v Columbusu— Podpredsednik in tajnik St. Clair Savings Association Don Schneller bo govoril v ponedeljek v Columbusu na konvenciji in razstavi Zveze graditeljev domov ob 20-letnici njenega obstoja. Don Schneller je bil nedavno ponovno imenovan za namestnika guvernerja American Savings & Loan Institute države Ohio. K molitvi— Članice Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti in članice Podružnice št. 41 SŽZ so vabljene jutri v petek, ob sedmih zvečer v Želetov pogreb, zavod na F. 152 St. k molitvi za pok. Agnes Sernel, v soboto ob desetih pa k njenemu pogrebu. Šolski odbor nc mara popustiti Včeraj so pred William H. Brett na Royal Rd. protestirali predstavniki Skupnega gibanja za svobodo, ki se zavzema za popolno integracijo šol, proti ločevanju črnih in belih šolarjev, ki jih vozijo v to šolo z avtobusi iz predelov, kjer je šolarjev več kot prostora v učilnicah. Starši belih otrok so istočasno demonstrirali pred isto šolo proti integraciji. Prišlo je do par ruvanj, Id pa so se končala brez večjih izgredov. Šolski odbor je izjavil, da svojega stališča ne bo spremenil, dokler ne bo konec demonstracij. Obe strani sta napovedali, da bosta danes z demonstracijami nadaljevali. Velik porast WASHINGTON, D.C. — Leta 1850 je bilo vseh slušateljev na visokih šolah v Združenih državah le okoli 12,000, sedaj jih je preko štiri milijone. Nedeljske pridige bode obvezne pri vseb mašah VATIKAN. — Papež Pavel VI. je izdal odloke sprejete na lanskem zasedanju vatikanskega koncila v pogledu sprememb v liturgiji. V veljavo stopijo 16. februarja letos. Med njimi je določba, da mora biti pri vsaki maši ob nedeljah in praznikih, pri kateri so navzoči verniki, tudi pridiga, ki naj velja kot del nedeljske službe božje. Doslej je bilo v navadi, da ponekod pri zgodnjih mašah ni bilo pridige, ampak so le prebrali berilo in evangelij. Pridige so ponekod opuščali tudi v poletnih vročih mesecih. Pridiga bo v bodoče obvezna tudi pri po-norkah, pa naj so te z mašo ali brez nje. Med novimi odloki je tudi določilo o uvedbi narodnih jezikov v dele maše in drugega bogoslužja ter delitve zakramentov. V tem pogledu je dana škofom precejšnja samostojnost. Liturgija bo po novem postala tudi eden glavnih delov duhovniškega študija. Vsaka škofija bo imela posebne komisije za liturgijo in cerkveno glasbo. T SHEEIŠKA DOMOVINA, JANUARY 30, 1964 iimm&m, B&mmum 6117 St. Clair Ave. ■ HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Fublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Nič čudnega torej ni, da je vedno močnejši glas po javni podpori katoliškim šolam. Če pomislimo, da hodi danes vsak osmi otrok v deželi v katoliško šolo, si lahko izračunamo, koliko stroškov prihranijo te javni upravi in kolikšno novo breme bi morali prevzeti davkoplačevalci, če bi katoličani svoje Šole zaprli in poslali vse svoje otroke v javne šole. Pusino veselje zravna, pogladi in uredi. Prav radi ibi vpeljali tudi lepe maškerade na naše pustne Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 21 Thurs., Jan. 30, 1964 Ameriško katoliško šolstvo Cleveland, O. - Stara, ^ Bila naj bi to naj_ ukoreninjena navada je, da in največja zabavna pri_ Družabni klub preskrb! vsako (slovenskega življa v leto svojim članom pustno za-, clevelandu Tq je za nas nekaj bavo. Letos se je pridružil se bolj ne tako običajne_ Ob smrti pisatelja Ksaverja Meška Štajerski klub in tako bomo imeli skupno prireditev. Navadno je bila ta zabava na pustno soboto, a ker je farna pustna prireditev letos padla na to soboto, bo naša teden dni preje, t. j. dne 1. februarja t. L, ob pol ga, toda zelo zabavno za mlado in staro. Vabimo zato vse lepe in dostojne maškare bodisi posamezne ali pa v parih. Poskusi, če nimaš, sposodi si kostum in pridi na ples! Koliko zaba- V Avstriji in kasneje v Jugoslaviji smo imeli sorazmerno malo privatnih šol, posebno katoliških, ker je bila dežela katoliška in je bil v Avstriji ves pouk v katoliškem duhu, v Jugoslaviji pa vsaj v krščanskem, v kolikor niso bili profesorji na srednjih šolah in univerzah veri naravnost sovražni. V Združenih državah je položaj popolnoma drug. Cerkev in država sta strogo ločeni, vsaka opravljd svoje posle v lastni upravi in obsegu. Na nekaterih področjih bi bilo sodelovanje obema koristno, pa je nemogoče zaradi nekaj nestrpnih ljudi, ki so posebno sovražno razpoloženi proti katoliški cerkvi. Javno šolstvo se v zadnjih letih bolj in bolj oddaljuje od verske miselnosti, saj so prepovedali brati Sv. pismo in molitve pred poukom in po njem, ki so bile dolga desetletja v sološni navadi. Ves šolski pouk mora biti strogo neverski, je pa žal čestokrat tudi izrazito brezverski in celo protiverski. Načela krščanske morale za šolnike v javnih šolah niso važna, važna niso torej tudi za njihove učence. Ob takih razmerah so se katoličani v Združenih državah že v sredi preteklega stoletja odločili graditi svoje lastne šole, posebno še, ko je postal pritok katoliških ljudi v deželo močnejši in so v javnih šolah njihove otroke dostikrat zapostavljali zaradi njihove vere in njihovih novo-priseljenih staršev, ki si niso mogli dovolj naglo prisvojiti novega deželnega jezika. , . . .... ., Najprej so nastale osnovne sole v okviru katoliških fara, nekatere izrazito narodnega značaja. Tako so na pri-mer v farni šoli pri Sv. Vidu v Clevelandu do leta 1917, ko je Amerika stopila v vojno proti Nemčiji in Avstro-Ogrski, v prvih treh razredih učili vse predmete samo v slovenščini in je bila angleščina le predmet. Nekatere poljske, madžarske in še nekatere druge narodnostne fare vzdržujejo še vedno take šole. Ker je vsak katoliški otrok upravičen do katoliške verske vzgoje, bi moral imeti vsak tudi možnost obiskovati katoliško osnovno šolo. Kljub silnemu porastu katoliškega šolstva to doslej ni bilo mogoče doseči. V naši deželi je trenutno preko 10,600 osnovnih katoliških šol, vendar obiskuje le 43 odstotkov vseh katoliških otrok katoliške šole. V katoliške šole je hodilo leta 1945 le 2.4 milijone otrok, sedaj jih hodi vanje preko 5.5 milijona, porast znaša torej 129%. V istem času je število otrok v javnih šolah poraslo od 22.9 milijonov na 38.8 milijonov ali le za 69%. Vsekakor je to velika razlika, ki kaže, da morajo biti katoliške šole v veliko večji stiski za prostore in učne moči kot javne in vendar slišimo neprestano pritožbe o “navalu” na javne šole in o stiskah, v katerih se nahajajo. Zvezna vlada je v preteklih letih ponovno skušala javnim šolam pomagati iz stiske s finančno podporo, pa ni mogla, ker je prišlo do spora ali naj bodo v pomoč vključene tudi privatne šole ali ne. Predsednik Johnson je letos v okviru “boja proti revščini” predvidel pomoč javnim in privatnim šolam ter pridobil za tak načrt menda tudi obljubo podpore od vodilnih katoličanov v deželi. Še težavnejše je vprašanje višjih katoliških šol. Njihovo vzdrževanje je dražje, ker morajo imeti laboratorije, večje knjižnice in številnejša učila vseh vrst. Višje šole obstoje le v vččjih, ustaljenih farah. So večinoma majhne in jim seveda manjka modernih učnih pripomočkov, kot jih imajo veliki učni zavodi. Da bi te pomanjkljivosti odpravili, so začeli v zadnjih desetletjih manjše višje šole združevati in jih graditi za več katoliških fara skupaj. Naval na te šole je tolikšen, da ne morejo sprejeti vseh, ki bi se radi v njih šolali. Tako so ponekod prišli na misel “deljenega” šolanja. Učenci katoliških višjih šol hodijo v javne šole k pouku matematike, fizike in tehničnih predmetov, med tem ko se k ostalim predmetom vračajo v katoliške šole, kjer jih katoliški učitelji poučujejo v katoliškem duhu. Trdijo, da se je tak način pouka kar dobro obnesel, le da žal ni povsod mogoč, ker nekatere države, oziroma šolski odbori sprejemajo le učence in učenke za polni in ne le delni pouk v redne učilnice. Nekatere države imajo po zakonu določeno, da dajejo prispevek šolam le za šolarje, ki obiskujejo celoten učni program. V Združenih državah obstoja vrsta znanih katoliških univerz, na katerih študira na deset in deset tisoče fantov in deklet, katoliških, pa tudi nekatoliških. Tako imamo katoličani v Združenih državah dejansko celoten šolski sistem od osnovne preko srednje (višje) do visoke šole vseh vrst in strok, čeprav zadnje močnejše in boljše na duhovnem, filozofskem in sociološkem področju kot na izrazito tehničnem. Katoliške šole stanejo katoličane vsako leto preko 2.5 bilijonov dolarjev samo za njihovo redno vzdrževanje, novih 400 milijonov na leto pa vlože v nove šolske gradnje. Poleg tega plačujejo kot vsi ostali državljani tudi redne prispevke v okviru davkov za javne šole. ve, ugibanja, govoric in rado-osmih zvečer v prostorih Bara- vednosti vzbudiš; ko 0 tebi ugi. govega doma, kamor so vsi naši bajo Tudl kako veselo dolgodiv-slovenski rojaki vljudno vab-j^ doživiš) lki se je boš sp0_ Ijeni. Kratek je letos pustni čas in komaj verjamemo, da gremo že proti koncu. Žalostno sicer, a resnično! Mi vsi imamo raje čas, ko se lahko sprostimo in veselimo, pokoro pa radi odlagamo na konec. A ker mi ne odločamo, dajmo zato čas, ki minjal še dolga leta pozneje. Pod masko pokaže človek tudi tisti del svojega značaja, ki ga sicer nikoli ne odkrije. Naša mladina naj tu sodeluje, naj hodi na naše prireditve, opusti naj tuje, ki so nam največkrat po duši in duhu tuje. Poleg šole so naše družabne prireditve, nam je na razpolago, izkoristiti pr- katerib je treba vpoštevati za veselje in ne puščajmo ga brez haska odriniti v večnost, odkoder se nikdar več ne vrne. Še Bog pravijo, ima veselega človeka rad, ne pa tistega, ki se kislo drži. Kisla repa tudi v življenju nikamor ne pride. Se li zavedaš, kako vlogo igra v tvojem življenju družabnost, prijateljstvo in poznanstvo? Nisi li iskal, ko si bil v težavah, pomoči od prijateljev in znancev? Ali nisi, ko si ležal bolan, čakal na obiske svojih prijateljev? Poznaš morda mnogo ljudi, a vse te le s ceste. Vidiš, to je premalo. Nisi li nikoli obžaloval, da tega ali onega ne poznaš bolje, ker bi ti utegnili včasih prav priti. Več bi mu lahko zaupal, več po domače povedal, lažje težave svoje obrazložil in hitreje pomoči od njega dosegel. Zapomni si stari pregovor, da ljudje potom razgovora skupaj pridejo. Dokler so diplomat j e dostopni za razgovore, še vojske ne bo. Kako važen in dalekosežen je osebni stik. Pomisli malo o tem. In sedaj se ti spet nudi lepa prilika v Baragovem domu, da stara prijateljstva obnoviš in utrdiš, nova pa pridobiš. Ali si bil kdaj čisto sam med tujci in v potrebi in nisi vedel, kako bi začel in prišel do človeka, ki bi ti pomagal in svetoval? Sedaj, ko nisi še v potrebi, sedaj pridobi si dobrega prijateljstva, saj nikdar ne veš, kdaj ga utegneš potrebovati. Mi vsi smo družabna bitja in navezani drug na drugega. Ali imaš sploh kaj, kar bi si bil čisto sam pridobil? Dobro pomisli! Pridi zato k nam, pridi v veselo družbo, tam da beseda besedo in tisti neutemeljeni predsodki in največkrat namišljene ovire padajo. Toda ne drži se užaljeno ob strani, ne čakaj, da drugi vedno začno, prvi korak naj bo od tvoje strani. Vedi, da družabnost in prijateljstvo zahteva tudi nekaj žrtvic, saj se brez muje še čevelj ne obuje. Da bo začetek dober in lahak, pokliči svoje znance, povabi jih in pridite skupno. Pravijo, da je za dekleta nerodno, če je pust kratek. No, pa našim zalim dekličem ne dela to preglavic, si znajo dobro pomagati, ker so doumela ame- tudi želje naše mladine, važen faktor pri ohranjevanju narodne zavesti. Da pa ne bo telo opešalo, bo kuhinja Baragovega doma preskrbela okrepčila v obliki svinjskih, telečjih pečenk, kranjskih klobas in slovenskega zelja in drugih dobrot. Za žejo pa se bodo točila domača ameriška in importirana vina v raznih barvah, za naše Dolenjce — vključno Ribenčane — pa cviček. Na svidenje! Odbor Družabnega kluba in veseli štarejci. tlikjanea ~ isriilinka I3 Fm umrla “Nekaj pesmi imam, bojim se jih imeti,” sem rekel. “Bi jih mogli vi shraniti?” ■ j • - i ™ i Videl sem, da mu je nerod- sten m arugi zensko mehak, ce-1 . . ’ J -i . . v ■, „Qu^ no. Ni si upal. Nisem zameni, lo v glasu nežen, vedno z neko, ^ , c 6 potrgal sem lepenko m tiste s Prvi Finžgar, za njim Meško dve veliki postavi iz preteklosti. Oba pisatelja s širokim krogom bralcev, čeprav prvi kmečko robat, naraven in pri- god ter prosimo, da pripeljete s seboj še druge. Ob lepem obisku prireditev lažje pozabimo na trud, ki smo ga imeli z njihovim pripravljanjem. Ples se bo začel ob osmih zvečer. Nekaj izbranih mask bo dobilo lepe nagrade. Mr. L. Ferfoliji hvala lepa za vstopnice! Vsi prisrčno vabljeni na Triglavov maškeradni ples v soboto, 8. februarja, ob osmih zvečer v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. Ana Jesenko Dobro sa imajo Floridi Cleveland, O. — Verski mesečnik Družina poroča, da je v Ljubljani umrla zelo znana in zelo učena uršulinka M. Pia Garantini. Dočakala je 71 let. M. Pia je bila edina uršulinka z doktoratom iz filozofije. Pred vojno je poučevala jezike in slikarstvo na meščanski šoli in na učiteljišču v škofjeloškem samostanu. Leta 1939 je bila prestavljena v Ljubljano, kjer je bila profesorica na uršulin-ski gimnaziji za dekleta, veliko pa je v tem času tudi slikala. Slikarstvo je študirala na visoki umetnišlki šoli v Benetkah. Po vojni, ko ni smela več poučevati v šolah, se je bolj in bolj posvečala slikarstvu. Mnoge njene slike krasijo domove in cerkve doma in v tujini. Pokojna M. Pia je slikala tudi farna bandera za slovenske fare. Mnogo njenih nekdanjih u-čenk je raztresenih po svetu. Naj jo ohranijo v lepem spominu, njena velika duša pa naj u-živa obilno plačilo pri Bogu. M. L. —o- ¥abil® na maškeradni ples Triglafa Cleveland, O. — Kot je bilo že napovedano, bo pevski zbor Triglav priredil v soboto:, 8. februarja, v Slov. domu na 6818 Denison Avenue pustni večer. Pevci in pevke zbora prijazno vabijo vse rojake in rojakinje na ta večer zabave, smeha in riški ternipo še najbolj na tem j veselja, področju in ne pridejo zlahka v j Pusta smo obhajali vedno že zadrego', če bi se vendarle ka- v stari domovini s špehovko, teri to pripetilo, bo zamujeno nekako potico, kjer so namesto lahko nadoknadila na naši pust- orehov in rozin ocvirki. Tudi ni prireditvi. Tam ob zvokih Pri uas bomo postregli s to do-sladkih, poskočnih in počasnih broto vsem, ki nas bodo obiska-melodij, tam kjer srce hitreje B. Na razpolago bo pa seveda in močneje bije, tam kjer god- še tudi veliko* drugega, ba čudovito vpliva na telo in' Vabimo vse stare zborove dušo, tam se lahko marsikaj Pr9atelje iz Euclida in od dru- Pompano Beach, Fla. — Q-prostite, da se tako dolgo nisva nič oglasila. Za vsako reč je kak vzrok, tako je moral biti tudi za to. Ali smo preveč zaposleni s pašo lenobe ali pa nam je tako dobro, da ne mislimo dosti na to, kako je tam pri vas v Clevelandu v teh dneh. Naj že bo kakorkoli, nam tu ni treba kidati snega in ni nevarnosti, da bi 'koga zaradi tega zadela srčna kap. zastrto žalostjo na obrazu. Kam plovemo, Na poljani, Mati, Mladim srcem — vsi poznamo te knjige. Vsi smo jih brali, čeprav je že precej daleč čas, ki je bil Meško med najbolj branimi. Še vedno pa je o-stalo mnogo črtic in novel zlasti iz kmečkega življenja, ki bodo Meška še za dolgo preživele. Njegova smrt mi je odprla spomin na zadnje srečanje z njim. Bilo je pred dvajsetimi leti, v oktobru leta 1943 v sti-škem samostanu. Tistega oktobrskega večera sem z mnogimi drugimi prišel iz ječe v kočevskem gradu v stiski samostan. Čeprav je bil za menoj Turjak in njegova zgodba, sem se pred mogočnimi zidovi stiškega samostana spomnil Zorčeve trilogije. Prihod prvih menihov v Stično, surovi in vendar mehki Trlep, Turki, graščinska gospoda in tlačani — zdelo se mi je, da je vse to še napisano na zidovih. Ležali smo na slami v veliki sobi, kjer se je svoje zadnje mesece sprehajal ljubljanski nadškof Jeglič. V sobi poleg, kjer je škof umrl, je imel sobico stari duhovnik begunec Klinc •— starček, ki ga je že rahlo zapuščal spomin. V copatah je drsal po dolgem hodniku, vedno s čudnim smehljajem. Onstran širokega dvorišča so v novejši stavbi živeli ostali duhovniki begunci, največ iz mariborske škofije, toda nekaj jih je bilo tudi z Gorenjskega. Bili so preseljeni od Nemcev na Hrvatsko in v Srbijo, pa imeli srečo, da so se vrnili in stiški samostan s tedanjim opatom p. Kostelcem jim je na široko odprl vrata. Med njimi sem našel svojega starega prijatelja, vedno hripavega župnika iz Ribnega pri Bledu — Janeza Kramarja. Bilo je veselo svidenje — sedemdesetletni starček in petindvajsetletni jetnik kakor sem takrat bil. “In veš, kdo je v sobici nasproti mene? Ksaver Meško.” Takoj sva ga šla gledat. Bil je kakor sem ga poznal z zadnjih slik. Samo krog las kakor stari svetniki z veliko tonzuro, izrazit nos, ne suh, toda močnih Toplomer kaže danes 73 stopinj Fahrenheita in je prav pri- ličnih kosti, ki so dajale obra- jetno sedeti na soncu, človek j zu svojsko podobo. Poznal je res uživa ob prijetni toploti in'menda nekaj mojih pesmic iz božajočem vetriču. Nekateri tr-'Mentorja, iz Naše zvezde, iz dijo, da v Floridi ni prijetno.! Vrtca in morda še od kod. Bilo To je stvar okusa, želja in sred-'je lepo srečanje. Na mizi je štev. Tudi tu smo imeli nekaj imel knjigo svojih črtic, ki jim mrzlih dni, neko jutro je toplo- je delal pripombe na rob. mer kazal celo 35, kar je za te' “Izdati mislijo moje zbrane kraje res posebnost. Kljub vse- spise in svoje stare stvari pcča-mu je bilo boljše kot pet pod Si popravljam.” ničlo, kot je bilo v Clevelandu Gledal me je — imel je ču-tisti dan, ko sva se odpeljala dovito mirne in blage oči. sem dol! j “Ali hočete to knjigo za spo- Na splošno se imamo prav min?” dobro, Tu in tam gremo lovit' Bil sem iz srca vesel. Napi-ribe. Zadnjič smo imeli poseb-! sal mi je posvetilo na prvo stran no srečo. Ujeli smo nekaj prav in vseskozi sem nosil to knjigo velikih, od 32 do 40 funtov, s seboj. Vse do Kranja. Žal mi Skupno so tehtale preko 150 je zanjo, v stanovanje, kjer sem funtov. Torej jih je bilo dovolj tedaj živel, se je menda začas-za petek, pa še za kak drug dan no naselil nek bosanski oficir, med tednom, če je bilo komu Knjiga je verjetno odromala v za nje. Včasih gremo tudi k smeti. Francetu Špehku balinat. Je' Nato sva se večkrat videvala, tudi prav fletno. jBil sem mlad, na marsikaj sem Prisrčne pozdrave vsem pri imel svoje poglede, tudi na Me-uredništvu in upravi lista, pa škovo zadržanje do tistih, ki so tudi vsem znancem in prijate- me stražili. Mnogo je prestal Ijem po vsem C 1 e v e 1 a n d u ,' zavoljo slovenstva na Koro- delo hvaležna in se ga bo dolgo spominjala — posebP0 dolgo v Mladih srcih. , Naj v božjem miru počN3' Karel Mauser Pok. Franc Ksaver Meško je rodil 28. oktobra 1874 Ključarevcih pri Sv. To®a Zilji. Med prvo svetovno vo] so ga avstrijske oblasti pril6 zaradi “veleizdaje”, leta 191^ ^ je pred nahujskano nacioi% stične skupino umaknil Pre Euclidu in drugod! škem, njegova mehka narava; Karavank. Dobil je župnij0 Mr. in Mrs. Michael Telich je hotela v vseh videti samo do-!Selih nad Slovenj Gradcem Dolg je naglo naraste! I bro, svoboda mu je pomenjala j 1941, ko so ga nacisti P0^-, j čudovito svetinjo. Nisem se ho-|sedbi Slovenije preselili na h WASHINGTON, D.C. — Leta | tel dotakniti te točke, govorila j vaško. Od tam se mu je p0; čilo priti v Ljubljansko P° 1913 je bil javni dolg v Zdru- sva 0 knjigah. j-*— j—,,, . ~t,—-j——~ r j, Ženih državah tolikšen, da je' “Ali bi hoteli pregledati ne-%no, kjer je živel do konca , _ _ _ , -r gp prišlo na vsako osebo v deželi 'kaj mojih spominov, ki sem jih ne v stiškem samostanu. povprečno $60. Do konca druge napisal v zadnjem času?” me je 1945 se je vrnil na svojo far° . i ja' svetovne vojne je porastel toll- baral ob priliki. Rad sem to sto- Sele. Umrl je v soboto. U- i ko, da je prišlo povprečno na ril. Nato sem se domislil drob- nuarja 1964 v bolnici v Sl°v ^ vsakega človeka v deželi $1,970. ne lepenke, ki sem jo nosil s se-'Gradcu, pokopan pa je bil --- j boj še iz Kočevja in jo skrival januarja na župnem pokop3,g — Kokošjerejcem v Združe- P°d slamo. Na njej sem imel ne-%ču v Selah, ki si ga je sa^0jg nih državah se je posrečilo zre- kaj pesmi, ki sem jih napisal v Pred smrtjo izbral za diti kokoši, ki nosijo sedaj v Ječi kočevskega gradu in bi jih zadnje počivališče. Pokop3 ,v zimski dobi še enkrat toliko rad rešil. Toda bal sem se jih je mariborski škof dr. M ^ jajc kot pred 25 leti. hraniti. ■ žečnik. svinčnikom napisane verze. Vem, ni bilo škode — zame so bili samo spomin, težak spomin. Niti enega verza se ne morem več spomniti. Nato sem prebral liste, ki mi jih je dal. Bilo mu je težko, tako zelo težko, iko sem se spomnil Mladim srcem, Poljančkove-ga Ceneka in njegovega romanja na Goro, ki mu vrne očeta-Nič več ni bilo Meška v tem pi* sanju, spomini na pregnanstvo, srečanje s četniki, opisovanje, kako je za las ušel smrti. Te spomine sem pozneje srečal v Koledarju celjske Mohorjeve družbe. Vrnil sem mu jih in nisem vedel drugega reči: “Mislim, da se lepo bere.” Bil je vesel. Živel je že v svojem svetu, v svetlem čaru preteklosti, s spomini na Marij0 na Zilji, kjer nam ga v svojih Obiskih opiše Izidor Cankar-Živel je v tisti preteklosti, ki je imela Cankarja in Finžgarja! Murna, Ketteja in Župančiča-Šel je Muren, šel je Kette, šel je Cankar. Šel je Župančič.A11 šel je Finžgar. Nato je tiho odšel tudi Meško, devetdesetletni starček, ki je tudi nam emi* grantom še tu in tam, ko sm° postavili na oder kaj njegovega, pisal kartico. V njegovem srcu je bila umetnost vedno le' pa, nikdar za njo ni prodajal tega, kar nam drugi umetniki od doma tako radi prodajajo-Bil je čist in svetel človek h) osebno sem prepričan, da bi zanj tudi v zadnjih letih velja' le besede, ki jih je Izidor Can* kar v Obiskih pri Mešku nazadnje zapisal: “Na nebu so se po viharnem dnevu kopičili oblaki čudnih oblik in barv, kot bi jih bil iz' bljuval pekel. Bilo mi je skoraj tesno po tej deželi; in Mešk° je sam v njej.” Mislim, da je bil zelo sam-Bil je preblag, da bi dajal blagoslov temu, kar se je izrodil0 in v samoti je pričakal sm1,1’ Pisatelj-duhovnik. Srečen sem, da sem ga sreča! v stiškem samostanu — podoživel je svoje Tihe večere. Preži' vela se bo njegova neživljeir ska liričnost, toda ostalo b° mnogo od Meška, kar bomo di mi izven domovine nosili 5 seboj kot bogat zaklad. Vedn0 je najbolj ljubil svojo novel0 Hrast. Meško je v posebnem smiri0 to bil. Droben spomin na njeg0^ daljni grob. Slovenska emi#3 cija mu je za njegovo kultu%'0 Clove *tka. p Pcldne cas, da ^tkov Sodilo -!e v tei 2e kdo ?ec s P lefon. iv Pa seda U!1> kak Ca za A ; mi i V,” j, Pisali 2 dok ?ku,; de % se J' bilo J st m Sl miši; res nek Vidite> ker oh Pri , •ko d 18. ’dim so v ni kok 9 ?aši bi tpi Rio; baši ; !k>je L ’ ^ Moštvo Jaz bi J Uih S 2ab ‘1 ** ‘h dol a dan ?al 3lk Že ? So s >i ->tv3 se 'sobi feb ,rUa: h Pred ^ S1 Kep kav i >da Oh; '»c *o. farbtii bdi v >0 >k 115 li« Slov ŽU nad Ormožem. Po končani g’i1^ naziji v Celju je študiral bOo0 slovje v Mariboru in Cel°vCllj V dušnem pastirstvu je del°v. na raznih krajih Koroške, d0 ler ni postal župnik v Mariji Ji' b V6c ^dVi ;ev’ * Sb >ij sr »»bi f ^brg Hiv >0 alb« h ^ Jridit Odo d tie d° t*' Pijače bW0, ^ ži V eri lvab slove P druž. kri v !avar 'rilo, vs, Ve; o, iš SMEETšES DOMCJviNA', OBZOR Sasu m tja po liHwaukoe jjj, 0ve^ si večkrat zaželi po-, Velikokrat bi župnik storil vse p , a' Posebno ob nedeljah po-'prej, kakor pa se ukvarjal z raz-'jne in ge pozimi je naj lepši: nimi bazarji in prireditvami, da ni!*’, ^ovek ujame nekaj tre- spravi skupaj potreben denar . ;°v počitka. Tako se je meni ilo zadnjo nedeljo. Težava že t *ern’ nava^no 'takrat Dec ° zm°^ in le seveda ko-k S P°čitikom. Zazvonil je te-v Gri- Na, sem si mislil, kdo je (jjj se(iaj zopet. Nihče drugi ni Ca’ ^a'kor naša dobra zastopni-Za Ameriško Domovino. ]j val Pa bo,” sem jo vprašal, thf)! Povedala» kda je. “Fa-ie rekla, ali boste kaj na-g 1 2a Ameriško D'omovino? niste nič. Nekaj ste (Wl’ ^osto pisali vsak te-’ sefia'i pa že nekaj tednov I Uj b,, ’ V6s 110 iz našega kraja. — Sj .me je zapekla. Le ga, sem te„ lsPi sam pri sebi, saj sem vi^aj takega rekel. In tako ]fP» e’ SSm se zopet pripravil, r «kljUtb .. pri ''■ko dolg * dela. nas se vedno kaj zgodi, nro zadnjič, to je v sobo-• januarja, imeli obisk 1!ae iz South Chicaga. Ho-niaQ80 36 Ponaeriti z našo mla-h V ^Caarkt- Naša mladina da cj°tela zaostajati in je seve-Hagj y°'bol sprejela. Ojoj, to so tfi dt tepeni. Pomerila so se • °stva, in pri vseh treh so oj., ‘f—— Bilo je nekaj . Jenih glav in kislih obra-Pa ne za dolgo. Nasprotno i-vs' ^ je bilo seveda razigra- našj . - — skl0. • gUibili- ^Ov , • j'- uho sevtruči lazi^ra- la2 a dobre volje. Nič čudnega! iti jj-.J bd tudi. Zvečer je naša ti0 dnova mladina imela skup-biij a av°- Tedaj so oboji poza-115 vse nevšečnosti, ki so za nadaljne načrte fare. Včasih je za duhovnika večji strah in trepet govoriti o denarju kakor pa ljudem poslušati o tem. Če ljudi opozarja o denarju, neradi slišijo, če jih pa ne opozarja, pa nima dohodkov. Recimo potrebno zlo! ' Društvo mož pri fari sv. Janeza prireja kartno zabavo, in sicer v nedeljo, 2. februarja. Možje se bodo pomerili pri kartah. Vsakdo bo poskusil svojo sposobnost in skušal premodri-ti svojega nasprotnika. Vsakdo, ki je nekoliko vešč v tej stroki, je dobrodošel, pa ne samo moški, ampak tudi ženske. Mi radi vidimo, da se pri takih prilikah hiša napolni z gosti. ta , °^etele čez dan. še meni je Ste-9.11 Prav prišel. Videl sem in iih ^ Prijatelje in znance, ki cHi 26 n^sern videl več let. Tu\i ^ro° 86 dobro počutili. Tako Vajjjj. s° sa imeli, da so nas po-JnoštvV S'0uth Chicago, kjer naj spo 'a zopet pokažejo svojo Se Nekaj šepetajo, da Hj. Is.djo srečati v soboto, 8. arja. Bomo videli. pri ^Pustne Novencih veselice vedno so bile velikega rtVi aa. Predpust je bil čas ve-P°rok in maškeradnih za-er v nostn te stvari niso ki ^lih bile V postu ye(ja 0v°ljene, so si ljudje se- ^bilso'^A V0:^ili ^abrab ko so si 0hrs^'., ebaj tistih navad se je tudi 'So v Ameriki. Zakaj 5cSe> dokler je veselje do- Nekaj sem slišal šušljati, da mislijo ljudje pri cerkvi Marije Pomočnice Kristjanov v West Allisu zidati novo cerikev in sicer že kar drugo leto. Tudi k tej cerkvi spada lepo število Slovencev in bodo oni tudi del no odgovorni za zidavo nove cerkve. V mesecu decembru je bil sestanek faranov im so sklenili, da bodo podprli zidavo nove cerkve. Kakor hitro bodo spravili skupaj čez 90,000 dolarjev, bodo začeli. In slišim, da so že zelo blizu. Le korajžo! Podjetnost povsod radi vidimo. Njihov župnik Matt Setnicar jim daje v tem dober zgled. Rad polaga na srce faranov, da morajo biti složni in jih prosi za sodelovanje, ker brez tega ni ne napredka ne uresničitve načrtov. * Iz cerkvenega oznanila pri slovenski cerkvi sv. Janeza razberem, da bodo imeli letos od 15. do 22. marca slovenski sv. misijon. Župnik priporoča Sv.\ misijon v molitev, obenem pa prosi ljudi, naj pomagajo širiti to' vest med ljudmi, kakor kako posebno novico, da bo tako čim več ljudi zvedelo za ta klic božji k zveličanju duš. Pri Jožetu Kunovarju so se oglasile rojenice. Prinesle so punčko. Tako se je družina povečala zopet za enega člana. Srečnemu očetu in materi iz srca čestitamo! v ^1 bo '°- Še pijačo aS? bo dovolj Nekje sem bral sledeče: Zgo-mejah! Veselega Idilo se je v Houstonu, Texas. Earl Liftman je bil izreden človek. Ni bil kakor so navadno možje, ki radi pozabijo rojstne dneve in obletnice. Poleg tega, da na to ni nikoli pozabil, je prišel na veliko misel. Kot predsednik velike oglasne firme je nekega dne zbral okoli sebe izvedence, da dobi njihovo odo-brenje. Postavil je veliko oglasno tablo na križišču blizu svojega doma, kjer bi jo morala njegova žena brez dvema videti. Na tabli je bil napis: Earl želi svoji Nataliji vse dobro za desetletnico. Littmanu se je posrečilo dobiti ženo iz hiše. šla sta na sprehod po ulici, kjer je stal napis. Napis je bil izredno 'velik in barvan. Čakal je, kdaj da jo bo ona kaj rekla. Pa nič. Niti ni napisa. Tabo se na- °veka ih ]j Je vsak vesel, Bog in Sl ta Veaensbo društvo Triglav, ki ^dvs*10 Ze^° delavno, ki zbira ^erri člane novih priseljen-ta r^avlj. za svoje člane ta Zaba,°Ve Prijatelje, prijeten ^eljo en P0,Poldan in večer v Jristi}-, ’ -februarja, na samo di, ^ nedeljo. Včasih so re-tadi ga je pust pobodel. Bo ^°bre ;ai vnekaj takega. Poleg j]abe fe jedače bo tudi Hk * en Pies. Bo zares za- mene zanima, kako da bo izgle' bopd° našemil, . _____o__ ta drj smešen. Vem, da bo°tu-tajdite *1 Zanimala maškerada, 'tabaH nedeljc popoldne, 9. Pa £>6, a’. V dvorani sv. Janeza VioVetl v dvorani eesti. Mislim, Marii- ' aa uo on; £ u ze okoli treh popol-; videla bit0’ Plea> .j za vse, za vadno izgodi, kadar mislimo sa-jedačo in drugo za- mo nase. vff1 farP če le malo mi- Javnost je vabljena na pro-’ Je Ved 1C lliaiU mi- slavo slovenskega karnevala v rahMstin0Td0V0li živijenja in | nedeljo-, 2. februarja, ob dveh renski f iako tudi Pri naši popoldne v plesni dvorani J^feipu ar!' Vcdno je -kaj na Brooks Memorial Union, 620 £ Vari, časih bolj resne North 14-th St. Ves spored pri-- .-I'^Pja, 56 .ti^ej0 verskega ’ pravi ja slovanski institut Mar-jj Vari, jjj’ PQCasi11 bolj zabavne quettske univerze. Nastopile bo-P gagajo faranom pri do tri narodne plesne skupine ri blacr^^. .21 vl jen ju, fari pa|in sicer hrvaška, poljska in mesecu novembru. Vstop k proslavi slovanskega karnevala je prost. Tudi Slovenci v Milwaukeeju smo imeli različne plesne skupine od majhnih do velikih. Sedaj začasno počivajo. Iščejo učitelja za slovenske plese. Te je pa težko dohiti. Nova slovenska kulturna ura, ki oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. dopoldne, nam podaja lepe kulturne dobrine slovenskega naroda, obenem pa nam nudi prijetno zabavo. Oddaja na valu 103.7 WTOS-FM Wa-vvuatosa. Kaj je ura podala, v preteklosti, lahko posnamemo poročila, ki ga podaja Vlado Kralj, eden izmed napovedovalcev na slovenski kulturni radio uri. u- j-. ^ rigairn ^ ^ n. p -..j cj. m u- jo|aih Sain'. V Ameriki morajo krajinska. Vse tri skupine uži-v° 0> sestrsko yZvrževvati cerkev>'vajo splošen ugled. Skupine so ° išo, župnišče in nastopale s svojimi programi V’ 'kar eas% ctt-c l6 S ^em zvezanega, na festivalu narodov, ki Slovenska radijska kulturna ura s'e je uveljavila Milwautkee, Wis. — Slovenska radijska kulturna ura se je prvič oglasila v nedeljo, 23. junija 1963 na radijski postaji FM-Wauwatosa. Od takrat se slovenske oddaje vrstijo vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne. Vseh oddaj v lanskem letu je bilo trideset. Namen radijske ure, da v novi domovini poglobi in razširi svoje narodno in kulturno delo, da ohrani podobo zemlje, ki smo jo prejeli od svojih očetov, se je popolnoma posrečil. Slovenska kulturna ura je postala budilka narodne zavesti, svojimi dobrimi sporedi prodira v srca slovenskih domov. Oddaje so vzor slovenskega knjižnega jezika, zanimive, lepe in tako urejene, da pesmi vselej sledi govorjena beseda in tej -spet pesem. V tem ravnotežju med pesmijo in slovensko govorico, ki nam vsem tako manjka, tiči vsa privlačnost slovenske ure. Režija črpa vsebino za govorjeni spored iz staro-sloven-ske tradicije. Na zelo prikupen način nam prikazuje naše folklorne običaje in navade. (Spored nam je nudil: Jesen, žetev, trgatev, ženit ovanje, navade slovenskih ribičev, kresovanje, martinovanje, miklavževanje, božične običaje, koledovanje itd.) Poleg tega igralci predvajajo odlomke raznih dramskih del. (Martin Krpan, Matiček se ženi, Celjski grofje, Deseti brat, Slehernik), recitirajo razne pesmi, novele in črtice iz slovenske književnosti ter nas tako bogatijo z materinščino in ob njej čutimo, da je lepa. Prav tako posveča slovenska kulturna ura vso pažnjo cerkvenim in državnim praznikom ter raznim važnim dogodkom v domovini in drugod po svetu. Vsako nedeljo je na redu duhovna misel im opisovanje lepot o Wis-consinu. Ura je imela dve posebni oddaji, žalno svečanost za pokojnim predsednikom Kenne-dyjem in božični večer. Pevski spored pa nam nudi slovensko narodno in umetno pesem. Saj so nam zbori, solisti, dueti, kvinteti in okteti zapeli v lanskem letu okrog petsto pesmi. Pohvale vredno je, da so oddaje skrbno in prizadevno urejene, ne segajo previsoko ter popolnoma ustrezajo okusu na-.1 šega preprostega ljudstva. Prav j zaradi tega vzbujajo zanimanje! pri poslušalcih —, ki že več ne ! govore slovenskega jezika, —1 to dokazujejo razni pogovori z ljudmi našega porekla. Nekate-1 ri že komaj čakajo nedelje, da sedejo pred radijski aparat in prisluhnejo slovenski uri, katere nočejo in ne morejo več za-: muditi. Slovenska kulturna ura v Mil-waukee predstavlja Slovencem tu v zamejstvu: Koncert naših pesmi, gledališče in zabavo. Za vso to veliko delo, ki ga ljudje okrog ure opravljajo brezplačno, je potrebno veliko ljubezni, srca in požrtvovalnosti. Za vso lepoto, ki jo prinašajo v naše domove — tisočera hvala! Novo življenje Povest. — Spisal dr. Fr. Detela. Toliko ti povem, Tonček, če še velja četrta zapoved, Stanko ne bo dolgo živel.” “Kaj pa Lenčika?” vprašal je naposled Tonček. “Sirota je pri takem bratu.” — Tončku je odleglo in zjasnil se mu je obraz. “Torej se ni še omožila?” je vprašal. “če bi ne bil brat tak stiskač, bi se že bila. Enega imenitnega snubca ima. Albina; toda Stanko bi utrgal rad kaj dote in zadržuje. Dekle pa morebiti tudi ne mara posebno za ženina. — Kaj ne, da je tako, Cilka?” obrnil se je do natakarice, ki je prisluškovala. ‘O, se bo že premislila,” nasmehnila se je Cilka in nadebudno pogledala Tončka; morda bo v nedeljo že oklic.” “Potem Vi več veste nego jaz.” “Kaj pa vprašal je brke. “Albin? Ravnatelj in blagajnik posojilnici, tajnik mlekarni, podnačelnik požarne hrambe, predsednik izobraževalnega društva, načelnik pevskega društva “Citre”. — He, ravno prav pridete!” zaklical je, ko je prihrumelo v sobo pet fantov. “To so naše “Citre”, Tonček. Zapojte, fantje!” In “Citre” so se razstopiie krog, prekrižale roke in zapele: “Bratci, veseli vsi!” in privabile iz sosednje sobe gospoda Albina. “Albin, ali veš, kdo je prišel?” kričal je Blaž. “Tonček, je sicer še Albin?” Tonček in vihal si moj prijatelj Tonček.” “Tonček, Tonček,” dejal je Albin počasi, pogladil si brčice kvišku nafrkane, popravil si ščipalnik na nosu in ogledoval pol zvedavo, pol porogljivo Tončka, ki mu je zrl mirno v oči in položil težko roko na mizo. “Aha, Tonček! Zdi se mi, da sem že slišal nekoč takšno ime,” je rekel naposled Albin. “Tončka s Trate ne poznaš?” vpil je Blaž. “Sram te bodi! To je moj najboljši prijatelj.” “Ali še zapojemo?” vprašal je Citraš Tončka. “Če se vam ljubi,” dejal je Tonček; “toda jaz ne plačam nič.” Blaž ga je dregnil s komolcem in mu tiho razlagal, da je navada v šmarjeti, zahvaliti se pevcem in plačati par Štefanov. Tonček je odkimal, da ni ne vabil pevcev, ne naročil petja, in zahteval zase račun. Blaž je ugovarjal, da plača račun on in še Štefan vina pevcem; Citre so začele zabavljati in nastal je hrup. Tedaj pa je vstopil s trdnim, samosvestnim korakom krepak, sivolas mož, preletel s svetlimi očmi razburjeno družbo in ostrmel zagledavši Tončka. (Dalje prihodnjič) V SLOVENSKI GOSTILNI SILVER BAR SUN 5925 ST. CLAIR AVE. je ples vsako soboto zvečer od 9. ure dalje. Igra domača slovenska godba. Pridite in poveselite se ob veselih zvokih, ob dobri kapljici, okusnem prigrizku in prijazni postrežbi. Na veselo svidenje še to soboto! TONY KRI ST AVNIK, lastnik | DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9.30 zjutraj do 7 zvečer. — Prijave nepotrebne. Združene države Poleg Združenih držav Ame- Sofce v najem 3-sobno stanovanje, opremlje-ali žave Brazilije, Združene države Venezuele in Združene mehiške države. MALI OGLAS! rike obstoje v Ameriki po u-: “° ab ne> P°leŠ cerkve Marije radnih imenih še: Združene dr- A'nebovzete. Kličite 851-4901. ____________________ (22) Gostilna naprodaj D2, D3 in Č2 licence. Kličite 391-6518. x(Th-Fr) V najem 6 velikih, opremljenih sob, 3 spalnice, na novo dekori-rane; plinski furnez in elektrika vključena. Dva vhoda, prostor za pranje. Na 1119 E. 71 St. Kličite HE 2-0680 od 5. do 6. pop. —(22) V najem Štiri-sobno stanovanje, spodaj, spredaj, na 6930 Hecker Ave. (22) Ženske dobijo delo Gospodinja Iščemo gospodinjo za 3 odrasle, lahko ostane ali ne. Kličite po 9. uri zvečer, v soboto ali nedeljo podnevi GL 1-8427. (x) Iščemo oskrbnika Moški ah zakonski par za 22-stanovanjsko poslopje v okolici St. Clair in Superior Ave. Kličite TO 1-7636. THE GUND REALTY CO. 1476 Davenport Avenue Cleveland 14, Ohio (21) Pohištvo naprodaj Plladilnik “Admiral”, pralni stroj, pohištvo za kuhinjo, jedilno sobo in spalnico in več drugih predmetov. Malo rabljeno, cena zelo zmerna. Naprodaj zaradi odhoda iz mesta. Oglejte si po 5. uri na !nrne-Q 1256 E. 61 St. (22) V najem Oddamo 4 sobe Okoli E. 71 St. in Bliss Ave., na novo dekorirane, plinski furnez. Prednost imajo odrasli. Kličite IV 6-1977 po 4:30 uri. (30, 31 jan. 5,6,7 feb) STANOVANJA V NAJEM 24350 Lake Shore Nova moderna stanovanja z dvema spalnicama, vgrajen štedilnik, preproge, air-condi-tioner. Najemnina $115. 27SQG Euclid Ave. Poleg Rt. 90, nekaj minut do mesta, stanovanja z eno ali dvema spalnicama, vgrajen štedilnik, brezove omare, pre-airconditioner. Najemnina 8105 in več. Na 7S7 Babbit Rd. enodružinska hiša za v najem. Za pojasnila kličite lastnika. MILAN JAGER 944-6755 261-2088 (25) Sre to Država čile v Južni Ame-se vrši|riki je glavni producent nitra- v visoke denarje. | vsako leto v Milwaukeeju v.tov na svetu. m ii®? vSSf RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 4 MAY CO. TRGOVINAH J8,0E'0 kos3¥ oil §¥£t0¥is zimsga jzdeio^afea! PRODAJA! Boljše moško bombažasto spodnje perilo Spodnje hlače na elastiko ali zapcnce Pletene bembažaste spodnje hlače T-majice z okroglim vratnim izrezom Pletene bombažaste atletske majice loške negate od ifk ie so perfektna ■ fr Iz česane bombažne preje, iz merceriziranega bombaža, strarv ski verižni obšiv, nylon-razteg*-Ijive, rebričasto tkane, orlon-akrilske, rayon in, nylon zmesi. Veliko barv, mere 10 do 13 v skupinah. 100% prelili tasbaž Fs mil ssi!j5 m perfektno Spodnje hlače na elastiko ali zaportee. Sanforizi-rano bombažno blago. Nevroče elastično opasje. Enobarvne, vzorčaste, bele, nekoliko nepravilne. 30 do 42. Pletene bombažaste spodnje hlače, s trakom ojačeni sprednji del, elastični pas. Nekoliko neora-vilne. S, M, L, XL. T-majiee, ojačeni, prilegajoči se ovratni izrez. Rokavi, nekoliko nepravilne, S, M, L, XL. Atletske majice, rebričasto pletene, 100% bombaž, široke, udobne naramnice. S trakom obšiti izrez. Nekoliko nepravilne. S, M, L, XL. KLETNI MOŠKI OBLAČILNI ODDELEK, THE MAY COMPANY, V MESTU IN PODRUŽNICAH 4 AMERIŠKA DOMOVINA, KRIŽARJI Stari vitez je namreč upal, da mu bo laže kaj zvedeti o Zbišku v Spihovu ali na dvoru kneza Januša varšavskega kakor kje drugje. In res, drugo jutro so se odpravili na pot. Nastala je že prava pomlad. Narasle vode, zlasti Skrve in Drvente, so ovirale potovanje, da so šele deseti dan po odhodu iz Plocka prestopili mejo in prišli v Brodnico. Mestece je bilo čisto in urejeno, a takoj pri vstopu si lahko spoznal trdo nemško roko, zakaj na ogromnih zidanih vislicah, ki so se dvigale za mestom ob poti proti Gorčenici, so visela bela trupla obešencev, a eno je bilo žensko. N a stražnem stolpu in na gradu je vihrala zastava z rdečo roko na belem polju. Samega komturja popotniki niso našli v mestu, ker je z delom posadke in na čelu okoliškega plemstva odšel v Malborg. To je povedal Matku star, na obe oči slep križar, ki je bil nekdaj komtur Brodnice, pozneje pa je, ker se je bil navezal na kraj in grad, preživljal tu zadnje dni svojegti življenja. Ko mu je domači duhovnik prečital Lichtensteinovo pismo, je Matka gostoljubno sprejel, a ker je živel med poljskim prebivalstvom in izborno razumel poljsko, se je bilo lahko raz-govarjati z njim. Zgodilo se je tudi, da je pred šestimi tedni potoval v Malborg, kamor so ga bili poklicali kot izkušenega viteza na vojno posvetovanje; zato je vedel, kaj se je zgodilo v prestolnici. Ko ga je vprašal po mladem poljskem vitezu, je pravil, da se ne spominja imena, a je slišal o nekom, ki je prvič vzbujal občudovanje, da je kljub mladim letom prišel že kot opasan vitez, a drugič, ker se je srečno dvobojeval na turnirju, ki ga je priredil veliki mojster po običaju za zamejske goste pred odhodom na vojni po- CHICAGO, ILL. APARTMENTS FOR RENT PALATINE — EXECUTIVE TOWN HOUSES for rent. 1% baths, 2 bedrooms, Ige. family rm. Hotpoint daylight kitchen, end. patio, 1 blk. to train & shopping. 206 N. Brockway. Open house Sat. & Sun. 1—5 or call FR 2-6933 for appt. (22) BUSINESS OPPORTUNITY iAVERN AND GRILL. In Northwest suburb. Industrial section. — $15,000. Plus stock. Contact Owner. Tel 824-9217. (25) CATERING, BAKERY -DELICATESSEN Building, business store. Private din. rm. Own apartment. Best offer. Due to sudden serious illness. PH. JU 8-1922. (22) CARD AND GIFT SHOP By owner. Postal sub-station. Liv-ingquarters. Reasonable. Phone 768-2241 or 768-8127. (22) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — Child care. Live in. Salary plus rm. plus board. Must love children. TW 4-5667. Sun. or before 4. (22) hod. Počasi se je celo spominjal, da je tistega viteza vzljubil in ga sprejel pod svoje posebno varstvo junaški in žlahtni brat velikega mojstra Ulrich von Jungingen in da mu je dal železni list, s katerim je mladi mož pozneje odšel baje proti vzhodni strani. Matko se je teh novic zelo razveselil, ker ni niti najmanj dvomil, da je bil mladi vitez Zbiško. Spričo tega jim za sedaj ni bilo kaj iskati v Mal-borgu, zakaj clasi bi mogel veliki bolničar ali kak drug dostojanstvenik ali vitez dati še natančnejša poročila, vendar bi nikakor ne mogli povedati, kje je v tem hipu Zbiško. Sicer pa je Matko sam naj-| bolje vedel, kje naj ga išče, j ker ni bilo težko uganiti, da | kroži okoli ščitna ali pa išče Danušo, ako je ni našel tam, po oddaljenih vzhodnih gradovih in komturijah. Da niso izgubljali časa, so se tudi sami napotili po križarskem ozemlju proti vzhodu in ščitnu. Pot^ je šla hitro izpod nog, ker so bila gosta mesta in mesteca zvezana s cestami, ki so jih križarji ali bolje, v mestih naseljeni trgovci vzdrževali v dobrem stanju, a gotovo ne v slabšem kakor poljske, ki so nastale pod varstvom gospodarske in krepke roke kralja Kazimira. Vrh tega je nastalo kaj lepo vreme. Noči so bile zvezdnate, dnevi jasni, a ob opoldanskem času je pihal topel, suh vetrc, CHICAGO, ILL. MALE HELP im Mi die mmn MOLD IMEH Must have at least 5 years experience. Steady work. Good pay. Many company benefits. Apply in person. F. § 3, EmUFAGTiRING GO, 4248 West Chicago Avenue (22) REAL ESTATE FOR SALE PARK FOREST. Must sacrifice. 3 bdrm. ranch. Ideal location. Excellent condition. Carport. Many extras. Will sell to anyone that qualifies. $13,950. — PI 8-1968. 121) THIS HOME LOVES CHILDREN 4 bedrm., IV2 baths, Ige. kit. plus fam. rm. Many extras for kids. Lge. fenced lot. Perm. Siding, 2 car gar. By owner. For quick sale. $17,500. GE 8-1220. (21) 4 Bdrm. Dutch Colonial with Carpeting, Iti baths, natural firepl. Lge. wooded lot, 2 >/2 car gar. 1 blk. to shopping & trans. $21,900. For appt. GI 8-2841. (24) PALATINE—YOUR OWN GARAGE and apartment. Drive to your front door. New modern building, two bedrooms. Large living room, tiled bath, patio, front and rear porch. Laundry and storage space. Drive in garage. — Walking distance to trains, stores, schools, churches. — 169 E. Chicago, 825-2193. ki je napolnjeval človeška prša s svežostjo in zdravjem. Ozelenelo je žito na poljih, loke so SC' pokrile z bogatim cvetjem, a smrekovi gozdi so začeli širiti vonj po smoli. Na vsej poti do Lidzbarka, a od tod do Džaldova in dalje do Niedžboža popotniki niso videli niti oblačka na nebu. šele v Niedžbožu so dobili ponoči naliv z gromom, ki se je to pomlad prvič slišal, toda nevihta je bila kratka in zjutraj je nastopilo zopet jasno vreme. Dan je bil rožnat, zlat in tako svetal, da se je, kamorkoli je seglo oko, vse lesketalo, kakor bi bilo vse posuto z briljanti in biseri; zdelo se- je, da se vsa pokrajina smehlja nebu in se raduje bujnega življenja. V takem jutru so se obrnili od Niedžboža proti ščitnu. Mazovska meja ni bila daleč in lahko jim je bilo kreniti proti Spihovu. Bil je celo trenutek, ko je Matko hotel to storiti, toda ko je vse premislil, je hotel rajši naravnost dospeti do strašnega križarskega gnezda, v katerem se je tako bridko odločil del Zbi-škove usode. Vzel si je kmeta vodnika in mu velel, naj ga odvede s spremstvom v ščitno, dasi mu vodnik ni bil neob-hodno potreben, ker je iz Niedžboža držala ravna pot, na kateri so bile nemške milje zaznamovane z belimi kameni. Vodnik je jezdil nekoliko korakov naprej, za njim sta jezdila Matko in Jagienka, potem precej daleč za njima Čeh z lepo šečehovno, potem so sledili vozovi, ki so jih spremljali oboroženi hlapci. Bilo je zgodaj zjutraj. Rožnata barva še ni šla z vzhodne strani neba, dasi je že svetilo sonce, spreminjajoč v opale kapljice rose na drevju in po travi. “Ali se ne bojiš iti v ščitno?” je vprašal Matko. “Ne bojim se,” je rekla Jagienka. “Bog je nad mano, ker sem sirota.” “Saj tam ne drže nobene besede. Najstrašnejši pes je bil res tisti Danfeld, katerega je Jurand pobil z Gottfriedom vred . . . Tako je pravil Čeh. Drugi po Danfeldu je bil Rot-gier, ki je padel pod Zbiškovo sekiro, toda tudi ta starec je okrutnik, zapisan hudiču . . . Ljudje ne vedo nič dobrega, jaz pa mislim, ako je Danuška poginila, je od njegove roke. Pravijo, da ga je doletela neka prigoda —- toda kneginja v Plocku mi je pravila, da se je izmazal. Z njim bomo torej imeli v ščitnu opraviti. Dobro, da imamo pismo od Lichten-steina, ker njega se baje ti pasji bratje boje kakor samega mojstra . . . Pravijo, da ima grozno moč in velik vpliv, a vrh tega je zelo maščevalen. Ne odpusti najmanjše krivice . . . Brez tega pisma bi si ne upal mirno potovati v ščitno.” “Kako je ime temu starcu?” “Zigfrid von Lowe.” “Bog daj, da dobro opravimo ž njim.” “Bog daj!” Tu se je Matko nasmehnil in začel čez hip govoriti: “Kneginja v Plocku mi je dejala: ‘Pritožujete se, pritožujete kakor jagnjeta nad volkovi, a od teh volkov so trije že mrtvi, ker so jih nedolžna jagnjeta zadušila.’ In res je tako ... “A Danuška? A njen oče?” “Isto sem povedal kneginji. A v duši se veselim, ker se kaže, kako nevarno je, ako se nam dela krivica, že vemo, kako je treba zgrabiti s pestjo toporišče in pošteno zamahniti z njim! Kaj naj povem o Danuški in Jurandu? Jaz menim kakor Čeh, da nista več na svetu, toda pravega nihče dobro ne ve . . . Tega Juranda mi je tudi žal, ker je že v življenju trpel zaradi dekleta, in če je umrl, je bila smrt težka.” “Ako ga kdo spomni, takoj mislim na atka, ki ga tudi ni več na svetu,” je odgovorila Jagienka. In s temi besedami je dvig- V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE Jennie Stibil ki je umrla 30. januarja 1961. Leta tri so že minula, kar Te več med nami ni, ne moremo Te še pozabit’ in vedno si nam pred očmi. A upanje nam še živi, da enkrat združimo se vsi, tam, kjer ni nobene žalosti, pri Bogu tam nad zvezdami. Žalujoči: SOPROG, OTROCI in SORODSTVO Cleveland, O., 30. januarja 1964. V BL/US SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI Anna Somrak ki je umrla 30. januarja 1958. leta. V tihem grobu počivaš šest že let, Tvoj spomin v naših srcih vedno še živi! Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, draga, nam sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo! Tvoji žalujoči: SOPROG in OTROCI Cleveland, O., 30. januarja 1964. FRISIAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA STANKO PRI SLA N 1147 Addison Rd. EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: ” 45( Ib. BOILED or BAKED HAM 99c Ib. VEAL RIB ™ IL CHOPS SUGARDALE BACON pk. 59c Ib. EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po-polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In si izberite 1 H O W A R D BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLtD KB 1-8187 nila svoje vlažne oči kvišku. Matko pa je pokimal z glavo in rekel: “Ta je gotovo v nebeškem zboru in v večni svetlobi, ker boljšega človeka, kakor je bil on, najbrž ni bilo v vsem našem kraljestvu . . .” “O, ni ga bilo, ni ga bilo!” je vzdihnila Jagienka. Toda nadaljnji razgovor jima je pretrgal vodnik, ki je naglo zadržal žrebca, ga obrnil, zdirjal k Matku in zaklical s čudnim, prestrašenih1 glasom: