mi Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: £ Za celr leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravništvo in ekspedicija y ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlških ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 148. V Ljubljani, v ponedeljek 2. julija 1894. Letnilt XXII Vabilo na naročbo. S I. julijem pričenja se nova naročba, na katero iljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja zt, ljubljanske naročnike v administraciji : Vse hto 12 gld. Pol kta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 ., Za pošiljmje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po d o št i velja predplačan: i _ x 1 f ii A . i i i Vse leto Pol leta 15 gld. 8 Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 Upravništvo ,,Slovenca". Noy ogerski učni minister o šolali. Sedfciji ogerski minister Lorant Eotvos gotovo ni klerikslec in zatorej pač tudi liberalci ne morejo odrekati »eljave njegovim nazorom. Učen je pa tudi, ker je vež let predaval fiziko na visoki šoli. Ta mož se .je izrekel v gospodski zbornici proti državni ljudski šoi, katero je priporočal protestantski škof Szasz. Posebno je podržavljenje srednje šole protestantski šlof nujno priporočal. Učni minister mu je odgovoril, da ou ne more smatrati podržavljenja šol kot ideal, po katerem moramo hrepeneti, da ga hitro dosežemo. S podržavljenjem kake šole se jej da nekaka privilegovaua oblika, iu sicer oblika, o kateri se hreče država, da je jedino izveličavna in sploh jedita učna metoda, ki pelje do znanosti. Zgodovina na uči, da se ne le na Ogerskem, temveč tudi v drugih evropskih državah ni iznašla ona jedina zveličavna metoda, in on misli, da minejo stoletja, predno se najde taka učna metoda, ali se pa sploh nikdar ne določi učna oblika, katere se je povsod držati. Dolžnost države je, podpirati vsako cerkev in vsako družbo, ki snuje šole in tako koristi deželi. Njemu se zdi za razvoj šol jako koristno, da jih snujejo razne vere in družbe. Želeti je, da še dolgo obstoji te šole. Liberalci avstrijski pač niso pričakovali, da se s tacega mesta tako rekoč obsodi državna šola. Pri nas liberalci mislijo, da je sedanja po državi določena oblika šole in učna metoda najboljša in da so verske šole škodljive omiki, na Ogerskem pa učni minister pravi, da so tudi verske šole koristne in državni šoli ne priznava nobene prednosti. Ta izjava je posebno pomenljiva tudi že zaradi tega, ker se je pogovor sukal ne le o ljudski, temveč tudi o srednji šoli. Učni minister je torej spoznal, da se nikakor ne more trditi, da bi učna vredba na državnih šolah sploh, torej tudi na srednjih, bila jedino prava, izrecno je priznal, da se človek tudi v drugih šolah lahko kaj nauči, da celo minister ni z nobeno besedo državnim šolam dajal kake prednosti. Izrecno je naglašal, da mora država še hvaležna biti in podpirati cerkve in verske družbe, ki snujejo šole. Tudi mnogi pri nas bi naj si dobro zapomnili besede ogerskega učnega ministra, ker se nekateri kar križajo pred katoliško gimnazijo. Tak zavod bi po mnenju učne uprave onostran Litve bil deželi le v korist in bi njega osnovateljem morali biti le hvaležni. Mi seveda nikakor posebnega zaupanja ne stavimo v ogerskega učnega ministra, ali vidi se pa, da mož ima še nekaj bistrega pogleda in jasne sodbe, da ga še liberalstvo ni popolnoma oslepilo. Želeti je le, da bi vedno postopal po teh načelih in se tudi ne dal zapeljati tistim mažarskim šovinistom, ki hočejo šole podržaviti, da bi ložje razširjevali mažarizacijo. če bode Lorant Eotvos tudi vedno v svojem uradnem življenju ravnal po izraženih načelih, moramo reči, da je to svetel žarek v žalostnih in zmedenih sedanjih ogerskib razmerah. Politični pregled. V L j u bi j a n i, 2. julija. Cesar na južnem Tirolskem. Cesarja so na južnem Tirolskem jako slovesno vsprejeli. Političnega pomena pa to potovanje nima, kajti cesar ne vsprejme deputacije italijanskih deželnih poslancev, ki je mislila izreči svoje želje o avtonomiji južnega dela Tirolske. Iz tega smemo sklepati, da se v višjih krogih še nikakor niso odločili za kako večjo samoupravo južnega dela Tirolske. Proti temu je več utemeljenih pomislekov. Ne vd se namreč, bi li Italijani že bili zadovoljni, ako dobe samoupravo. Prav lahko bi se pripetilo, da bi potem bil južni del Tirolske prav gnjezdo iredente. V Trstu in Istri imajo Italijani pač dovolj pravic, pa vendar teže po zjedinjenju z Italijo. Ravno tako bi tudi bilo na južnem Tirolskem. Zaradi tega se pa nemški konservativci upirajo razdelitvi Tirolske. Delegaciji se suidete dne 14. septembra v Budimpešti. Cesarjih pa vsprejme do 16. septembra, ko pride od razstave iz Lvova. Mej zborovanjem delegacij bode pa letos že zborovala ogerska zbornica velikašev, da reši cerkvene predloge. Liberalna jezu. Liberalni listi se še niso potolažili, da se je katoliškemu semenišču v Tilsinu na Tirolskem priznala pravica javnosti, že je učna uprava prizuala pravico javnosti zasebni dekliški šoli šolskih sester v Prerovu. Liberalni listi se jeze iu zdibujejo, da bodemo v Avstriji vsled prijen-ljivosti učne uprave klerikalcem kmalu imeli tako črno šolstvo, kakor je v Belgiji. Poživljajo liberalno stranko, da se tako odločno upre klerikalizmu, kakor so se štajarski Nemci poslovenjenju. Seveda se bodo liberalci dvakrat premislili, predno bodo LISTEK Zvon. (Irancoski spisal Jul. Lemaftre.) (Dalje in konec). rSie že ti, velečastiti gospod?" vpraša ga njega gosp idinja. „K»j, niste šli v Pont 1' Archeveque?" Župnik prtmišlja, rekoč: »Zimudil tem pošto iz Ro>e Sel bom tja kak drugi dan . . . "Veš kaj, ne povei nikomur, da sem že prišel domof Drugi dan na to ui služil sv. maše. Ostal je zopet v svoji izli in še čebelnjaka ni šel pogledat. Toda tretji dau prišli so pouj, naj gre necega bol nika previdet s sv. zakramenti za umirajoče v vas Etos. Gospodinja >ravi, da se še ni povrnil gospod župuik. .G' spodinja se moti" — de on — „saj sem tu." — * * * Vračajoč se od bolnika sreča nekega svojih župljanov. „Hvaljen bodi Jezus Kristus, velečastiti gospod, kako se je kaj povedlo?" Gospod župuik zopet premišlja ter de: „Izborno, prijatelj moj, izborno! Od samega čistega srebra je! In kaj še le krasni njega don! Ce se ga le dotaknete s prstom, vedno doni, in kar prestati neče." „In kdaj bo zapel v naših linah?" „Kmalu, prijatelj moj, kmalu. Toda v tovarni je še mnogo opraviti ž njim, kakor se spodobi vliti se mora v&nj krstno ime, kumovo in kumice ime iu nekoliko verzov iz sv. pisma. In to veste, da ni, kar si bodi hitro." * » * Prišedši v župnišče, vpraša svojo starikavo gospodinjo: „Kaj meniš, Barba, ko bi takole prodala staro zofo, zrcalo iu stensko uro, ki so v izbi moji, ali bi dobila za to sto tolarjev?" „Še tri ne, gospod župnik; povem Vam po pravici, oprostite, vsa pohištvena oprava Vaša ni dokaj vredna." „Veš kaj, Barba — odgovori gospod župnik — od danes nadalje ne bom jel več mesa, teži me v želodcu." „Gospod župnik, kaj pa je z Vami?" —pravi gospodinja. „Zdite se mi čudni! In to je od tega dne, ko ste se napotili v Pont 1' Archeveque. Kaj se Vam je pa pripetilo?" Ni mirovala, dočim ji konečno vsega ne pove župnik. „Oh, saj se pa tudi ne čudim — odgovori gospodinja — dobrotljivost Vaša spravila Vas bo še do skrajnega pomanjkanja. Toda, brez skrbi bodite, gospod župnik, Bog bo že kako pomagal." * * * Iu v istini. Gospodinja je tolažila, kakor je mogla, radovedne ljudi, in kadarkoli je vprašal kedo po novem zvonu, odgovarjala mu je Barba: „Ko so ga devali na voz — pal je in počil in morali so ga zopet preliti". Gospod župnik se še zmenil ni za to, kaj je čenčala priprosta Barba; toda on postajal je od dne do dne nesrečnejši. Ne samo to, da je moral ljudem prikrivati pravi položaj, domneval je, da je odgovoren i za laži gospodinje svoje. Peklo ga je to ne-popisuo v srce in hkrati so izginule rudeče rožice z njega okroglih lic. * « ♦ Bože, napovedan dan slavlja župnikr setletnice in blagoslovljenje novega zve . Is Vi • Vi li te svete, ker največ sami zgube, če se razbije koalicija. Kronawetter je te dni poročal svojim volilcem in po svoji stari navadi zabavljal tudi zoper cerkev. Pokazal je pa, da je že popolnoma v ju-dovsko-liberalnem taboru. Razkladal je, zakaj da ni pristopil koaliciji in kot povod navajal Hohenwartov govor, v katerem je vodja konservativcev izražal nado, da liberalci konservativni postanejo. On je za ločitev cerkve od države. O Dunaju je trdil, da je središče reakcije v Evropi, kar so pokazali poslednji dogodki na Ogerskem. Z Dunaja so se ogerski magnatje bili nabujskali, da so se upirali civilnemu zakonu. Če bi bila reakcija na Ogerskem zmagala, bilo bi to slabo vsplivala na vso Evropo. Rajši on odloži mandat, nego bi pristopil koaliciji. Mi pa mislimo da s tem Kronawetter ničesa ne pogodi, ker ž njim bi koalicija dosti ne pridobila. Caserio je izpovedal, da ježe malo manjkalo, da se mu nameravani napad ni ponesrečil. Carnot je sedel na desni strani ulice. Čez cesto ga niso pustili vojaki. Sel je pa baš tedaj neki voz čez ulico in za tem vozom se je splazil on. Caserio je bil baje popolnoma prepričan o tem, da ga kar ljudje na mestu pobijejo. Čudno se mu dozdeva, da je še živ. Da je on vedel, da se bode stvar tako iztekla, bi ga policija ne bila prijela. Pomešal bi se mej ljudi in klical: „Živel Carnot!" kakor so klicali drugi ljudje in nobeden bi ga ne bil izpoznal. Govori se, da je Caserio tudi nekaj izpovedal o anarhistični zaroti, po katere nalogu je on deloval. Tako je upati, da dobi policija vse krivce v roke. Italijani in Francozi. Francoski delavci že dolgo sovražijo italijanske, ker delajo za nižjo plačo. Umor Carnotov je torej bil mnogim francoskim delavcem le lepa priložnost, da so napali Italijane ali pa zahtevali, da se odpuste italijanski delavci. Francoski tovarnarji odpustili so na tisoče italijanskih delavcev, ker so se bali, da sicer pride do pobojev mej italijanskimi in domačimi delavci. V nekaterih tovarnah sedaj že primanjkuje delavcev. Naravno je, da se bodo morali povišati plače. Italijani se najbrž kmalu v večjem številu ne povrnejo v Francijo, posebno dokler se ne poleže sedanja razburjenost. Hud udarec je pa ta dogodek za Italijo, ker nima dati dela ljudem, ki so se povrnili iz tujine. Crispijeva zmaga. Glavno težavo je že premagala italijanska vlada. Zbornica je z veliko večino dovolila obdačenje kuponov od državnih papirjev. Opozicija se je temu hudo upirala. Jeden opozicijonalcev je to označil za tatvino, drugi je primerjal s državnim finančnim polomom. Sodi se, da so kapitalisti sami se nekoliko premislili, ker so se jeli bati, da zgube ves denar, ki ga imajo v italijanskih vrednostnih papirjih, 4a se ne vrede državne finance. Ker bode ta davek zadel v prvi vrsti bogatine, se mu tudi ugovarjati ne da. Davki so se povišati tudi morali, ker je z znatnim štedenjem tudi velika težava. Proti anarhizmu. Španjska vlada je predložila zbornici poslancev načrt zakona o razstrelUih. Ta zakon bode pa težko imel zaželeni vspeh. Trije škofje so bili pri pravosodnemu ministru in ga opozorili na nedostatke tega zakona. Po njem se ne prepoveduje razširjanje anarhističnih idej, kar bi bilo želeti r verskem in državnem oziru. Dokler se ne prepove razširjanje anarhističnih naukov, ne bodo nobene naredbe dosti izdale. Minister je škofe prijazno vsprejel, ali vendar je rekel, da se kot minister ne more odločiti, da bi že same ideje preganjal. Najbrž ne bode dolgo, da bode vlada se kesala, če ne bode poslušala modrega sveta španj-skih škofov._ Dnevne novice. V Lju bij ani, 2. julija. (Nadzorovanje oblastev pri obrtnik zadrugah.) Najvišji upravni dvor je zavrnil pritožbo obrtne zadruge v kateri je protestovala zoper to, da bi morala po odloku okrajnega glavarstva naznanjati od-borove seje političnemu oblastvu. Najvišji upravni dvor je kot pravo spoznal, da obrtne zadruge morajo polit, oblastvu naznanjati odborove seje in da ima polit, oblast pravico k sejam pošiljati svojega zastopnika. (Slovesna intronizacija) novega zagrebškega nadškofa dr. J. P o s i 1 o v i c a vrši se dne 7. julija. Slavnosti vdeležita se tudi škof djakovski dr. J. S t r o s s m a y r in nadškof sarajevski dr. J. Stadler, ki dojdeta dne 6. julija v Zagreb. (Novi župnik in dekan za Tomaj.) Dekanijska fara Tomaj na Krasu bila je razpisana vsled vpo-kojenja velezaslužnega preč. gosp. kanonika, župnik-dekana Urbana Golmajerja, rojaka iz Breznice na Gorenjskem. Novoimenovani župnik-dekan je vele-zaslužni učeni g. Matija Sila, dosedaj župnik na Repentabru blizu Trsta, dobroznani slovenski pisatelj in govornik na prvem slovenskem katol. shodu v Ljubljani. Ad multus annos I (Nove maše) obhajali bodo gg. ljubljanski novo-mašniki letos tako-le: g. Frančišek B e r n i k , 5. avg. na Trati pri Poljanah; g. Feliks Knižek, 5. avg. pri sv. Jakobu v Ljubljani; g. Andrej Krajec, 5. avg. v Stari Cerkvi pri Kočevji; g. Janez Medved, 29. jul. v Št. Vidu pri Zatičini ; g. Anton Mezeg, 22. jul. pri Sv. Petru v Ljubljani; g. Janez Pristov, 29. jul. na Breznici; g. Janez Štrukelj, 29. jul. v St. Vidu nad Ljubljano; g. Frančišek Traven, 29. julija v Smledniku; g. Jožef Vole, 5. avg. v Olševku ; g. Jožef Vran-kar, 5. avg. v Špitaliču; g. Frančišek B1 ei w ei s, 29. julija v Naklem ; g. Anton 0 a d e ž , v praznik sv. Ane pri M. P. na Brezjah; g.Janez Dolinar, 5. avg. na Dobrovi; g Frančišek F i n ž g a r , 5. avg. na Breznici; g. Jožef J u v a n e c , 22. julija v Planini; g. Anton Oblak, 29. jul. v Horjulu. (Iz Rima) se nam poroča: 27. pretočenega meseca je napravil na Gregorijanski univerzi doktorski izpit iz modroslovja g. Mihael Opeka, gojenec v Germaniku. častitamo! (Ogenj.) Iz Hrušice pri Ljubljani se nam piše: Na sv. Petra in Pavla dan popoludne ob šesti uri je v Hrušici pri Ljubljani dvema gospodarjema jedna hiša, dva poda, dva hleva in jedna lopa po- že davno. Seljani laude-fleurški so se čudili takim pretvezam. Poredni jeziki so se oglašali! Farigoul, kovač, pravil nam je, da so ljudje videli gospoda župnika v slabi družbi blizu mesta Rose — in je se dostavljal: „Verjamite mi, denar za zvon je zapravil". In napravila se je stranka proti duhovnemu oskrbniku. Korakajoč po selu, ostala je marsikaka glava pokrita in marsikaka zbodljiva beseda udarjala je na njega ušesi. Ubozega, častitljivega moža pekla je vest. Globoko je čutil vso težo te hibe. Skusil je najbolest-nejo žal; in česar se je lotil — vse zam4n — nikjer ni našel miru. Toda oglašal se je v njega srcu glas, da je morda venderle njega dobrotnost koristila ubogi duši ciganskega dekleta in bil pričetek nje spreobrnjenja. Noč in dan videl je pred seboj oči mlade kome-dijantinje, polne b61i in solz. V tem je postajalo njegovo stanje vedno ne-znosneje, in iz te zadrege rešite ga dve sosedni američanski dami, Suzana in Beta Pecivaluvi, kateri ste tri milje od tega sela posedovali krasno letovišče in priredili gospodu župniku lepo presenečenje. Poznali ste njegovo plemenito srce, in napravili ste mu nepopisno veselje. Necega dne klečal je dolgo naš gospod župnik pod sv. razpelom, sklenil je, da si mora olajšati svoje srce in pove javno svojim župljanom, kako stoji stvar a zvonom. Bilo je v praznik sv. Petra in Pavla; gospod župnik stopi po ay. evangelju, bledši nego kedaj, na propovednico in priSne tresočim glasom: »Dragi moji, prijatelji ljubi, povedati vam hočem danes .... * * * In glej! v tem trenotju zapoje zvon, jasno, sreberno, milo doneče kakor slavSev glas. Po cerkvi zaori kakor iz jednih ust glas vernih ovčk: »Nov zvon! Nov zvon!" Ali je bil čudež? Je li velel Bog angeljem svojim, naj prinesejo nov zvon in rešijo čast svojega dobrega dušnega pastirja? Misli naj si kdo, kar mu ljubo iu drago, vse se je zgodilo tajno in ponoči in seljani v Lande Fleurie niso zvedeli dolgo, kaj jim je hotel dušni njih pastir povedati s propovednice in kako da se je plačal novi zvon. Se le ko se je novi zvon milo glasil ob pogrebu blagega duhovna, ko je prihitelo hvaležno ljudstvo od vseh stranij, zvedeli so o tem dogodku in blagrovali pokojnega odprte roke! t r{ ti gorela. Zažgali so otroci z žveplenlHni, ki so pod podom podgan in miši iskali. Kpfl ne bilo požarne brambe iz Bizavika na pombilbi bila lahko vsa vas pogorela. Jeden posestnik Ma nekaj malega zavarovan. Stariši, imejte svojHotroke bolj v varstvu in zapirajte žveplenke pred Bni! (Maša za dražbo sv. Cirila in MdK). Za moško št. jakobsko - trnovsko podružnico s^Hirrla in Metoda bo 5. julija t. 1., to je na prjpt sv. Cirila in Metoda, ob 5. uri zjutraj sveta maša v trnovski župni cerkvi pri altarji, kjer sta kipa sv. bligovestnikov. (Požari.) V noči od 24. na 25. junija nastal je v mrvi ped streho na hlevu Janezi Černeta v Štefani vasi št. 20 ogenj, ki je bil pa po sreči že v začetku zadušen, ker ga je Černe pravočasno še naznanil in z dvema sosedoma ugasnil. Zakrivil je baje ogenj hlapec, ki je v mrvi ležal in skoraj gotovo cigare kadil. Ko bi ne bil Černe oglja pravočasno zapazil, bil bi še hlapec lahko zgorel. — Dne 30. junija ob pol 6. uri zvečer treščilo je i s slamo krito hišo Antona Božnarja na Sarskem his. štev. 6 v župniji Ig in je požgalo podstrešje na tej hiši. Škode je nad 400 gld.; zavarovan je bil n» hišo za 200 gld. — Dne 22. t. m. je začelo goreti v gospodarskem poslopju Franca Ozimiča v Slovenski Bistrici. Požar je uničil več poslopij in napravil 4000 gld. škode. (Grozna nesreča) pripetila se je, kakor se nam poroča, na praznik sv. Petra in Pavla popoudne na Viženčah pri sv. Ambrožu, cerkljanske fare Domači otroci so veselo igrali in pomagali pasti živno. Pridruži se neki fante, 14 let star. Vsi gredo v hišo. Kot bi trenil zgrabi ta pritepenec za pušio, ki je visela na steni. Vsi otroci zakriče: pusti puško, je nabasana! Samo najstarše dekle ni opazila ega, ker je iskala suhih hrušek po shrambi, ter bila pri-klonjena. Predrzni fante ne odloži pušk«, pač pa pomeri in sproži. Deklice je padlo. Prestieljeno je bilo skozi ves život. Malo je še izdihnilo in v par trenutkih je bilo mrtvo. Fant je zbežal. Iščejo ga orožniki. Mrliček piše se Marija Preširen, 9 let stara, pripravljala se je na prvo sv. spoved in na i v. birmo. Bilo je tiho, pohlevno dekletce, sicer ne zelo nadarjeno, pa jako pridno. Vsak ponedeljek in ob vsakem vremenu došla je. h krščanskemt nauku, dasi je pot od sv. Ambroža v Cerklje dolja in težavna. Skoda, da ni učakala sv. zakramentov, katerih se je tako veselila. »Njena duša je Bogu dopadla, zato jo je hitel vzeti iz sveta". Od otroške igre šla je v večnost igrat z angeljčki. (Slavnost šišenskih požaruih brambovcev) se je včeraj želo slovesno izvršila. Slavnosti g) se udeležili brambovci iz Ljubljane, Kranja, Skofjeloke, Radovljice, Dovjega, Begunj, Krope, Žužemberka i. t. d. skupaj okoli 400 mož. Zj^^i 0b 9. uri je bila sv. maša, katero je daroval Č* o. Kalist; župnik frančiškanski. Med sv. mašo je bil slavnosti zelo primeren govor, katerega so navzoči poslišali z veliko pazljivostjo. Č. o. Kalist govoril je brambovcem prav na srce, za kar se mu vsi prav toplo zahvaljujejo. Po cerkvenem opravilu se je blagoslovilo novo skladišče za požarno orodje in 3 brizgilnici. Primerne govore sta imela g. predsednik ziveze kranjskih požarnih bramb g. Doberlet in g. iišenski župan. Popoldanska veselica se je vršila na Kosler-jevem vrtu. Igrali ste vojaška in domžalska godba. Igranje na dobitke je društvu prineslo lep dobiček. (Zgubila se je), dne 29. junija t. I. na južnem kolodvoru denarnica z vsebino 10 gld, in ena zapestnica. , .I..-U: ,w • v . JJ^ašla .se je) dne 29. junija t. 1, zlata broža. (Novice s ŠtajarsTfegSJ^Toroča se "nSMTT N a z a r e t u blagoslovil je 13. pr. m. preč. pater provincijal Placid F a b i a n i krasno podobo svetega Antona Pad. za stranski oltar; ob jednem bil je takrat tudi shod 3. reda sv. FrančiŠU, ki se je od vseh dosedanjih najsijajneje vršil; bilo je ljudstva nad 6 tisoč. Veselo znamenje časa je, da se 3. red po Savinjski dolini od dne do dne lolj razširja. — Inštaliran bil je dne 1. julija preč. gospod Fr. D u p e 1 n i k na župnijo sv. Frančiška v Stražah po preč. g. dekanu D o v n i k u ; isti dan bil je tudi inštaliran preč. g. Fr. S k o r j a n tc na faro Go-milsko. — Nevarno je bolan peč gosp. Matija K r t n a, župnik na Rečici. -— N a$ 1 i so v šmar-tinski župuiji za Dreto, v bližini potfružnice sv. Jošta trohnjeno človeško truplo, občno unenje je, da je neki berač, ki se je po zimi ponesrjčil. — Cesta proti Solčavi vrlo napreduje, avgusta bode odprta prometu; bode vli tudi za bicikliste, bodemo objavili, dosedaj ima lito precej grbavo. —Košnja je i ' j večina končana, le vreme delalo je mnoge ovire, sena imamo izredno veliko, cena živini je visoka, posebno ker kupci iz Nemčije dohajajo. — Noto-dovoljeni sejem dne 25. junija na Ljubnem pričel se je mej streljanjem topičev. — Pri podružnici sv. Katarine v r e č i š k i župniji priskrbeli so nove zvonove, katere izdeljuje mariborski zvonar Dencel. (Vtopljenec). Iz Adlešič 28. junija: V sredo 27. t. m. utonila je v kalu pred hišo Katarina Via-šič iz Dolenjec h. št. 3 pri Adlešičih, stara 3 leta. (Imenovanje.) Predsedništvo finančne oblasti v Trstu je imenovalo g. Štefana Hercega iz Bo-vinja višjim kontrolorjem v Kopru in g. Ljudevita Pfeiferja carinskim sprejemnikom v Vrdelji pri Trstu. (Zaključek ljudskih šol v Trstu) bode se vršil, eventuvelno se je že v nekaterih slučajih v tekočem tednu in sicer, ker se širi bolezen difteritis in šker-latinka. (Sožalnico o priliki umora francoskega predsednika Carnota), podpisano od več sto oseb slovenskih in hrvatskih rodoljubov v Trstu, vročila je v nedeljo francoskemu konsulatu deputacija sestoječa iz gg. prof. Mandiča, dr. Gregorina iu urednika Jakiea. (Koroške novice.) S Koroškega: Koroški liberalci prav radi slovesno obhajajo spomin pokojnega knezoškofa dr. Petra Fundra. S tem hočejo pa samo demonstrovati proti našemu mil. gosp. knezoškofu. Dokler je živel, se tudi za dr. Fundra niso dosti zmenili. Lani so mu odkrili v Greifenburgu spomenik in tudi letos so tam priredili neko slavnost. Ob jednem tudi zabavljajo pošteno proti mil. gosp. dr. Kahnu, ker si menda pri zadnjem bivanju v Greifenburgu ni ogledal Fundrovega spomenika. — Novi hotel Miillner v Celovcu, kojega posestnik je lani izginil, kupil je na javni dražbi stavbeni mojster Fr. Madile za 62.200 gld. — Umrli deželni poslanec Kajetan Šnableger je bil star 51 let in je v deželnem zboru koroškem zastopal 20 let trge Trbiž, Naborjet, Šmohor in Bleiberg-Rovte. („Schul\erein\) S Koroškega: Poročal sem vam že, kako se je vršila v Lipi ob Beljaku velika veselica na korist zloglasnemu nemškemu »schul-vereinu". Nemški listi naštevajo te-le „oficijelne" goste pri veselici: C kr. deželni predsednik baron Schmidt - Zabierovv s soprogo in nečakinjo; spremljala in zabavala sta ga kot »Ehrencavaliere" deželni poslanec K. Ghon in vodja prometuega vodstva državnih železnic pl. Scala. Dalje: c. kr. okr. glavar Herman z družino, in od okrajnega glavarstva še: pl. Bainer, pl. Mack iu vitez Pauz; okrajni sodnik Hirschmann, vodje Zec-he, Pliwa itd. Komentira menda ni treba. Pa nehote se spominjamo, kako se preganja in ovaja na višjem mestu slovenske kaplane, ker se drznejo, ne da bi prej prosili dovoljenja pri deželnem predsedništvu, povedati ljudem resnico in zagovarjati pravice ljudstva. Daleč smo prišli! (Trboveljska družba) dobila je dovoljenje, da sme uporabljati odslej pri izvažanju rujavega premoga v Kočevju, dva parna stroja. (Ponarejeni bankovci) z Vipavskega: Te dni, v ponedeljek 25. t. m. — je zasačila žendarmarija pri nekem živinskem trgovcu, I. Kobalu izDolenjpod Vipavo, ki je kupil vole 12. t. m. na sežanskem semnu od nekega Podgradarja (Podgrad v Istri) tri ponarejene bankovce po 50 gld., o katerih pa Kobal trdi, da jih prejel zopet od drugega korminskega živinskega trgovca v Korminu. Ponarejene bankovce enake baže lahko vsakdo spozna, ker so bolj blede barve in tudi črke so nekoliko drugačne, kakor so pravili orožniki. Zato pa varujte se živinski trgovci ter dobro poglejte bankovce, kedar jih prejmete od kakega Laha ; tudi ime dotične osebe si treba dobro zapomniti ; sicer se pride lehko po nedolžnem v preiskavo in tudi brez železnice v »berlin," kakor pravijo nekje v gorah, — ječi I O gori omenjenem trgovcu Kobalu, ki je zdaj v preiskalnem zaporu v Sežani, se sploh misli, da je nedolžen in da je bil od laškega kupca »mistifikovan", kajti Lah je zvit kot kozji rog; to nam pričata tudi tržaški in goriški magistrat, ki sta v svoji čudni liberalnosti odklonila celo ustanovo ljudskih slovenskih šol, kakor neka višja nedotakljiva .kasta", kateri naj bi Slovenci vedno služili kot »Parija" I M—ev. (Uboj.) Dne 25. jun. stepli so se povodom neke ženitnine fantje med seboj. Jaka Majdič je z nožem ranil Janeza Tihelna tako, da je takoj umrl, Jan. Tekavca pa je smrtno ranil. (Zopet ogenj.) Iz Leskovea 1. julija t. 1. V soboto 30. junija je čisto do tal pogorela neka hiša m gospodarsko poslopje na Lokah. Zažgal je otrok v oni hiši stanujoče ženske sredi popoldneva, iu ker hiša stoji bolj na samem in so bili ljudje sploh na polju pri svojem delu, so ogenj malo opazili. Zgorelo je do malega vse, stanovalci so'rešili g°olo življenje, še nekaj denarja ostalo je v ognju. Gospodar teh poslopij je menda zavarovan. — V Leskovcu razširila se je nekaka vročinska bolezen, 47 bolnikov so pred kratkim našteli; artilerija, ki pride dne 2. julija semkaj streljat, se ne upa pri nas nastaniti. (Modras.) Iz Dravske doline: Na god sv. Janeza Nepomuka, ko so se romarji vračali od podružnice sv. Janeza v Marubergu, pičil je modras neko deklino na potu domu v 7uhred. Zavpila je, pa naglo se je strup širil, da je v kratkem preminula. (Pobalinstvo.) Poroča se nam: Včeraj ob polu 3. v jutro priteplo se je kacih 10 odraslih fantaliuov z »Gmajne" i. dr., podžagalo na Kolezijski cesti v Trnovskem predmestju ondi stoječi »mlaj", da se je podrl, vzelo mu zatem z vrha privezano zastavo ter pobegnilo, ne da bi jih bila videla ali — motila pri tem junaškem činu — policijska straža. Izvestno ti zlikovci ne uidejo zasluženi kazni. (V vodo je padla) in utonila dne 24. junija vsled božjasti 45letna Katarina Naglič iz Zg. Bele. (Najdeno mrtvo truplo.) Blizu Toniesove opekarne pri Kosezih najdeno je bilo truplo okoli 60 let starega moža, ki je bil srednje velikosti in bradat. Znan je bil v tamošnji okolici strehar, ki je z opeko krite strehe popravljal. Dobilo se pri njem ni nič denarjev, pa nekaj žebljičkov in tri prazne mošnjičke. Obleko je imel zelo skrpauo in obutal strgano. Da bi bil kaj ranjen, ni bilo zapaziti. (V okrajni cestni zastop za radoljiški okraj) je bil za načelnika izvoljen župan radoliški Aleks. Bo bi e k, za namestnika pa g. Andrej Jurgelc, župan mošenjski. (Strela.) Due 26. m. m. je ob treh popoludne udarila strela v gospodarsko poslopje Matije Koržeta v Cirkovcih na Štajarskem, ki je popolnoma pogorelo. (Pretep). Danes ponoči udaril je v Hilšerjevih ulicah korporal c. kr. pešpolka št. 27, nekega civilista z bajonetom po glavi in ga težko ranil, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Povod je bil poprejšnji prepir v gostilni. Telegrami. Dogodki na Franooskem. Pariz, 1. julija. Včeraj dopoludne so prinesli v Elisee veneo, katerega je dal položiti cesar Franc Josip na krsto Carnotovo. Trakovi imajo cesarsko barvo in napis: „Au president Carnot — Fran mikih mark 100.........61 „ 42 V Dn6 30. junija. Ogerska zlata renta 4% 121 gld — Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 95 , 05 4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . 146 . 25 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 157 , 75 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197 . 50 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 98 „ 50 4% kranjsko deželno posojilo.....97 „ 60 Kreditne srečke, 100 gld......196 , St. Gen6is srečke. 40 gld.......70 , srečke dunajske parobrodne družbe . — gld. - kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . — m kr. 22 , 25 s Salmove srečke, 40 gid..... 73 ■ » n VValdsteinove srečke, 20 gld. . . . 50 . — ■ n Ljubljanske srečke...... 24 . 30 • n Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. 156 . 50 • n Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v 3100 • • » Akcije južne železnice, 200 gld sr. 105 . 75 • Papirnih rubeljev 100 , , , 134 „ 50 - aw Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. Kalantna izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C U KHollzeilfl it. 10 Dunaj, Nariahilferstrassa 74 B. 66 Pojasnila 'S3X v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti IV naloženih glavnic. "VB