PRIMORSKI DNEVNIK ^na plačana v Kotovim L Postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXffl. Št. 38 (6622) TRST, sreda, 15. februarja 1967 ZAKLJUČENA RAZPRAVA O KRIZI V SENATU Večina izglasovala zaupnico vladi vendar ne povsem soglasno Danes se prične razprava v poslanski zbornici - Zapleten položaj zaradi stališča petih senatorjev PSU - Danes zasedanje izvršnega odbora združenih socialistov - CGIL o petletnem načrtu Rim, i4. V senatu je vlada prejela zaupnico s 156 glaso- .Proti 114 na osnovi kratke resolucije, ki sta jo predložila na- 1 L J5gfca večinskih skupin. Odobritev zaupnice je bila povsem pričakovana, nihče pa ni pričakoval, da bo prišlo do izjav sektorjev Vittorellija in Viglianesija, ki sta izjavila, da glasuje-‘jj^nio zaradi strankarske discipline. 5l(Tu Se ost;rej.ših posledic pa je pri-Oj y senatorski socialistični skupi-,J lz katere vodstva je z različni-°*?razložitvami izstopilo pet se-n-^rjev. To so senatorji Banfi, Bo-j.c*!ja, Arnaudi, Battino Vittorelli st„.,!8tianesi. Na tej osnovi je od- stopil slr.r_"‘ tudi predsednik neUpine PSU Lami Starnuti, češ da . Uživa več podpore večine sena-lev stranke. Nato se je sestala senatorske senatorjev PSU, ki je raz-to»Sala. dolgo ' Dr„ uuigo časa in poročila ZelVlv°’ da ie t>da razprava cesto 0 .burna. Izdali so samo kratko Sp v katerem pravijo, da so BjLeJeli na znanje odstop omenje-Urm Senutorjev in da bodo o tem jUovno razpravljali v četrtek in veO° zasedanju izvršnega odbo-se sestane žc jutri do- T a* ,j0 a dogodek odraža izredno zme-d®'sti v*ada v vidnih krogih, in prišlo zaradi glasovanja o ureditvi položaja uslužbencev zavarovalnih ustanov. Vsi pa se strinjajo, da je na dnevnem redu pereče vprašanje Federconsorzi, o katerem je menda vrhovih prišlo do nekega kom- IgT1! zmedo v odnosih med demo-hrj :.ara in socialisti, povrh pa naj- Pravo zmešnjavo, do katere je v socia-se vsi stri- |?il°.v notranjih odnosih hi=jcru stranki. V bistvu si vzJ!0.’. nima nobenega smisla po-»„:°Clti vladno krizo v zvezi z gla- s°vanjei m o zaupnici, do katere je >ll||iiiiiiiiiiiii,,,ii,iiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiil|ii m DANES 'f-i co e.l)at je sicer izglasoval zaupni-*(iai - vendar s tem položaj še m razčiščen in je morda še Pet hali Preden. Pet socialističnih °zjev (in to od levice ’do skraj- je sicer glasovalo za „tr*c°, vendar samo zaradi strin!1 discipline«, ker se ne ja a»jn z utemeljitvijo. V ozadju res'?_rej ponovno Federconsorzi in Ve demokratizacija te ustano demokratizacija je bila do sedaj pravi de-janski «fevd», ali bolje eJ1’.skupine v KD. Zato vsi pri-jelj Jejo, kakšno stali:če bodo spre- «ani s°cialisti Ha današnjem zaseje (J- lzvršnega odbora, medtem ko trs'vi?raj vladala v vladnih krogih nja zmešnjava, ki odraca iztJ®8 nasprotja, ki priliajajo do ^r°Kra žara<1' izvajanja vladnega se piše, da se je končalo kta lr-ic», ki sta ga ob zaključku lij, .nekako sprejela Moro in Nen-ttevii da so prida na dnevni red tHaij .8 vprašanja, glede katerih so Dov fa socialistov in demokristja-Ikitl - kaj oddaljena. Sedaj mora tad‘vez nekaj dni na dnevni red izjavo niso zadovoljili It tiaaPma laburističnih poslancev Ameriška letala bombardirala obljudene kraje v Vietnamu Izjave kanadskega zunanjega ministra ■ Komentar agencije Tass Pred ameriško poslaništvo at- — VVilson in Brown sta ?tvn!'lvaia sinoči v Bonn ‘iŽigf® 0 vstopu Anglije v skupno !cC;!<'tski tisk poroča, da je Mao-N>ih».7<,va skupina začela iskati No®n>mis s silami, ki se ji upi-'tjsiLfPmiarja tudi, da gre na Ki-«ti, ,m ja <i0 Pomočjo fanatične mladine fjvi Vsak odpor proti Maocctun- - - - — • " " ,K avanturistični kliki«, ie sporočil, da Radio bili v 'i' spuroeu, ua Ust,, ai*nali spopadi. V Pekingu V1(W.ta0ovili nov nosehf h°hstvanovR* nov poseben odbor za PfeaSp'). kulturne revolucije pod MV , Ps y0m Maocetungove žene. ?lavnj£a,Ji bodo danes volitve pred. 1,1 v sedemnajstih državah - 1 ‘‘t,u zveznih ozemljih. Kon- zve; rOlih,' stranka je gotova ponovne ^ od-, I re'l petimi leti je prejela haw‘ Poslanskih mest. tuji- oodo parlamentarne volit-i ” M,!. ,la Nizozemskem. V seda-JabdrjPPttUci je 50 katoličanov, 43 S°; topir« v znameniti dunajski Operi., Predstava je bila izrecno v čast maršalu Titu, ki ga je v častno ložo spremil avstrijski predsednik Jo- |i nas z ženo. V gledališču so bili poleg kanclerja Klausa, podkanclerja Bocka in drugih članov vlade, tudi kardinal Koenig, dunajski nadškof,, ter številne druge avstrijske ugledne osebnosti. se bo verjetno zgodilo sedaj v. drža-1 prn K faS^ napadaino-van Kajastan in Orisa zaradi ver- sti, za napredek, ki ga je doseglo jetne zmage desničarskih strank. po vojni in posebno priznanje ti- Danes volitve na Holandskem HAAG, 14. — Jutri bo 7 milijonov 500 tisoč nizozemskih volivcev šlo na volitve, da izvoli 150 članov po--slanske zbornice 34 strank ali po-’ litičnih list je predložilo 245 kandidatov. Poslanska zbornica je bila razpuščena, ko je vlada, kateri je predsedoval Joseph Cals, ostala v manjšini, ker je Calsa zapustil velik del poslancev njegove stranke pri gla- 1 ‘ ' "17. sovanju o proračunu za leto 196',. ( V sedanji poslanski zbornici so po-', slanska mesta takole razdeljena: katoličani 50, laburisti 43, liberalci' 16, kalvinisti 13, zgodovinski krist-! jani (zmerni kalvinisti) 13, komunisti 4, reformirana politična stran-1 ka 3, skrajno levičarska socialistična stranka 4, kmetje 3, reformirano združenje t it llllflllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllll||||||||llll)llllllllllllllllllllllllllllllllllllll,llllll,lllll^lllll,llllll,llll,lll,|,,|llllll,||,l,|lll,,|lll||||||||lllllll||||l||||||)|il|l||||lll||||ll|ll|| , UKINJENA RLOKADA SOVJETSKEGA POSLANIŠTVA : vi «samo gesta Severnega Vietnama, ki ne bi nič stala te vlade, kar se tiče varnosti, lahko premaknila dogodke, M bi pripeljali do miru«. Skupina 23 konservativnih poslancev pa je predložila resolucijo, ki obtožuje Kosigina, da je skušal ločiti Veliko Britanijo od drugih držav atlantskega zavezništva med svojim govorom, ki ga je imel v četrtek v britanskem parlamentu. Resolucija tudi pravi, da Kisigin ni med svojim obiskom nikoli javno sprožil ((konstruktivnih predlogov« za konec vietnamske vojne. Volitve v Indiji NOVI DELHI, 14. - Od jutri dalje bo 250 milijonov indijskih volivcev (moških in žensk, starejših od 18 let) odšlo na volitve, da izvolijo svoje predstavnike v 17 državah in desetih zveznih ozemljih, ki sestavljajo indiksko zvezo. Med 2334 kandidati bodo morali izvoliti 520 poslancev za zvezni parlament in med 16.215 kandidati bodo izvolili 3563 poslancev v zakonodajnih skupščinah posameznih držav. Volitve ne bodo isti dan v vseh okrajih in se bodo končale šele v torek prihodnjega tedna. Prvi podatki bodo prispeli v Novi Delki v torek, 22. februarja zvečer, popolni izidi iz 260 tisoč volilnih sedezav pa bodo lahko zbrani v petek, 24. Na Kitajskem se zaostruje borba med posameznimi skupinami V številnih pokrajinah odločen odpor delavstva proti rdečim gardistom MOSKVA, 14. — Moskovske «Izve-stija« pišejo nocoj, da se borba med skupinami na Kitajskem vsak dan zaostruje in da se sedaj Maocetun-gova skupina bori, da vsili partiji svojo avanturistično in protisovjetsko linijo. List govori o kršitvi zakonitosti, terorju, anarhiji in neredu po vsej Kitajski in izraža zadovoljstvo, ker se delavski razred upira in da mu včasih uspe poraziti rdeče gardiste. Izvoljeni organi, ki so izvajali oblast na podlagi ustave, so bili razpuščeni, in danes je dejanska oblast v rokah organizma, ki ni ustaven, to je odbora za kulturno revolucijo, ki ga vodita čen Po Ta in Maocetungova žena, ki ni bila nikoli izvoljena. Poleg tega kaže podreditev policije vojski v Pekingu, da se ustvarja vojaška diktatura. List pravi, da izvaja Maocetungova skupina novo taktiko: išče kompromise s tistimi silami, ki se ji upirajo. V zvezi z odločitvijo kitajskih voditeljev, da ukinejo blokado sovjetskega veleposlaništva v Pekingu, poudarjajo «Izvestija», da je to rezultat odločnega stališča sovjetske vlade in poguma, ki so ga pokazali funkcionarji diplomatskega pred- februarja. . „ . Narodna kongresna stranka, ki je I stavništva na Kitajskem. Vendar pa se protisovjetska gonja ni končala. Mongoliji. Radio je pripomnil, da Histerizem proti Sovjetski zvezi je! zadevajo Maocetungovi pristaši na še vedno med temeljnimi elementi nekaterih področjih na odločen od- politike Maocetungove skupine. Glasilo sovjetskega ministrstva za kulturo «Sovjetskaja kultura« piše, da je kitajska kulturna revolucija slabša kakor državljanska vojna. Gre za val nespontane blaznosti, ki pa so jo že prej skrbno proučili in začeli izvajati z namenom, da z dejanji fanatični! mladih ljudi strejo vsak odpor proti Maocetungovi a-vanturistični kliki. Organizatorji te pi litike se ne ozirajo na ogromno škodo, ki jo to prinaša kitajskemu ljudstvu, ker jim je glavno, da dosežejo svoje egoistične smotre. List piše zatem o šolski reformi, ki so jo začeli izvajati, in pravi, da nameravajo z dolgoročnim načr. tom pripraviti ((nevedne in dogmar tične« mlade ljudi. List zaključuje: »Psihoza namerno načrtovane množice je grozotna farsa, v kateri je kitajskemu ljudstvu dodeljena nezavidljiva vloga slepega orožja v rokah politikantov, ki so brez predsodkov. Toda težko je verjeti, da se bo veliko kitajsko ljudstvo dolgo časa zadovoljilo s to vlogo.« Moskovski radio Je poročal o spopadih med Maocetungovimi pristaši in nasprotniki v pokrajinah Honan, Hopeh, Kvantung, Heilungh-kiang ter v Tibetu in v Notranji por Bolgarska tiskovna agencija po-l roča, da je neka kontrarevolucionarna organizacija poslala svoje a-gente v Sinkjang ter je začela gverilsko gibanje na področju Paoting kakih sto kilometrov od Tientsi-: na Gre za organizacijo, ki so jo ' pred meseci ustanovili v Pekingu rdeči gardisti in ki so jo pozneje razglasili za kontrarevolucionarno1 ter jo obtožujejo, da podpira politiko predsednika republike in tajnika stranke. V Pekingu se Je zvedelo, da so ustanovili nov poseben odbor, ki., 1 ima nalogo voditi kulturno revolu-j cijo in ki mu predseduje Maoce-i tungova žena. Njegov visoki svetovalec pa je predsednik vlade Cuen-laj I I s.! Dopisnik češkoslovaške agencije | CTK piše, da so rdeči gardisti in i ((uporniški revolucionarji«, ki so skušali prevzeti oblast v Tibetu, na- j leteli na močan odpor partijskih in krajevnih voditeljev Agencija dodaja, da je 6. februarja vkorakala ! v Laso 155. divizija pod poveljstvom prvega tajnika centralnega komiteja za avtonomno ozemlje Tibet ter Je izgnala rdeče gardiste iz | javnih uradov. Vreme včeraj: najvišja temperatura 5.1, najnižja —1.2, ob 19. uri 2.8 stopinje; zračni tlak 1027,9 narašča, vlaga 35 odst., veter 16 km na uro s sunki do 35 km, severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7.4 stopinje. ■■ mi as dnevni Danes, SREDA, 15. februarja Jordan Sonce vzide ob 7.08 in zatone o® 17.30. Dolžina dneva 10.22. Luna vzide ob 9.36 m zatone ob 23.43. Jutri, ČETRTEK, 16. februarja Danilo PO VČERAJŠNJI PRISEGI NA PREFEKTURI Danes uradna predaja poslov med prejšnjim in novim županom Zvečer prvi sestanek novega občinskega odbora za razdelitev odbornistev - V kratkem bo sklicana prva seja novega sveta Sinoči ob 18. uri je župan inž. Spaccini prisegel na prefekturi pred prefektom dr. Cappellinijem. Priči pri prisegi sta bila načelnik kabineta podprefekt dr. Melaro in pod-prefekt dr. Miceli. Formalnost o prisegi je bila zelo kratka in je trajala le nekaj minut. S prisego inž. Spaccini prevzema dejansko županske posle v Trstu. Danes opoldne pa bo v županovem uradu na magistratu uradna predaja poslov med prejšnjim županom dr. Franzilom in sedanjim županom inž. Spaccinijem. Predaji županovih poslov bodo prisostvovali bivši in novi člani občinskega odbora, načelniki svetovalskih skupin in nekateri občinski funkcionarji. Drevi ob 18.30 pa se bo prvič sestal novi občinski odbor. Župan bo podelil odbomištva posameznim odbornikom, s čimer se bo začelo redno delovanje občinskega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki KD in PSU. Spričo tega je pričakovati, da bo župan inž. Spaccini v kratkem sklical sejo občinskega sveta, saj je na dnevnem redu mnogo upravnih vprašanj, ki jih mora občinski svet obravnavati. V Sežani so se sestali predstavniki KPI in ZKS Deželni odbor KPI sporoča, da se je v okviru prijateljskih odnosov včeraj v Sežani sestala delegacija deželnega odbora KPI, ki so jo sestavljali Bacicchi, Colli, Bara-cetti, Šema in Zorzenon z delegacijo centralnega komiteja Zveze komunistov ŠR Slovenije. Med obširno in odkrito razpravo sta delegaciji proučili aktualna vprašanja mednarodnega delavskega in komunističnega gibanja ter vprašanja, ki zanimajo obe komunistični stranki I Sestanek sekcije «Pittoni» združenih PSI in PSDI Tiskovni urad združenih PSI in PSDI sporoča, da se je sinoči v Ul. Mazzini št. 32 sestala sekcija «V. Pittonii) tržaške federacije zdru-: Ženih PSI in PSDI. Na vabilo so se skupščine udeležili člani združene stranke, ki ftmrip na področju sekcije. Tako so obširno razpravlja- li o sedanjem političnem položaju ter o ukrepih, ki jih je treba uresničiti, da bo združitev vedno bolj trdna in učinkovita. Med drugimi je spregovoril prof. Apih, podtajnik in pokrajinski svetovalec, ki je govoril o političnih pobudah stranke glede vprašanj državljanov slovenskega jezika. Rekel je: »Kritizirali so naše vzdržan je pri glasovanju o komunističnem predlogu o uporabi slovenščine v pokrajinskem svetu ter so hoteli videti v tem protislovje med tem ravnanjem in ugodnim glasom, ki ga je dala naša stranka v deželnem svetu podobni resoluciji. Pri tem pa pozabljajo na različni ravni, na katerih delujeta dežela in pokrajina: prva ima č.esto zakonodajno moč in v deželnem svetu ima glasovanje o načelnih vprašanjih polno politično veljavo. Na pokrajini pa ostanejo načelna vprašanja kot taka in je glasovanje zanje čisto platonično. Nasprotno, rezko nasprotovanje med socialisti ‘ in demokristjani bi lahko na pokrajini povzročilo kakšno zapreko dejavnosti večine, ki se je obvezala, da bo rešila razna važna vprašanja državljanov slovenskega jezika s programom, katerega pozitivnost so tajili samo Slovenci, pristaši Komunistične partije.« DANES SEJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Danes ob 20. uri se pod predsedstvom župana Milla sestane miljski občinski svet. Na dnevnem redu je poleg nekaterih točk upravnega značaja tudi zamenjava demokri-stjanskega svetovalca Felluge, ki po zakonu ne more biti občinski svetovalec, ker ima mesto tajnika šolskega patronata, z demokristjanom Piovesanom. IZŠEL JE V OSKRBI USTANOVE ZA PREROD KMETIJSTVA Katalog za letošnjo mednarodno razstavo cvetlic, sadja in povrtnin V okviru razstave bo 70 natečajev, razdeljenih v 18 sekcij - Tuji gostje na ogledu razstavišča na velesejmu Včeraj je prispel v naše mesto predsednik Italijanskega profesionalnega združenja vrtnarjev Amal-do Mati, ki se je sestal z ravnateljem Razstave cvetlic, povrtnin in sadja, prof. Brunom Nattijem ter se zanimal za razstavne prostore tako za gojitveni kot za operativni sektor. Razstavišče na Montebellu sta si včeraj ogledala tudi ravnatelj vrtov v Bocnu Ermenegildo Spa-gnolli in predsednik vrtnarjev dežele Tridentinska - Gornje Poadižje Schullian. Oba sta se hotela osebno seznaniti s pogoji in s prostorom, ki je bil rezerviran za njuni združenji, da bi lahko bolje izbrala rastline in gradivo za tržaško razstavo. Medtem je pravkar prišel iz tiska v tisočih izvodih program XII. mednarodne razstave cvetja, sadja in povrtnin, ki bo v našem mestu — kot smo že pisali — od 22. aprila do 7. maja letos. Program je bil »vviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii DELO DEŽELNIH KOMISIJ Prva komisija je odobrila obračuna za leti 1964 in 1965 V drugi komisiji se je nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o ustanovi za razvoj kmetijstva - Danes se bo komisija zopet sestala Na včerajšnji seji je prva razširjena komisija deželnega sveta pod predsedstvom svetovalca Cociannija odobrila zakonska osnutka o dežel, nih obračunih za leti 1964 in 1965. Preden so glasovali ,je deželni odbornik za finance Tripani odgovoril diskutantom. Zahvalil se je tistim svetovalcem, ki so ugodno ocenili takojšnjo pripravo obeh dokumentov, ter rekel, da je bila debata konstruktivna. Zatem je dejal, da bo prihodnjo jesen hkrati predložili deželnemu svetu obračun za leto 1966 in proračun za leto 1968. Na ta način bodo povezali oba dokumenta nele časovno, marveč tudi organsko politično in gospodarsko. Potem ne bo več dvomov o političnem pomenu razprave o obraču-nih. Kar se tiče nadzorstva o dejavnosti dčž&lhe uprave, je odbornik Tn- iiinini NEPREDVIDEN RAZVOJ AFERE Z UKRADENIMI SLIKAMI Karabinjerji iščejo sliko vredno pol milijarde lir? Slika naj bi bila ukradena v Jugoslaviji - Preiskava je v teku ik- Kot se je predvidevalo, so imele karabinjerske preiskave, v zvezi z afero o tatvinah in prekupčevanju z umetninami in starinami, nepričakovan razvoj. Poročali smo o odkritju štirih zlikovcev, ki so v Jugoslaviji kradli starinske predmete velike vrednosti in jih preprodajali ■ v Trstu in tudi omenili, da se je taka zvrst ((trgovine« vlekla že celo desetletje. Zdaj pa je prišlo na dan, da pripadniki preiskovalnega oddelka karabinjerjev, že nekaj dni ! stikajo in iščejo, baje v Jugoslaviji ; ukradeno sliko, ki je na mednarodnem tržišču z umetninami oce-' njena na pol milijarde lir. Kot pa je pač razumljivo, preiskovalni organi vodijo preiskavo v strogi tajnosti, zato se še ne ve, \ ali sliko iščejo v Trstu, ali kje drugje. Ve se samo, da je preiskava v teku. Vendar ni bilo mogoče ■ izvedeti, ali je v to izredno »kupčijo« vmešana že zasačena četveri- 1 ca tatičev in prekupčevalcev, kar ' pa je zelo malo verjetno. Bolj ver-Sjetna je domneva, da so pri tej :'zadevi vmešani taki ljudje, ki se na take stvari zelo dobro spoznajo na tej progi. Nadomestna avtobusna služba bo delovala na odseku proge, ki gre od Rojana do Korza Italia pri Banca di Napoli. Avtobusi bodo vozili od 9. ure do 21. ure, in sicer vsakih 15 minut. Tatovi na delu Na komisariatu Starega mesta je predvčerajšnjim 27-letni uradnik Francesco Giorgini iz Ul. Cadoma 23 prijavil, da so neznanci v noči med sredo in četrtkom s silo odprli vrata njegovega avta TS 82996, ki ga je pustil v bližini doma ter ukradli gramofon «philips» in 80 plošč lahke glasbe. Ukradeno bla-je bilo vredno 120.000 lir. V te- pani dal nadaljnja pojasnila o ostankih in poudaril njihovo važnost. V zvezi s tem je dal tudi nekaj podatkov o upravni dejavnosti v lanskem letu. Ce so bili dosežej ni določeni prihranki, je to le hvale vredno. Seveda bo treba tudi doseči čimprejšnjo uporabo postavk izdatkov. Toda z zakonom o knjigovodstvu, ki ga bo dežela pripravila, ne bodo rešena še vsa vprašanja. Zatem je omenil tudi potrebo nadzorstva zakonodajne oblasti nad izvršilno. Dr. Tripani je dejal, da ne bi bilo mogoče predložiti proračunov pred izdajo izvršilnih norm, saj bi bilo to nestvarno. Zatem je dal še nekatera pojasnila na razna vprašanja ter poudaril, da so uvedli nekatere novosti v računovodstvo na podlagi: zakonov o proračunih. Na kyP^ svojega govora je odbornik rekel, da se bodo svetovalci lahko izrekli o učinkovitosti deželnih zakonov na daljšo dobo, to je ko se bodo ti zakoni v celoti uveljavili. Ce bodo zakoni in programi pomanjkljivi, jih bo mogoče še vedno popraviti. Po odgovoru odbornika so dali na glasovanju obračun za leto 1964. Odobrili so ga z večino glasov, pri čemer so se liberalci in komunisti vzdržali, misovci pa glasovali proti. Pred glasovanjem so dali glasovalne izjave svetovalci Bacicchi, Moro in Morpurgo. Zatem so glasovali o obračunu za leto 1965, ki so ga odobrili z večino glasov, medtem ko so glasovali proti komunisti, liberalci in misovci. Pod predsedstvom svetovalca An-gelija in ob navzočnosti deželnega odbornika za kmetijstvo Comellija se je sestala včeraj tudi druga stalna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, ki je nadaljevala razpravo o posameznih členih zakonskega osnutka o ustanovi za razvoj kmetijstva. Odobrili so 6 členov z nekaterimi popravki do vštevši 24. V razpravo so posegli poleg odbornika Comellija in poročevalca Angelija svetovalci, Bet-toli, Boschi, Coghetto, Del Gobbo, Devetag, Mizzau, Moschioni, Šema, Trauner in Virgolini. Danes bo komisija nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku. Kovač se je opekel z varilnim plamenom Včeraj popoldne so na dermatološki oddelek bolnišnice s prognozo o-krevanja v 10 dneh sprejeli 42-let-nega kovača Melchiorra Dreossija iz Ul. Trento 6, ki je imel opekline prve in druge stopnje po obrazu in desni roki. Ponesrečenec je povedal, da je malo prej na krovu ladje »Viminale«, zasidrane v novem pristanišču, nekaj popravljal in pri tem rabil varilno napravo, iz kate-se je sprožil plamen in ga ope- razposlan v Italiji in v inozemstvu vsem tistim, ki veljajo za potencialne razstavljavce in ki se zanimajo za tržaško prireditev. Dejansko je obsežen razstavni prostor, kjer bo letos poleg cvetlične razstave prvič tudi razstava sadja in povrtnin, že v celoti oddan. To je za začetek vsekakor pomemben uspeh, ki dokazuje kolikšno zanimanje vlada v Italiji in v inozemstvu za to razstavi). Program, ki ga je oskrbela Ustanova za prerod kmetijstva, ki je organizatorica razstave, sta pripravila arhitekta Celli in Tognon, ki sta zlatim ovojnicam dodala blesteč oranžni kartonček, ki zajema več previtih strani. Enotno barvo poživlja tu in tam cvet orhideje, ki je že postal simbol tržaške manifestacije, stilizirana čaša pa je za to priložnost postala barvni madež, ki služi za poživitev celotnega programa. Na notranjih straneh je po kratkem panoramskem zapisku o mestu, natisnjen pravilnik razstave, ki neposredno zanima razstavljavce in udeležence raznih natečajev. Tlorisu razstavnega prostora z oznako posameznih paviljonov na ločene sektorje in stojnice, sledi program natečajev, ki že sam po sebi daje nazorno sliko o važnosti te XII. razstave, ki zajema vedno večji krog Javnosti, razstavljavcev in trgovskih operaterjev. Nad 70 natečajev je razdeljenih na 18 sekcij. Prva sekcija je posvečena estetiki, naslednje pa novostim, cvetočim orhidejam, okrasnim rastlinam, pelargonijam, cvetočim rastlinam gojenim v lončkih, drevju in grmovju s trajnim listjem, iglavcem, rožnim grmom v cvetju, vodnim rastlinam na splošno, rezanemu cvetju, travnatim preprogam, povrtninam, sadju in agrumom. Sledijo potem sekcije za industrijo in trgovino, za založništvo in posebne natečaje. Zanimiv je zlasti zadnji del natečajev, ki je povsem nov in ki daje že sedaj podobo tistega dela razstave, ki bo posvečena sadju in povrtninam. V oddelku za povrtnine bodo na primer poleg povrtnin, ki rastejo normalno pri sončni svetlobi, razstavljene tudi povrtnine, ki jih gojijo pod steklom ali pa ki so shranjene ali globoko zamrznjene v njihovih izvirnih konfekcijah. Globoko zmrznjeni primerki se namreč vedno bolj uveljavljajo kot že ustaljen proizvod z najširšimi perspektivami za razvoj na tržišču. V industrijski in trgovski sekciji pa bodo poleg proižvbddv za opremo vrtov razstavljeni letos tudi izdelki za sadjarstvo in povrtninarstvo ter za gojišča in razne tehnične naprave kot so tople grede, motorji, namakalne naprave, naprave za razkuževanje in celo najmodernejši «kontajnerji», ki naj bi povzročili pravo revolucijo v prevozih. V založniški sekciji, v kateri so bili v prejšnjih letih razstavljeni samo cvetlični katalogi, bodo tokrat razstavljeni tudi katalogi za sadjarstvo in povrtninarstvo in absolutne novosti, knjige, ki so bile objavljene v letih med 1963 in 1966 na področju sadjarstva in povrtninarstva. Program na ta način zelo pregled, no predstavlja to tržaško mednarodno razstavo, ki je postala živa dejansko že dva meseca pred svojo otvoritvijo ne samo v načrtih temveč tudi v dejanskih pripravah vrtnarjev in sadjarjev, ki pripravljajo v svojih gojiščih primerke, da bodo prav v času razstave dosegli svojo največjo lepoto in tržno vrednost. re se je sprožil plamen m kel’ pt> obrazu in roki.1 iiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiil umi iiiiiiiMmiliiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiivililii n ilIliliitMiiin iiilun JUGOSLOVANSKI AVTOMOBILIST PRED TRŽAŠKIM SODIŠČEM Kožen so mu spremenili v pogojno todo v Itoliji ne bo smel voziti Zakrivil je smrtno nesrečo z avtomobilom v UL Fla-via in je bil od 25. oktobra lani v zaporu go . ku je preiskava. .............. Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Parigi, obramba Roncelli) se je moral zagovarjati včeraj 21-letni jugoslovanski državljan Franc Kotnik, rojen v Ljubljani, toda stanujoč v Kopru. Kotnika so obtožili, da je 25. ok-tobra lani zvečer okoli 20. ure povozil do smrti tedaj 56-letnega Ago-stina Porceluzzija iz Ul. Gravisi 2/3. Takoj po nesreči so Kotnika aretirali. Kazenska obravnava proti domnevnemu povzročitelju nesreče, se je vršila po hitrem postopku že 7. novembra. Tedaj so kazenski sodniki spoznali mladeniča za krivega ter so ga obsodili na 1 leto nap . _ _ čene «kupce», ki se zanimajo za [slike take vrednosti. , Od nekod se je zvedelo, da je pred približno dvajsetimi leti bila . v Poreču slika beneškega slikarja - Vivarinija iz 15. stoletja, ki naj bi I' bila vredna približno pol milijarde i1 sedanjih lir. Ta umetnina je izgi-I' nila, kot sta v tisti dobi izginili gj tudi dve Carpacciovi sliki iz istega m stoletja v Kopru in Piranu. Oba ji; Carpaccia sta danes na svojih me-fi stih in so ju leta 1946 tudi restavri-I, rali. Splošno mnenje je, da je Vi-l|i varinijeva slika spravljena v kakem Ij muzeju, ali kakšnem skladišču. Ob. I; staja pa možnost, da je sliko kdo i® ukradel in morda zamenjal origi-(Ifl nal s kopijo, da ne bi kdo tatvine | opazil. Seveda so to samo domneve, ker lijse ne ve ničesar točnega. Gotovo pii: je le, da je karabinjerska preiska-i i , va v teku. I|-------------------------- 1 j . 1 •l >4 -* ! i: I \> 1 J j >1 < Obvestilo Acetata imetnikom abonmajskih izkaznic 11 . Acegat sporoča, da bodo zaradi j ukinitve prog 1, 5, 14, 16, 18 in 24 ? podaljšali mesečne abonmajske iz-* kaznice za te proge od 28. februar-? ja do 31. marca. Imetnikom trime-“ sečnih izkaznic na teh progah bodo J ob njihovi obnovitvi za enako raz-J dobje odšteli tretjino vsote trime-J sečnega abonmaja. Imetnikom eno-i letnih izkaznic na omenjenih pro-’* gah bodo odbili pri obnovitvi izkaz-j nic eno dvanajstino vsote. I I Z jutrišnjim dnem bodo nadome-M stili trolejbusno progo št. 5, ki že • | skoraj mesec dni ne deluje, delno “l| z avtobusi. To bodo storili, da ubla-f- žijo težkoče, na katere so v tem I času naleteli meščani, ki se vozijo PRI OBNAVLJANJU CERKVENEGA TLAKA V DOLINI Pod tlakom cerkve sv. Urha so odkrili kar 116 okostnjakov Okostnjaki so iz prvih let osemnajstega stoletja - V župnijskih arhivih so morda hranjena imena vsaj nekaterih takrat pokopanih ljudi Kakor smo včeraj na kratko poročali, so v ponedeljek dopoldne prišli v Dolini pri obnavljanju cer. kvenega tlaka do zelo zanimivega odkritja. Odkrili so namreč 116 okostnjakov v sedmih jamah. Vest se je naglo razširila po Dolini in okoliških vaseh in presenetila tudi Dolinčane, saj si niso mislili, da :e v farni cerkvi sv. Urha pod tla-com toliko trupel. Za grobnico pri oltarju, nad katero Je bila velika skrila z napisom «Hodie mihi — cras tibi« in letnico 1739 ter podobo keliha, so sicer vedeli, da so v njej verjetno pokopani duhovniki. Prav tako so domnevali, da je pod drugo skrilo ob zidu na levi strani z napisom Ze-rlav in letnico 1739 grobnica omenjene družine. Nihče pa ni vedel, in ni niti pomislil, kaj naj bi bilo pod drugimi petimi večjimi kamnitimi skrilami. Dosedanji tlak v cerkvi je bil namreč sestavljen iz skril domačega kamna, med temi pa Je bilo, poleg omenjenih dveh, še pet večjih skril. Ker Je bil tlak v cerkvi v slabem stanju in je bila vlaga ter mraz, se je župnik Albin Grmek odločil, da ga popolnoma obnovi. S prostovoljnimi prispevki je nabral en milijon lir, delo pa bo stalo okrog 2 milijona lir. Delo za obnovitev cerkvenega tlaka Je prevzelo podjetje Marino Bandi iz Doline. Štirje delavci omenjenega podjetja so začeli z delom v ponedeljek dopoldne. Z odstranjevanjem starih skril so začeli pri oltarju na listni strani. Pod prvimi skrilami niso našli ni- česar. Pod prvo večjo skrilo na desni strani je bilo približno en meter praznine, na dnu pa so zapazili 4 dobro ohranjena okostja. Takoj so obvestili župnika, ki je seveda o tem obvestil občinske in policijske oblasti. Delavci so nadaljevali z delom in so pod štirimi večjimi skrilami prav sredi cerkve odkrili kar 97 trupel. V vsaki grobnici je bilo po 24 okostnjakov, v eni pa 25. Okostnjaki so bili lepo zloženi drug nad drugim. Nad-okostnjaki v eni žari pa je bila lesena krsta. V tej krsti je bil okostnjak zelo krepkega in visokega moškega srednjih let. Takoj so ugotovili, da je bil to duhovnik, ker je bil položen po starem običaju, in sicer tako kot da bi gledal od oltarja proti vernikom, med-tem ko so bili drugi okostnjaki v isti žari položeni v nasprotni smeri. Da gre za duhovnika, potrjuje tudi del štole in rožnega venca, ki sta se še ohranila. Na tej krsti je napisana letnica 1786. V grobnici z napisom Zeriav je bilo 9 trupel, v grobnici ob oltarju pa 6 krst ki so bile zložene druga nad drugo. Sodeč po okostjih, gre za ljudi srednjih let, razen dveh otrok, katerih trupli sta bili položeni ob vznožju starejših. Vsa trupla, razen duhovnikov, so bila brez kakršne koli obleke. Na okostnjakih duhovnikov so našli ostanke hlač, štole, kvadrata in čepice ter podplate. Okostnjaki so bili dobro ohranjeni in pri nekaterih ženskah so bile še kite. Nobeden ni imel poškodb na glavi in vsi so imeli vse zdrave I zobe. V žarah v sredini cerkve so nekateri imeli obešene za vrat nekakšne amulete, tenke škatlice iz bakra, v katerih so bili zviti listi iz brevirja, misala ali molitvenikov. Trupla in razne druge stvari so se dobro ohranila, ker pod cerkveni tlak ni pronicala voda in ni bilo zraku. Cez dobre pol ure po odkritju grobišč pa so se okostnjaki sesedli, vse drugo pa, razen papirja, lesenih predmetov in kovinskih svetinjic, se je spremenilo v prah. Pri štirih grobnicah v sredini cer. kve s 97 trupli gre za domačine, ki so umrli verjetno v zelo kratki dobi zaradi kuge in so bili pokopani v kratkem časovnem razdobju. Cerkev sv. Urha v Dolini, kakor Je zdaj, je iz leta 1629, dolinska župnija pa Je ena najstarejših slovenskih župnij sploh, saj se že leta 1331 omenja dolinski župnik Jakob Prašelj. župnijski arhiv je zelo star in obsežen ter ima prve župnijske knjige že iz leta 1500, urbarje in zapiske v glagolici, Valvazorjevo izdajo iz 1. 1688 itd. To je prav gotovo bogat vir za zgodovino teh krajev, a žal ni še temeljito raziskan in obdelan. Morda se bo iz župnijskih knjig v prihodnjih dneh izvedelo, kdo je bil pokopan v dolinski cerkvi in če je tudi tam razsajala kuga. Včeraj si Je prišlo ogledat odkrita grobišča veliko število domačinov, pa tudi meščanov. Bili so tudi predstavniki zavoda za spominsko varstvo. Okostnjake so prenesli na pokopališče, kjer bodo farane pokopali v skupno grobnico, duhovnike pa v drugo grobnico. in 6 mesecev zapora ter 8.000 lir globe. Javni tožilec je postavil znatno strožjo zahtevo: kar tri leta zapora. Proti razsodbi sta se pritožila javni tožilec in obsojenec. Javni tožilec je trdil, da bi moralo sodišče upoštevati že utrjeno prakso, da se obsojencu v takih primerih odvzame vozniško dovoljenje (za Italijo). Kotnikov zagovornik pa je v utemeljitvi priziva trdil, da se Kotnik ni mogel prepričljivo zagovarjati, ker je bil postopek hitel in ker so se oblasti poslužiie pri ložnostnih tolmačev. Zagovornik je nadalje trdil, da ni sodišče pravilno upoštevalo izjav neke priče, ki se je peljala v avtu skupaj s Kotnikom. Na včerajšnji razpravi Je mladenič (ki je bil do sedaj priprt v koronejskih zaporih), ponovil svoje prejšnje trditve. Dejal je, da se je peljal iz Trsta proti obmejnemu bloku pri Škofijah z zmerno hitrostjo. Ni opazil na cesti (v Ul. Flavia blizu h. št. 60) zebrastega prehoda za pešce, ker je bila razsvetljava pomanjkljiva. Prizivni sodniki so menili, da prl-tiče Kotniku pravica do splošnih olajševalnih okoliščin ter so mu zato znižali kazen na 10 mesecev zapora in 6.000 lir denarne kazni. Kazen pa je postala pogojna ter so ukazali, naj ga takoj izpustijo iz zapora. Poleg tega so ukazali tudi, naj se vrne zaplenjeni avto pravnemu lastniku (Kotnikovi materi). Sprejeli pa so tožilčevo zahtevo v smislu, da ne bo mogel Kotnik šofirati avtomobila po Italiji eno leto. Seja deželnega odbora Včeraj popoldne je bila običajna tedenska seja deželnega odbora, na kateri so sprejeli kakih sto sklepov, ki so jih predložili predsednik Ber-zanti in razni odborniki. Na podlagi deželnega zakona štev. 33 je odbornik za industrijo Marpillero predlagal podelitev kakih 40 prispevkov industrijskim in drugim podjetjem, ki so utrpela škodo zaradi naravnih nesreč. Gre za podjetja v Latisani, v Kamiji in na področju Pordenona. Skupno znašajo prispevki 130 milijonov lir. Te prispevke so dali na podlagi zakona o «skladu deželne solidarnosti«. Na predlog odbornika za javna dela Masutta je odbor odobril nekaj načrtov o javnih delih v občinah Casarsa, Caneva in Brugnera. dnevna služba lekarn (od 13. do 16. ure) Crevato, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. settembre 4; Alila Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr Gmelner, Ul. Gluila 14; Piz-zul-Cignola, Corso Italia 14; Prendi-ni, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1. Predavanj« o vzgoji v Slovenskem klubu V Slovenskem, klubu je včeraj zvečer Drago Pahor predaval o temi Vzgojna problematika našega časa. Po uvodnih ugotovitvah je predvatelj razvijal svoja izvajanja na podlagi razdelitve vzgojnega delovanja doma, šole in družbe ali «ceste». Zadržal se je precej na dolgo na vsakem teh poglavij. Kljub ne posebno obilni udeležbi — lahko bi bilo več staršev in tudi učiteljev in profesorjev — se je razvila dovolj živa diskusija, ki je pokazala, da gre za vprašanja, ki ljudi zanimajo. želeti je, da bi Slovenski klub priredil še več predavanj s tega področja, ki pa bodo morala biti specializirana na posamezna področja vzgoje. PRED KRSTNO PREDSTAVO Benedetičeva drama na programu SG Slovensko gledališče v Trstu bo uprizorilo 23. t.m. gledališki prvenec Filiberta Benedetiča «Ne vedno kakor lastovke». Drama obravnava problematiko slovenske manjšine v Italiji. V njej Benedetič prikazuje usodo ljudi, ki morajo zapuščati svojo zemljo, ker jim ta ne more več dati življenja, zaman jih kliče nazaj nagon, ki lastovke vsako spomlad nanovo prikliče domov. Kostumi, scena in režija: JOŽE BABIC. Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA. Mnogi prizori so povezani s songi; podobe iz sedanjosti in preteklosti pcmazorujejo tudi diapozitivi in film. Glasbo je napisal Aleksander Vodopivec. Pri predstavi sodeluje tudi ansambel «5 fans». Prešernova proslava p. d. «Vesna» v Križu Prosvetno društvo «Vesna» v Križu je včeraj zvečer priredilo v Ljudskem domu Prešernovo proslavo, katere se je udeležilo prav lepo število domačinov. Uvodnemu nagovoru so sledile recitacije Prešernovih poezij, ki so jih izvajali: Boris Košuta (Vrba), Ljubo Košuta (Me-mento mori), Odinea Knez (Kam?) ter Neva Sedmak in Livio Tence (železna cesta), ki je izzvala obilen aplavz. Nato je društveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje Frančka Žerjala zapel Venturinijevo «Kam?» na Prešernovo besedilo, makedonsko narodno «Bolen mi leži«, zopet Venturinijevo ((Nocoj pa oh nocoj«, Hajdrihovo «Morje adrijansko« in za zaključek zelo učinkovito in navdušujoče Vrabčevo ((Zdravljico«. Sledilo je predvajanje slovenskih filmov ((Gorenjska ohcet« in drugih, ki jih je komentiral Miro Kapelj. Predvčerajšnjim pa je priredila Prešernovo proslavo tudi osnovna šola, na katero so povabili tudi starše. Program so izpolnili otroci sami z deklamacijami Prešernovih pesmi. Gledališča Verdi Danes zvečer ob 20.30 za red C v vseh prostorih tretja predstava treh novitet enodejank Giulia Viozzija, Raffaela de Banfielida in Maria Bu-gamellija. «La giacca dannata«, «A-1'issa« In «Una domenita«. Dirigira Alberto Zedda. Nadaljnje se prodaja vstopnic. Teatro Stablle Danes, 15. februarja ob 20.30 v Avdl toriju, «Gorizia 1916», avtorja Vttto-ria Franceschija. Predstava je izven abonmaja. Režija Francesco Macedo-nio, scene in kostumi Bruno Cher-stola. Nastopajo: VVerner di Donato Vittorio Franceschi, Alessandra Ga lan te Garrone, Mimmo Lo Vecchlo Oreste Rizzini in Mimmo Savorani Mimiko izvajajo: Riccardo Canall, Darlo Drufuca, Germano Moratelli, Mario Re In Amnamarla Vecchlet. Igrokaz »Gorizia 1916» oživlja dogodke ob italijanski zasedbi Gorice. »La Baracca« V dvorani Vivante (Largo Papa Glovanml) bo igralska skupina »La Baracca« uprizorila v torek, 21. t.m. ob 21. url ((Dnevnik Ane Frank« v Hachetovi predelavi in v italijanskem prevodu Laure del Bono. Dohodek je namenjen Italijanskemu centru Ana Frank, Vabila so na razpolago v umetnostni galeriji Torban-dena. PREDAVANJA V Nemškem kulturnem inštitutu v Ul. Coroneo 15 bo v petek, 17. t.m. ob 19. url v knjižnici predaval prof. Marlanello MarlaneU! z univezre v Piši o temi »Mnenja nepolltika od Thomasa Manna«, Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V MALI DVORANI V soboto, 18. t.m. ob 21. uri in v nedeljo, 19. t. m. ob 16. uri Slavvomir Mrožek STRIP - TEflSE IN ČAROBNA NOČ Zadnjič! Filibert Benedetič NE VEDNO KAKOR LASTOVKE drama v dveh delih krstna predstava Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIC Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Pri predstavi sodeluje ansambel «5 f a n s » PREMIERA V četrtek, 23 t. m. ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE V petek, 24. t. m. ob 21. url (abonma I. ponovitev in invalidski) V soboto, 25. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma) V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski in okoliški) V torek, 28. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma) V sredo, 1. marca ob 21. uri V četrtek, 2. marca ob 21. uri V nedeljo, 3. marca ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi v četrtek, 16. februarja ob 20.30 na sedežu društva VEČER KRATK0METRAŽN1H FILMOV ki jih Je posnel priznani film" skl amater Aljoša Žerjal. Vabljeni vsi člani in prija" telji društva. Prosimo točnost! Kino Nazlonale 14.30, 21.45 «11 dottor go« Metrocolor iz romana Bor'5* GLASBENA MATICA TRST V torek, 21. februarja ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma solistični koncert Sodelujejo: Zlata Ognj‘anovlč - sopran Jože Stabej • bas Vladimir škerlak - violina Marjan Lipovšek - lciavir gu» IVICLTUCUIUI \L i Villona - *, Pasternaka. Geraldlne Chaplin-lec Gutnne.s. Omar Sharlf. Deveti teden. Excelsior 15.30 «La contessa dl H Kong« Technicolor. Chaplinov >■ Sophia Loren, Marlon Brando. Fenice 16.00 ((Kriminal« TechnicO‘V' Glenn Saxon, Helga Line, An« Bosic. Eden 16.30 «Hawaii» TechnicoloL L. lie Andrevvs, Max von SydoW, chard Harris. 0(. I Grattacielo 15.30 ((Parigi brucla?« w son VVelles Rltz (Ulica San Francesco 10) ,, I 16.00 »Se sei vivo špara« Eastn> color. Tomas Milian, Marilu 1 ^ Prepovedano mladini pod l8- | tom- Alabarda 16.30 »Super Argo Diabolicus« Collorscope. Kenn »v Loredana Nusciak. e Filodrammatico 16.00 «11 papavef« j anche un fiore« Technicolor. Brynner, Senta Berger. Trevvof ward. Moderno 16.30 «Come rubare vn ,f lionie di dollari e vivere Technicolor. Audrey Hepburn, ter CVToole. ,,, Cristallo 16.30 «Ne onore ne 8l®.,u. Technicolor. Anthony Quinn. d ta Cardinaie, Alain Delon. # Garibaldi 16.00 »Delitto in pien0 le» Alain Delon. Prepovedano rt dimi pod 16. letom. Aurora 16.30 «Arrlvano 1 Russl«. ( Capitol 16.00 «Io la conoscevo “®L|j Stefanla Sandreltl, Enrlco Wa (j Salerno. Prepovedano mladini ^ 18. letom. Impero 16.30 «Hotel Paradiso«. j, Vittorio Veneto Zaprto zaradi P011 vid. .j. Ideale 16,00 «11 treno« Burt La« ster, Jeanne Moreau. Astoria (Ulica Zoruttl, filobus 5t. 16.00 «Si spogli Infermlera« ~ man VVlsdam. Astra 16.30 «Tom e Jerry dlsco* toniti«. Abbazla 16,00 »La ctttft 6 salva« ^ ( pery Bogairt. Prepovedano pod 16. letom. Razstave i Danes ob 18. url je v občipS^L* metnostni galeriji otvoritev,, razSloaj-del slikarja Siigfritda Maovaza. stava obsega risbe in tempere. ” stava bo odprta do 23. februarja- Jane na Oniinah predvaja danes, 15. t. m. ob 18. uri westem barvni film: (BOBNI NA ZAHODU) Igra: AUDIN MURTIK in drugi KINO PROSEK^KJONTOVEl predvaja danes, 15. t. m. ob 19.30 barvni film: I 4 MOSCHETTIERf (ŠTIRJE MUŠKETIRJI) 1 Igrajo: ALDO FABRIZI, ERMINIO MACARIO, NINO TARAN-TO in drugi Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. februarja 1967 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 82-letna Amalta Fra-sel vd. Starc, 78-letna Maddalena Ca-muffo vd, F lamin, 68-letnl Teodoro Sala, 72-letna Teresa Vlaknin por. Cremon, 83-iletni Andrea Bobek, 78-letna Maria Perlch por. Bonazza, 69-letna Maria Furlan, 81-letna Maria Delta Martina vd. Baldasst, 67-letna Elisa Acqiuavita por. Casoli, 58-letni Giuseppe Iurisevlch, 31-letna Nella Marttngano, 9e me.bilo, da bi se srečali z gospodarski uspeh. Še ■kri0 arepite svoje odnose z ljub- (od 21.». do 22.1».) Čutili se boste bolj utrujenega od počivanja kot pa od dela. V svojih čustvenih odnosih ste preveč pa- S1ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nikar se ne udeležite nekih poga janj, ne da bi se prej o tem posvetovali s strokovnjaki. Manjši spor v družini. . STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Česar koli se boste danes lotili, vam nikakor ne bo šlo izpod rok. Skušaj te odkriti pravi vzrok svojega notranjega nemira. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Da; nes bodo prišli na svoj račun vsi umetniki in zasebni ustvarjalci. Nihče vas ne bo mogel odvrniti od sklepa, ki ste ga bili sprejeli glede svojega čustvenega vprašanja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nikar se ne ukvarjajte s pobudami, ki niso za nikogar zanimive. Potrudite se, da bi bolje spoznali samega sebe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vztrajna volja in diplomatičnost vam zagotavljata dobiček izrednega obsega. Dosegli boste uspeh, ki vas bo zelo osrečil. rokopisih, med najboljšimi deli, kar je napravil Leonardo da Vinci. O tem odkritju so sporočili z univerze v Massachusettsu in ga je treba pripisati v glavnem dr. Julesu Piccusu, ki že 40 let poučuje na tej univerzi tudi španski jezik in špansko slovstvo. Da pa gre resnično za izvirno delo Leonarda da Vincija, je svoje strokovno mnenje dal dr. Vladislav Reti, profesor na univerzi v Los Angelesu, ki je hkrati znan strokovnjak za Leonarda da Vincija in njegova dela. Odgovorni krogi univerze v Massachusettsu sporočajo, da so rokopise dobili v madridski državni biblioteki, kjer so rokopisa hranili. Hkrati so od madridske biblioteke dobili tudi izključno pravico za publikacijo tega dela. Dr. Piccus, ki je profesor romanskih jezikov na univerzi v Massachusettsu, in prof. Reti bosta poskrbela za sestavo posebne študije o tej knjigi in delo, ki bo v zvezi s tem izšlo, bo nosilo naslov »Madridski kodeksi o Leonardu da Vinciju*. Preden bo to delo izšlo pa bosta potrebni dve leti dela in priprav. Že dolgo se je vedelo, da obstajata ta dva rokopisa, ki sta bila izročena madridski državni biblioteki okoli leta 1600. Toda rokopisa sta izginila nekaj pred letom 1800. Kam sta rokopisa izginila in kje se nahajata, ni vedel nihče, odnosno ni hotel nihče povedati. Vedelo se je le, da teh rokopisov ne najdemo tam, kjer bi po katalogu biblioteke morala biti. Prof. Piccus pa je prišel v Madrid z namenom, da v tamkajšnji državni biblioteki najde in prouči nekatere rokopise srednjeveške španske poezije. Hkrati pa sta ga zanimala tudi da Vincije-va rokopisa, ki sta baje izginila. Prof. Piccus se je odločno lotil iskanja teh dragocenih dokumentov in neki funkcionar madridske biblioteke ga je v tem tudi podprl, ker ga je prepričal, da sta rokopisa še vedno tu. Zato se je lotil podrobnega iskanja in pregledal na tisoče in tisoče dokumentov. Po petnajstih mesecih iskanja, so bili njegovi napori kronani z uspehom: odkril je kartotečni kartonček biblioteke, na katerem je bila zabeležena le neka številka. Dr. Piccus je od vodstva biblioteke zahteval, naj mu dajo knjigo, ki ustreza kartončku, odnosno številki. In tedaj so mu prinesli dva rokopisa, o katerih je govora. Pred dvema tednoma je rokopisa pregledal prof. Vladislav Reti, ki je ugotovil, da sta rokopisa izvirna. Prof. Piccus je v zvezi s tem odkritjem izjavil novinarjem sledeče: »Lahko bi rekli, da sem pri tem imel srečo. Nisem izrecno iskal rokopisa, pač pa sem vedel, da morata rokopisa biti tu, med približno 30.000 rokopisi, kolikor jih ima madridska državna biblioteka.* Leonardo da Vinci, kakor zatrjuje prof. Reti, je rokopisa, o katerih je govora, napisal v letih 1491 in 1505. Strani tako imenovanega madridskega kodeksa vsebujejo risbe mehaničnih orodij, katerih odkritje se časovno postavlja v mnogo poznejšo dobo in ki se doslej niso pripisovala Leonardu. Med temi odkritji je na primer tudi tako imenovani »verižni prenos* to se pravi prenos, kakršnega nam najbolj preprosto po-nazoruje veriga, ki povezuje pe-dalsko kolo in pogonsko t. j. zadnje kolo na biciklu. J. D. BONN, 14. — Kakšne vse izgovore ne najdejo v Zahodni Nemčiji, da bi oprostili nacističnim zločincem. Do leta 1960 se je bivši esesovski general Wilhelm Kop-pe kril pod tujim imenom in kot Lohmann sredi Bonna vodil tovarno čokolade. Ker je znano, da esesovskih generalov ni moglo biti toliko, da bi jih ne poznali, se kaj čudno zdi, da je mogel Koppe kar polnih 15 let normalno kot tovarnar živeti v sami prestolnici dežele, ne da bi ga bil kdo spoznal. Toda v Zahodni Nemčiji je možno tudi. to. In vendar je pred leti. nekdo nacističnega zločinca spoznal in ga prijavil. Zato so ga leta 1960 aretirali in dve leti je prebil v preiskovalnem zaporu. Ko pa je položil 50.000 mark jamščine. so ga izpustili na začasno svobodo. Ker sedaj niso našli drugega izgovora, da bi ga ne tirali pred sodišče, so odkrili to, da mož trpi za močno arteriosklerozo. Zato mu ne bodo sodili, pa čeprav ima na vesti smrt 145 tisoč Judov iz taborišča v Kulmhofu, 158.000 umsko bolnih ljudi in pr-vrh še 390.000 Poljakov. Bonska TV potvarja zgodovino BONN, 14. — Zahodnonemški državni tožilec Ludwig Martin je odbil zahtevo bolgarskega državljana Blagoja Popova, ki je za- hteval, naj bi zaplenili TV-film, ki so ga izdelali v Zahodni Nemčiji in ki obravnava proces zaradi požiga Reichstada, torej sloviti proces, ki so ga uprizorili nacisti leta 1933, prvenstveno proti revolucionarju Georgiju Dimitrovu. Blagoje Popov je zadnja oseba izmed tistih ,ki jim je tedaj sodilo nacistično sodišče. Državni tožilec je v odgovoru na zahtevo prizadetega Bolgara izjavil, da nima pravnega sredstva, s katerim bi mogel preprečiti predvajanje tega televizijskega filma. Podpredsednik bolgarskega odbora za kulturne stike prof. Stefan Stančev pa je v zvezi s tem v Parizu izjavil, da je zahodno-nemška televizija požig Reichsta-ga in proces, ki je temu sledil, povsem potvorila zato, da bi rehabilitirala naciste s pomočjo nekakšnega »zgodovinskega prikaza* dogodka. Prof. Stefan Stančev je v zvezi s tem dodal: »Zahodnonemška televizija ni hotela proučiti preiskav in raziskav, ki so jih izvedli Bolgari o sodni obravnavi v zvezi s požigom Reichstaga in televizijski film, o katerem je govora, skuša prikazati gledalcem, da požig Reichstaga ni bil le navadna nacistična provokacija. Georgi Dimitrov je to nacistično izzivanje razgalil že na samem procesu.* Prof. Stančev je tudi poudaril dejstvo, da «film opušča vsak namig na borbo, ki jo je Georgij Dimitrov vodil proti nacistom na samem procesu in prikaže njegovo osebnost v povsem potvorjeni luči. Z druge strani pa posveča veliko pozornost nacistični propagandi*. m. Naj opozorimo naše čitatelje, da nosi ta že predolgi sestavek naslov »Ob Zalivu štev. 4». Zato smo tudi povedali, kje so doslej Pahorjeve glose naletele na odmev in če smo omenili propagatorja neodvisne slovenske države in s tem poskusnega razbijača jugoslovanske socialistične države, nikakor nismo hoteli Borisu Pahorju očitati kakšnih takih razbijaških namenov. Saj so tudi jugoslovanski upor proti stalinizmu toliki antikomunisti in antisocialisti hvalili, tako da so stalinisti in kom-informisti prav to hvalo poskušali izkoriščati. Vendar pa smo se pri priči spomnili prav vsega tistega zaganjanja v našo matično državo in njene voditelje, ki je prihajalo bodisi iz ezdezejevskega tabora pred letom 1948, bodisi iz komin-formističnega, ki se mu je po tistem letu pridružil, da o klerikalnem niti ne govorimo, spomnili smo se namreč vsega tega, ko smo brali naslednje Pahorjeve stavke: »Zato se slovenski človek ne čuti prevaran, ker se je po vojski znašel v socializmu, ampak ker se je socializem razodel v taki obliki... In kar se tiče narodne biti je Komunistična partija, hotč ali nehote «prevarila ljudske množice*, če naj rabim Kardeljev izraz. Mogoče se tolaži, da ni res. Mogoče upa, da bo v prihodnosti razvoj drugačen. Ne vem. Zavedam se samo, da stanje, kakršno je danes (1965), ni izpolnitev vere žrtev in krvi, ki je stekla ob zidovih celjskih in mariborskih zaporov pa po vseh gozdovih vse do kraške gmajne in do vsega pepela v tržaškem krematoriju... Pri tem seveda ne gre za zahtevo po poudarjanju nacionalistične težnje: ta bi bila v današnjem svetu anahronistična. Gre za poudarek na zdravi in odkriti narodni zavesti, ki je Komunistična partija Slovencem kot celoti ni dala in je ne daje. In zares otročje je, če Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije slovesno priporoča, naj slovenska javnost skrbi za svoj jezik, ko pa se noben voditelj odločno ne zavzame za to, da bi slovenski narod dihal kot živ organizem.* Ob tem smo se spomnili, da pravzaprav Pahor v svoji reviji ni napisal nič izvirnega, kar ne bi brali že v njeni prejšnji številki, kjer že enkrat omenjeni predsednik SKUD »Misel in delo* takole »toži*: »Življenja smo se spet veselili kot otroci polni vere v novega človeka, ki naj bi izšel iz apokaliptičnega kaosa, v katerega je bil svet vržen. Tega novega človeka še danes iščemo zaman. Ni ga, zanj so nas enostavno ogoljufali... Socialistična misel, katero so sprejele in se zanjo borile vse skupine slavne Osvobodilne fronte doslej, v petindvajsetih letih, ni pokazala V tem pogledu pričakovanega sadu in to je tudi najšibkejša postavka naše povojne bilance.* Itd. Ne glede na vse odgovore Pahorju se niti ob prejšnji številki Zaliva in se nam tudi sedaj ne zdi potrebno na takšne in po taki preteklosti dišeče napade odgovarjati in posegati nazaj v tiste idilične čase, saj so dogodki v zadnjem desetletju in pol povedali dovolj zgovorno, kakšno veljavo so imeli in imajo taki napadi. Povedali so vsemu svetu razen Kitajcem in Albancem. Da je imel ravno Edvard Kardelj, ki je postal za Borisa Pahorja »katehet*, pri tem precej zasluge, menda ni treba nikomur dokazovati. Pa saj naši ljudje lahko sami presojajo in iz dneva v dan vidijo, kaj se v matični deželi dogaja: meja je z njo prav zares dovolj odprta. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.40 Radio za šole - 12.00 Glasovi in slogi - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Orkester Casa-massima - 17.25 Radio za šole - 17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Godalni kvartet iz Iowe - 19.00 Kitarista Sabicas in Escudero - 19.10 Higiena in zdravje - 19.25 Moški zbor »Valentin Vodnik* iz Doline - 19.45 Ciganski orkester - 20.00 Šport -20.35 Simfonični koncert, v odmoru (približno ob 21.25) Knjižne novosti - 22.20 Solisti lahke glasbe - 22.45 Sentimentalne pesmi. Trst 12.05 Luttazzijevi motivi - 12.25 Tretja stran - 13.40 Straussova opereta «Kavalir z rožo*, 1. dejanje - 14.50 Pacchiorijevi solisti. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Poje Nino Robič - 10.35 Glasbeni spored - 11.00 Orkester Hun-ter - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Mešani zbor iz Barkovelj - 14.00 Glasbeni vrtiljak - 15.00 Baletni odlomki - 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Otroški kotiček - 16.45 Operna glasba - 17.40 Plesna glasba -18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Craft - 22.15 Trobentač Candoli - 22.35 Trije Paganinijevi Capricci. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — SREDA, 15. FEBRUARJA Poročila - 8.30 Pevci lahke glasbe - 9.07 Lemer, Behlin, Lehar itd. - 10.30 Radijska šola - 11.00 Triptih - 11.30 Operna antologija: Mozart, Verdi, Wagner - 13.33 Nepozabni motivi - 14.40 Pesmi s festivala v Sanremu - 16.00 Program za najmlajše - 16.30 Simf. glasba - 17.15 Rimska srečanja - 17.45 Književnost in umetnost - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park -20.20 Rossinijeva opera «Wilhelm Tell*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz -10.15 Pet celin - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Vaš prijatelj Ra-scel - 14.00 Juke box - 14.45 Plošče - 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Sopranistka M. K. Olivares -15.35 Brahmsove variacije - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Najnovejše plošče - 17.05 Pesmi s festivala v Sanremu - 17.35 Orkester - 18.35 Enotni razred -20.20 »Colombina bum* - 21.00 Znanstvena oddaja - 21.10 Nekaj o Kitajski - 21.40 Ritmična in simfonična glasba. III[ program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Honegger, Prokofjev in Bartok - 20.30 Mozartove variacije za klavir - 21.00 Rojstvo nove meščanske morale v gledališču - 23.00 Revija revij. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Pravljice in zgodbe - 9.10 Lepe melodije - 9.45 B. Čopič-K. Cipci: Ježeva hišica - 10.15 Violist Pavle Škabar - 10.45 Človek in zdravje - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Jug. skladatelji 12.00 Na današnji dan -12.10 Jug. pevci zabavnih melodij - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Iz 2. dejanja Bizetove »Car-men* - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 Veliki zabavni orkestri -14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.20 Zabavni intermezzo 15.30 Iz jug. solistične in ansambelske glasbe - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Plesni orkester RTVL - 18.45 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Orkester Stan Kenton - 20.25-22.50 Giuseppe Verdi: »Traviata* -22.50 Literarni nokturno: A. Pasternak: Pesmi - 23.05 »Zagrebški jazz kvartet*. Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 Šola - 17.00 Giocagič - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 TV razprava - 19.15 O kazenskem postopku - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Tečaj angleščine - 19.00 Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnevnik - 21.15 Balzacove »Izgubljene iluzije* - 22.05 Znanost in tehnika. Jug. televizija 9.40, 14.50 TV v šoli - 10.35, 15.45 Angleščina - 11.00, 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.25 Poročila - 17.30 Afriško kraljestvo živali, film - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev - 19.00 Reportaža - 19.30 Naši dokumentarlstt: Mako Sajko 20.00 Dnevnik - 20.20 Rezerviran čas - 22.10 Jazz. Ni nam do polemike s Pahorjevimi glosami za vsako ceno. Toda že zaradi tistih, ki Kardeljeve knjige — tistega »katehetovega katekizma* — niso brali, naj navedemo, kaj pravi n.pr. o ilirizmu. V dveh izmed osmih stavkov, ki jih Pahor iz tega katekizma citira, pravi Kardelj: »Po dolgih obdobjih odvisnosti so Slovenci dobili svojo lastno državo, socialistično ljudsko republiko v okviru jugoslovanske federacije. S tem je realizirana davna zgodovinska težnja najbolj progresivnih sil slovenskega naroda. Uresničena je tako, kakor jo je formuliral že Ivan Cankar na pragu prve svetovne vojne.* — Pahor pa se je nad tema stavkoma razjezil in vzkliknil: «Ne, ni res, Cankar kot nekompromisni človek in pisatelj ni bil za zgolj formalne rešitve, na noben način pa ni bil za ilirizem, tudi za takega ne, ki bi bil kakor današnji, socialistično pobarvan.* Da ne bi kdo mislil, da je Kardelj morda »socialistično pobarvani ilirec*, naj navedemo tisto, kar je o ilirstvu napisal v »Razvoju*: »Ilirizem je na slovenskih tleh izrazita ideologija nerazvite buržoa zije in med demokracijo ter reakcijo omahujočega nacionalističnega malomeščanstva. Ni zato naključje, da je imel tudi med duhovščino zelo močne pozicije... Potemtakem ilirizem na Slovenskem ni mogel postati ljudsko gibanje, prvič, ker je bil nedemokratičen, drugič, ker je nosil hrvaško hegemonijo in negacijo samobitnosti slovenskega na roda, in tretjič, ker je bil bolj ali manj pasiven ali celo sovražno razpoložen zlasti nasproti težnjam kmečkega ljudstva, da se osvobodi fevdalnih bremen. ... V slovenskih deželah so bili opora ilirizma večji del malomeščanski inteligen-ti, ki se niso mogli priključiti demokratični smeri in ki se — kakor Vraz in drugi — nikdar niso mogli dvigniti više od oportunistične malomeščanske liberalistične fraze.* (Str. 198 in 199). Pozneje navaja Kardelj tudi Cankarja, ki je zapisal: »...Ako pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov — in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega združenja res pride — tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enakovredni narodi.* Zato Kardelj upravičeno ugotavlja : «V tem razdobju je Ivan Cankar globlje in pravilneje doumel bistvo slovenskega vprašanja kakor kdor koli med slovenskimi političnimi voditelji. Razumel je, da bo mogel slovenski narod spričo nemškega imperialističnega pritiska ob stati samo v tesni zvezi z ostali mi jugoslovanskimi narodi. Toda hkrati je odklanjal tako imenovano «integralno jugoslovanstvo*, ker se je zavedal, da je taka ideologija lahko samo pretveza za hege monijo enega teh narodov nad ostalimi.* (Str. 307). Morda bo kdo mislil, da se po vojni, do leta 1957, ko je izšla druga izdaja »katehetovega katekizma*, Kardelj premislil. Zato naj povemo še tisto, kar je zapisal na strani LXV in LXVI predgovora: »...Obenem pa moramo budno bedeti nad takimi revolucionarno-demokratičnimi pridobitvami naše revolucije kot so enakopravnost narodov Jugoslavije in federativna ureditev njihovih medsebojnih odnosov, ki jim zagotavlja samoodločbo in vsestranski kulturni ter gospodarski razvoj. Tu je osnova enotnosti narodov Jugoslavije in vir zdrave socialistične jugoslovanske zavesti. Vsako ozko nacionalistično in birokratsko centralistično oziroma riliristično* obravnavanje jugoslovanstva pa se mora negativno izraziti na procesu zbliževanja med narodi Jugoslavije in na razvoju socialističnih od nosov v Jugoslaviji * Ko Pahor očita Kardelju, da meša «dva pojma, nacionalizem in pa nacionalno zavest*, in dodaja, da je Kardeljevo »teoretiziranje res megleno* in »apostolsko* in se pri tem zaganja v Kardeljev stavek o »nacionalizmu kot reakcionarni sili...*, bi bilo prav, če bi bil citiral tudi tisti stavek, ki ga je Kardelj zapisal tik pred tem: »Nacionalizem je v naših pogojih eden tistih reakcionarnih idejnih faktorjev, ki vlečejo nazaj. Zapirajo socialistično perspektivo, zavirajo formiranje socialistične zavesti in hromijo tisto praktično socialistično ustvarjalno aktivnost, ki ne deluje od danes do jutri, marveč zagotavlja trajne rezultate za celo določeno zgodovinsko dobo. Kot tak je nacionalizem reakcionarna sila, ki bi lahko spodkopala mnoge rezultate narodnoosvobodilne vojne in revolucije...* Itd. Ne samo to, Kardelj pravi, ko omenja tiste tri škodljive faktorje (idejni in politični ostanki klasičnega buržoaznega nacionalizma, birokratski centralizem in razlike v gospodarski razvitosti posameznih delov Jugoslavije), da bi prav birokratski centralizem — in s tem seveda »iliristično obravnavanje jugoslovanstva* »v mnogo večji meri kot je nacionalizem deformiral odnose med narodi, spodkopal demokratične pridobitve, ki jih je na tem področju dala naša socialistična revolucija, in s tem povzročil nova nasprotja, ki bi usodno vplivala na razvoj socialističnih odnosov v naši deželi sploh*. Prav lani se je pokazalo, kako nevarne so bile take tendence birokratskega centralizma in nobena tajnost ni, da je bil prav Kardelj na čelu zmagovite borbe proti njim. Pa kaj bi nadaljevali s citati: vnovič naj priporočimo zlasti mladini, naj dobro prouči ta »katehetov katekizem*. Ne moremo niti mimo Pahorjevega stavka: »Ponavljam, da sem za laično družbo, a če se bom v stiski moral odločiti za to, kar bo za narodno skupnost koristneje, potem bom rekel: Prav, rajši naj krščanstvo rešuje narodnost, kakor da je ne rešuje nihče.* In ker Pahor pri tem omenja Kocbeka in njegovo zamisel o medsebojnem vplivanju in skupni rasti marksizma in krščanstva, smo se spomnili na tisto, kar je o nekaterih predstavnikih krščanstva na Slovenskem zapisal v svojem dnevniku prav Kocbek 19. junija leta 1943 in objavil v »Perspektivah* štev. 25 pred štirimi ali petimi leti in kar smo nekoč že ponatisnili v našem dnevniku. Takole je zapisal v tistih slavnih junijskih dnevih med vojno: »Duhovniki na Slovenskem me danes mnogo bolj skrbijo kakor verne množice. Že od nekdaj sem nemiren nad njihovim samozavestnim in oblastniškim obnašanjem. Vse, kar jih bo prizadelo v prihodnje, jih bo udarilo predvsem kot mogočnike, ne kot kristjane. Zato je prav, če jih tako prizadene. Za zdaj so še vedno stan, ki od vojne najmanj trpi in ne stori nič velikega. Kar naprej vstajajo ob določeni uri in legajo v določeni uri, kar naprej opravljajo obrede kot kakšna uradniška opravila, molijo brevir in igrajo tarok, brez evangelijskega nemira, brez človeških pretresov, brez zgodo vinskih slutenj, brez strahu božjega. Svet se je zamajal v tečajih, nesreča za nesrečo se ruši na človeštvo, totalna vojna je zajela narod, razdejanje gre skozi vasi, skozi družine, skozi človeka samega, duhovnik pa ostaja miren, hladen, pošastno neprizadet. Kur naprej živi v slepilu, da si je člo veštvo zaslužilo nesrečo, da ga je prav on brez uspeha opozarjal nanjo, da so imeli duhovniki vedno prav, da imajo zdaj prav in da bodo po vojni spet imeli prav. Verskih resnic so se enkrat za vselej oprijeli kot obrazcev zunanjega znanja in notranjega pomirjeva-nja, vse negotovo in neznano in vznemirljivo so prenesli v dogme in sisteme, nad njimi so se razvili v modrijane, do človeka nezaupljive učitelje in oblastnike, ki ne trpijo ugovorov. Vse živo in enkratno in rodovitno je izginilo v univerzalijah in konservativni statiki, duhovnik je postal najudob-nejši gospod na Slovenskem, zato je začel igrati z igralci tega sveta in uporabljati sredstva zemeljske oblasti. Zato sluti v osvobodilnem uporu upor zoper vse preživele oblasti in se nagonsko boji za svojo duhovno zložnost in moralno leni-vost.» (»Perspektive* št. 25, 1. III. 1962-63, str. 449.) Lahko bi dodali še tisto, kar je nato istega leta 31. julija zapisal o tem, kako je »odkril krščansko nemoč*: «Ne samo svojo osebno nebogljenost, temveč krščanstva kot religije v sodobnem svetu*. , Pa naj bo dovolj, saj iz dneva v dan pišemo in vidimo, kako se , krščanstvo briga za slovenstvo na pr. med beneškimi Slovenci, kako ravna z njimi ne samo krščanska demokracija, temveč tudi katoliški nadškof. Pa kaj bi nadaljevali, shj vso to tragično zadevo znajo vsi naši čitatelji že stokrat na pamet Dodamo naj le še zadnjo hajko glasila tržaškega nadškofa prot čisto navadnemu večanju obmejne ga in drugega prometa z naš< matično državo. Ko to pišemo ii moramo s takimi morebitnimi kr ščanskimi reševalci slovenstva po lemizirati ter hkrati odgovarjati tudi Pahorju, naj povemo, da se v takem položaju — če naj rabi mo Pahorjeve izraze — čutimo prav zares «ujeti in nepotešeni*. Pri tem p nam prihaja na misel, kako lepo bi bilo, če bi Pahor — morda pa bo! — objavil v svoji reviji tak*- glose, da bi imele na ljubljanski univerzi — in ne samo v Tribuni — takšen odmev, da bi ljubljanski študent j, začeli jasno in glasno protestirati proti raznarodovanju v Beneški Sloveniji. Bo? »Ne vem,* bi morda dejal Boris Pahor. S svoje strani pa spričo otipljivih dogodkov vemo, da je vedno bolj odprta pot za uresničenje načela, ki je zapisano ob koncu programa Zveze komunistov Jugoslavije: »Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da bi ne moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško* Ena izmed ovir za izvajanje tega načela pa so tudi marsikateri predstavniki krščanstva in ne samo tistega ki mu pravijo demokratično, temveč predvsem njegovih pokroviteljev. Trenutno se vsi skupaj trudijo, da bi na primer zavrli gospodarsko in družbeno reformo v naši matični državi in dokazali, kako je tudi ta »jugoslovanski socializem; utopija. Kako naj torej alternativa teh pride v poštev za kakršno koli reševanje kakršnih koli koristi slovenskega naroda in narodov Jugoslavije. Seveda pa ni verjetno, da bi mogli z nepotrebno ihto po teh »evropskih cestal lažje doseči kaj bolj naprednega, bolj svobodnega in bolj človeškega. S. R. POBUDA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Vremenoslovska postaja v Doberdobu bo za CNEN zbrala koristne podatke Naš Kras sodi med najresnejše kandidate za izgradnjo protosinkrotrona ■ Postaja bo delovala tudi kasneje - Priprave za razdeljevanje blaga proste cone Danes bo v Dolu pogreb Jožefa Pahorja Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice, ki ji je predsedoval cav. uff. Bressan, so proučili sestavo stalnih komisij, ter možnosti njihovih izpopolnitev z novimi člani, da bi delovale čim bolje ter zbornici tem bolje pomagale. Zbornica je po dalj Si diskusiji sklenila dati pobudo za postavitev meteorološke postaje v Doberdobu, ki bo morala zbrati koristne vre-menoslovske podatke za celotno območje, kjer nameravajo zgraditi pro-tosinhrotron. veliko znanstveno napravo, za katero vse kaže, da Je naš Kras najbolj primeren. Vremenoslovska postaja bo služila tudi pozneje, saj bo predstavljala obogatitev znanstvenih naprav v naši pokrajini. Odbor je bil v zadnjem času obveščen o programu CERN glede raziskav, na podlagi katerih bodo izbrali dokončno lokacijo za ta pomemben objekt. Trgovinska zbornica je nadalje pojasnila, zakaj še ni pričela razdeljevati kontingenta blaga proste cone. Zavoljo te zamude so se pojavile v tisku pripombe, na katere je ustanova odgovorila s tiskovnim sporočilom, v katerem trdi, da je bil zakon o prosti coni sprejet šele 2. februarja, se pravi pred 15 dnevi. Trgovinska zbornica v Gorici, ki upravlja kontingente, ni mogla storiti ničesar, kar bi bilo proti zakonu ali izven njega. Zakon je vnesel, v primerjavi s poprejšnjim, precej sprememb tako v količini kontingentov kakor tudi v številu upravičencev. Spričo teh »novosti« in izpopolnitve poprejšnjih razdelje-valnih sistemov, upravni organ ni mogel sprejeti odločitev na lahek način in s pomanjkljivim smislom za odgovornost. Uprava proste cone Je zaupana odboru trgovinske zbornice, ki se poslužuje posvetovalne komisije. Oba organa delujeta ter bosta v najkrajšem času obvestila prizadete o pričetku razdeljevanja kontingentov, zlasti za industrijski sektor v Gorici. CGIl zahteva pogajanja in predujme Pokrajinsko tajništvo FILTEA -CGIL Je poslalo zvezi industrijcev zahtevo po pogajanjih za sklenitev sporazuma o tovarniški proizvodni nagradi za podjetja Cotonificio Trie-stino, Cilfit, Intes; obenem Je zahtevalo ob velikonočnih praznikih izplačilo predujma na proizvodno nagrado tekstilnim delavkam Cotonificio Goriziano. Razdeljevanje telefonskih imenikov V Gorici so te dni začeli z razdeljevanjem novih telefonskih imenikov naročnikom telefonske druž- Cfortea VERDI. 17.00: «Lettl sbagliati«, Ral. mondo Vianello in I. Schaner, italijanski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CORSO. 17.00: «Tre notti violente«, M. Lee in P. Halsey. Barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.15-22.30: «1000 dollari sul nero», J. Garko in Eri- be SIP. V primerjavi z lanskim ima letošnji seznam vrsto praktičnih novosti, ki jih bodo naročniki gotovo odobravali. Tudi v Tržiču je v teku razdeljevanje seznamov. Novi seznam je izpopolnjen z naročniki vse do 15. decembra lani in tako je samo v Tržiču število telefonskih naročnikov doseglo skoro 3000. nunVbolnišnici Tomassich, so proučili stanje v občini Ronke. Odobrili so izbiro tamkajšnje sekcije, ki predstavlja zunanjo podporo enobarvnemu odboru KPI na podlagi poprej izdelanega programa, ki predvideva izključitev resolucij ali predlogov, naperjenih proti politiki levega centra na nivojih vlade, dežele in pokrajine. Do takšne odločitve so prišli zaradi dejanske nemožnosti sestaviti odbor levega centra. Dimitrij Cej razstavlja Slikar Dimitrij Cej razstavlja svoja najnovejša olja v «Piccola per-manente* v kavarni Teatro. Razstava našega goriškega rojaka, ki stanuje v Trstu, bo odprta do 22. februarja. V ponedeljek ob 22.30 uri je v goriški civilni bolnišnici podlegel poškodbam, ki jih je dobil dve uri prej pri prometni nesreči blizu gostilne Peric pri Devetakih komaj 62-letni Jožef Pahor od Devetakov št. ti. Pokojnikovo truplo bodo danes popoldne ob 15.15 prepeljali iz bolnišnične mrtvašnice v Dol, kjer ga bodo pokopali na domačem pokopališču ob 15.30 uri. Federacija PSU potrdila politično odločitev v Ronkah Na zadnji seji pokrajinskega izvršnega odbora PSU, ki sta mu predsedovala sotajnika Candussi in iimiitimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiHiiniHimiiiiuiiiimmiitfiHmiiitiiiiimiiHiiiiHiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiitiiiiii IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Tržačan je z avtom v Ronkah do smrti povozil vespista Star znanec zaporov je v Tržiču kradel mopede Kazenska ekspedicija mladeničev iz Sesljana v Tržiču Goriško okrožno sodišče je imelo včeraj izredno zasedanje, na katerem je med drugim obravnavalo tudi zadevo 64-letnega zavarovalnega agenta Federica Nichea iz Trsta, Rotonda del Moschetto št. 3, ki je bil obtožen, da je povozil vespista 31-letnega Maria Francesca Micheli-ja iz S Vito al Torre v Furlaniji ter mu povzročil poškodbe, zaradi katerih je ta kmalu potem umrl. Nesreča se je pripetila 16. decembra 1964 ob 17.30 uri na cesti Re-dipuglia v Ronkah, blizu hiše št. 234. Nichea se je peljal z avtom «austin» v smeri proti Ronkam, ve-spist pa iz Ronk proti Redipugli. Iz poročila karabinjerjev je razvidno, da je tisti dan močno deževalo in tudi vidljivost je bila slaba. Pri trčenju je vrglo vespista z vozila in z nekim zasebnim avtomobilom so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer Je kmalu podlegel hudim po- škodbam. Pri včerajšnji razpravi je sodišče spoznalo Nicheo za krivega ter ga obsodilo na 18 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Kazen pa mu je zaradi amnestije odpuščena. Za 18 mesecev so mu tudi odvzeli vozno dovoljenje. Obtoženca je branil odv. Dino Berton Pri drugi razpravi je sedel na zatožni klopi star znanec sodnije 49-letni Marino Dovier iz Starancana. V obtožnici je navedeno, da je novembra in decembra lani ukradel v Tržiču več mopedov, in sicer dne 25. novembra moped Garelli Maria-nu Mancu iz veže njegovega doma v Tržiču, dalje moped Motobi Bogdanu Staniču iz Jamelj, ki je pustil svoje vozilo na cesti dne 17. decembra ter enak moped naslednji dan Aldu Zanolli na cesti v Tržiču. Poleg tega je bil pijan 18. decembra lani, ko so ga aretirali v nekem baru v Pierisu, zvečer ob 22.30 niiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiHiiiiiiiHiiiimiMiuiiiimtiiiiitiiiiiiumiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiHHiim SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Komisija je pripravila poročilo o neposredni trošarinski službi Razen desnice so vse skupine naklonjene poobčinjenju službe V petek bo po vsej verjetnosti razprava o predlogu Na ponedeljski seji občinskega sveta v Gorici, ki se je začela ob 18.30 ter je trajala skoraj do 22. ure, so obravnavali vrsto upravnih vprašanj. Najpomembnejše izmed vseh, ki že presega upravni okvir, pa je bilo vprašanje poobčinjenja troša-rinske službe, o katerem je poročal odbornik za finance De Simone. Prebral je daljše poročilo, sestavljeno na osnovi izvidov komisije občinskih svetovalcev, ustanovljene pred dobrim letom, v katerem so ka Blanc; italijanski barvni kine- pretehtani vsi pomisleki proti in za maskopski film, mladini pod 14.1 spremembo sedanjega režima. Na [osnovi zbranih elementov je odbor-«Una pi-! nik predlagal poobčinjenje službe O njem bodo razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo po vsej verjetnosti že v petek. Odbornik De Simone je rekel, da bi morali v primeru neposredne občinske uprave zvišati število osebja trošarinskega urada, ki ga sedaj vodi na račun občine ustanova INGIC, za dve, po sodbi INGIC pa celo za 4 do 5 enot. Zaposlitev vsakega u-radnika bi stala 2,5 milijona lir. Med dohodki in stroški za osebje se ustvarja odnos v odstotkih, ki kaže učinkovitost te službe v posamez-G. Roland; nih conah. Na severu prejme tro-šarinski urad letno po 159 milijonov na vsakega zaposlenega, v srednji Italiji po 55, v južni 34, na otokih pa po 17 milijonov lir na vsakega zaposlenega uradnika. Za Gorico navajajo, da spada med najslabše v Treh Benečijah, ker pre-»Amburgo 1 življa gospodarsko krizo. Ni izključeno, da je v Gorici veliko utaj in da so tovornjaki, namenjeni v Gorico z blagom, sploh ne ustavljajo za preglede v Ločniku. Odbornik je nato sporočil stališče posameznih občinskih svetovalcev, članov komisije. Fogar (KD) je za neposredno upravo, tako da bi občina prejela 6,4 milijona lir, ki jih jemlje IN GIC. Odv. Sfiligoj (SDZ) je predlagal večje nadzorstvo, da se preprečijo utaje, Rovis (PSU) pa razpis natečaja za nove vodilne ljudi. Battello (KPI) je naglasil, da bi neposredna uprava omogočila občini nove dohodke. Liberalec Caselgran-di meni, da bi bil korak nepremišljen, istega mnenja je bil tudi mi-sin Pedroni. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—2130 stola per un vile«, F M Murray in J. Hunter. Ameriški kinema-skope v barvah VITTORIA. 1715—21.30: «Assassinio di una ragazza squillo». Hisake Tsukuba in Tatsuya Umemiya, japonski film v kinemaskopu, prepovedan mladini pod 14. letom. tri ir AZZIJRRO. 17.30—22: «Operazione paura«, J. R. Suart in E Blanc Barvni film EXCELS10R. 16—22: «Bandito», Robert Mitchum in barvni kinemaskopski film. PRINCIPE. 17.30- 22: «La costa dei barbari«, Richard Todd in D. Robertson; barvni kinemaskopski film. It on kr EXCELS!OR. 19—22: squadra omicidi«. RIO. Zaprto. Na začetku seje so svetovalci odobrili vrsto prispevkov raznim organizacijam. Ko je župan predlagal odobritev prispevka 100.000 lir odboru za Evropo, ki ga sestavljajo razne stranke, je misin Baiocchi dejal, da njegova stranka ni zastopana v njem. Zavrnil ga je Battello (KPI), češ da nismo več v letu 1942, ampak v letu 1967. Odobrili so strošek 2,2 milijona lir za namestitev avtomatskega se-mafora na križišču ulic Vittorio Ve-neto in Terza armata, ki bo imel vedno zeleno luč za Ul. Veneto, v Ul. Terza armata pa prag čez cesto, ki bo odprl zeleno luč, kadar bo vozilo zapeljalo čezenj. in ugotovili, da se je tja pripeljal z ukradenim mopedom. Dovier se je že 16-krat poprej moral zagovarjati pred sodniki zaradi raznih prestopkov in zato so ga proglasili kot nepoboljšljivega kriminalca ter ga obsodili na 19 mesecev zapora 160.000 lir denarne kazni in plačilo sodnih stroškov. Po prestani kazni pa bo moral najmanj za dve leti še na prisilno delo. Branil ga je uradno odv. Mayo. Pri tretji razpravi so obravnavali zadevo 23-letnega Oliviera Re in 7 obtožencev, ki je bila že večkrat prenesena ter se nanaša na dogodek od 20. avgusta 1964. Tistega dne se je peljal sedaj 31-letni Bone Eugenio, doma iz Sesljana, s svojim avtom po Tržiču v smeri proti domu. Na nekem ze-brastem prehodu mu je prečkala cesto skupina mladeničev, med katerimi sta bila tudi brata Oliviero in Vittorio Re iz Tržiča, Ul. Galilei 2. Bone je bil nestrpen zaradi obotavljanja pešcev na cesti in se je z njimi spričkal, nakar naj bi ga eden od bratov grobo žalil. Bone je nato odpeljal proti domu, kmalu potem pa se je vrnil s tremi prijatelji iz Sesljana in poiskal oba brata ter njune prijatelje v gostilni «A1 gabbiano« v Ul. S. Amrogio v Tržiču. Tam so pristopili k Olivieru Re, ga udarili, da je dobil poškodbo na glavi; menda je prišlo tudi do kratkega pretepa z drugimi, vendar je vse trajalo le nekaj minut in napadalci so Jo potem naglo od-kurili. Ko so prišli karabinjerji, so našli samo napadene. Branilca odv. Battello in Mayo sta poudarila, da gre za napad in obrambo v sili, za vse skupaj pa ni točnih dokazov, kdo je udaril koga in sta zahtevala oprostitev vseh obtožencev. Sodišče pa Je sedem od teh spoznalo za krive ter jih obsodilo na po tri mesece zapora, vendar pa jim je kazen odpuščena zaradi amnestije; popolnoma pa so oprostili zadnjega obtoženca Orla Burga iz Tržiča, ki se ni udeležil pretepa. Drž. tož. dr. Balti; preds. sodišča dr. Arculeo, sodnika Morra m Mazzarella. Pokojnik je bil vseskozi napreden človek in že prva leta po prvi svetovni vojni se je vključil v napredne levičarske vrste ter bil kot tak deležen fašističnega preganjanja. Med zadnjo vojno so ga poslali v posebne bataljone na Sardinijo, od koder Je potem šel na Korziko in v Francijo ter se po končani vojni vrnil domov. Ko mu je umrla žena se je sam posvetil vzgoji svojih treh sinov, od katerih sta dva, Vinko in Ciril, zaposlena v Gorici, najmlajši Angel pa še študira na univerzi v Ljubljani. Sam pa je ostal zvest domači kraški zemlji do zadnjega. Bil je tudi stalen naročnik in čitatelj Primorskega dnevnika in drugega naprednega čtiva. Kot rečeno je postal žrtev avtomobilske nesreče v ponedeljek zvečer. Nekaj po 20. uri se je napotil v Pericovo gostilno in ko je prečkal cesto ,ga je podrl avto fiat «50, ki je prihajal od tržaške strani proti Gorici ter ga je upravljala 23-letna uradnica iz Gorice Maria Sco-dini, Ul. Prato 19. Pahor je prečkal cesto za avtom fiat 600, ki je vozil v smeri proti Trstu in zato ni mogel pravočasno opaziti prihajajočega fiata 850. Ta ga je podrl že ko je bil na desni strani ceste in pri čelnem sunku ga je vrglo s ceste. Neki mimovozeči avtomobilist po imenu Benito Branchini iz Guastal-Ie v Emiliji Je ponesrečenega Pahorja odpeljal v goriško civilno bolnišnico, kjer so se zdravniki zaman trudili, da bi mu rešili življenje. Na kraj nesreče so takoj prišli tudi karabinjerji iz Gabri j, ki so ugotovili, da voznica fiata 850 ni bila ranjena in tudi avto je bil poškodovan samo na prednjem delu ter cenijo škodo na okrog 60.000 lir. Ob tej hudi in tako nenadni izgubi Izrekajo znanci in prijatelji družini pokojnika iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi uredništvo našega lista. Konferenca o socialni varnosti Organizacija INAS pri CISL priredi 5. marca pokrajinsko konferenco o vprašanjih socialne varnosti v dvorani Stella Matutina, na katero bodo povabili predstavnike oblasti. Govorili bodo Salvatore Co-lella, dr. Coletti (potreba izpopolnitve na sektorju nesreč), dr. Marin (družbena varnost in načrtovanje), Marinello (delovanje sindikata v vidu socialne varnosti), ritidčsrpčh SERGIO ROVIS občinski odbornik za gospodarske zadeve v Gorici sprejema stranke na županstvu vsako sredo od 16. do 17. ure. Uvrstitev slovenskih dijakov na tekmah v Ravasclettu Prejšnjo nedeljo so bile v Ravasclettu pokrajinske dijaške tekme v veleslalomu Tekem so se udeležili tudi dijaki in dijakinje slovenskih šol v Gorici, ki so dosegli naslednje uvrstitve: Mladinci 3. Marjan Kranner 2’20”1 Dekleta 2. Mirjam Koren 2’49”7 Mirjam Leban je bila diskvalificirana. Naraščajnild 3. Franc Mermolja 2’47”8 Nižješolec Niko Kocjančič je bil diskvalificiran, Ivan Plesničar pa je moral zaradi zloma smuči odstopiti . MEDNARODNI DANES V S. SIRU Četrtfinale za EP Inter-Real Madrid MILAN, 14. —■ Jutri se bosta na stadionu San Siro spoprijeli enajsterici Interja in Real Madrida v prvi tekmi četrtfinala turnirja za pokal evropskih prvakov. Oba trenerja sta več ali manj napovedali enajsterici. V vrstah milanskega moštva bo manjkal Corso, ki se še ni opomogel od udarca med sobotno tekmo z Atalanto. Herrera bo zato poslal na igrišče postavo Guameri, Picchi, Jair, Cappellini, Suarez, Domena-- ^ Trener Real Madrida Munoz P“ j, najavil naslednjo postavo: Arskj stain, Calpe, De Felige, SanBuli Pirri, Zoco, Amaneso, F- n Grosso, Velasques, Gento. ^ l5 Sarti, Burgnlch, Facchetti, Bedin, ....................................Hill tllllll III lil III ■ III ■■■■ Hill lili 111 ■■■■■■■ ■■•.umi I .111 ■ II11 ■ 1111111111 ■ ■ 1111111111MIII.millllllllllH"1"" Tekmo, ki se bo začela ob ■ „ bo sodil Madžar Zsolt, sodnika pa bosta Wottawa ih * berger- „^9« Tekmo bo direktno prenos Evrov! zija. 00 PO NEDELJSKIH I. ZSI V ORGANIZACIJI SPDT 71 tekmovalcev obeh spolov in vseh starosti na startu Svetoivanski Škamperle z najštevilnejšo udeležbo Cmi vrh je začel novo obdobje zamejskega smučarskega športa: v nedeljo je botroval prvi izvedbi slovenskih športnih iger, ki bodo prav gotovo postale vsakoletni tradicionalni zbor smučarjev s Tržaškega in, upamo, tudi z Goriškega. 2e prvi festival zamejskih GORENJSKO 0HCET in druge slovenske filme predvaja Danes, 15. februarja ob 20.30 klub Simon Gregorčič v Gorici Jutri, 16. februarja ob 20.30 prosvetno društvo Jezero v Doberdobu v petek, 17. febr. ob 20.30 v prosvetnem društvu v Sovod-n j ah v ponedeljek, 20. februarja ob 20. uri na Jazbinah. Poznejše datume za predvajanje filmov v preostalih društvih bomo pravočasno javili. Slovenska prosvetna zveza Vabimo vas na FOLKLORNI NASTOP in VOKALNI KONCERT pevskih zborov italijanske manjšine iz Jugoslavije in slovenske manjšine v Italiji, ki bo v soboto, 18. februarja ob 21. uri v mali dvorani Unione Ginnastlca Goriziana, Trg C. Battisti v Gorici. Miran Dolhar med smukom smučarjev, pa čeprav smo prepri-] čani, da je bila propaganda zanj ' nekoliko pomanjkljiva, je privabil I na tekmovalne proge in tudi ob nje nepričakovano veliko število nastopajočih in gledalcev. Znak, da je smučanje zajelo širše sloje, katerim pa je treba nuditi poleg rekreacije tudi možnost, da se v tekmah pomerijo med seboj. Ce moramo pohvaliti tekmovalke in tekmovalce, ki so se v tako velikem številu zbrali na startih, smo dolžni čestitati tudi podjetnim organizatorjem SPDT, ki so težko nalogo, in še brez večjih izkušenj, izpeljali skoraj brezhibno. Lahko rečemo, da je spored potekal brez zastojev, kar je treba pripisati disciplini nastopajočih in zadostnemu številu osebja, ki se je ukvarjalo s številnimi organizacijskimi problemi. Torej od starterja pa do rediteljev, časomerilcev, zapisnikarjev in članov smučarskega kluba iz Idrije, ki so, zavedajoč se sposobnosti naših smučarjev, idealno rešili nalogo ureditve prog. Pri slalomu smo imeli priliko vi. deti spretnost akademika Mirana Dolharja, ki je osvojil največjo lovoriko prav zaradi tehnike, ki se močno približuje tekmovalni. Odlična sta bila tudi Vojko Cesar in Jožko Morelj, medtem ko je imel Primož Možina, eden od favoritov za zmago, smolo z vezmi. Ostali so nekoliko zaostajali, vendar se je pri marsikomu videlo, da bo kmalu stopil na plan in se bo lahko v kratkem kosal z najboljšimi. Ista slika je bila v smuku, kjer je Dolhar potrdil svojo premoč in kjer je Morelj, v odsotnosti Cesarja, preprečljivo osvojil drugo mesto. Tudi tu je imel Možina smo- lo, ker so mu vezi odpovedale na najbolj kritičnem zavoju, zaradi česar ga je vrglo s proge in tekmovalec Je bil prisiljen odstopiti. Odlični tretji je bil Radojko Starec, ki je drzno in z izredno hitrostjo prevozil progo vse do cilja, kjer ga je zaneslo v drog, katerega je podrl. Na srečo samo strah in nobenih poškodb. Potrebno pa je omeniti, da je bila slalomska proga dolga 250 m s 23 vrati in s približno 70 m višinske razlike. V smuku pa je bilo treba prevoziti 600 m s 7 smernimi vrati in 140 m višinske razlike. Za dekleta sta bili progi sicer krajši, vendar zato prav nič manj težavni. V kategoriji članic je Elči Abramova pobrala vse največje nagrade: v slalomu, kjer je sicer previdno, vendar brez zastojev in negotovosti brezhibno izpeljala viju gasto progo, v smuku, kjer ni niti v temperamentni Manici Terčonovi našla nevarne tekmice in celo v sankanju. Vsekakor izreden uspeh Abramove, kateri avstrijska smučarska tehnika dovoljuje, da se na zasneženih bregovih kreta brez bo-jazni in z neverjetno gotovostjo. V skupini začetnikov so nastopili tudi nekateri, ki bi bolj spadali v višjo kategorijo. Pri drugih pa se je videlo, da še niso popolnoma asimilirali posameznih prvin, vendar, da so na pravi poti. To velja predvsem za mlajše tekmovalce, ki so bili deležni bučnega spodbujanja in aplavzov gledalcev. V sankanju se je Primož Možina oddolžil za smolo v smučanju, vendar je moral prvo mesto deliti z Dragom Sedmakom. Pri naraščajnikih je Danilo šuman odlično izpeljal progo, v malem bobu pa je Breg zasedel prvi dve mesti: mlajši Igor Kuret je bil najboljši, njegov brat Stojan pa si je drugo mesto delil s predstavnikom Soko- :* mr- .ii i Elči Abram med slalom01” la Borisom Zidaričem. Štafeta je morda še la gledalce. Prva ekipa •'»“.sus v sestavi Dolhar . Morelj - M02-” 4 imela konkurence, saj je pus"" seboj predstavnike Opčin ff kot 4 minute Drugi pa so s “ časneje orali po smučinah; 1 * popolnoma razumljivo, saj s°2 tekmovali, razen redkih vadnimi in ne s tekaškimi SI? tZS Ljubi lana Stari trg 8/1, telefon 21''107 tekoči račun pri Narodni danki v Ljubljani - 503 3 85 - OGLASI: > .na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. flnančno-upra m) 250, osmrtnice 150 Ur - IM*') ogras 40 lir beseda - Oglasi guriške pokrajne se nar.jčajo pri upravi — Iz vseh drugih ^ krn’ln Italije pri «Societš Pubbllcitš Itallana« — Odgovorni uro*"''- STANISLAV RENKO - Izdaia m tiska Založništvo tržaškega tfska Trst rž^‘