Listek.
187
LISTEK.
Letopis »Matice Slovenske« za leto 1893. Uredil Anton Bartel. Založila iii izdala »Matica Slovenska«. V Ljubljani. Natisnila »Narodna Tiskarna« 1893. 306 str. — V tej knjigi čitamo na prvem mestu spis »Iz narodne zakladnice«, nabral po Beli Krajini yanko Barle; spis navaja najprej lepo zbirko besed, nat(5 lastna imena domače živine, pregovore in končno reke. —¦ Za tem zaslužnim delcem, ki je zopet priča koliko dragocenostij je še shranjeno v zakladnici ndroda slovenskega, priobčil je prof. Ivan Steklasa življenjepis slovenskega vojskovodje Ivana Lenko v i ča, ki je bil leta 1567. imenovan celo za velikega poveljnika vseh čet na turški meji. Obsežna razprava se naslauja na mnoge priznane vire in se odlikuje po tisti korenitosti, ki diči vse zgodovinske spise našega rojaka. — Tretji spis slove »Južno-avstrijske dežele za prvih let vladanja Leopolda I«, spisal f Anton Raič, Nadaljeval se bode še prihodnje leto. — Kratko ali jako zanimljivo razpravo je priobčil na podlagi Krafft-Ebingove knjige o psihiatriji cand. med. Fr. Gosti pod naslovom »Pijanost in blaznost«; v nji so naštete in opisane razne vrste pijanske blazuosti, tako »delirium tremens«, melanholija vzpričo alkoholizma in pijanska blaznost z idejo preganjanja. — Tistim, ki se zanimljejo za vodovod ljubljanski, bodi priporočeua peta razprava v »Letopisu« : »Gorenjska kotlina in ljubljanski vodovod«, kjer direktor Ivan Subic najprej podaja geološko skico, potem pa opisuje situvacijo gorenjske kotline, vodne razmere v gorenjski naplavini, vodne razmere na južnem delu kotline, dobavo vode, posamične vodovodne naprave, oddajo in izvrševanje dela, končno pa dosedanje izkušnje, ki jasno pričajo, kako »povsod zmagonosno triumfuje moderna znanost.« —V »Bibliografiji slovenski« (sestavil Ivan Tomšič) so navedena književna dela, izšla od dne-1. januvarja 1892. leta do dne- 1. januvarja 1893. leta; v »Letopisu Matice Slovenske« pa poroča tajnik in knjižničar Evgen Lah najprej o delovanji »Matice Sloveuske« v dobi od dne" I, novembra 1892. leta do dne" 31. oktobra 1893. "eta> uat^ navaja računsko poročilo, za njim poročilo o društveni knjižnici, imenik upravništva za leto 1893., imenik društvenikov, zapisnik umrših ustanovnikov, društva, ki z »Matico Slovensko« zamenjujejo knjige (32), in naposled zaznamek književne zaloge »Matice Slovenske«. — Predsedništvo pozivlje pisatelje, da bi čimprej (najpozneje do konca meseca aprila t. 1.) poslali kaj primernih doneskov za prihodnji »Letopis«. Vzprejemljejo se kakor doslej sam<5 izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja, sosebno taki,  ki ugajajo potrebam našega ndroda   —
Cerkveno leto, to je, njegovi sveti časi in dnevi. Spisal prof. Ivan Komljanec, veroučitelj na c. kr. spodnji gimnaziji v Kočevju. Potrdilo visokočastito knezoškofijstvo ljubljansko. (Ponatis iz »Zgodnje Danice«). V Ljubljani. Tiskali in založili J. Blasnika nasledniki. 1893. 8°. str. 90. Dobiva se pri g. pisatelju broš. po 50 kr., vezana s platnenim hrbtom 60 kr. po pošti 5 kr. več. — G. profesor nam je v svoji knjigi jako spretno pojasnil najprej celoto in duhovni pomen cerkvenega leta, potem nedeljo, spa-jajočo v sebi kakor v jedru trojni spomin, ki ga vzbuja božični, velikonočni in binkoštni čas. Opisujoč to trojno letno dobo, navaja posamične praznike. Vsakega spremlja z za-nimljivimi zgodovinskimi črticami o pričetku in razvoji njegovem, zajedno razmotrujoč njega pomen, razna imena, obrede v iztočni in zapadni cerkvi. Tam pa tam se ozira tudi na bajeslovje, čegar svetkovinam je prilagodila sv. katoliška cerkev nekatere svoje godove. Med manjšimi prazniki omenja jako umestno god sv. Cirila in Metoda, sv. Hermagora in Fortunata,   kot varuhov   ljubljanske   škofije.    Ko bi   bil g. pisatelj na